i shaja vsak četrtek ta velja s poStnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za droge Izvenavstrlježtt ieHel« 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 9 K, Naročnina se poSllja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja* v Mariboru. -- List se dopoSilja do odpovedi. — Udje „Kato*, Slikovnega drufitra" d obirajo list brez posebne naročnine* t—> Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta Štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo, t—. UpravnlStvo: Eorožk» cesta S te v. 5, vsprejema naročnino, inaerate in reklamacije. £> tuserate se plačaj« od enostopne peUtvrste »a enkrat 15 atoo za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inseratl se sprejemaj do srede zjutraj. — Nt« zaprte reklamacije so pofitnlne proste. List ljudstvu v pouk in zabavo. Veleizdajalei med Nemci. Judeži Iškarioti med Nemci so pridno na delu. Našo lepo avstrijsko domovino hočejo spraviti pod kapo surovega Prusa. Prejšnje čase so lovili kaline s slavljenjem Bismarka, ki je ustvaril z železom in krvjo nemško cesarstvo iz mnogoštevilnih nemških državic. Le Avstrija si je ohranila Še samostalnost. Spomine na te Čase, ko so vede in nevede lovili med Nemci izdajalce z Bismarkom, najdemo tudi po naših mestih. Celje ima svoj Bismarkov trg, istotako Cmurek, Maribor ima Bismarkovo ulico, istotako Ptuj. Marsikateri nemški prenapetnež pa še nosi izza časov svoje lantalinske dobe na urini verižici ali na zavratni-ci podobo Bismarkovo. Ko je Bismark umrl, ui imelo več njegovo slavljenje dovolj privlačno moči. Za to so prišli oni, ki hočejo iz Nemčije in Avstrije napraviti skupno drža-vo — Vsenemčija bi se naj imenovala — in katero bi naj vlada nemška cesarska rodovina Hohencolercev, z novo vabo. Izdali so geslo: Samo kdor je protestant-je pravi Nemec. Nemška cesarska rodovina Hohencolercev in večina prebivalstva v nemškem cesarstvu, se namreč pripoznava k protestantovski krivoveri. Da bo pruska pikelhauba rajši sprejela naše avstrijske Nemce pod svoje varstvo, zato bi naj že prej jx)stali protesta ntje Pristaši politične struje, ki bi rada imela, da se naši katoliški cesarski hiši Habsburžanov vzame Avstrija in se priklopi Nemčiji, se imenujejo Vsenemci. Tudi na Spodnjem Štajerskem imamo med Nemci in nemškutarji veliko te politične golazni. Kakor drugod, tako so ti ljudje tudi pri nas začeli Širiti protestantov-sko gibanje in pripravljati tla za izgon Habsburžanov in za pogin Avstrije. Ni ga mesta in ni ga trga na Spodnjem Štajerskem, v katerem bi ne nastavili ti nemški izdajalci naše skupne domovino svojih prote-stantovskih mrež. Nekateri se vjamejo iz nevednosti v mreže, drugi, in teh je večina, se dajo sami radi vje-ti. Izdajalci so, izdajalci domovine in vere. Največ pristašev dobivajo protestantski Vsenemci med komiji nemških trgovcev in med pomočniki nemških obrtnikov. Potem slede dijaki. A dogaja se tudi, da se celo izmed uradništva in oficirjev nekateri ne vpišejo v protestantovsko cerkev iz notranjega prepričanja, ampak iz izdajalskih nagibov. To je znamenje, da je med nemškim uradništvom v Avstriji, posebno na višjih lestvicah, mnogo gnjilega, kajti sicer bi ne mogli pripuščati tega versko-političnega izdajalskega protestantovskega gibanja celo med sodnim, finančnim in poštnim uradništvom. PODLISTEK. Kaj je novega? (p,še Klepetoma). Oh ja, saj pravim, čim dalje časa človek živi in čim več sveta obhodi, tem več vidi, sliši 111 ve. Saj tako vem, da me poznate, potovka sem, stara Fran-cekova Micka, mi jtravijo — no, pa še ni take sile, s vsako mlado se še grem — oh, kdo bi me pa ne poznal, še otroci me poznajo, ki Šele komaj govore, in k.i še niso bili dalje, kakor od hiše do hleva. No, pa oni gospodje, ki tam v Mariboru bukvice in časopise pišejo in stiskajo, onim ni zameriti, če me ne poznajo, saj vedno čepijo doma med tistim papirjem in ni-kamur ne gredo po svetu med ljudi, da bi kaj zvedeli, še jetika se jih bo lotila, naj meni verjamejo. No, pa Če jih nihče ne povabi, naj se pa enkrat pri meni oglase! ljudje jim bodo že povedali, kje me morajo i-skati. Sedaj po Božiču enkrat, ko bom praseta zaklala, da bom mogla kaj boljšega pred nje postaviti, saj vem, dn ko bolj mesa navajeni, gotovo si ga najmanj vsako nedeljo privoščijo: jaz pa le juhico, ta me po-koncu drži; pa Še zvedeli bodo kaj pri meni, da bodo lahko več v časopise natiskali. Saj bodo sedaj ženit-ve, pa še kakšne druge novice jim bom jiovedala. Moj Bog svatov! Saj mi še verjeli ne bodo; Sčepov, Br-donov, Ograjenov, Jakcov, Jaronov, onegov — no, pa kaj bi, bodo že potem zvedeli. Za neveste tudi vso vem; pa le naj gotovo' pridejo, bodo vse zvedeli. Oh, svet je že tako Čisto narobe, vse gre križ kraž.. Mo- Med Slovenci si nemški izdajalci ne upajo nastopiti naravnost z agitacijo za verski odpad. Temveč Slovence je treba najprej ponemškutariti, Šele, ko so postali nemškutarji, so zreli, kakor za vsako zlobnost, tako tudi za verski odpad. To nalogo predpriprave je prevzel na Slovenskem ptujski „Štajere". Četudi ne naravnost, toda po ovinkih pripravljp. Slovence za nemške veleizdajalske namene. V njegovih vrstah čitamo pogosto slavospeve na protestantske voditelje. Mnogi morda ne razumejo, kam peljejo ^Štajerčevi" migljaji, toda kdor pozna vsenemško politično kuhinjo, oni ve, da je Štajercijanstvo le predpriprava za izdajalstvo domovine, cesarja in vere, za popolno ve-leizdajo. Kdor se hoče ogniti nevarnega vrtinca, ki preti z veleizdajalsko smrtjo, naj se varuje „Štajerca" in vseh nemških verskih odpadnikov. Kjer je kuga, tje se ne hodi! Politični ogled. Mala politična naznanila. D n e 22. februarja: Nevarnost vojske med Kitajsko in Rusijo je za enkrat odstranjena. Kitajska se je uklonila zahtevam Rusije in obljubila, da bo skrbela za varnost ruskih podanikov, zlasti trgovcev, v vsakem oziru. — Širijo se vesti o slabem zdravstvenem stanju Črnogorskega kralja Nikite. Uradno se pa zatrjuje, da so vse tozadevne novice neresnične. Dne 23. februarja: Spor v avstrijski socialni demokraciji se vedno veča. Nasprotja med češkimi in nemškimi socialnimi demokrati so že tako huda, da so oni češki sodrugi, ki gore za popolno zvezo z nemškimi, sklenili pretrgati vsako zvezo z onimi češkimi nacionalisti, ki hočejo samovoljno češko socialno demokracijo. — V turški zbornici je prišel na dnevni red državni proračun. Kaže velik primankljaj. — V državni zbornici združenih ameriških držav je bil sprejet načrt za mornarico, po katerem bo treba šteti amerikanskim davkoplačevalcem okrog 200 milijonov za nove ladije. Dne 24. februarja: V Perziji jo nastal zopet mir. Ruski poslanik je naznanil uradno perzijskemu zunanjemu ministru, da so se umaknilo ruske čete iz onih delov dežele, kjer so bili nemiri. — V parlamentu Združenih držav v Ameriki je prišlo do velikih prepirov. Dva poslanca sta se spozabila celo tako daleč, da sta Šla s pestmi eden na drugega. Dne 25. februarja: Na Francoskem je vzbruhnila čez noč ministrska kriza. Nekaterim se horske bukvice smo že tudi dobili: je kaj lopo branje notri! Bi že bilo, pa le za mlade ljudi, bi rekla, da ni, se še tako preradi imajo, potem pa če kaj takega bere, je pa čisto preč. Saj vemo, kaj se vse godi, ta ima to, ona tega, pa vse je še čisto mlado, mesto da bi počakalo; zakaj sem pa jaz? No, tak me naj pa le pridejo obiskat! Pa srečno! Ja, za božjo voljo, kmalu bi bila pozabila, to jim pa že še moram povedati. Prvi dan sem šla iz Celja: precej jajc sem tisti dan v Celju prodala; o, jajca so sedaj draga, kdor jih imal dobi veliko za nje, kdor jih pa nima, jih mora pa drago plačati, je že tako. No, pa jaz jajca kupujem in prodajam, veliko nimam zraven, kakor razni jajčji baroni po Slovenskem, pa nekaj je le, hvala Bogu! Nimam čisto praznih rok, saj veste, mama so mi zapustili to-le beračijo, pa Še dolga je bilo na njej, da se Bogu smili. Dolga se pa boj, ko hudega s pekla. Jaz pa se imam jajcam zahvaliti, da nimam več dolga, še nekaj na stran lahko dam za stare dni, ali pa Če Še kaj drugega pride, Bog ve, saj še nisem tako stara. Saj dedci kar letajo za menoj, jaz pa ne maram nobenega Vsak je vesel, Če sme z menoj spregovoriti kakšno besedo. Ce bi jim, vi gospodje v Mariboru, kdo pravil, da mene nobeden noče, nič mu naj ne verjamejo, on laže. Bodo že potem videli, ko me obiščejo, da še nisem tako stara, in nekaj denarja tudi imam. Sicer pa tako ne bom več dolgo, seboj pa hiše, vrta in njivo tudi ne bom nesla, možila se pa tudi menda ne bom, če si še kako ne premislim, saj jo še vedno Čas. Če je človek malo varčen, si prav iahko nekaj prihrani. Mi prigovarjajo, da bi se v Celje vozila po vlaku, jaz pa žo ne, bi se mi še zmešalo na tistem zlodeju, jaz že ne zdi sedanje Briandovo ministrstvo še premalo proti-versko, zato so nastopili proti njemu. Odstop uradno sicer Še ni potrjen, pa zatrjuje se, da bo. — Med srbskim vojnim ministrom in nemškim j>oslanikom v Belgradu je prišlo do spora. V skupščini je vojni minister v nekem govoru osebno napadel nemškega poslanika s tem, da mu je predbacival okoriŠČevanje pri naročilih za srbsko vojsko. Minister bo moral odstopiti. Dne 26. februarja: Danes je ravno petdeset let, odkar smo dobili državni zbor. Ni bil seveda sestavljen tako, kakor je sedaj. Imel je sicer gosposko in poslansko zbornico, toda v zadnji so bili samo zastopniki izvoljeni od deželnih zborov. Štajerske Slovence je zastopal poslanec Hermanu, ki je bil rodom Nemec, a pošten mož. — Danes praznuje tudi bolgarski kralj Ferdinand svoj 50. rojstni dan, Kot knez je prišel na Bolgarsko dne 14. avgusta 1886/, 1. 1908 se jo pa proglasil za kralja. — Listi pišejo, da bo dobila Kitajska ustavo, toda radi vseh predpriprav se parlament ne bo otvoril pred letom 1917. Dne 27. februarja: Odstop Briandovega ministrstva je sedaj tu:ii uradno potrjen. Kdo bo naslednik, se še ne ve. Imenujejo se različna imena. Protiverska politika se bo gotovo Še ostreje nadaljevala kakor dosedaj. — Na Turškem so razmere vedno bolj zamotane. Nova mladoturška vlada ni prinesla zboljšanih razmer, ampak vstvarila Še slabše. V ministrstvu se pojavlja ena kriza za drugo. Sedaj se jjoroča o demisiji ministrskega predsednika. Dne 28. februarja: Kakor je bilo pričakovati, je podal srbski vojni minister radi svojega spora z nemškim poslanikom ostavko, ki bo sprejeta. S tem bo zadeva jx>ravnana. — Na Kitajskem se zopet javlja gibanje proti vladarski hiši. Ce bi prišlo do spremembe na prestolu, bi znalo vzbruhniti tudi preganjanje tujcev. Dne 1. marca: Pri volitvah za državno zbornico na Rumunskem so zmagali konservativci. Dosedanja liberalna večina je popolnoma }X>ražena. Njen voditelj Bratianu je podlegel. Volilni boj je bil zelo vroč. — Novo francosko ministrstvo še ni sestavljeno. Proticerkveni listi zahtevajo, da se mora začeti znova s hudo protiversko politiko. — Med Tprčiio in Grško so razmere zopet nekam napete. Dne 2. marca: Govori se, da bo stopil bo-sensko-hercegovski deželni predsednik general Vare-šanin v pokoj. Mož je star 70 let in je že pred časom vložil prošnjo za vpokojenje, toda ne morejo mu najti primernega naslednika. — Ministrska kriza na Francoskem je rešena. Ministrski predsednik je postal senator Mouis, ki je zelo nesamostojen človek in bo sa- vem, Bog nas varuj, če so po jjošteni poti znašli tisto lukomatijo. Pa pravim, če so Bog pa jogri hodili peš, zakaj bi pa jaz ne; kaj pa to vsak dan iz Laškega v Celje, to ni tak križ, saj imam pri tem tudi zasluže-nje na onem svetu. Sicer pa tudi Bog ve, da nisem slaba, lažem ne, kradem ne, vbijam ne in obrekujem tudi ne. Kakšen je pa drugi svet dandanašnji, saj se vidi. Mlade deklinice bi moral človek z bičem v cerkev goniti, v gostilnicah se jih pa več vidi, ko dedcev. Jaz pa dajem Bogu, kar je božjega, in vsakemu, kar je njegovega. Ce bi me prišli obiskat, tako vem, da se bodo peljali z vlakom, ker imajo bolj slabe noge, tak pa naj izstopijo na Laškem. A tam ni potem peš daleč k meni. Jaz pridem v Štirih urah, oni bodo pa že Štiri in pol rabili. Da, ko sem tako dobro prodala oni dan jajca v Celju, pa se napravim proti domu; oh, mrzlo je bilo, pa snežilo je; zimo imamo že, zimo. Smo jih že toliko prestali, bomo še to. Bog svojih ne zapustijo. Pa stopam po cesti, pa jaz ne hodim rada v gostilne, Bog me naj jih varuje; na kakšnem božjem potu kakšno juhico. to mi dobro dene, drugega pa že ne. Zapravljati je greh. Oni da.11 sem pa le morala v gostilno, saj vam je znana Ježova gostilna, pa nisem šla pit; natakarici Mari sem nesla Škrabulček in ru-deč trak za mačko za na vrat. Eh, Mari so dobra ženska, maček imajo in psov, da,jih ne prešteješ, dobro srce imajo, dobro. Pa vse redijo in hranijo. Sami od svojega si odtrgajo, da tej ljubi živinici dado. Oh, kar solze mi stopijo v oči, ko vidim, v kakšni ljubezni mačke pa psi iz Marijinega krožnika jedo. To je usmiljenost, to je ljubezen. Pa le eno Črno mače, ki mo igrana v rokah prostozidarjev. Francoske katoličane ' fiakajo zelo hudi - boji. Novemu ministrstvu ne prerokujejo dolgega življenja. D n e S. marca: Protieerkveni boj na Portugalskem se nadaljuje. Sedaj je ministrski svet prepovedal čiianje pastirskega lista Škofov med službo božjo. — V Monakovem na Bavarskem je umrl voditelj bavarskih katolikov, dr. Daller. Bil je star 78 let. Bavarskemu deželnemu zboru je pripadal otf leta 1861. Bil je splošno priljubljen in ga bodo bavarski katoliki težko pogrešali. — Turčija se je začela z veliko mrzlico oboroževati. Kakor poročajo listi, je odpotovala večja komisija častnikov iz Carigrada v inozemstvo, kjer bo preiskala in preizkušala razne topove in druge vojne potrebščine. D n e 4. m a r c a: Danes je bilo zaključeno zasedanje delegacij. To zasedanje je bilo izvanredno važno in bo še velepomembno za naš bodoči razvoj. Skupnemu ministrstvu se je dovolilo vse, kar je potrebno, da se bo naša vojaška sila lahko razvijala, kakor zahtevajo naše državne koristi. Dne 5. marca: Na Dunaju se je vršilo velikansko zborovanje proti „los von Rom" gibanju. — Na Francoskem so se pričeli puntati ribiči. Med njimi in lastniki ladij je prišlo do pretepov in je moralo orožništvo poseči vmes: Dne 6. marca: Brezverci vprizorjajo na Portugalskem nova nasilstva. Kakor že omenjeno, so prepovedali čitanje pastirskih listov med službo božjo. Več duhovnikov, ki se niso hoteli ukloniti, je bilo aretiranih. Pri tem pa nastopajo iramasoni kakor varuhi miru in reda. V svoji hinavščini so šli tako daleč, da so zastražili hiše škofa, v Porto, češ, da bi ga varovali pred ljudstvom. Ker je pa znano, da so bili pri vstaji ravno vojaki največji razgrajači, se mora smatrati to odredbo za izzivanje in zasmehovanje. — V turškem parlamentu je prišlo do tako budili nastopov, da je dal neki poslanec večine voditelju opozicije zaušnico. Zmešani Garibaldi zopet straši. Zdaj razglaša, da bo šel rešit Albance izpod turškega jarma.. Seveda nihče ne smatra postaranega lahkoživca, ki se ima zahvaliti za vse imenu svojega očeta, za resnega. ¿,. Razne novice. Duhovniška, sprememba. Gospod kaplan Janez lic je prestavljen iz St. Pavla v Savinjski dolini v Ruš,e. Pogreb f velečastitega gospoda Pintariča, kaplana ruškega, se je vršil v petek dne 3. marca, v Gradcu. Ob 3. uri popoldne je blagoslovil velečastiti gospod župnik Andrej Bračič ob asistenci častitega gospoda kaplana Božičeka iz Selnice ob Dravi in enega patra usmiljenih bratov v cerkvi usmiljenih bratov telesne ostanke rajnega gospoda. Blagosiov-Ijenja se je udeležilo 10 duhovnikov, en mariborski bogoslovec, rojak rajnega, usmiljeni brati, kakor tudi sorodniki rajnkega. Gospod kaplan Pintarič, ki je bil zelo naobražen mož in zraven slikar, ki je slikal podobe za cerkvene zastave, počiva na centralnem pokopališču zraven drugih slovenskih duhovnikov, ki pridejo sicer iskat v Gradec zdravja, pa najdejo le smrt. Bodi rajnemu gospodu zemlja na tujem lahka, delo duhovniško pa mu naj plaža Bog! Naj počiva v miru! * Drž. zbor je začel včeraj, dne 8. marca po presledku, ki je bil zaradi zborovanj delegacij v Budimpešti potreben, zopet delovati. Posvetuje se o novem društvenem zakonu, po katerem bi se odpravila razlika med političnimi in nepolitičnimi društvi, ter se tudi dovolilo ženskam sodelovanje pri političnih društvenih prireditvah. Ali bo prišlo posvetovanje do zaključka, je dvomljivo, ker hoče vlada sama predložiti nov društveni zakon, s katerim bi po svoje spremenila določbe sedanjega društvenega zakona. Takoj nato se lio posvetovalo in sklepalo o nekaterih predlogih gospodarskega odseka, ki merijo na povzdigo kmetijskega proizvajanja. * V Budimpešti so zadnjo soboto, dne 5. t. m. končale delegacije svoje delovanje. Dovolile so izredno veliko denarja za zgradbo novih ladij in za potrebne spremembe pri vojaštvu sploh. Izrazi sovražnega mišljenja italijanskega ljudstva proti Avstriji so napotili našo vojaško upravo, da se tako skrbno in na vsej Črti oborožuje. Veselega iz delegacij smo izvedeli samo to, da, se namerava kmalu vpeljati dveletna vojaška služba. Že meseca aprila bosta predložili avstrijska in ogrska vlada tozadevni predlogi. * Na Dunaju so imeli zadnjo nedeljo, čine 6. marca velikansko zborovanje, na katerem so obsodili veleizdajalsko protestantsko ali proČ-od-rimovsko gibanje. Shod je pozdravil dunajski župan dr. Neumay-er ter rekel, da je proč-od-rimovsko gibanje tuje tudi avstrijsko čutečemu nemškemu ljudstvu. Govoril je je počeno, se mi je tako zasmililo. Krpo kot en cekev nosi na trebuhu, revica; ga bom poskusila jaz od Mari kupiti, potem Vam ga pa pokažem, ko me obiščete. Pa kako so tam skrbni pri Ježovih, ostanki od jedi ne gredo nikdar v strat. Kar na krožnikih ostane, vedno mačke kar rut mizi iz krožnikov pojedo in pol i žejo. Zato imajo pa tam takšen božji blagoslov. 0-stanki ne gredo tako v strat in krožnikov ni treba potem toliko omivati, to se pravi po božji volji gospodariti. Zato pa tam tudi nekaj pod palcem gleštajo; kruha jim ni treba nikoli stradati. O Čula sem, da so jim Bog že milijone dali. (Konec prihodnjič.) tudi med nepopisnim navdušenjem zborovalcev dunajr ski nadškof dr. Nagi. Pohvalil je, da so Dunajčani po ogromni večini udani katoliški cerkvi. Pročodri-movski protestanti so po veČini tudi cesarju in avstrijski domovini nezvesti. Pozival je katoličane, da ostanejo složni in se ne pustijo drug proti drugemu nahujskati. Zborovanje se je vršilo v veliki ljudski dvorani dunajskega rotovža. Ker pa niso dobili vsi prostora, moralo se je uprizoriti eno zborovanje pod milim nebom. Tudi semkaj je prišel nadškof dr. Nagi ter imel navduševalen nagovor. Za nas Slovence sledi iz tega nauk, da ostanemo tudi mi zvesti katoliški cerk\^| n njenim naukom, ter se ne damo vloviti ne od štajercijancev, ne od liberalcev. * Drž. podpora za Sp. Štajersko ratii revščine, ki je nastopila v celili okrajih radi slabe vinske letine, toče itd., bode vendar v kratkem izplačana z zneskom en sto tisoč kron. Ker so oblasti rešitev te nujne zadeve tako dolgo zavlačevale, posredoval je posL. dr. B e n k o v i č dne 6. t. m. v notranjem in finančnem ministrstvu, opisal bedno stanje prebivalstva, množeče se eksekucije itd., ter zahteval nujno rešitev aktov, ki že od novega leta leže v ministrstvu; tudi je odločno ugovarjal, da bi se kaj Črtalo ocl predlaganih podpor, ker so politične oblasti že itak prav zmerne predloge stavile; dalje je ostro protestiral, da so se že rešile prošnje za podporo celo iz okrajev, ki niso tako hudo prizadeti, med tem ko je Štajerska zaostala; seveda zopet vsled počasnega delovanja naših političnih oblasti, Sekcijski načelnik baron Engel je obljubil in zagotovil, da dovoli vseh 100.000 K, kakor jih je predlagalo ministrstvo za notranja dela. ki je že nekaj črtalo od svote, predlagane ocl namest-nije. Ta svota se razdeli na spodnještajerske vinorodne okraje in nekaj srednještajerskih krajev. * Reklamacije. Od več strani nam prihajajo pritožbe, da naš list ne prihaja redno. Da se to popravi, prinašamo v naslednjem obliko reklamacije, s katero se list zahteva. Reklamacija gre brez znamke, Na kuverto naj se poleg našega naslova zapiše debelo: reklamacija. V kuverto, ki ostane odprta, se vtakne navaden list papirja z besedilom: Reklamiram to in to Številko „Slovenskega Gospodarja", katere nisem dobil. Natančen naslov. To pismo se odda potem na pošto, kakor vsako drugo navadno pismo, in stvar je rešena. Ljudsko štetje. Petro v če: Pri za.lnjeir ljudskem Štetju se je v občini Petrovče v Savinjski dolini naštelo 2441 prebivalcev, med katerimi je 1134 moškega in 1307 ženskega spola; razun treh oseb so vsi katoličani. Navedenih 2441. ¡prebivalcev petrovške občine je razdeljeno v posameznih krajih tako-le: Pe-irovče 303, Dobrišavas 218, Leveč 330, Drešdnjavas 242, Arjavas 323, Liboje 478, Kasase 271, Sv. Križ 70. Gorica 68, Ruše 47 in Mala Pirešca 65 prebivalcev. Ljubljana. Ljudsko štetje je končano. Ljubljana irua 1863 hiš, med njimi 1769 obljudenih in 94 neob-ljudenih, 7887 strank in 41.727 prebivalcev, med njimi 38.661 civilnih in 3066 vojaških. Moških je 20.493, ženskih 21.234. Trajno navzočih je v Ljubljani 40.323, začasno pa 1404. Od prebivalcev je 17.434 Ljubljančanov, 15.547 prebivalcev ima svojo pristojnost na Kranjskem. 7618 v Avstriji sploh — skupaj je torej Avstrijcev 40.599; 673 je Prekolitaveev, 22 Bošnjakov in Hercegovcev, 343 inozemcev. Rimsko-katoliške veroizpovedbe je 41.139 ljudi, grško-katoliške 20, sta-rokatolikov je 10; 61 je pravoslavnih, 365 je protestantov, 109 Židov, 22 jih je brez konfesije. Od 40.399 Avstrijcev je napisalo 33.846 slovenski občevalni jezik, 5950 nemški, 360 češki, 290 laški, 56 poljski, 96 hrvaški in srbski, 1 rusinski in 1 madžarski. Nemška „požrtvovalnost." Pred nekaj dnevi je v gostilni Lokoscheg v Storah pri Celju nekdo stirl nabiralnik Schulvereina in pobral znesek približno 90 K. Pa so res „požrtvovalni" — spodnještajerski „Nemci." Izseljevanje. Na občnem zboru vseh S. K. S. Z., ki se je vršil pred par leti na Korošjkem, se je sicer sklenilo, da se naj po naših izobraževalnih društvih ustanovijo odseki za zasltedoVanje izseljevanja in preseljevanja, toda ne vemo, ali se je to sploh kje zgodilo ali ne. Vendar bi bilo to nujno potrebno, ker se moramo za izseljence brigati, če hočemo, da se nam narodno in versko ne izgubijo. Prosimo torej društva iz narodno-Obrambnega stališča, da uvedejo take odseke ali pa da nam nemudoma in redno poročajo imena in kraj domačih izseljencev. Naš trud, 'da najdemo stik s slovenskimi kolonijami, bo ostal brez-vspešen, ako nam naša društva po deželi v tem ozi-ru ne gredo na roko. Podatki se pošiljajo na S. K. S. Z. v Mariboru. * Same laži. Povodom občinskih volitev v St. Lenartu so se pokazali liberalci zopet kot mojstri laži, kot pravi hudičevi učenci. JetiČni celjski „Narodni List" je skašljal svoje laži celo v poseben uvodni članek, v katerem je vse zlagano in izmišljeno, raz-ven kar piše o soustanovitelju liberalne stranke, notarju Stupici. Dr. TipliČ je prvi oddal svoj glas v II. volilnem razredu za slovenske kandidate, nadzoroval tudi volitev v III. razredu, potem je moral k bolniku, ker ga je že Čakal voz. Po dogovoru bi ga moral sedaj v komisiji nadomestovati liberalec Stupica, toda ni prišel, ampak se je odpeljal na sprehod k" Sv, Trojici. RoŠkar pa je, ker je bil bolan, pravočasno oskrbel, da voli namesto njega za posojilnico tovariš Vog-rin v I. razredu, ki je res tudi volil. Liberalni advokat dr. GoriŠek je prej obetal, da bosta tudi Aubla volila s Slovenci, ker ta slovenski advokat zahaja tu- di v to nemško gostilno, ne pa v slovensko,, a Avbla. sta vkljub Gorišeku volila z Nemci. Nad vsem postopanjem GoriŠekovim vlada med Slovenci veliko ogorčenje. T odi slogaŠ dr. Kronvogel ni Šel volit!! * Dvojnega umora osumljen. V zadnjih letih ste izginili v ptujski okolici brez vsakega sledu dve mladi ženski pod okoliščinami, ki opravičujejo sum, da se je zgodilo hudodelstvo. Obe ženski ste bili za časa, ko ste izginili, v blagoslovljenem stanu, in sicer obe z možem, ki pride kot morilec v poštev in je sedaj pri okrožnem sodišču v Mariboru v preiskovalnem zaporu. Dokazano je, da ste bili obe ženski Še kratko časa, predno ste izginili, v družbi tega moža, in ravno od tega trenotka naprej ni duha ne sluha. Obe ste bili baje močni, zdravi in radoživi ženski. Prvi slučaj se tiče Rozalije Lešnik, rojene 1. 1881 v Dra-žencih pri Ptuju, dekle, ki je izginilo dne 14,. vinotoka 1907. Druga ženska Magda Dukarič, rojena 1.1880 v Bednji na Hrvaškem, tudi dekle, o koji manjka vsaka sled od 19. rožnika 1910 naprej. Podatki, po katerih bi se dalo sklepati, oziroma ugotoviti, da je kdo imenovani ženski še pozneje kje videl ali da Še živite, oziroma da ste se našli mrtvi, naj se naznanijo bližnji varstveni oblasti ali pa preiskovalnemu sodniku v Mariboru. * Delavski tečaj se vrši ta teden v Ljubljani. Udeležuje se ga tudi nekaj slovenskih krščansko-so-cialnih delavcev iz Štajerskega. V ponedeljek je predaval na tečaju dr. Korošec o predmetu: Delavstvo in politika. * Naše posojilnice, ki stojijo pod nadzorstvom ljubljanske Zadružne Zveze, so se tudi zadnje leto varno in previdno vodile, kakor izvemo iz dosedanjih občnih zborov. Ljudstvo ima popolno zaupanje v naše denarne zavode, in tega zaupanja ne bodo omajale ne „StajerČeve" laži, ne hujskarije celjskih liberalcev. Mi gremo po pošteni poti naprej za blagor ljudstva ! * Za Slov. Stražo je na gostiji Škrbot-Leskovar v Framu nabral kmet Vinko Potočnik 7 K 50 vin. — Nadalje so poslali čč. gg.: p. Lenart Vavpotič, župnik pri Sv. Trojici v Halozah, 13 K, nabranih na zlati poroki Jožefa in Ane Vavpotič dne 8. februarja v Ormožu; g. TirnŠek iz Rečice 12 K 50 vin., nabranih od vrle mladenke France ZavolovŠek na gostiji Zavolivšek-Firšt, g. Al. Zamuda, župnik v CreŠnjev-cu, 23 K 90 vin., od katerih se je nabralo 10 K na gostiji Matija Beve, in 7 K 90 vin. na gostiji Jožefa Frešer. * Za S. K. Z. je poslal Č. g. Miloš Smid, župnik v Solčavi, 11 K od tamošnjih članov S. K. Z. Delovanje Sudmarke. Zadnji mesec je Siidmar-ka izdala mnogo judeževili grošev in sicer: neki po-sestnici na Spodnje-Stajerskem 50 K, neki ubogi rodbini na Koroškem 1500 K, neki obrtnici v Trstu 50 K in nekemu poslovodji na Primorskem 100 K. Posojila so se pa dovolila: neki posestnici na Spodnjem-Stajerskem 400 K, za neko posestvo v jezikovnem o-toku 7000 K, neki vdovi na Koroškem 100 K, nadalje 200 K kot prispevek za neki slovenski kurz, 200 K podpore nekemu učitelju na jezikovni meji in EO K za knjižnica v mešanem kraju na Koroškem. Slovenci, še z večjo vztrajnostjo na delo za našo ,|Slovensko Stražo"! Podpirajte jo v njenem plodovitem delu! S. K. S. Ž. se zahvaljuje častitemu gospodo profesorju Kardinarju v Celju za veliko število lepili knjig, ki jih je blagovolil doposlati. Ker vrši S. K. S/ Z. važno probujevalno in izobraževalno delo, je nujno potrebno, da dobi častiti gospod profesor prav mnogo požrtvovalnih posnemovalcev. Hrvaškega letošnjega palestinskega romanja se udeleži tudi pisatelj in župnik l]van Nepomuk Jemer-Šič, ki bo potem celo romanje opisal, kakor je izdal tudi knjigo „Hrvati v Lurdu." Glavni vodja romanja bo frančiškan o. Kaiser. Mariborski okra). m Seja odbora S. K. S. Z. V zadnji seji (dne 2. t. m.) se je sklenilo imenovati za posamezne dekanijske odbore revizorje, katerim se bodo potem razposlale tozadevno tiskovine, da bodo izvršili revizijo naših društev, ki je za razvoj našega društvenega življenja postala nujno potrebna. Določi se, da se vrši občni zbor S. K. S. Z. dne 30. t. m. ob 3. uri pop. v Mariboru. Vsa včlanjena društva, ki še niso naznanila svojih novih odborov centrali, se poziva, da to store. Ce bi pa mogoče kako društvo še ne imelo občnega zbora, se opozarja, naj stori to takoj, ker drugače bi znala delati politična oblast sitnosti. Rešilo se je tudi več prošenj društev na meji za podporo. Po seji odbora se je sestal sklep S. K. S. Z., ki ima nalogo, zapričeti protižganjarsko aiicijo. Po daljši debati se je sklenilo Še enkrat sledeče: 1. Na vse občine in na odličnejše naše somišljenike se bo razposlal cirkular s pozivom, naj nastopijo vedno proti podeljenju novih žganjetočnih koncesij. Ce podeli oblast preko občine koncesijo, naj se obrne na poslance. 2. Poskrbi naj se, da bodo prišle v splošno znanje postavne določbe in naredbe glede žganjetočov, da se potem lahko vse nerednosti in vsako izrabljanje naznani. 3. Na vsa glavarstva in na namestnijo se odpošlje od poslancev podpisan memorandum, v katerem se poziva oblasti, da ne dovolijo novih žganjetočov in izumrlih koncesij ne prenašajo. 4. V naših listih se naj otvorijo stalne, protišnopsarske rubrike. m Svečarsko obrt g. Dufeka v Viktringhofovi ulici 30 (glej inserat!) je prevzel njegov nečak gosp. Duchek".. G. Dufek je bil vedno vesten in pošten obrtnik. Upamo, da bo znal tudi njegov naslednik varo- vat) dober glas in ugled tvrdke ter ga zelo priporočamo. Ljudsko Štetje v mariborski okolici. Zgor. Hoče Štejejo 239, Sp. Hoče 038, Rogoza 244, Bohova 233, občina Pohorje 358, Pivola 880 in Radvanje 05G prebivalcev. m Polička vas. Pri nas v dvorski gošči našli so zastrupljena in razmetana svinjska jetra, nastavljena lisicam kot past. Prišli so psi in žrli, tako, da so tem-le posestnikom pocrkali: Frid. Gorniku m Zun-ko po eden Fr. Reiningorju v Polički vasi dva.. Sedaj *e pa ljudje povprašujejo, če je to prav, da se strop {X) gošči tako okrog nameče, ker velika nevarnost obstoji v tem za domaČo žival, da se jo z listjem zastrupi. Nevarnost je tem večja, ker psi zastrupljeno meso po goščah okrog vlačijo. Radovedni smo, kdo je dal ta sirup nastaviti. Oznanilo se je tudi pri cerkvi. in tudi neki listi so v gošči nalepljeni po drevesih. Da se lisicam nastavlja, gotovo nimamo nič proti; nastavlja naj se pa lisicam v jamo in na krajih, kjer je vsaka nevarnost za imetje in življenje izključena. Obračamo se na kompetentno oblast, da stvar preišče in potrebno ukrene, da se prihodnjič, takšno protipostav-iio ravnanje več ne pripeti. m Sv. Rupert v Slov. gor. Mogoče vam je znano, da sem za letošnji fašenk vzel potno palico v roko in sem jo mahnil v svet, da se prepričam o letošnjih maškorah. Ob, kaj sem videl! Par močnih konj ne more na okrajni cesti potegniti ne bogve kako debelega nemškutarja, da je bilo videti, kakor da bi Südmarki peljali ženina. Drugo leto zopet kaj novega. m Sv. Trojica v Slov. gor. Kar beremo v zadnji številki tega lista od tu, je že precej resnice, a dotični dopisnik, vendar vse prečrno vidi. ,„Štajerca" res po cesti deli o!> nedeljah njegov prijatelj. A kupujejo ga le v takem številu, da skoraj ni vredno o-raeniti. Drugače je bilo pri prejšnjem „Stajerčevem" oskrbniku, kjer se ga jo dobilo dovolj zastonj. Pa tudi ti ljudje, kateri imajo „Štajerca" naročenega ali ga kupujejo, ne bi delali Časti naši stranki, zato si jih tudi ne želimo. Ce pa pogledamo na pošto, vidimo, da je drugačno število „Slov. Gospodarja", kakor pa Štajerca". O Izobraževalnem društvu bodi povedano, da deluje dovolj, Čeravno na tihem. Imamo Štiri knjižnice v enem prostoru, namreč fantovske in dekliške družbe, trétjerednikov in Izobraževalnega društva. Tu je veselje gledati, v kakem številu si posebno mladina izposoja knjige. Da, mladina bere dobre knjige in si tako krepi narodni in verski čut. Shodov in predavanj pri Št. Lenartu pa se možje in mladeniči naše iare udeležujejo v lepem številu, kamor tudi ni daleč. Hoče. V občini Spodnje Hoče se je zaprtje živine radi kuge na gobcu in parkljih, odpravilo, ker ni nobene nevarnosti več. m Slivnica pri Mariboru. Mnogokrat so nas že naái fantje presenetili kot diletantje na gledališkem odru, toda nihče mi ne more oporekati, da je bila igra „Občinski tepček", ki so jo uprizorili na pustno nedeljo, ena najlepših, kar se jih je igralo na našem odru. Naval občinstva je bil tokrat tolik, da ni bilo za vse prostora v bralni sobi. Kdo bi pač z veseljem ne žrtvoval tiste malenkostne vstopnine za krasen vži-tek in zabavo, kakor nam znajo napraviti le naši fantje 1 Čeravno zahteva ta igra veliko truda in priprav, Vendar so vsi igralci, stari, kakor tudi novi, rešili svoje vloge tako izborno, tla jim gre vsa Čast in priznanje. Mladeniči, le po tej poti pogumno naprej! Hvala pa tudi našemu režišerju vrlemu St. Faležu, ki zna vselej tako vloge razdeliti, da jo vsak lahko zadene. Kakor domačini, tako so se tudi vrli IloČani udeležili v Častnem Številu naše prireditve. m Slivnica pri Mariboru. V nedeljo, dne 5. t. m. smo spremljali kjvečnemu počitku pridno in povsod priljubljeno kmetico Terezijo Končan, katera je po kratki mučni bolezni, sprevidena z Najsvetejšimi, v 45. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Zapušča žalujočega moža in sina. Svetila jej večna luč! m Hotiuja vas. Umrl je dne 12, februarja Fr. Sauperl v 39. letu svoje starosti. Pokojni jo bil splošno priljubljen vzoren mož. Njegovega pogreba se je udeležila Požarna bramba in mnogo ljudstva. m Stndenice. Zelo vspodbudna je bila zadnja nedelja, dne 5. t. m. za nas, dopoldne za gospodarje in gospodinje, popoldne za mladino, pravzaprav pa dopoldne in popoldne za vse, otroke in stariše, vse enako. Jako živahno, kakor le on zna, je govoril dopoldne v Kmetijski podružnici g. Fr. Skerlee ViČan-sld; resnobno in osoljono jo razlagal stanje kmečkega stanu in. priporočal za umno gospodarstvo razne Tnovotarije", ki se jih pogosto bojimo, ker njih veljavo za današnje razmere ne poznamo. V mnogočem nam je nasproti naša nevednost, da ne moremo naprej. V treznosti, v izobraževanju, v čitanju gospodarskih listov. v pridnem zahajanju pri kmetijskih tečajih in -shodih se nam bo um močno izbistril. Zanimivo je bilo razlaganje brzoparilnika. Shod ne bo brez vspe- priznanje* -—r — ja v čednosti, žeia po izobrazbi, hrepenenje po gospodarskem napredku zapisali smo si na zastavo. V nedeljo, dne 12. t. m. po večernicali se bo igra ponovila. v . m S». Križ na d Mariborom. V nedeljo se Trii redni občni rbor ;okajenega bralnega društva Začetek takoj po službi božji. Razen po ctfil odbornikov se vrši tudi predajanje dr. Leskovarjaiz Maribora. Udeleiite te predavanja polnošte\ilno. m Čreinieveo. Za Slov. Siažoso nabrali na g-stiji Mihaela Rep-nika 14 K. 2. Matija Bevt: 16 K. 8. Jožefa Frošer: 7 90 K. Ptujski okraj p Sv. Trojica v Halozah. Pri nas je bilo mr-ličev od novega leta do zadnjega svečana 47. Veliko število, katero presega skoro polovico lanskega leta. Poročenih je bilo 13 parov. p Sv. Bolfenk pri Središču. Pri ljudskem štetju se je naštelo: V Jastrebcih 257 (1. 1901 261) duš; Kop-Gomila. 694 (1- 1901 714]duš; Vitan-Lačoves 516 (1. 1901 479) duš; Vodranci 268 (1- 1901 253) duš. Leta 1901 je bilo v celi župniji Sv. Bolfenka 1707 ljudi, letos pa 1735, torej se je pomnožilo samo za 28 duš. Da se jo tako malo pomnožilo, je najbrže vzrok ta, ker se je kakih 4 ali še več rodbin odselilo. p Vurberg. Od vseh strani nam donijo zadnji čas tužni glasovi zvonov, ki nam naznanjajo, da se naši dragi poslavljajo od nas. Tudi iz našega vur-berškega hriba se letos kaj pogosto oglašajo zvonovi. Dne 22. februarja so nam naznanili smrt deklice Marijine družbe, Barbare Ornik. Rajna jo kaj rada skrbela za olepšavo cerkve ter je bila zelo priljubljena med svojimi tovarišicami, kar je pokazala obilna udeležba pri njenem pogrebu. — Marsikatero oko se jo tudi dne 27,. februarja zasolzilo, ko smo spremljali k zadnjemu počitku Alojzija Pečar, bivšega ša-ierja vurberške graščine. Kako spoštovan in priljubljen je bil mož, je pričal njegov pogreb, ka.erega se je udeležila graščinska gospoda in uslužbenci, kakor tudi vsi delavci in veliko drugega ljudstva. Ob žalostnem kriku žene in otrok je tudi marsikateremu orjaškemu možu zdrknila solza po licu. Tudi doslu-Ženi vojaki so izkazali z zastavo zadnjo Čast svojemu sotovarišu, kar je storiio pogreb Še veličastnejši. p Vurberg. Nekaj Časa sem že vsak teden redno prihajajo dopisi v „Štajerca" z Vurberga, Marsikdo bi mislil, da smo mi res tako slabi ljudje; ali pa menite, da se mi teh dopisov kaj ustrašimo? Temu ni tako; imamo se ravno nasprotno prav dobro, ker vemo, da „Stajerc" napada vse, kar je dobro ter pravega krščanskega mišljenja. 'Je pač par ljudi tukaj, ki stresajo svojo jezo zato, ker so izgubili gotove Šar-že, ali jih pa niso dobili. Naše ljudstvo je še pred leti vedelo, da so bili ti možakarji že takrat takšnega mišljenja, kakor se sedaj kažejo. Mi kličemo le tistim, ki so napadeni: Ohranite mirno kri, ker to, kar piše štajercijanski dopisnik, ni vredno odgovora. Kaj nas to briga, Če osel riga, enkrat bo prenehal. Saj ima vsaka reč svoj konec. Kolo časa se suče in pride gotovo tudi do vas. p S*. Urban pri P!u;u. V nedeljo bo zborovalo tukajSno bralno društvo. Prodaval bo urednik g. Eemparle iz Maribora. Pridite v velikim številn, ker bo predavanje zanimivo. p Sv. Bolfenk v Slov. gor. Kat. slov. izobraž. društvo bo imelo dne 12. marca t. 1, svoj redni občni zbor, z navadnim dnevni» redom v mežnariji, takoj po večernicah. K obilni udeležbi vabi odbor. Ljutomerski okraj. 1 Sv. Jurij ob Sčavnici, Pomotoma jo v vabilu na občni zbor posojilnice pri Sv, Jurju ob Sčavnici v štev. 9. dne 2. marca izostala točka dnevnega reda: „Sprememba pravil." 1 Gornja Radgona. Kakor ima zloglasno ptujsko motovilo „Stajerc" navado, da vtika svoj nos v zadeve, katero ga nič ne brigajo, in se praska, kjer ga nič ne srbi, tako se je spravil sedaj tudi nad posojilnice ter piše v zadnji številki, tla je pri polomu Glavne posojilnice v Ljubljani prizadetih več spodnjc-štajerskih posojilnic, in med drugimi navaja tudi našo Posojilnico, Ne odzvali bi se na pisarjenje ptujskega lažnjivega „Štajerca", ako bi se ne našlo v našem kraju nekaj nerazsodnih ljudi, ki so res pripravljeni, iti na limanice brezpomembnemu šnopsarsk.emu glasilu iz Ptuja. Resnici na ljubo bodi povedano, tla ima naša Posojilnica res nekaj denarja vloženega pri Glavni posojilnici, in sicer borih 103 K 18 vin., katerih pa nikakor ne misli izgubiti, temveč jih bodo bržkone dobili vrnjene, kakor hitro se cela zadeva konča. Ako bi bila tudi Posojilnica primorana, odpisati ta malenkostni znesek, s tem ne bi trpeli ne vlagatelji, niti zadružniki nobeno škode, ker ima Posojilnica sama že dovolj lepo lastno premoženje; torej proč s strahom glede varnosti hranilnih vlog pri naši Posojilnici! S tem pisarjenjem po „Štajercu" povzročeno beganje ljudstva je tedaj popolnoma neopravičeno. r Ljutomer. Cezanjevski krajin Šolski s\et si- zahvaljuje tameš-njemu g. nadučitelju Franc Schneidfrju za darovanih i>. K., katere je duroval v podporo revnim otrokom. Tedaj B'g plati I Slovenjjraškl okraj, s Skale. Mohorjeva družba je dosegla letos pri nas bržčas svoj vrhunec. Dočim je štela prejšnja leta le malo nad 100 udov, namnožili so se letos 'škalski Mohorjani na 230. Sploh so opazuje vedno večje zanimanje za koristno berilo. Društveni prostori so dobro obiskani od vrlih mož in pridnih mladeničev, in naši časniki so našli že vhod v vsako, lo količkaj dobro hišo. S posebnim veseljem se mora omeniti, da so ustanovili tudi rudarji svoje strokovno društvo, ki si pridobiva vsako nedeljo precej novih članov. Zato ustanovitev se imamo zahvaliti našemu vrlemu rojaku, poslancu dr. Verstcvšeku, ki so spioh močno zanima za koristi našega ljudstva in kojemu so posebno pri srcu naši rudarji. s Sv. Janž pri Sp. Dravogradu. Dne 28. febr. so nekateri fantje, tudi nekaj oženjenih mož je bilo zraven, nekemu posestnikovemu sinu in neki posest- nikovi hčeri :rivlekli piob, ker se nista poročila. Posebno duhovita ni ta Šala. najmanj pa za oženjene može. Vrhu tega še v svoji občini ploha niso imeli, temveč so si ga morali izposoditi nekje na OtiŠkem vrhu. Naj torej ti ljudje za sebe skrbe, ne pa za druge, ker pregovor pravi: „Naj vsak pred svojo hišo prej pomete, potem naj gre pred drugo," s St. Janž na Vinski gori. Občinske volitve so bližajo. Možje, zdramite se in pokažite na volišču, da ste možje, da ljubite resnico, mir in poštenost! Ne dajte so vgnati v kozji rog od toga ali onega strastnega liberalca, ker ne nosi drugega na svojem grešnem jeziku, kakor obrekovanje poštenih ljudi, in po celi občini seje prepir in sovraštvo; takega liberalca se sramujejo celo njegovi pristaši. Pred nekaj časom je celo v občinski pisarni klofutnil bivšega šolskega načelnika, ker je hotel nekaj v uradnih zadevah govoriti; ali ta človek se zažene v njega ter ga začne tepsti in sramotiti. Toda prijatelj, tvoje obrekovanje in tvoj trud sta prazna, saj ti nihče ne veruje, raz-ven par tistih, kateri so tako nespametni, kakor ti. Možje, vam Še enkrat zakličem: Proč s takim odbornikom ! Marenberg. Dragi gospod urednik! Ko ste objavili zadnjič dopis iz Marenberga, ste se gotovo čudili in si sami pri sebi mislili: Je li Še mogoče kaj takšnega v tem nemčurskem trgu? Da, res je mogoče kaj takšnega v tem nemčurskem trgu. Priredili smo tudi fantje enkrat veselico in s tem pokazali, da nismo samo za Šivanko, motiko in kramp, ampak da znamo tudi nastopati kot gledališki igralci in govorniki. Čeravno je tukaj toliko zaprek in ovir, pa mi se ne zmenimo za te ovire, ampak gremo najprej po poti, katero smo si začrtali. Dragi fantje, marsikatero bridko besedo bomo morali na tej poti še požreti, toda ne obupajte! Le pogum in korajžo! Ce bomo tako napredovali, potem smemo upati na boljšo bodočnost. Zatorej pa dragi mladeniči s pogumom in ne-ustrašenostjo v boj za našo slovensko stvar, za naša najdražja bisera, namreč za sv. katoliško vero in naš mili slovenski jezik, — Napredni mladenič, s Marnberg. Nemila smrt je strla mlado življenje. V grob smo položili dne 22. t. m. učenca drugega razreda tukajšnje šole, Rudolfa Korab. Srečen si in dobro je za te, dragi Rudolf, da te je poklical Bog v cvetju nedolžnosti iz zapeljivega sveta. Prosi v nebesih za svoje žalostne stariše, da jim Vsemogočni nadomesti tvojo izgubo s svojim blagoslovom. Sladko počivaj v Gospodu! s Velenje SiovtBfka d< klibka zvtza ima prikednjo nedeljo 12. marca po večernicah v Društvenem domu svoj redni občni »bor. Ker bo ta nbčni zbor važen za naše nadaljnje delovanje, zato uljudno vabimo vsa dekleta iz doaače, pa tudi iz sosednjih župnij. Odcor dekliško zve ze. r Konjiški okraj. k Konjice. „Stajerčev" dopis iz Konjic z dne 5. t. m. je deloma iz trte izvit, deloma lažnjiv, deloma naravnost hudoben. Pisan je v navadnem „StajerČe-vem" narečju; takih in enakih fraz smo že vajeni. Pa je res nesrečen ta „Stajerc", zdaj bo pa on g. Svetlina spravil v zadrego. Kaj ima neki „Stajerc" opraviti ž nnjim? Kosmata kapa, kako ljubezen in skrb ima do njega! Imenuje ga „naprednega", ^nemškega". Kaj ne, to je obrekovanje? Kajti beseda „napreden pomeni pri „Štajercu" Človeka, ki je hud na „klerikalce" (to je duhovnike in verne ljudi), „nemški" pa je posilinemški. G, Svetlin je torej po „Štajercu" „napreden" in „nemški". Dvojno je mogoče: ali je to resnica, ali je pa neresnica. Ce je neresnica, potem je storil ,,Stajerc" g. Svetlimi slabouslugo, Če je pa resnica, potem naj ve, da naše verno in zavedno slovensko ljudstvo takih učiteljev ne more ljubiti, G. Svetlin bo torej najbrž poslal „Štajercu" odgovor: „Ti nepoklicani prijatelj, pusti me pri miru, neprijateljev so bom že sam branil!" k Konjice. Zvedeli smo, da se za mesto stalnega učitelja na slovenski okoliški šoli poteguje med drugimi narodnimi učitelji tudi g. Gustav Svetlin, Tega pa ptujski „Stajerc', kateri sovraži vse, kar je dobro, slovenskega in katoliškega, v zadnji številki hvali kot nemškega naprednega učitelja. Tako torej, nemški učitelj si upa prositi za to odlično slovensko mesto? Ne, ta stvar nam ne gre v glavo; še manj pa nam bode šlo v glavo. Če bodo pristojne oblasti jemale tako malo ozira na skromno željo slovenskega kmeta in nam bodo vsilile nemškega Svetlina na slovensko okoliško šolo. Kaj bi rekle oblasti, ako bi zaveden slovenski učitelj prosil za učiteljsko mesto na nemški Šoli? — Slovenske otroke naj uči slovenski učitelj v slovenskem duhu, nemške pa makari nemški, Mi nemškega učitelja na slovenski okoliški šoli ne maramo! k Pust v Oplotnici. Povdarjamo, da pametni Oplotničani ne odobravamo pustnih budalosti; prijatelji smo pa poštenega razvedrila. Prislovica „Pust jo zamazan okoli ust" nam ne velja. Komu pa velja, to hočemo odkrito pojasniti našim sovaščanom, pa tudi svojim sosedom. Oplotnica je trg drvarjev. Dobre, zavedne drvarje spoštujemo. Imamo pa med seboj drvarje, od katerih naravnost zahtevamo, da ne žalijo nas Oplotničanov. Postopanje nekega učitelja petja smatramo naravnost za izzivalno. Dotični ima za nas važnejšo nalogo, kakor z nemškim popevanjem pospeševali oplotniško štajercijanstvo. Do takih ljudi nimamo zaupanja; gledali jim bomo na prste. Oplotnica jo slovenska, da je pa narodno nezavedna, krivi so le taki značaji, .. _ . k Zreče. Dne 26. svečana je imela podružnica „Slov. Straže" po večernicah občni zbor. Otvonl ga je za vsled bolezni odsotnega načelnika Janko Kovač (Rak). Pozdravila je zborovalce Ana KomperŠek, Poročilo o delovanju podružnice je podal tajnik Sko-lič. Blagajno je imela na skrbi Micika Kračun, ki je v pretečenem 'društvenem letu nabrala za „Slov. Stražo" 62 K 20 vin. Francika Klančuik prednaša nato navduSeno krasno pesem: Slovenski svet, Marijin dom, kjer opisuje lepoto naše mile slovenske domovine. Micika Karba vspodbuja zborovalce na delo za obmejne Slovence, naj vstopijo vsi navzoči v društvo „Slov. Straže", priporoča blago v korist obmejnim Slovencem — vžigalice, kolinsko cikorijo z ovitkom v korist obmejnim Slovencem, papir, milo, čistilo, tkanino, drože (kvas).,. Poročevalec dostavlja: Kupujte in zahtevajte v vseh trgovinah to blago; niu že trgovine: Kračunova, \Viiiterjeva, Vidmarjeva vam bodo gotovo rade ustregle, in tako boste najbolj koristili sebi in slovenskemu narodu! G, Haller iz Maribora je podal jasno sliko žalostnih razmer naših obmejnih bratov pri Št, Ilju v Slov. gor., da je vsak luhko spoznal, kako potrebni so naše pomoči in kako velikega pomena jo društvo „Slov. Straže". Tajnik je razložil pomen in namen omenjenega društva. Pristopilo je 14 novih udov k društvu, ki je Štelo do sedaj 44 članov; več starih j»plačalo svojo udnino; ostalim se pa novoizvoljena blagajničarka Julika Gol-Čar priporoča, da bi kmalu izpolnili v tem oziru svojo dolžnost. Kot SlomŠekov dar je nabrala blagajni-earka 7 K 7 vin. Darovalcem, srčna hvala! Le naprej po tem potu na delo za narod in slovensko domovino! Za sklep je zapel pevski zbor pesem „O kmečki zvezi". k Žiče. Dasiravno ste g. urednik pozabili veselico našega Bralnega društva za preteklo pustno nedeljo naznaniti, sešlo se je vendar precej občinstva, pred katerim so naši vrli mladeniči v splošno zado-voljnost uprizorili gledališko predstavo „Spoštuj očeta!" ter zaslužili Bralnemu društvu precej kronic, za kar jim bodi izrečena tukaj prisrčna zahvala. k Podsreda. Gospod kaplan Podpečan Jernej je poslal „Slovenski Straži" 20 K, izmed katerih je nabral 18 K pri pridnih Pečičpjiihi, Osredčanih in deloma Križevljanih. Bog plati! k Planina. Prvi sv. mišjem se bo tukaj nbbajal od 19. — 26. marca, in vodili ga bodo veleč. gg. lazavisti iz Celja, Ob sklepu se bo blagoslovila prekrasna bandera presv. Srca Jezusovega in Marijnega, katero sta dala na lastne stroške izgotoviri Fracc in Neža Tomšii na Prifaovi. Blagima dobrotnikoma tisoieren Bog plati I Celjski okraj. c Celje. Danes, dne G, t. m. obhaja veleblago-rodua gospa Amalija Kukovic roj. Orožen svoj 83. rojstni dan v Čilosti. Komaj od hude bolezni ozdravela, je zopet Čvrsta. Ona piše in bere tudi pri luči brez očal. Omenjeno naj bo, da rodbina Orožen do 14. stoletja nazaj dokažo svojo rodbino po delu stolnega prosta Orožna Kačičev, Orožnov rod. Na mnogo, mnogo let! c Laško. Veselica Izobraževalnega društva v Laškem dne 26. svečana je izvrstno uspela. Nikdo ni pričakoval tega uspeha. Izobraževalno društvo se le veseli, da se mu je posrečilo, zadovoljiti slavno občin-stvol in se tem potom zahvaljuje za vsestranske simpatije in naklonjenost, s kojimi so podpirali omenjeno veselico odlični naši tržani in tudi okoličani. Zahvaljujemo se Bralnemu društvu, ki nam je rade volje prepustilo oder, zahvaljujemo se Krenerjevim gospi-oam, ki so oder tako okinčale in dekleta^igralke tako zalo oblekle. Zahvaljujemo se povabljenim pevcem, ki so pripomogli, da je tudi naš, ¡sedaj Še nepopolen pevski zbor, povoljno rešil svojo nalogo. Vam dekleiom-igralkam pa zadostuj pohvala, ki jo je izreklo slavno občinstvo! Vesel je vsakdo zapuščal „Pivnico", želeč, da se v tem Narodnem Domu,, laških Slovencev vidimo Še zopet. — Odbor. i c Občina Sv. Rupert nad Laškim trgom je imela pri ljudskem Štetju v sledečih letih toliko duš: V letu 1891 1561 duš, V letu 1901 1550 duš. V letu 1911 1541 duš. Pri nobenem ljudskem popisovanju ni bilo nobene nemškutarske osebe. Upati je torej, da se bo tudi prihodnje ljudsko štetje vršilo brez nemčurjev. c Trbovlje. Vabimo na redni občni zbor stav-binske zadruge „Lastni Dom" v Trbovljah, v nedeljo, dne 12. marca t, 1. ob 3. uri popoldne v dvorani Društvenega Doma. Spored: L Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 3. Volitev uadzorstva, 4. Poročilo o izvršeni reviziji, 5. Slučajnosti. — Ako bi ta občen zbor ob določenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drug občen zbor z istim sporedom in na istem mestu, in bo veljavno sklepal. — Načelstvo. c Griže. Dopisnik ptujskega „Štajerca" se je zopet skazal, da je prav vreden tistega imena, ki ga je bral zadnjič v „Slovenskem Gospodarju". Zato mu bodi v odgovor samo to, da Če je že pozabil, kar stoji tam zapisano, naj pa Še enkrat prebere dotični čla-nek. Svetujemo mu pa, da, če ima Še kaj pameti, naj neha s takimi dopisi, saj sramoti le samega sebe, ker mu vsega tega nihče ne verjame, razun par tistih, ki so tako zaslepljeni, kakor on, ki pa naj vsem Bog razsveti pamet, da bodo spoznali, kam blodijo. Da pa ne bi zopet zaradi tega članka, dolžili g. župnika, mu bodi povedano, da tisti „Črni", ki ga je pozdravil zadnjič in ga pozdravlja tudi danes, je priprost — kmet. c Griže. Tisti dopisnik ptujskega „Štajerca", ki ima toliko nepotrebnih skrbi zaradi grižke klerikalne Posojilnice, se opozarja, da naj liberalcem pri liberalni Glavni posojilnici v Ljubljani pomaga spraviti račune v red, zavoljo klerikalnih posojilnic pa je lahko miren, ker je vse v redu. - Kmet. c Galicija. Dolgo že ni bilo v vašem cenjenem listu ničesar od našega društva. Marsikateri nasprotnik se jo že oddahnil, ker si je mislil, da ko smo izgubili prejšnjega predsednika, č. g. Juraka, bo društvo fuč. Izgubo res bridko občutimo, pa duh njegov nas vedno navdaja in sili k delu. Dne 29. p. m. imelo je društvo občni zbor. Podpredsednik je mesto ocl-lšlega predsednika podal poročilo za preteklo leto in pokazal, da društvo ni spalo, ampak delalo. Imelo je dve veselici in več poučnih predavanj. Blagajnik nam je tudi razvedril lica, ker nam je pokazal kljub velikim stroškom, ki jih je imelo društvo s pripravami za veselice, za nabavo knjig in časnikov, in ker si je omislilo volik nov čebelnjak, še precej polno blagajno. Knjižničar in tajnik sta nam pa povedala, da so društveniki pridno brisali prah iz knjig in srkali bogate zaklade duševnih moči. Pri vpisovanju udov smo izpolnili takoj lansko število, in se še oglašajo. Tako je prav, le naprej, v izobrazbi je moč, in kolikor več znaš, toliko več veljaš. Ker pri volitvi novega odbora podpredsednik ni hotel sprejeti predsedni-Štva, ker je z delom Drevečobložen, se jo izvolil predsednikom vrl mladenič ekonom g. Jernej Adam Kug-ler, podpredsednik Davorin Krajnc, blagajnik Jan. Veber, tajnik Dav. Križan, knjižničar M. Rehar in nam. č. g. Zaje. V odbor g. Ant, GolavŠek. Čebelarski odsek: J. Dimec, J. Veber, D. Križan. Nadalje je prišel na pogovor novi oder. Sklenilo se je, pričeti s pripravo. Izvolil se je odsek treh udov, ki ima poskrbeti, da bode do maja, ko se vrši veselica, oder gotov. V ta odsek so izvoljeni: Kugler, Krajnc, Vi-denšek. Posebno moramo pohvaliti fante iz Pirešic in Pernovega, ki so mnogo trudijo z nabiranjem. Lepa hvala vsem domačim dobrotnikom, ki so mnogo darovali, posebno pa tujim. Izmed tujih posebno č. gosp. P. Jurak iz Ljubnega in g. Martin Lednik iz PireŠ-ce. Prvi je daroval 11 K, drugi 10 K. Z delom se je že pričelo. Kulise sta domača fanta že jako okusno izdelala. Samo slikarska dela so Še potrebna. Tako deluje torej naše društvo. Lansko leto je postavilo velik nov bučelnjak, letos oder, in tako naprej pride morda kedaj do svojega doma. Pa tudi za. duševno hrano skrbi ne samo s knjigami in Časniki, ampak tudi s predavanji. Preteklo nedeljo je imel Č. g. kaplan dvoje krasnih gospodarskih predavanj, za kar se mu lepo zahvaljujemo ni želimo Še več takih. Pa tudi drugi bodo za naprej predavali. Tako sem opisal kratko naše delovanje in kličem vsem društvenikom: Le naprej za narod mili in sovragi ga ne bodo ugonobili; na delo torej, ker resnobni so dnovi, delo in trud pa naj Bog blagoslovi. - Podgorski. c Gomilsko. Predpriprave za zgradbo novega Društvenega doma na Gomilskem so se že pričele. Vsi župljani so z radostjo pozdravili misel, da se na mestu, kjer stoji dandanes skrompa, lesena, potrebam ne odgovarjajoča shramba za brizgalno, sezida nov, dostojen hram, kjer naj bi imelo svoj sedež Gasilno in Bralno društvo, in kateri bi naj služil namenom prosvete in ljubezni do bližnjega. Vse kaže, da se nam naša, že davno na skrivnem gojena želja, vres-niči, in da v kratkem izraste iz tal sredi vasi nov dom, nekakšno pribežališče ukaželjnih, kjer bodo našla gomilska društva, oziroma v teh združena mlar dina, možje in žene, udobne in obsežne prostore za svoje poučne shode, kjer se jim bodo vsajala zlata zrna v podobi dobrih naukov, pomembnih za celo življenje, in kjer se bodo vžigala srca v gorečo in plam-tečo ljubezen do domovine ter se ojačevala zoper sovražnike vere in naroda. c Gomilsko. Pustna veselica, prirejena po tuk. Bralnem društvu na pustno nedeljo na Rezani v dvorani gosp. Hanžiča, je uspela nad vse pričakovanje krasno, dasi le ob zmerni udeležbi samih uglednih gostov od blizu in daleč, kj so pa tudi znali prireditev prav ceniti ter se tudi sami odkritosrčno zabavati. Humoreska „Prvi april" se je temu dnevu prav prilagodila ter žela med burnim smehom mnogo zadovoljstva. Ker so bili pač vsi igralci brez izjeme točno na svojem mestu tako v zgovornosti kot v kretnji, so tudi tokrat — kot vselej — pokazali svojo dovršenost ter so vredni zato vse hvale. Pa komaj je za hip ponehala burna veselost, že nam je izvabil „nevedni kuhar" s svojo novo burko skoraj preveč nestrpnega smeha; kajti marsikomu se je veselja zasol-zilo oko, in to posebno nežnemu spolu, ker se našemu neveščemu kuharju pač ni hotelo prav ničesar posrečiti, Čeravno mu je bila na razpolago prav debela kuharska knjiga. Dasiravno ga nisem mogel spoznati, gre mu pač posebna hvala za njegov nemali trud, s katerim je dosegel v družbi s prirojenim mu humorjem višek priznanja. Končno nas je pa Še razveseljeval naš domači mešani pevski zbor pod vodstvom g. organista TurnŠeka, proizvajajoč s svojim večkratnim nastopom na odru marsikatero težavno pesem z veliko preciznostjo. Kakor Čujemo, je zbor Se-le nedavno rojeno dete in vsled tega Še bolj vreden zaslužene hvale. Pri prosti zabavi so nas pa Še počastili odseki pevskih društev iz St. Ruperta in Bra-slovč s svojimi neustrašenimi nastopi, katerima obema se pač pozna, da so pevci v pravem pomenu besede. 2e na licu mesta se je slavil neprisotni pevovodja pevskega zbora iz St. Ruperta, g. učitelj ZdolŠek, ki je dosegel s svojo neutrudljivostjo v kratkem času skoraj neverjetne uspehe s svojimi udanim mu zborom. Nič manj se niso ocenjevale tudi braslovŠke pevke, ki niso zastonj ponosne na svoje zveneče glasove, ki so nas skoraj očarali ter tako Šo bolj spajali našo pre-veselo družbo v nerazdružljivo. Vam, dragi prireditelji, pa kličem: Ne ozirajte se na morebitne zopet-ne take surovine in nasprotstva, za katere sami dob- ro znate, kakršne ste s to prireditvijo v kali zadušili, ter pokažite zopet skoro svojo plemenitost in aeu-strašenost ob vsaki priložnosti! Nas poštene veseljake pa dajte kmalu, kmalu zopet tako razveseliti, kakor na pustno nedeljo! c Nazarje. Nemila smrt nam je pobrala nadebudnega in nadarjenega sedmošolca g. Ivana Remic, gojenca semenišča v Mariboru, imel je jetiko. Velika množica ljudstva, sorodnikov in prijateljev, se je u-deležila minolo soboto tega pogreba. Iz Maribora so prihiteli dragemu ranjkemu skazat zadnjo Čast: pre-častiti g. prof, dr. Medved, ki je vodil sprevod poleg treh preč. gg. oo. frančiškanov, potem g. prof. Zahl-bruckner in 32 gimnazijcev. Pred hišo žalosti in pri odprtem grobu so gg. dijaki zapeli svojemu tovarišu pretresljive žalostinke. G. prof. dr. Medved je služil peto mašo-zadušnico, ob grobu pa se je z ginljiviuii, srce pretresujočimi besedami poslovil od svojega rauj-kega dijaka, in vsakega izmed navzočih so polile solze. Ranjki Ivan Remic je bil blag značaj, pri svojih predstojnikih zelo priljubljen, nadarjen dijak, ki se je zraven svojih šolskih Študij naučil tudi spretno igrati glasovir in orgije. Veliko smo upali od ranjkega, a zdaj so vzete vse nade. Vsem čast. udeleženoem pogreba izrekamo prisrčno zahvalo, c Sv. Jurij ob Taboru. Z velikim strahom pred Orli je načelnik požarne brambe v Ojstrski vasi hodil okoli po fari in vabil ljudi k občnemu zboru. Za vabo mu je služila strašna reklama, češ, „čuki" nam bodo vzeli požarno brambo itd. G, načelnik, vsaj Vam bi že človek želel toliko pameti, da bi se svoje lastne sence ne strašili. No, pa pregovor pravi, itta gliha vkup štriha. Razumete? o Gornji Grad. Veliko veselje je vladalo v našem naprednem trgu, ko je prišla sem zadnja Številka „Narodnega Lista". Kocbek in njegovi prijatelji so z veliko slastjo brali po krčmah vernim poslušalcem izjavo g. kaplana Rabusa in kakor morska kač« dolg dopis. Gosp. kaplan se bode gotovo znal sam braniti. Kot dolgoleten opazovalec razmer našega kota hočem podati k dolgemu dopisu le par opazk. Dopis ima namen, vzbuditi pri ljudstvu nezaupanje do Kmečke hranilnice in posojilnice. Gospodje! Opozoril bi vas, da je taka igra zelo nevarna. Hočete osmešiti novi denarni zavod, ker je imel prvo leto lo nekaj nad 400 kron čistega dobička. Tudi Posojilnica v Gornjem Gradu ni imela prvo leto mnogo tisočakov za rezervo. Iz malega raste veliko. Nov zavod ]e prinesel v kraj dvojno dobroto: Zvišala se je obrestna mera za hranilne vloge — poprej se je pri Posojilnici v Gornjem Gradu dobivalo le 4%, sedaj 4!4%, nekaj Časa celo 5%. 0-brestna mera za posojila se je znižala. Poprej pod 6% ni bilo nič. Sedaj se dobi posojilo po 5%%, iu celo po 5%. Korist ima ljudstvo, ne samo nekaj izvoljenih, katerih eden se baha: „Mi pa nič ne storimo zastonj, si vse zaračunimo." Kar se tiče varstva in varnosti vlog, je pač najboljše jamstvo poštenost in pazljivost načelstva. Kjer se kar od začetka računi s tem, da bodo pokrivali zadružniki hranilne vloge s svojim premoženjem, tam je slabo. Sicer pa kljub hvali o velikem premoženju zadružnikov Posojilnice v Gornjem Gradu, o nekaterih zemljiška knjiga poje svojo posebno pesem. Pripeti se tudi lahko, da kedo proda svoj les, pa ne dobi denarja v roke, ker so roke upnikov že vmes. Ce se bode nadaljevalo nečedno pisarjeuje in govorjenje proti Kmečki hranilnici in posojilnioi, bo prišlo še marsikaj na dan. Veliko ljudi veliko ve! c Nova Cerkev. „Trije ptički" so se dne 26. svečana pohvalno uprizorili. Soba gledalcev je bila natlačeno polna.. Cisti dobiček vstopnine porabimo za nakup novih knjig. Bralno društvo Šteje nad 300 knjig, katere so zabranile tukaj že mnogo zla. Kje smo dobili drugje denar, da so se kupile, kakor po prireje-vanju iger? Mladeniči, le po tej poti naprej, ne bo nobenemu žal. Za pošteno stvar naj korajža velja! c Sv. Krištof. Pri občinskih volitvah so bili izvoljeni: v III. razredu: Kačič Luka, Rebozu And., Petek Anton, Sunta Karol, Selič Jurij, Sergan Fr., Sluga Vinko, Jančič Valentin; v II.: JuterŠek Matej, Sipek Alojzij, Draksler Peter, Vaclavek Robert, Sluga Jožef, Stare Jožef, Orožen Jernej, Zeleznik Martin; v I.: GreŠak Martin, Urbajs Anton, Draksler Jakob, Drnovšek Franc, Kosmus Valentin, Ulih Karol, Cencelj Janez, Cehovin Anton. Volitve so se vršile mirno in vzorno; le tu in tam, kakor povsod, klobasarjenje in hujskanje; pravi se celo, da mislijo nekateri vložiti rekurz zoper III, razred, pa to je le iz osebne mržnje in sovraštva do nekaterih odbornikov ; na take prazne in puhle dokaze se gotovo ne bo oziralo! c Mestinje. Ker nas je v zadnji številki „Slov. Gospodarja" pod člankom „Požanska vas" neki dopisnik imenoval okužene po ptujski giftni kroti, moram izjaviti, da so razmere dopisniku v Mestinju slabo znane. Ce pogledamo našo vas pred par leti in pa danes, vidimo, da so tri giftne krote nekje zmrznile, da ne pridejo več v našo vas, na njihovem mestu sta sedaj „Slov. Gospodar" in „Straža". Širni svet so mora načuditi, ko vidi ostale mestinjske Štajeroijance; evo vam, prvi izmed vseh je „veliki" učenjak majhne postave ob cesti, kojega učenost zapaziš takoj pri njegovem gospodarstvu, in Še ta je priznal, da je za otroke krota strupena. Za tem pa ne zaostane v „učenosti" neka privandrana dama, ki agitira za giftno kroto, a je dobila dosedaj Šele nekega gizdalinca, ki je od poštene liiše, na svoje limanice. Pač žalostno dejstvo za stariše, da dopuste, da se njih otroci zastrupljajo s takim čtivom. Prave slovenske zavesti manjka našemu ljudstvu. Vidiš torej dopisnik, da še vni „ras" okužena, ampak par baekov. Za danes do-vaiL Drugič kaj več. — Mestinjčan. Brežiški okraj. b Napredujemo i: izobraževalno društvo v Bre-žteaji je dne 19. m. m. priredilo v drugič igro „Čevljar*, nato pa se je vršil občni zbor istega društva, ki nam je dal izvedeti prav vesele vesti. Društvo šteje blizu 150 Članov, iz društvene knjižnice se je v zadnjem letu izposodilo 1185 knjig, denarni promet je glasom blagajnikovega poročila znašal 555 K 15 vin; priredile so se štiri gledališke predstave ter eno javno predavanje s skioptičnimi podobami, razen tega pa so se začeli poučni shodi za fante in dekleta. Zadnji čas so si ustanovila poslednja že tudi Dekliško aveeo „Bogomilo", v kateri bo gotovo tudi pevski zbor oživel, in tako upamo, da se smemo nadejati v novem druStvenem letu še veselejšega napredovanja. b St. Vid pri Planini. Kakor je bilo objavljeno, priredili sta v nedeljo, dne 2G. svečana Mladeni-4ka in Dekliška zveza veselico s sledečim sporedom. Mladeniči so uprizorili igro „Prepirljiva soseda", mladenke pa igro „Pri gospodi". Kot uvod so uprizorili tudi dvogovor: „Dve klepetulji". Coklca in Muhlč-ka. Udeležba je bila precejšnja, kljub temu, da se je vršil v bližnji vasi „bal". Da so igralci dobro rešili svoje vloge, je bil porok obilen smeh in splošna zado-vnijnost ljudstva. b Hajhenlmrg. Za predpust smo Šli gledat v Hin&tveno dvorano veseloigro: „Kukavica, modra oti-eas, ali boj za doto". Kdor je videl vesel in neprisiljeno Šegav nastop naših vrlih mladenk, je gotovo sklenil še večkrat obiskati naše prireditve, Zadovolj-nost m odobravanje se je bralo z obrazov vseh. Tudi petje je bilo lepo. Le naprej! Vstrajnosti v dobrem je treba mladim delavcem na polju izobrazbe! Govori se. da nameravajo po Veliki noči tudi fantje pokazali, kaj znajo. No, smo radovedni. b Koprivnica pri Rajhenburgu. Posestnik gospod F. PeniČ nabira člane za Kmetijsko podružnico v Kozjem, koje načelnik je namestnik deželnega glavarja, g. dr, Jankovič. Kmetje, oklenite se te podružnice! Malenkostna je članarina, ki je pa zelo ob-restonosna. S svojimi davki podpirate tudi vi — ho-čefc, nočeš — Kmetijsko družbo. Ce boste pa Člani te družbe, bodete dobili vendar precej povrnjenih, leta is let», vplačevanih davkov. Gospodu načelniku Kmetijske podružnice se pa lepo priporočamo, da nas pride oh priliki poučit o pomenu, namenu in koristih, ki jih kcajo člani Kmetijske podružnice. Seveda jim morajo biti znane tudi njihove obveznosti, pa tudi njihove pravice. Ko se bo vršilo tako zborovanje, takrat, posestniki koprivniški, udeležite se ga polnoštevilno v svoj lastni blagor! b Koprivnica pri Rajhenburgu. Prejeli smo: „Z oziram na Vašo notico iz Koprivnice pri Rajhenburgu, objavljeno v Vašem listu z dne 16. februarja 1911, Štev. 7, zahtevamo v smislu par. 19 tisk. zak., da sprejmete nastopni popravek: Ni res, da je vrgla vaqjev nedeljo dne 12 sušca ob 3. uri popoldan v čitalniških prostorih. Spored: 1. Pozdrav predsednik»; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnik»; 4. poro ilo kt\jižnifaria; 5. zapisovanje novih udov, volitev odbora in razni nasveti in vprašanja. Vse ude in prijatelje društva vabi uljudno odbor. V«srnik mladinske organizacije. Sv. Urban pri Ptuju. Tukajšnja Dekliška zveza se je zopet oživela. V nedeljo, dne 19. svečana se je zopet ustanovilo novo ognjišče. C. g. kaplan je pozdravil navzoča dekleta in otvoril zborovanje. Nato govori Ljudmila Irgl ter v jedrnatih besedah razlaga svojim tovarišicam, kako bodo v svoji zvezi delovale za resnico in pravico. Za njo nastopi Č. g. Ma-lajner ter v poljudnih besedah opisuje vzvišeni namen dekliških zvez in njihova pravila. Jedro njegovega govora je bilo, da morejo krščanska dekleta mnogo storiti za slovensko ljudstvo, ako se trudijo za pošteno in neomadeževano življenje, za umsko izobrazbo in narodno-obrambno delo. Potem se je vršila volitev voditeljstva zveze. Sedaj pa mile tovarišice, bodi vsa naša skrb in vnema, da čim dalje več poštenih in zavednih deklet pridobimo k naši zvezi, temu prijaznemu ognjišču, kjer se bomo v določenih rokih zbirale ter se medsebojno ogrevale za vse to, kar je dobro, pravično in sveto. Rodoljubne pozdrave vsem vrlim mladenkam domaČih in drugih župnij. Našim naročnikom! Minula sta že dva meseca leta 1011, i n vendar je še mnogo naročnik .;> V n a dolgu naročnino zaleto 1910. Naše upravništvo mora vsak mesec nasproti plačevati velike svote za tiskovne stroške. Ako pa hoče upravništvo to dolžnost natančno izpolnjevati, morajo seveda tucli naročniki storiti svojo dolžnost in list pravočasno plačati. Zato danes prosimo in opozarjamo vse tiste naročnike. ki lista Še niso plačali do konca 1 e ta 1910 , da nam pošljejo dolžno naročnino najpozneje itn zanesljivo do 1. aprila, ker drugače se jim bode list o cl 1. a \>-rila naprej brezpogojno ustavil. Tisti naročniki, ki so list še na dolgu za leto 1910, bodo dobili dne 30. marca na ovitek velik rudeč križ, da tako spoznajo svojo dolžnost. Upravništvo „Slov. Gospodari a*-. Iz celega sveta. Ženske v hlačah. V Parizu hočejo vpeljati modo, da bi tudi ženske nosile hlače. Nedavno se je 60 pariških gosfiodičen pokazalo v hlačnem krilu ter so vzbudile splošno pozornost. Tudi drugod hočejo vpeljati ta način Ženskega oblačila, pa ne s posebnim uspehom, V Trstu je hodila v torek teden uslužbenka dunajskega krojača Pollaka v novi ženski modni obleki — v hlačah. Seveda je bilo to za TržaČane nekaj posebnega, in cele procesije nagajivih Tržačanov so jo spremljale po ulicah. Bilo je slišati tudi nekoliko, ne ravnd; finih opazk. Težko, da si bo ta moda napravila pot — Na Dunaju se je pretečeno nedeljo vprvič pojavna na cesti ženska, modistovska uslužbenka, v hlačah. Sledilo ji je na stotine radovednežev, in zlasti, elegantni gospodje so se začeli iz ženske norčevati ;ter jo obsipati s takimi opazkami, da je morala bežati v neko prodajalnico za rože. Od tu je morala poklicati avtomobil, da se je v njem odpeljala domov. — Tudi v Budimpešti sta se pretečeno nedeljo dve modistovski uslužbenki na Andrassyjevi cesti pokazali v hlačah. Nabralo se je na stotine ljudstva, ki je burno protestiralo proti tej nespodobnosti in ženski zmerjalo. Morale sta zbežati v neko vežo, toda ljudje so hoteli za njima, da ni portir zaprl vrat m obvaroval ženski dejanskega napada. Nekateri so klicali, naj se nesramnicama obleka iztrga s telesa. Samomorilni poizkus starke — v mrtvaški krsti. Iz Budimpešte poročajo: V kraju Kis-Oroszi je živela 701etna starka Marija Jenej, ki se je naveličala življenja. Zato je sklenila pred dvema mesecema, da se usmrti. Kupila je mrtvaško krsto, oblekla se v mrtvaško obleko in se vlegla v krsto. Ko je ležala v krsti, si je prerezala vrat in Čakala smrti. V tem položaju jo je našla hči. Na hčerkino vpitje so prihiteli sosedje, ki so dvignili starko iz krste in poklicali zdravnika. Sedaj šele, po dveh mesecih, je umrla naravne smrti. Pokopali so jo v krsti, ki si jo je kupila sama. Ruse mori -- šnops. V ruski dumi (državnem zboru) je poslanec Celišev govoril o žrtvah pijančevanja v Rusiji, Na podlagi Statistike (Številk) je dokazal, da umori na Ruskem alkohol vsako leto en milijon ljudi. O Veliki noči, o Božiču, o BinkoŠtih po-mre ua tisoče ljudi po cestah vsled pijančevanja. Pri nas pa trka pijance tudi nori pust. Kdaj pridejo ljudje k pameti? Koliko stane ena „dreadnoughtka". Ena taka 20.000 tonska?, ladij a stane pri nas 50,400.000, na Angleškem 46,100,000, v Nemčiji 48,000.000, v Italiji 51 milijonov in na Francoskem 56,200.000 K, Sest največjih mest v Avstriji. Dunaj Šteje 2,030.834 prebivalcev, Praga 535.100, Trst 224.465, Lvov 205.5421, Krakov 151,919, Gradec 151.783. llitra pošta. V Fiorenci v Italiji je bila oddana na pošti dopisnica dne 29. marca 1894., naslovljena v Rim. Ta dopisnica je došla v roke naslovljencu dne 12. februarja 1911. Na dopisnici je naznanila neka gospa nekemu doktorju, da se jej je rodil sin. Doktor je dobil to naznanilo, ko je dosegel ta sin že 17 let. Nov hrvaški zrakoplovec. Fr, Lovrenčič, znan biciklist, avtpmobilist in sanjkač, se je začel baviti z zrakoplovstvom. V družbi z g. Merčepom (sodrugoru Rusjanovim} sestavi nov zrakoplov, s katerim se hoče udeležiti zrakoplovne tekme med Berolinom in Dunajem. Dojenček se obesil. V Vratislavi se je zgodil slučaj, v katerem je mal otrok, prišel na izreden način ob življenje, in ki je svarilo materam, naj ne puščajo otrok brez nadzorstva. Osem mesecev star otročiček je ležal v svojem vozičku sam v sobi, ter se igral z zaveso ob oknu. Ta je bila raztrgana in je imela precejšnjo luknjo, v katero je vtaknil otrok glavo. Ko se je hotel zavese oprostiti, je padel iz vozička in obvi-sel na zavesi, ki se mu je tako zadrgnila okoli vratu, da se je zadušil. Mati je našla otroka mrtvega, in vsi poizkusi, da bi ga oživeli, so bili brezuspešni. Odpravljene vojaške kantine, S 1. februarjem so v severoameriškic Združenih državah odpravili alkoholične pivnice po vojašnicah, otvorili pa 133 vojaških zgradb, v katerih so poleg poŠte velike dvorane za čitalnice, knjižnice, dvorane za zabave, za igre in telovadnice. Slovanski izseljenci v Ameriki. Neki Češki a-meriški dnevnik prinaša sledečo statistiko. \ zadnjem desetletja (do julija lanskega leta) se je naselilo v a- meriške Združeno države 97.702 Cehov, 94.603 Bolgarov in Srbov, 309.729 Dalmatincev, Bošnjakov in Hereegovcev, 209.000 Hrvatov in Slovencev, 873.000 Poljakov, 143.000 Ukrajincev, 332.446 Slovakov. Sku-paj torej okoli 2 milijona Slovanov._ Najnovejše novice. Drž. zbor. Z ozirom na težave, ,ki jih delajo politične oblasti zaradi živinskih sejmov na Spodnjem Štajerskem, je stavil dr. Korošec interpelacijo na poljedelskega ministra ter zahteval, da se živinorejcem tamkaj, kjer ni kuge, zaradi sejmov ne delajo nobene težave. Pri posvetovanju o društvenem zakonu je bil izvoljen glavnim govornikom dr. Korošec, ki je označil stališče Slovenskega kluba glede društvenega življenja. To stališče je za največjo prostost v društvenem zakonu in proti vsakemu ozkosrčnemu postopanju od strani državnih oblasti. Iz šole. Na dvorazredni ljudski šoli v Mariji Puščavi je razpisano mesto učitelja, oziroma učiteljice. Sola je v II. plačilnem razredu in je za moško moč na razpolago prosto stanovanje, obstoječe iz o-pravljene sobe... Prošnje naj se vložijo do 15. aprila pri krajnem šolskem svetu v Mariji Puščavi. Dokazati se mora usposobljenost v obeh deželnih jezikih. Vabilo na Svetovno mojstrstvo v industriji ur končno osvojeno Tsled prevzetja edine prodsge sem v stana za samo K 4'90 ponuditi elegantno posebno ploščati amerik. 14 kar. duble zlato švic. žepuo uro. Ista ima 36 ur idcio snker kolesje s premirano znamko „Speciosa" in je električnim potom prevlečena s pristnim zlatom. Jamstvo za točen tek 4 leta. 1 komad K 4 90, 2 komada K 9-30. Vsaki uri se pridene zastonj fino pozla-četa verižica. Brez rizika, ker je dovoljena zamenjava oz. se denar vrne. E. Holzer, Krakov, Stradom 18/107. od motorja oddaje 100 kg. po 25 E. Tiskarna s?. Cirila y Maribora, ni zttor posoji'nice pri Sv. Banediktu v Slov. gor. za leto 1910. sa vrši v nedeljo dne 19. marea po večern oah ob 3. uri. Vspored: 1. Poročila nasdstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka. 4. Spr meoiba pravil. 5. Predlogi. V slučaju prenialoi-teviino vdeleženih Članov, vrši 86 ob?ni zbor uro pozneje postavno pri vsakem števila članov. Načelsivo. __ Zjasnila o inseratih daje _ aprsvnišiiro uso tistim, ki ¡priložijo vprašanju snamko sa 10 vinarjev. Pcročilo o sejmu goveje živine na Dunaja dne 6. sn*ca 1911. Prignalo se je ca sejem 3695 komsdov doltro rojeno živine, 544 suhe. Po vrsti 31/29 volov, 54G bikov, 540 krav in 124 drobne živine. Prodala se je vra živina raztm 53 kom. Prodajali so se: dobro rojeni voli po i G do 106 K, srednji voli po 84 do 94 K, slabši voli po 76 do S2 K, izjemoma 116 K; ogrski sivi voli 88 do 94 K, srednji 74 do 86 K, elabijši 64 da 70 K. Ogrski lisasti voli prima: 96 do 108 K, srednji 84 do 94 K, slabejši 76 do 80 K, izjema 115 K, voli iz Galicije prima: 94 do 104 K, srednji 86 do 92 K, slabši 80 do 85 K izjema 108 K, Biki: prima 92 do 96 K, srednji 76 do 90 K, izjema 72 do 102 K. Krave: prima 78 do 86 K, srednje 64 do 76 K, izjema 96 K 100 kg. žive teže. Tendenca: prignslo se je 208 komadov več kot prejšnji teien, Na sejmu za ¡leraensko živino so cene padle pri boljši živini za 2 K, pri srednjih in slabših vrstah za 4 do 6 K, enaki padec cen so je opazil pri bikib. Tudi cena pit ne ži -ine je padla za 2 do 4 K pri 100 kg. žive teže. V druge kraje se j s pcslslo 684 komadov, neprodanih je ostalo samo 21 glav. Poročilo o svinjske® sefssa sa Dunaja dne 7. issrc« 1911. Skupno se jc pripeljalo na sejem 9427 mladih in £015 debelih svinj, skupaj vse a svinj 13854 komadov, Prodaiale so se ogrske dobro rojene svinje po 146 do 150 v., izjema 151 v., srednjo 134 do 142 v., stare in lahke po 120 do 132 vin., Moravske mlade svinje: prima 110 do 124 v, Gališka mlade lahke svinje: prima 106 do 110 v , težke in debele svinje prima 10-s do 1 IG v,, srednje in slabejše 96 do 106 vin., slab materijal ?4 do 104 vin., 1 kg. žive teže. Tendenca: Na sejem se je pripeljalo 2488 mladih in 115 debelih svinj nanj kot prejšnji teden. Pri mladih svinjah so se cene zvišale za 4 do 6 viD. pri kg. Tudi cene velikih svinj so se zn&tuo zvišale. Poročilo o sejma goveje živino v Gradca dns 2, marca 1911. Prignalo se io 2C6 volov, f8 bikov, 1S2 krav, 4 teleta Skupno t-rej '40 glav. Cene so bile slede e: dotro oitani voli od 94 d.) 103 K, srednje debeli voli 80 do '.'2 K, suhi voli 72 do 78 K, pitano kravo 72 do 82 K, srednje debele kra- e 16 ao M K, suhe krave 52 do 56 K, biki 80 do 98 K. I ¿vozilo se .ie 115 kom. in sicer na Gor. Štajersko 51 v Trst pa 61 kom: Tendenca: Prignalo «e je na ta sejem 19 gkv ž vite več Kot iiro šnji te^en. Cene so bile sralo spremenjene, občutilo s ■ je močno pamMjkan e pitanih, Sejem za p euiensiso iivino je radi kuge slinovke od oblasti še si-siisno. šiisteies tu^lssitm, Šmartno pri Slovenjgradcu. Preveč osebno in (ožljivo. — Creinjeveo. Mend« bo bolje, tla stvari ne mešamo dalje radi miru; sicer si pa naj prizadeti za omni, da je nevarno z ognjeni se igrati, drugikrat s s o-peči na is-tem mestu, pa še je bolj nevarno. — Opazovalec: Potem pa zopet v drugem listu prekličete. — Drsnike. Boljše je, da se take stvari same razvijejo. — Zagreb: O takšnih rečeh je boljše nič v liste. — Kozje in Marenberg: Ze prej dobili poročilo od drugega dopisnika. — Sv. Peter na Medvtdovem stlu, Bizeljsko, Sv. Tomaž, Kozje, Mala Nedelja, Sv. Jurij, Sv. Vid nad Grobehiem, ,Sv. Kr.štaf, Rrdgona, Sv. Lovrenc v Slov. g., Bučecovci, Ptuj, Dobjr, črna-gora, Zabukovje, Podsreda, Žreie. Vel. N delj i, No a Šjfta, in dr. v tej številki ni bilo mogoče. Pri.le v Prilndrjo. redni občni zbor Posojilnice na Frankolovem, n giftrovace zadruge s neomejeno zavezo, ki se vrSi v pon-deljek dne 20. suioa t. 1. zjntrajob 8. uri v posojilni&tih prostorih z skdečini vsporedom: 1. Poročilo načeljstva in nadzorstva. 2. Predložitev in odobrenje ktneRa računa za 1. 1910. 3. Volitev n čeljstva in n;;d:oraiva. 4. -Prosti predlogi. Ako bi ob določeni uri za sklepčnost ne bilo zadostno Število članov, vrši se eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki pa bode sklepal bre» ozira na Število vdeležencev. Zadružnim pozdtavom Matija VollJC. Loterijske številke. Dne 4. marca 1911. Gradec . 4 34 61 27 70 Dunaj . 72 90 48 45 4 Deklica stara 17 lft, s kišžaneke hiše, z dobrimi spričevali v vsakem oziru, želi nadaljevati po m k v šivanju pri šivilji za goipoBia dela v mestu Nsjaje v siariborn razume tudi neioliko nemško, ter ima ppriievalo cd 17 mesecsr poduka Podok se jo ustavil za-rs.di preselitve mojstrovke v drago cesaistro. Amalija Mutuik, p. Vitanje št. 51 pri Cilju 109 V Efjem se d*, eventuelno proda dobr-.idoča usujarija z vjem v delu nah»;ajičm ee usnjem v kraji, v katersm se veliko kož v delo dobi. Našlo» pri ajravcištvu. 101 Kamnosek Frane Koban, piej A. Horvat v Raijem pri Muriucru se priporoča el&v. občiest/u v iz-deUvo v njegovo stroko Bpsdajo-fiih del po z slo tizki ceni. 113 Jako lepe posestvo »e proda, ls-pH leg», pripravso za vsakega gospod» kot letovišče, ali s a esrhna-g» gospodarja, aroudiraeo 14*/, o-ralov, 20 minut od kololvrers in trga, E minut od glavae ceste, 4V« oralov travnikov, 4 orale cjiv, 800 saduih drat-ea, brajd«, vrt, 800 Eefniev viaogrfd» (polovic» novi nasad), vso v nsjboljšem ra-du in doviro gnojeno, 6 oralov gozda, lepa gosposka b'šs, de?et prostorov, podstrešje, kiet in hram gospodarsko poslopje, hram iis hle», hlevi za pr«šiče, pralia kuhinja in sašilaica za sadje, listnica vse s opeko krito in v • a;i 8'i.OOO ltipT. Port. in d;u ge Jernej M kol č, ŽeTale pri Rogatcu. Ceaa po d g voru 131 ilPflnfiP 8e ^fe0.! sprejme pri UbCSSSj^ Jv. Kleinšek, Steklar v Mariboru, Koroške ulico št. 17. Ima prosto vse oskrb. igo Lepa p^sestvs tik železniške postaje Pesnica pri Mariboru, obstoječe iz 11 ovalov zemlje in sicer travnika, sadonosnika, njiv in gozda ter lepe zidane z opeko krite hiše in vhsičarije se ceni primerno in j&ko ugodno takoj proda. Istotam se proda tudi manjše posestvo, ki meri 5 oralov in sicer obstoji iz travnilta, sadonosnika, njive in lesene hiše. Obe posestvi imate krasne lege za vinograde. Natančne e pri g. Zinauer Sv. Jakob v Slov, gor. 845 Dobro idoči umetni mlin na valčke, na močnni in stalni vodi, samostojna p- karija s stanov., nova vila s 4 šot ami, 2 kuhinji, gospodarsko poslopje, lep sadonosnikj stra niško in vrtno zemljišče, okroglo 3 orali, na Spodnjem Štajerskem, 8 minut od kolodvora, se takoj prod«. Ceni se 17-000 K, pri nakupa ie 8000 K. za vlačati, ostsnek l3hko o-stane. Vp aša se g. Gustav Kraupa, v Šinartuu pri olov. Gradcu. 168 Lepo kmelska posestvo leieče v ptujski okolici, fare S/. Lovrenc v Slov. gor., se proda po najnižji ceni zavoljo priselitve; posestvo obstoji iz 10 oislov njiv, 15 oralov hoste, 10 oralov travnika, 3 oiale pašnika, 2 orala sadonosnika, 1 oral vinograd*, novo nasajenega Več se iz>e pod poste restante štv. 33, Juršinci pri Ptuju. 172 Ekono», 32 let star, oženjen, vešč vseh panog kmetijstva teoretično in pralcično, služi dalje časa različne panoge pod starimi voščaki, vadi že saino t jno veleposestva, želi pre-men;ti službo, ksteia panoga koli pod lahkimi pogoji. Obih deželnih jezikov zmožen, z vsemi deli znana in priprosta želita: nastop takoj. Nasl v pove upravoištvo lista. 173 H5a v Pobrežju, Fraiistanden-strasse 136. z 2 sobama in prostorom, primernim za vsako trgovino, s perilno kuhinjo, s injski in go veji hle; s Skednjem, lep sadoaos-nik in vrt za zelen avo, z 1 in pol orala njive, ki se da porabiti ?.a stavbisča, solnčno ležeče, se po ceni preda. Vprafa sa pri g. \Vtg-uer, Sp. Pobrežje šte/. 117 pri Mariboru. 174 Seme pravega kašsljskega zelja, prodaje Ig. Mrcina, v Zg. Kašlju pošta D. M. v Polju po K. 1 20 za 20 gramov. Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tndi pisemske znamke. Pohvalna priznanja mojih do-sedajnih odjemalcev so na razpolago. 158 Redka prilika. Dobro idoia trgovina na deželi mešanega blaga, kakor tndi kupčija z deželnimi pridelki, razpošiljanje jajec in masla se pod zelo ugodnimi pogoji zaradi družinskih razmer proda. Trgovina je tik farne cerkve in šole. Potrebnega kapitala je 5000 kron. Po-.iudbe: A. 5000 na upravništvo SI, G. 132 Pridnega mizarskega učenca sprejme takoj Lovro Krafič, mizarska obrt z električno silo. Prevalje, Koroško. 162 Malo posestvo se proda, meri o-koli 4 orale dobre in rodovite zemlje, rediti se more 3 svinje in ena krava, raste 3 polovnjake vina, 4 do 5 pa jabolčnjaka. Poslopje se stoji iz hiše, kuhinja, kleti, hleva, zidano, in parna za seno. Cena je 3' 800 kron. P. Vohorčič, Jsgoče. p. Laški trg. li<4 Lepo malo posestvo med Sevnico in Rajhenburgom, 5 minut cd želez-n:ce, je hotta, lepe njive, travnik s sadnim drevjem, lepa ra nina, je kozole, hlev za živino in svinje, hiša ima dve sobi, dve kuhinji, klet, se prod-» za 4500 kron. Naslov je v upravništvu tega lista. 118 Iščam mlin z dvema aH s tremi tečaji v najem, ali ga pa kupim. Naslov pove upravništvo tega lista. 103 Nova Ima _s 5 stanovanji v Mariboru se proda z lahkimi pogoji. Mesečni iznesek 180 kron. Naslov v upravništvu. 188 Orglar Cecilijsnec želi takoj nastopiti službo. Naslov pove ujirac-niitvo. 214 Merljal možje lahko dosežejo brez nevarnosti velik zaslužek. Velikanska pat. novost, ki se povsod rabi. Na>anfneiše pove Davorin Stoltavuik, Dol pri Hrastniku. £08 Velik zisiužeii! V vseh mestih in krajih se stalno nastavijo marljive esebe za samo prodajo velike pat novosti. Visok, stalen zaslužek. Zaloga in gUvnica ni potrebna. Natančnejše pove Davorin Stoka nik, Dol pri Hrastniku. 209 Malo lepo posestvo je na pr. daj blizu mesta Maribora in blizu šole, je lepa z daoa hiša, zidani hlevi, studenec pri hiši, je lep sade^osnik, vrt za zelenjavo, veliko brajd, dve njivi, velik travnik s sladko krmo in les. Več se izve pri lastniku samemu v Pobcržuh, šti\ 62 pri Mariboru, ker proda se ld zaradi bolezni gospidarja. 182 Dekle, 18 — 20 let stara, mirna in spravljiva, ki zna n«k»j šivati, io ima veselje do dela v sobi, se takoj sprejme na letno mesto. V-prašati je treba gospo Karolino Schvvarschn:g, veleposest. v M^š-pergu pri Ptuju. 161 Išče sa za župnišče, pri katerem ni velikega gospodarit /a, % -spodbija in kuharica, ki se razume na g sp idinjst o Služba se Ithko takoj nastopi. Naslov pove a^rav. ______ItO Kmet. podružnica Studeuice ima na prodaj še okrog 8000 trsa cepljenega nek»j ni solouis, večinoma pa n» portalis, vse sortirano. Po 14 K stotina. 192 Bika, 1 in pol let« starega, pasra» marije dvorska, imam na prodaj. Martin Šva;ger, Letuš, p. Bras-lovče. 20$ Dvoje lepih pos stsv, vinogradi, g. zdi lepe njive, cim re, sa v Su-badolu pri Sv. Duhu v Ločah na prodaj. Vpraša se pri Mariji Ra-tej, v Suhadolu. 205 Le?o kstfitsVo pcse&tve na o'traj ni cesti, blizu farne cerkve, a~on-dirano v en kom leks, meri 6 o-ralov, travnikov, njiv, sadonosnika in gozda. Pošlo je je v dobrem stanu. Proda se radi holehnosti in obneur gl «ti gospodarja. Cena ja 6200 K. Pripravljen sem se s kup-c-m po zadovoljn; sti dogo.criti» Fr. Košir v Dramljah. 200 V najem se da trgovina z mešanim blagom in go t lno event ta-di sama gostilna blizu farne cerkve v prijaznem kraju na Spod-Štajerskem. Ponudbe pod šilro „Dobia eksistenca" na upravniit. bi. Gosp. 199 Lepo pisesjvo, 22 oralov, velik travnik, se lahko 3 krat ko i, sladka krma, velik sïdonisnik, 1 c-ral novega vinograda, gozd, z živino in premičninami, kakor leži in s'oji, se proda. Cena 25000 K, nadatek 12.000 K, druga p» dogovoru Vpraša se Karala L 'ut-schacher, Nova vas 70 pri M vri-boru. 211 Pr.>da se 25000kt>lov, 2 in fn pol m dolgih na o1 a konca ošpičeudi, kolje je satoo kostanjevo, cejiljeno iz čvrstega lesa, proda se tedi motor na dva kolesa „Noricuu," po polooina v d b em reda, ker je bil fe malo rubijen. Andrej Marine, Gomilsko. 215 Leno ps-sfstvo. obstoječe iz novo-zidw hiše, z živinskim in svinjskim hle.om, 2 kleti, 19 oralov posestva in cn oral novo nasajenega v n' gra fa, I li u Vojtiika, 20 minut od državce ceste se proda z* 8000 K, več. o tem pave obč. ur.vd na Fraukolo em. 195 Kmetijsko p-sest-o se jiroda na Murskem polju, tik železniške postaje Hrastje in Mota tik velike c ste Ljutomer Ra gona, vse v ravnini in blizu domačije, njive po vsejane, hrami vsi zidani v najboljšem stanu, posestvo meri 44 oralov plodovite zemlje, je zraven mali vinograd, cena je 40.000 K, Posestvo se ludi zameni za drugo. Več se izve pri lastn ku Antonu V-ablo, veleposest. in trgovca, p. Križevci pri Ljutomeru. 197 Krojaški pomočnik se takoj sprejme pri S. M« ver, krojaški moj ter Koroška cesta 102. 213 Hiša v Novi vasi pri Mariboru za pinzjoniste se proda. Lep vrt za zeleijavo, sadono-nik, lepe vinske trte, nekaj polja, h ša s 3 sobami, 2 kuhinji, gospodarsko pos opje, voda teče mimo vrta. Pr.da se radi bolezni 16000 K. Natančnejše i ove Karol L-mtschaeber, Neudorf 70 pri Mariboru. 212 Pri Sv. Barbari pod Miribi-ram v Koreni pri Glavni cesti in Hi.:ti cerkve, s1 prod» lepa zidana hiš®, jako sposobna za trg vino ali za vpok<>jenca s 4 sob.mi, kuhinja in pod celo hiSo kleti, nova stiskalnica, vrt in vinograd, nasajen z a-merikansko tito, ki zdaj rajbolj rodi, vse v dobrem stanu. Ako kdo hoče samo hišo in vrt kupiti se tudi proda Več se izve uri A. Leš ik. št. 66, ra 110 tam. 178 Hiša na Tezni pri Mariboiu se j roda za 5400 K. Vpraša se v Stud ncih pri Mariboru, Šolska nI. 9 Posredovalci so izključeni. 21$ H ša z gostilniško koncesijo vred se zaradi preselitve proda ali v najem da. 5 sob, 8 obokane kleti, gos odarsko poslopje, vrt za zelenjavo in gadunosnik, 1 or.tl njive, t> minut i d cerkve, tik okrajne ca ste v Z * ču. Kje pave Jožefa Barl č v Zavrča. 219 Stefan Raufmann trgovina z želaznino 23 v priporoča štedilnike in vsakovrstno posodo. S «far. KKJtežeu slovenskega in nemškega jezika, vešč vseli vinogradniških del. ožeujen, dobi stalno mesto pri grof Herbersteinovem «skrbništvu v Vurbergu pri Ptuju. 196 Najemna hiša 8 j*>i tstaaovanji se takoj proda. Naslov v upravništvu. 187 Časfno priznanje 1885. Staroznana trgovina s semenjem M. Berdajs, Maribor Sofljin trg; priporoča svojo veliko zalogo tra»nega, deteljnega vrtnega ♦in gozdnega semena po nizki ceni. — Opominjam posebno na detelja« seme, katero ne letos po precej nizki ceni kot „aatmell" ponuja, ter omenjam, da prodajam samo pristno ditfeijo. garantirano, brez predence (grinte) in so čast. kupo-valcem spričevala na razpolago. Poljski mavec (gips) najboljše umetno gnojilo za polje in travnike priporoča M. Berdajs - Maribr - Sofijin trg. Postrežba poštena! Cene primerne! Poiščite in obiščite narodnega in domaČega trgovca Franca Lenart v Ptuju, ki je dobil za spomlad in leto veliko izbiro najnovejših što-foT moške tec razna volne za ženske obleke in bluze. Priporoča pa tudi mnogo lepih novodošlih cefirjev stalnih bsttr. kakor tudi obilo drugega v to stroko spadajočega blaga po nizkih cenah. K«tar bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Eder bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. 26 Priporoča se Franc Lenart v Ptuju. Vsled tiskovne pomote opetovano Vabilo na Vabilo na redni obeni zbor Posojilnice v Framu reg. zadruge z oeom zavezo, ki se vrši dne 9. marca 1911 ob 3. uri popoldne v posojil-niČni pisarni v Framu s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje revizijskega poročila za leto 1910 ter ukrepi vsled istega. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa za leto 1910. 4. Razdelitev Čistega dobička. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. F r a m, dne 24. svečana 1911. Načelstvo. Izj ava. Ker se trosi tu in tam med prebivalstvom ormoškega okraja vest, da je z Glavno posojilnico v Ljubljani prizadeta tudi naša posojilnica, izjavljamo tem potom, da nimamo s to posojilnico nobenih stikov. V Ormožu meseca marca 1911. Načelstvo. Zahvala. Povodom prebridke izgube našega preljubega očeta, oziroma soproga, gospoda Luka Kožuha, nadnfcitelja v pok., se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje, posebno slavnemu občinskemu odboru pri Sv. Martinu ob Paki, vsem onim, ki so podarili krasne vence, slavni Požarni bram-bi pri Sv. Martinu ob Paki, za udeležbo pri pogrebu, pevskemu zboru pri Sv. Martinu ob Paki za krasno nagrobnico in vsem, ki šo se udeležili pogreba. S v. Martin ob Paki, o, marca 1911. Žalujoči ostali. redni občni zbor Okrajne posojilnice v Ormožu, reg. zadruge z neom. zavezo, kateri se bo vršil v četrtek dne 23. marcija 1911 ob 10. ari predpoldne v posojilniški pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva o letnem računu. 3. Odobrenje letnega račana. 4. Sklepanje o porabi čistega dobička. 5. Nadomestna volitev nadzorstva. 6. Razni predlogi Pripomba: Ako bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo zadestno število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, s,e riši ob 2. uri popoldan v smislu § 32 pravil drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu. 125 Zahvala. Povodom smrti našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma tasta Janeza Ocvirk, posestnika v Gotovljah, izrekamo vlČ. g. župniku za mnogokratni obisk v bolezni, in tolažbo, kakor tudi za veličasten sprevod, najiskrenejšo zahvalo. Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki so se tako mnogoštevilno udeležili pogreba. G o t o v 1 j e, dne 4. marca 1911. Žalujoča žena in sinova Zahvala. Za vse mnoge dokaze ljubezni polnega sočutja, katero se nam je izkazalo povodom smrti našega ljubeznivega soproga, očeta in očima, gospoda dr. Ivana Geršak, c. kr. bilježnika, veleposestnika, načelnika ormoške posojilnice in Kmetijske podružnice v Ormožu, kakor tudi za mnogobrojno častno udeležbo pri pogrebu, izrekamo vis. ČČ. duhovščini, u-radništvom, mestjanom, prostov. gasilcem iz Hardeka in TrgoviŠČa, Veteranskemu društvu v Humi, pevcem, in sploh vsem prijateljem, ki so ne nepozabnemu pokojniku izkazali zadnjo Čast, tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. O r m o ž, dne 1. marca 1911. Oznanilo. Podpisani posastnik kot vinorejec pri Sv. E mi bliža Podčetrtka Matevž Strašek, naznanja, da ima čez 20 tisoč amerikanskih koreničnih divjakov na prodaj. Po nizki ceni in po dogovoru. Dobe se pri njem razne vrste podlage kot od Montikole, Riparija in Portalis. Že dobro znane kot najboljše vrste za podlago za nove nasade. Imenovani je tudi pripravljen pomagati na razne načine pri amerikanskih nasadih. Naslov: Matevž Strašek, sadje-in vinorejec pri Sv. Emi, Pristova. Sp Staj. ¡65 Slov. Bistrici in celi okolici se priporoča kupujte vse Vaše potrebščine pri trgovca Al. Pinter-ju pri farni cerkvi v SI. Bistrici. 0n ima lepo zalogo vsakovrstnega blaga ter točno in zanesljivo postreže Za sedajšnji pomladanski Čas prodaja tudi vsakovrstna semena, kakor: Pravo Štajersko deteljno seme, hicerno, rdečo deteljo, travno seme, peso, runkl, repno seme, semenski oves, svinjsko salato (cikorijo), korenjevo, zeljno, salatno, indivijo, redkevno seme itd. Za vinograde: galico, tenaks, brizgalnice, Škarje, motike, gumi-trake, preja ličje itd. Za travnike: Tomaževo žlindro, kajnit, kalijevo sol, travno seme, kose, vile, grablje, srpe itd. Nadalje je v zalogi Bartelnovo klajno apno, J"-kulus", vsakovrstni otrobi, železo, ključavnice, cement, itd. Cepljeno trsje! 1. vrste, dobro zaraščeno in ukoreninjeno, ter nekaj divjakov Riparie Portalis imam na prodaj in sicer: Laški rilček, Žlahtnina mešana in Šipon. Cena I. vrste 14 kron, II. vrste 5 kron, divjaki 2 kroni 100 komadov. Oglasiti se je pri Francn Slodnjak, trtničar, p. Jaršinci pri Ptuju. 144 Obrtniki pozor! Radi smrti starišev prodam iz proste reke hišo, v kateri se že dolgo let nahaja dobro obiskana gostilna z vso gostilniško pripravo, z vsem gospodarskim, zidanim in z o peko kritim poslopjem, vrtom, njivo, travnikom in ^adonos-nikoru. Hiša stop v sredi lepih in velikih vasi na ravnem ob okrajni cesti in vodi blizu cerkve in šole ter blizu dveh kolodvorov in ne daleč od glavnega me3ta. Cena 7500 K. Več pove Franc Kosmač, St. Vid nad Ljubljano. Pismenim vprašanjem naj se znamka priloži. 99 Puranovo perje fino kg K 1-—, grobo kg K — 40, prodaja veletrgovina Ed. Suppanz, Pristova. 104 Proda se takoj novozidana hiša, 5 minut oddaljena od Brežic, tik glavne ceste, obstoječa iz stanovanja, delavnice in gospodarskega poslopja. K hiši spada tadi eden oral njive. Natančnejša pojasnila daje ga. Antonija Zaje. 166 Dobro ohranjene duri kakor tudi velika okna s šaluzinami vred, drobno kamenje in razni stari materijal se po CCnl proda. Zidni dro-bež, pripraven za posipanje dvorišč in cest se sme brezplačno odvožati od podirajoče hiše na glavnem trgu v Mariboru. — Vpraša se na licu mesta ali pa v stavbeni pisarni gosp. Giaserja, fabrlk&gasse \7, Maribor. Slov. brivnica v Mariboru! Slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici priporočam s^ojo brivnico, ki se cahaja v Tegetthofovi ulici štev. 22 v hiši g. dr. Kaca. Postrežba strogo solidna! — Za obilen obisk p rosi Juro Gredlič, brivec. Svoji k svojim! Naznanilo. Vinogradnikom naznanjam, da imam cepljene trte na prodaj mosler-silvaner, burgunder-beli, muškat V. rizling, rulander, portogizer, kapčina, žlahtnina, beli in rud oči traminec, ranfol, vse na riparijo-portalis cepljeno. Cepljene trte stanejo ICO komadov 14 kron. Koreajaki 100 ko madov 3 krone. Naročila se sprejemajo, dokler je še kaj v zalogi. Janez Verbnjak, 879 posestnik in trtnar, Breg pri Ptuja Kolarje. mizarje »prejme v delo proti dobremu zaslažku 3 do 5 K na dan. Tovarna lesnih izdelkov Ljabija pošta Mozirje. m Sanatorij „Mirni Dom" z« bolnike na živcih, priporočan od zdravnikov. — Zmerne cene. — Prospekti na zahtevo zastonj — Dr. Miroslav Čeh, Gornja Sv. Kungota. Naročajte in kupujte pri veletrgovini z železnino „MERKUR" Peter Hajdič v Celju, vsakovrstno želeanno, kak