¥ i ¡N¡ $ ¡K Q GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 28. JULIJA 1961 -k poštnina plačana v gotovini ir LETO X. — ŠTEV. 31 KOMUNISTI NA ČELU UVAJANJA NOVEGA GOSPODARSKEGA SISTEMA Okrajni ikomite Zveze komunistov v Ivopru jc ¡kot pobudnik poglobljene iin .kontinuirane ¡politične akcije za najširše ipojasnjevanje in» uveljavljanje (principov naše nove gospodarske ipolitikc na osnovi poglobljene (demokracije nedavno [Sklical Iposebno -sejo, na kateri «so člani komiteja aned drugim obširno (in razgibano obravnavali zlasti vprašanja. ki Bo v zvezi is ¡prenašanjem upravljavskih (pravic od dosedanjih delavskih svetov v naših gospodarskih organizacijah navzdol na .vse proizvaj alce. V skrčenem izvlečku objavljamo nekatere misli in dosedanje izkušnje, (kakor jih je v svoji uvodni besedi .podal sekretar Okrajnega komiteja Z K .tovariš ALBERT JAKOPIC-KAJTIMIK, Iker gre za pomembne pozitivne izkušnje in kritične ocene dosedanjega (dela na prepočasnem .prenašanju upravljavskih ikompetenc od samoupravnih organov v naših gospodarskih organizacijah na celotne njihove 'kolektive. Te izkušnje bodo namreč koristne vsem (delovnim ljudem, Iki jim je do resničnega občega napredka, zlasti 'do napredka na sproščanju .novih in novih ustvarjalnih iniciativ vseh delovnih ljudi — te nove ustvarjalne iniciative ipa se (bodo nedvomno sprostile le iz Idoslednim uveljavljanjem čimbolj demokratičnega upravljanja naših gospodarskih organizacij po vseh (delovnih (članih njihovih ¡kolektivov. To ipa realno ¡odpira nove perspektive za Se višjo življenjsko raven vseh ¡delovnih ljudi pri nas. Tov. Jakopič je uvodoma omenil ugotovitve sekretariata okrajnega komiteja iZK in vseh naših občinskih .vodstev, da so bili naši partijski forumi, osnovne organizacije ZK in posamezni komunisti 'V vodstvih podjetij, v sindikatu, delavskih svetih in .upravnih odborih ter v drugih demokratičnih mehanizmih na čelu borbe ¡za uvajanje našega novega gospodarskega sistema. Dejal pa je, da uspehi niso povsod enaki: večji so tam, kjer so se osnovne organizacije ZK, sindikati ter upravna vodstva v izvajanju teh nalog prilagajali danim razmeram in pogojem ter se pri svojem političnem delu posluževali najširših demokratičnih osnov. V takšnih kolektivih >se niso mogle razviti negativne tendence ali pa so jih hitreje premagali in obvladovali, če so nastale. V takšnih podjetjih niso čakali receptov iglede uvajanja novega' gospodarskega sistema, ker so komunisti in člani -sindikata vsakodnevno usmerjali svoje delo na iskanje lastnih načinov za reševanje nalog, ki jih je prednje postavil novi gospodarski sistem. Samo tam, kjer je pri tej akciji sodeloval celoten kolektiv, so .bile tudi kaj ¡hitro likvidirane razne birokratske tendence, ki so se izražale v neza-iupanju do delavcev, >v nezaupanju glede prepuščanja kompetenc ekonomskim enotam. V takšnih kolektivih .smo imeli tudi mnogo manj želja po odcepitvi .posameznih ekonomskih enot, ki so se že uveljavile in dosegle določene rezultate. Nasprotno ugotavljamo, da uvajanje novega sistema — predvsem pa -stimulativnejše nagrajevanje — krepi in močneje povezuje delovne kolektive, močneje kot -pa jih je mogel povezovati dosedanji sistem upravljanja po delegatih kolektiva, izvoljenih v DS. Značilno je za te kolektive n. pr. tudi to, da marsikje pripravljajo že drugi ali celo že tretji osnutek pravil in pravi-l-nikov v zvezi z upravljanjem po kolektivih ekonomskih enot, vštevši tudi njihovo demokratično delitev osebnega dohodka, vtem ko vrsta dr-ugih gospodarskih organizacij sploh še ni prišla niti do pravilnika o delitvi čistega ter osebnega dohodka, do pravilnikov o uoravljanju po ekonomskih enotah in o njihovih pristojnostih. nosov -v gospodarskih organizacijah (Pristanišče Koper, Inter-europa, Mehanotehnika in še nekateri drugi kolektivi). V teh kolektivih je dinamično razčiščevanje raznih problemov pognalo subjektivne sile v močnejšo politično ideološko aktivnost; v teh kolektivih so imeli dosti razprav, ponekod tudi tečajev in seminarjev, da so razčiščevali posamezna določila, ki naj .jih vsebujejo -novi pravilniki. Značilno je pri tem tudi to, da je prišlo v takšnih razpravah ponekod .do ostrih re-(Nadaljevanje na 3. strani) Danes, v petek dopoldne, ¡bo v Ikoprskem zalivu slovesen začetek evropskega mladinskega prvenstva v jadranju za jadrnice Snipe. Prvenstvo 'bo imelo vsega skupaj šest regat in se bo zaključilo v ponedeljek. Na -prireditvenem odboru smo v ponedeljek zvečer zvedeli, da so se definitivno -prijavile razen Jugoslavije še Francija, Italija,' Anglija in Turčija. Jugoslavijo in Francijo bo zastopalo po osem jadrnic, Italijo tri, Turčijo in Anglijo ipa -po ena. (Prireditelji še zmeraj upajo, da bodo prišle tudi ekipe Poljske, Švice in morda tudi Danske, kolikor jim bo uspelo (premagati tehnične težave -glede prevoza jadrnic. Zanimivost tega tekmovanja bo vsekakor prvi nastop ženskih mladinskih ekip. Najavljeni sta dve francoski ekipi, kaže pa, 'da bo dve ekipi dala tudi Jugoslavija. Zastopali bosta -Reko. Naši tekmovalci so v razmeroma dobri formi. Ze v ponedeljek so začeli s skrbnim treningom pod vodstvom našega olimpijskega predstavnika Marin Fafangela. Kakor smo že poročali, -bosta slovensko floto zastopala Majerič in Cok, reško Grego in OSabič, splitsko pa državni prvak Zoričič in Dadas. Naši gledalci bodo seveda držali pesti za domačina ¡Majeriča in Čoka, ki bosta zaradi skrbnih (priprav in zaradi poznavanja vetrovnih tokov v koprskem zalivu vsekakor v enakovrednem položaju v boju za iprvo mesto. PO VELIČASTNI LJUBLJANSKI PROSLAVI DVAJSETLETNICE OBOROŽENE VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA NE ZA ZAPRTIMI VRATI — CELOTEN KOLEKTIV NAJ SODELUJE PRI PRAVILNIKIH EKONOMSKIH ENOT V .večini naših kolektivov ki -so pravočasno začeli z uvajanjem ekonomskih enot, na osnovi določene prakse sedaj že dopolnjujejo, korigirajo in izboljšujejo svoje prvotne pravilnike, vtem ko -v nekaterih drugih kolektivih še vedno obstaiajo omenjene tendence čakanja. V takšnih podjetjih pogosto prevladuje mnenje, _da lahko pripravijo potrebne pravilnike v ozkem krogu, v pisarni, brez -sodelovanja kolektiva in na-povedujeio, da bodo n. .pr. pri njih v avgustu, septembru ali pa oktobru začele delovati neke popolne ekonomske enote na osnovi »popolnih«, »dokončnih« pravilnikov, ki jih (oripravliajo (v pisarni brez sodelovanja delovnega kolektiva!); jasno je. da je vse to idealiziranje in tipična birokratska praksa. Edina pot do kar najbolj popolnih pravilnikov o poslovanju in kompetencah ekonomskih enot, o delitvi čistega in osebnega dohodka itd. je namreč ta, da so ti pravilniki v neprestanem praktičnem preverjanju po celotnih kolektivih posameznih ekonomskih enot v podjetju. V podjetjih, ki so v tej smeri dosegla najbolj pozitivne uspehe, prav sama Draksa dopolnjuje, izboljšuje in tako napravlja pravilnike ekonomskih enot življenj-Iske, to pa je tudi garancija, da bodo do kraja letošnjega leta (kar je tudi z zakonom postavljeno kot skrajni rok!) uzakonili svoje -pravilnike — v tem primeru dobre in že preizkušene. V vseh teh pozitivnih primerih so n. pr. že razčistili vprašanje odnosov med upravo in kolektivom, vprašanje odnosov med organi upravlj-anja in ekonomskimi enotami. Nekateri teh najboljših kolektivov so preorientirali dosedanje klasične odnose v smeri razvijanja raznih družbenih služb, s tem pa so seved.a mnogo doprinesli k razvoju socialističnih od- Še nikoli doslej ni slovensko ljudstvo tako spontano in prisrčno počastilo obletnice Dneva vstaje, kot jo je letos. V partizanski Ljubljani, ki je bila žarišče upora, se -je že v petek dopoldne začela zbirati množica bivših partizanov in današnjih graditeljev socialistične Jugoslavije. In ko so ob prvem mraku izzveneli zvoki fanfar, se je zbralo v Tivoliju nad 250 tisoč ljudi, da bi kar najbolj veličastno proslavili 22. julij. Praznično razpoložena in s tisočerimi zastavami ter lučmi okrašena Ljubljana pa je okrog 20. ure prisluhnila besedam prvega komandanta Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije Franca -Lesko-ška-Luke, ki je med drugim dejal: »Lahko smo ponosni na ta veliki zgodovinski in za slovenski narod tako odločilni dan, ker /je ta dan slovenski narod stopil v borbo z ramo ob rami z drugimi jugoslovanskimi narodi, v revolucionarni boj za nacionalno in socialno osvoboditev, odločen in pripravljen na največje ižrtVe.« Potem ko je tovariš Lcskošek orisal vlogo našega delavskega razreda, ki je pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije že pred drugo svetovno vojno prevzela v svoje roke pobudo za boj jugoslovanskih narodov proti svojim zatiralcem, je zborovalce ponovno spomnil na znano zgodovinsko dejstvo, da je bila »intenzivnost naše oborožene vstaje v veliki meri odvisna od objektivnih in subjektivnih činiteljcv. Med činitelji, ki so ugodno vplivali na začetek in razmah oborožene vstaje proti okupatorju, je bila borbena pripravljenost in sposobnost Komunistične partije, ki je takoj pozvala vse svoje člane v prve linije borbe, ki je dala, pobudo za ustanovitev OF in je organizirala slovenski narod v enotno vsenarodno množično borbeno gibanje.« Tovariš Leskošek je nadaljeval, da smo si v minulih šestnajstih letih z revolucionarno vnemo gradili na ruševinah nov dom in v njem sistem življenja, ki je presenetil ves svet. Zato ni naprednih ljudi na svetu, ki ne bi z veliko pozornostjo sledili naši notranji in zunanji politiki in se ob naših izkušnjah učili. Po tem ¡veličastnem zborovanju, na katerem so nastopili tudi združeni pevski zbori in mnoge godbe na pihala, so Ljubljano razsvetile tisočere barvne rakete in začelo se je ljudsko rajanje, kot ga še ni doživela slovenska metropola. Toda naslednjega dne, v zgodnjih jutranjih urah, so kolone avtobusov, tovornjakov, osebnih avtomobilov in vlakov zapeljale proti Žužemberku, kjer so na Cviblju odkrili veličasten spomenik, posvečen spominu 1200 padlim borcem. Tej slovesnosti je v spremstvu najvišjih slovenskih političnih ter državnih funkcio- narjev prisostvoval tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič. V takšnem kratkem poročilu ni moč niti približno opisati, kako nedopovedljivo lepa, pestra in vsa kot za (bajno svatbo okrašena je gostoljubna Ljubljana sprejemala četrt milijona včerajšnjih borcev za svobodo in današnjih borcev za še lepše življenje vseh delovnih ljudi v naši deželi. Na obrazih vseh udeležencev te veličastne proslave, tega prešernega praznovanja dvajsetletnice oborožene vstaje slovenskega naroda pa je bilo razbrati — in to je vsekakor sploh najmočnejši vtis s tega edinstveno množičnega partizanskega srečanja! — ponos, radost in razigranost, kakor da bi zbrane nepregledne množici? hotele vsemu svetu povedati: »Ne moremo pozabiti preobilnih žrtev za našo svobodo, toda danes ije vendarle čas, in pravico imamo na to, da veselo praznujemo, saj imamo kaj praznovati! Mi, delovni ljudje v Titovi, socialistični Jugoslaviji, sami seje-mo, sami žanjemo in sami si režemo -kruh, režemo pa si iz leta v leto boljšega. Danes praznujemo, jutri bomo pa še bolj krepko pljunili v roke.« Skratka: najbolje bi na kratko povedali, kako je bilo v Ljubljani, če ponovimo refren, ki ga je bilo med našimi deset tisoči udeleženci osrednje republiške proslave v počastitev dvajsetletnice naše revolucije tako pogosto čuti, ko so se vračali domov, v koprski -okraj: kdor je pa to zamudil, kaj tako veličastnega ne bo mogel več doživeti! sič PRIPRAVE NA INVALIDSKI TEDEN Nadvse veličastno so rakete vseh barv in veliki ognjemet po končanem zborovanju razsvetlili nebo nad Ljubljano. ¡Naša slika llcaže le enega izmed stoterih slapov tisočih raznobarvnih zvezdic, ki so slovensko metropolo osvetlile in pričarale nepozaben vtis V dneh od 30. julija do B. avgusta bo Invalidski teden. Občinska organizacija Z V VI Koper Ibo skupaj z (organizacijo Zveze borcev priredila 30. julija partizanski ¡pohod v Brkine. Tako se bo začel invalidski teden, ki se bo končal z vseljudskim zborovanjem 6. avgusta na Stadionu v Kopru. Partizanskega pohoda v Brkine naj bi se udeležili vsi borci in invalidi Kopra, ki imajo prevozna sredstva. Iz Kopra bodo odpotovali ob sedmih zjutraj in krenili preko Kozine, Ob-rova, Javorja do Preganij, kjer se bodo z venci, govorom in z nastopom pevskega zbora »Svobode« iz Kopra oddolžili padlim za svobodo. Od tod bodo .krenili ¡preko HuJ, Gaberka, Ri-javč na Tatre, kjer se bodo oddolži- li paclllm na skupnem grobišču na tatrskem pokopališču in pred spominsko ploščo v vasi. Iz Tater bodo krenili s prapori do Kozjan, kjer je ¡bila v času NOB partizanska trdnjava. Pred spomenikom padlih bo govor, položili bodo vence, pevski zbor bo pa zapel nekaj pesmi. Po končani proslavi se bodo vrnili na Tatrc, kjer 'bodo nadaljevali z vseljudskim rajanjem. Zaželeno je, da bi se Iz občin Sežana, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica in Sežana udeležilo tega pohoda čim več bivših borcev in aktivistov. Med tednom bo več športnih srečanj z invalidi-športniki Iz sosednjih občin našega okraja v raznih Športnih disciplinah. M. J. V BIZERTI »PLES NA KOBU VOJNE« Tako je v svoji posebni izjavi ocenil sedanii položaj v Tuniziji predsednik Tito, ko ie ves svet presenetil napad francoskih oboroženih sil na ozemlje te svobodne afriške države. Kakor je znano, so Francozi napadli Bi-zerto in s tanki ter oklepnimi vozili navalili na goloroko tunizij- TEDEN DNI NOVA INVESTICIJSKA POSOJILA Jugoslovanska investicijska banka je te dni odobrila več' Investicijskih posojil gospodarskim organizacijam in |:ned drugim tudi podjetju Saturnu? y Ljubljani 70 milijonov dinarjev. Loški tovarni hladilnikov v Skofji Loki 100 milijonov dinarjev za preureditev obratnih prostorov, podjetju 2ito v Ljubljani za .zgraditev tovarne testenin v znesku 40 milijonov dinarjev in trgovskemu podjetju Suha krajina v Žužemberku 12,5 milijona dinarjev, . NA GORIŠKEM 1200 TON VEC BRESKEV Na Goriškem so letos pridelali 1200 ton več ibreskev. ikot so predvidevali. Imajo pa težave s prodajo, ker ni vedno dovolj prevze-malcev, da bi goriške breskve s hitrim prevozom nudili trgu v osrednji Sloveniji. VEDNO VEC ZLATA Lani smo v naši državi kot stranski proizvod barvne metalurgije pridobili že 1000 kilogramov zlata, kar je za 300 kilogramov več kot leta 1958. S tako proizvodnjo zlata smo se uvrstili .med evropskimi državami že na drugo mesto. TOVARNA ZA PRIPRAVLJANJE HRANE V Zagrebu so pred kratici m začeli graditi novo tovarno za pripravljanje hrane. Zmogljivost tega pomembnega objekta kombinata mesnih izdelkov »Sljeme« |bo leta 1D63 znašala okrog 100 tisoč obrokov dnevno. 13 TISOČ TON RIBJIH KONSERV Domača ribiška industrija je v letošnjem prvem polletju izdelala 13 tisoč ton ribjih ikonserv. Ta količina je 5e enkrat večja, kot je bila lani med januarjem in julijem. |Ker (pa bmo gele pred začetkom glavnega ulova, kaže, da bo letošnji plan izdelave ribjih kon-serv znatno presežen. »lokovsko kovastvo V Srednjem Lokovcu pri Novi Gorici so ustanovili novo obrtno podjetje »Lokovško kovaštvo«. Kovaška obrt ima namreč v Lo-kovcih stoletno tradicijo in je že sklenjeno, da bo v tem podjetju v začetku redno izaposlenih okrog 25 kovačev, medtem ko bo približno 80 kovačev-prlvatnikov v pogodbenem odnosu. Lokovškl kovači že doslej ustvarjajo letno za več kot 40 milijonov dinarjev vrednosti kovaške proizvodnje. ŠTEVILKE GOVORIJO V letih po osvoboditvi se je naša industrija tako povečala, da med drugim letno izdela 4000 avtomobilov, 34.000 motornih koles, 65.000 dvokoles, ,10 tisoč pisalnih strojev in več kot 50 tisoč radijskih sprejemnikov. Za izgradnjo industrijskih, kmetijskih, gozdarskih in trgovskih objektov ln za razširitev prometne dejavnosti smo v šestnajstih letih -investirali skoraj 436 milijard dinarjev, v stanovanjsko in komunalno dejavnost ter za druge negospodarske objekte pa 180,2 miUjarde dinarjev. v NARAŠČANJE HRANILNIH VLOG i Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko lahko ugotovimo, da pri nos vedno hitreje naraščajo hranilne vloge. Letos konec maja so znašale hranilne vloge že 107,7 milijarde dinarjev, od tega v Sloveniji, ki je na tretjem mestu ;za Srbijo in Hrvatsko, okrog 22,2 milijarde dinarjev. Glede varčevanja pa smo Slovenci na prvem mestu s 13.800 dinarji na prebivalca. S tt 8&S Urejuje uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik Rastko Brati aškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen Izvod 20 din. — Letna naročnina . 800 din, za tujino 1600 dinarjev ali ' 3.5 am. dolarja. — Banom račun ■ 600-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišeji tiskarna CZP »Primorski tisk« sko ljudstvo. Zaradi tega surovega in agresivnega napada na prebivalstvo Bizerte je Varnostn: svet OZN zahteval takojšnjo prekinitev sovražnosti in vsa napredna javnost obsoja Francoze, ki pošiljajo v Bizerto vojaške okrepitve, da bi utrdile svoje položaje. Vse torej kaže, da se Pariz ne zaveda velike odgovornosti pred svetovno javnostjo, ko hoče s silo zatreti neodvisnost in integriteto tunizijskega ljudstva. AMERICAN V EVROPI Obrambni minister ZDA Mc Ñamara se je te dni v Londonu razgovarjal z britanskim obrambnim ministrom Watkinsonom. Njun razgovor je v glavnem obravnaval novi ameriški vojaški program, ki predvideva povečanje vojaškega proračuna v vseh državah zahodnega bloka. Angleži pa menijo, da ta zahteva za sedaj ni aktualna, kajti rešitev sporov glede evropskih vprašanj tiči v politično diplomatskem urejanju berlinske krize. Britanski tisk meni, da bo le politični poudarek prevladoval na konferenci »velikih« ki bo verjetno v novembru. FANFANI IN SEGNI BOSTA OBISKALA MOSKVO Na vabilo predsednika vlade Sovjetske zveze Hruščeva bosta prihodnji teden obiskala Moskvo predsednik italijanske vlade Fan-fani in zunanji minister Segni. Premier Fanfani pa je v sredo sprejel v palači Chigi posebnega odposlanca predsednika ZDA Adlaya Stevensona. V K P KITAJSKE ODKRIVAJO BIROKRATIZEM V zadnjem času vsi kitajski časopisi polnijo stolpce na temo: o razvijanju organizacijskega ::i demokratičnega življenja znotraj partije, o posvetovanjih z množicami pri sprejemanju in izvajanju sklepov in tudi o kritiki in samokritiki članov nartije. Z drugimi besedami: gre za odkrivanje tencjenc birokratizma, subjek-tivizma in komandiranja, ki so v tej državi zrasle iz administrativnega načina upravljanja. TRETJI POLET V VESOLJE Za Gagarinom in Shepardom je Američan Virgil Grisson kot tretji Zemljan poletel v vesolje. S hitrostjo 8500 km na uro se je dvignil 190 km visoko s kabino Mercury, ki je bila montirana v raketi »Redstone«. Vendar pa ta polet ni izpolnil vseh pričakovanj, saj se je zaradi okvare kabina potopila v Atlantski ocean z vsemi posnetki, ki jih je ta astronavt posnel med svojim dvominutnim poletom. m ' 1 :V; ¥: ,V * * M V.. iS/® ffiffT.- J § ..A V 1 ■P 1 fcftr"CvTblju pri Žužemberku so na Dan vstaje slovenskega ljudstva odkrili 16 metrov visok obelisk na betonskem podstavku, ki je obložen / marmornatimi ploščami, na njih pa so vklesana Imena stoterih padlih borcev narodnoosvobodilnih bojev okrog Žužemberka V nedeljo se je vrnila iz Italije delegacija občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva postojnske občine, ki je bila na uradnem obisku pri pokrajinski federaciji italijanske socialistične stranke v Forliju. Delegacija je štela osem članov in jo je vodil predsednik občinskega odbora SZDL Jože Bizjak. Ko so bili lani socialisti iz For-lija na obisku v Sloveniji in so obiskali tudi Postoino, so izrazili željo, da bi jih obiskali v Forliju. Povabilu so se radi odzvali, zlasti še, ker jih je zanimalo, skupine v Portorožu Pretekli teden je bilo v Ljudskem domu v Portorožu predavanje sekretarja glavnega odbora sindikatov Jugoslavije Olge Vrabičeve o Jugoslaviji, Predavala je skupini več sto delavcev in uslužbencev velikega švedskega založniškega podjetja »FIB«, ki so na tritedenskem obisku v Portorožu, Gostje so izrazili željo, da bi s takšno prakso med- sebojnega spoznavanja nadaljevali -tudi v bodoče in jo še bolj razširili. Zveza sindikatov Jugoslavije je namreč organizirala za švedske skupine obisk v industrijskih podjetjih ter predavanja o družbeno-politični ureditvi Jugoslavije, Gostje iz Švedske so se zanimali za delavsko samoupravljanje in vsem kolektivom izročili lepa umetniška darila. kakšno je življenje v tej politično razgibani pokrajini. Prisrčen sprejem in vsi kasnejši odnosi so presegli vsa pričakovanja, Ze prvi večer so imeli razgovore na sedežu pokrajinskega odbora Socialistične stranke. Zanimali so se predvsem za našo komunalno ureditev, družbeno in delavsko upravljanje, za probleme šolstva, socialnega zavarovanja in sindikata. Z odgovori so bili zadovoljni in so bil: skoraj presenečeni, ker je sleherni član postojnske delegacije odgovarjal na vprašanja. Med obiskom so si ogledali nekatere gospodarske objekte, razstave in se seznanili z življenjem te pokrajine in težkočami, ki jih imajo socialisti in napredne stranke, ki vodijo to pokrajino. Socialisti iz Forlija so v vseh razgovorih izražali želje, da bi takšne stike še poglobili. »Mi smo iih tudi (nova-bili,« je dejal Jože Bizjak, »naj spet pridejo k nam v Postojno. Sporočili so, da nas bodo obiskali v bližnji bodočnosti,« »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primori» 20. OBLETNICA FAŠISTIČNEGA PROCESA Ko praznujemo dvajseto obletnico vstaje jugoslovanskih narodov, je prav, da obudimo spomin na sodni proces, ki je bil 29. julija 1941 v Rimu proti primorskim rodoljubom. Pred posebnim fašističnim sodiščem se je morala zagovarjati skupina rodoljubov za svoja protifašistična dejanja. Skupino, ki jo je leta 1932 organiziral Andrej Počkaj iz vasi Ocizla, so sestavljali Rudi Miha-lič, Franc Mihalič, Ivan Slave, Just Bolčič in Ivan Mihalič. Njen namen je bil buditi narodnostno zavest Iti iz raznimi akcijami hrabriti tlačeno ljudstvo v borbi proti fašističnemu nasilju. Proti Kaši filmi Tisti, ki so videli najnovejši slovenski timet-niSkl film BALADO O TROBENTI IN OBLAKU, pravijo, da je to čudovito darilo letošnjemu jubileju, doslej najlepša umetniška obdelava naše revolucije v filmu. Scenarij za film je nastal po istoimenski noveli Cirila Kosmača, ki je tudi avtor scenarija, režiser je bil France štiglic (poznamo ga zlasti iz »Doline miru« in »Devetega kroga«), asistent režije Andrej Hieng, fotografija Rudi Vavpotič, kamera Ivan Belec. Nosilec glavne vloge — Temnikarja — je naš znani gledališki in filmski Igralec Lojze Poto-kar (na sliki). Zapisali so, da je Temmkar največja filmska vloga v bogati igralčevi karieri, tako kot je bila vloga Sokrata njegov največji gledališki uspeh (videli smo ga tudi v Kopru v uprizoritvi Eksperimentalnega gledališča iz Ljubljane). Med igralci v »Baladi« najdemo še več znanih imen: Angelca Hlebce, Rudi KosmaC, Polde Bibič, Vladimir Skrbinšek, Branko Mtklave, Lojze Rozman in novinko Marijo Lo.ik, vlsoko.šolko, ki jo je režiser odkril v Kranju. Film so posneli na Jezerskem, v Planici, na Krvavcu in v Ljubljani. Z njim je podjetje Trlglav-film zares dostojno počastilo dvajseto obletnico naše revolucije koncu leta 1934 se je skupina povezala s Francem Klobučarjem iz Klanca, ki je bil sekretar partijske organizacije, ki je delovala tam že od leta 1920. Njeni člani so bili Anton Bernetič, Valentin Mihalič in Ivan Mihalič. Ko se je bila skupina povezala s partijo, se je njena dejavnost precej spremenila. Ukvarjati se je začela predvsem z vzgojo članov in z agitacijsko dejavnostjo in vse do leta 1939 s protifašističnimi letaki opozarjala nase . V tem času je Počkaj povabil v organizacijo tudi Milana Turka iz Ocizle, ki je bil sin napredne družine. Namesto da bi k organizaciji pristopil, je zagrozil, da bo skupino ovadil. To je tudi storil. Dne 17. junija 1940 ^e prijavil skupino oblastem in v nekaj dneh so aretirali 14 oseb. Začela se je več kot leto dni dolga pot zasliševanj in mučenj, preseljevanja iz zapora v zapor, ki se je formalno končala z rimskim procesom. Na procesu so bili obsojeni: Franc Klobučar na 30 let, Andrej Počkaj na 28, Franc 'Mihalič na 8 ter Ivan Mihalič in Just Bolčič na 5 let zapora. Rudi Mihalič se je zaradi nečloveških mučenj že pred procesom obesil, medtem ko je Ivan Slave duševno zbolel. Zaradi trdnosti Franca Klobučarja ni prišlo do odkritja ostalih članov partijske celice. Zal da od vseh teh lahko le še trije praznujejo tako pomemben jubilej. K-šec Januarja leta 1944 ■— nekje v okolici Snežnika. Snežnik—Javor-nik, področje, ki so ga Italijani, Nemci in švabobranci stokrat preiskali. Ta zakleti gozd. In to ravno v loku proge Ilirska Bistrica—Pivka ... Ti vražji kurirji ga ne izpustijo iz rok. Železniška proga Ljubljana—Postojna—Ilirska Bistrica—Trst ie bila vse preveč važna prometna žila, da bi jo kurirji pustili pri miru. Januarja 1944. leta. Dobra ped snega pokriva gosto zaraščeni gozd. Svabi so zagrizeni, še hujši so njihovi podrepniki švabobranci. Snežnika ne puste in ne pxiste pri miru. V zaraščenem gozdu je kurirska postaja. Osem mladUi fantov si je tam v naihujši zimi postavilo šotore. Postali so pravi nomadi. Komaj se udomačijo na enem kraju, že morajo drugam. Belogardisti so jim stalno za petami, in gazi v snegu so izdajalske. Mali kazalec na uri se pomika proti enajsti. Šotori so kot izumrli. Mirno je, noben šum ne moti tišine, nobena sapica na zamaje veje. Štirje kurirji so danes na poti proti zvezi s kurirjem postaje TV P-2. V taborišču so ostali le štirje. V manjšem šotoru spita Tone in Ronko. Noč je bila naporna, saj sta jo prehodila do proge Prestranek—Pivka in nazaj. Zdaj počivata, čeprav je sonce že visoko. Nenadoma dvigne Ronko glavo. Ali je res, ali se mu sanja? Rafal...? Tudi Tone se zbudi. Torej le niso sanje. Brrrrr... rrrrr... Zaregljali so šarci in brzostrelke, zalajali mi-tiometi, zagrmele bombe. V hipu je četvorica sredi ognja. Vrh šotora je prerešetan. Tone in Ronko pograbita vsak svojo puško in skočita na piano. Sprejme ju peklenski ogenj. Tik njiju zapoje brzostrelka. Ronka zaskeli v stegnu. Drobci razcefranega puškinega kopita mu lete pod noge. Obrneta se na desno. Kamorkoli, samo proč iz tega pekla. Za nji-ma prasketa, vre in ropoče. Čudno, da še nista prerešetana. Samo še za tisti parobek, pa sta na varnem! Kar padeta čezenj. Globok vzdih olajšanja. In takoj zatem nov vzdih presenečenja. Kurirja Viktor -in Ivan ju petnajst korakov vstran prav tako začudena gledata. Saj ni mogoče! Vsi so živi in zdravi, razen Ronka, ki ima noao laže ranjeno. Gozd je zopet obvaroval svoje sinove — svobodne sinove — svobodnih gozdov. A je prišel čas, ko je gozd vrnil svoje varovance vasem, mestom in trgom. Vrnili so se prekaljeni, ponosni, z jasnim, dvignjenim čelom in s pesmijo na ustnicah. Svobodni, sa.mi svoji gospodarji. takšni ljudi» ne morejo biti nikdar in nikomur sužnjii Česar nismo dosegli Slovcnci dolgih stoletjih, so priborili onJ v štirih letih. Iz naroda hlapcev smo postali narod junakov. L. K. albert jakopic-ivajtimir o izkušnjah ob uveljavljanju novih gospodarskih principov ipra (Nadaljevanje s 1. strani) i akcij nekaterih nosameznikov," ki pa so jih razorožili samo z močjo prepričevanja in ustreznega idej-no-političnega delovanja naprednih sil v kolektivu. V nasprotju z bojaznijo pred reakcijo bodo morali tudi ostali delovni kolektivi na enak način pristopiti k likvidaciji in razreševanju starih odnosov, če bodo hoteli dosledno .uveljaviti upravljanje po celotnih kolektivih ekonomskih enot •— vštevši novi, najdemokratičnejši način delitve dohodka. Vprašanje je samo v tem, da bodo tu in tam spričo poglobljenega politično-vzgojnega dela laže premagali takšne težave, drugje pa teže; 'to je odvisno le od: tega, s kakšno revolucionarnostjo bodo pristopile napredne subjektivne sile k reševanju teh problemov, zlasti .pa od tega, če bodo k tej važni eko-nomsko-politični akciji znali pritegniti celotne kolektive ekonomskih enot. VEČ PRISTOJNOSTI EKONOMSKIM ENOTAM V nasprotju z navedenimi pozitivnimi- primeri imamo v našem okraju še vrsto podjetij, kjer še niso prišli daleč z uvajanjem novega gospodarskega sistema. Ta podjetja bi lahko opredelili v dve vrsti: imamo takšne kolektive, ki so napravili že precejšen korak naprej, uvedli ekonomske enote, niso pa jim še dali 'Ustreznih pristojnosti; v drugo vrsto štejemo takšna podjetja, ki sploh še niso pristopila k uvajanju novega sistema. To so predvsem servisna obrtna podjetja, povečini trgovska podjetja — razen nekaterih, kot so n. pr. Ilirija v Ilirski Bistrici, nekatera podjetja v Izoli, Kopru in ¡Postojni, pa tudi nekatera srednje velika industrijska podjetja (Iplas, Lama iitd.). V (močnem zaostanku so tudi gostinska podjetia. Zato je enotno mnenje okrajnega in občinskih vodstev, da so pri vsem tem premalo sodelovali družbeni organi, kot so trgovska, gostinska in obrtna zbornica. Zanimivo in obenem razveseljivo pa je, da imamo proti pričakovanju glede uveljavljanja naših novih gospodarskih principov in glede uvajanja ekonomskih enot prav lepe uspehe v nekaterih kmetijskih organizacijah, čeprav delajo v težjih pogojih in čeprav je glede na različne klimatske in elementarne težave" v teh gospodarskih organizacijah teže postaviti merila za nagrajevanje. Kljub temu imamo v nekaterih kmetijskih zadrugah (II. Bistrica, Postojna, Bertoki itd. ter deloma tudi v kmetijskih kombinatih) napravljenega več kakor v nekaterih podietiih, kjer delitev dela in dohodka ni tako komplicirana zadeva in ni odvisna od takšnih objektivnih težav, kakor je to primer v kmetijstvu. Tovariš Kajtimir je opozoril še na nekatere škodljive in nerazčiščene pojme, da bi v bodoče učinkoviteje odstranjevali vse zapreke, ki nas zadržujejo pri hitrejšem uvajanju novega gospodarskega sistema. V izredni dinamiki in pestrosti glede organizacijskih prijemov in oblik pri uvajanju novega gospodarskega sistema je med nerazčiščenimi pojmi pogostoma vprašanje neposrednega upravljanja in vprašanje vmesnih organov upravljanja med delavskim svetom in ekonomskimi enotami. Tu obstajajo določena nesoglasja. Sekretariat okrajnega komiteja ZK je glede tega in glede velikosti ekonomskih enot ter o organih upravljanja zavzel naslednje stališče: če izhajamo iz osnovnega principa, da gre pni vsej tej široki politično ekonomski akciji za neposredno uveljavljanje, nam že sam ta princip jasno kaže, kakšna naj bo velikost ekonomskih enot. V tako velikih ekonomskih enotah, kakršne ponekod obstajajo (včasih štejejo tudi preko 200 ljudi), ne more priti do neposrednega upravljanja po vseh proizvajalcih, zatorej ¡se s prevelikimi ekonomskimi enotami oddaljujemo od načela, da moramo upravljanje čimbolj približati neposrednemu proizvajalcu. V nekaterih podjetjih je še vedno govora o organih upravljanja v samih ekonomskih enotah, vtem ko so drugi kolektivi pravilno spoznali, da pri neposrednem upravljanju ne more biti v ekonomski enoti posebnega upravljavskega organa, zakaj naš osnovni cilj je prav v tem, da sedaj namesto izvoljenih upravljavskih delegatov — članov DS in UO '— prav vsi proizvajalci postajajo neposredni .upravljavci! Zaradi tega imamo opravka z zelo pestrimi oblikami glede vodstev ekonomskih enot: ponekod imajo predsednika ali predsedstvo, ki nima nobenih pravic odločanja; drugod imajo ta predsedstva določene manjše pravice, so pa tudi primeri, kjer si ekonomske enote volijo občasnega predsednika zbora ekonomske enote sproti za vsak sestanek njenih članov, ponekod roa občasne predsednike za naslednji zbor ekonomske enote volijo vnaprej zato, da pripravijo material za naslednji zbor ekonomske enote. ZGOLJ FORMALISTIČNO UVAJANJE EKONOMSKIH ENOT PRINAŠA ŠKODO VSEM ČLANOM KOLEKTIVA Tovariš Jakopič je opozoril tudi na nevarnost zgolj formalističnega uvajanja ekonomskih enot, kar bi vsekakor lahko imelo ne-dogledne posledice v škodo izvajanja plana gospodarske organizacije, pa tudi v škodo pravilnega pojmovanja samih proizvajalcev glede na novi gospodarski sistem. Če bodo v naših gospodarskih organizacijah smatrali, da pomeni zgolj tehnokratsko .ustanavljanje ekonomskih enot že uvajanje novega gospodarskega sistema, če ne bodo dali ekonomskim enotam prek pravilnikov potrebnih pristojnosti, če ne bodo izvajali upravljanja v demokratičnem sodelovanju vseh članov posameznih ekonomskih enot, če ne bomo prišli do delitve dohodka v skladu z doseganjem plana in v skladu z realnim delovnim prispevkom posameznih članov kolektiva, potem bo delavec prišel do zaključka, da mu novi sistem ne prinaša ničesar in mu v resnici tudi ničesar ne bo prinesel. Zato pa se bo vzporedno s tem v najostrejši luči pojavilo tudi vprašanje o izvršitvi letošnjih planov naših gospodarskih organizacij. Vsako zavlačevanje in pripravljanje »idealnih pravilnikov« o delitvi dohodka, pripravljenih za zaprtimi vrati, se bo nujno odrazilo na ožitvi demokratičnih odnosov v podjetjih, s tem pa tudi na skrčenem izvajanju plana, na nezadostni produktivnosti, s tem na tudi na prenizkih osebnih dohodkih delovnih kolektivov. Če na ta način v nekaterih podjetjih delavec ne bo dovolj stimuliran in če ne bo dobil svojega truda ustrezno popla-čanega, bo delal tako kot poprej, ali pa še slabše. V pravilnikih, pripravljenih v ozkem krogu upravnega kadra brez sodelovanja kolektiva, brez širokih, demokratičnih razprav, se morajo nujno odražati tudi stari pogledi, kot je n. pr. konserviranje privilegijev upravnega aparata. Prav zato v nekaterih gospodarskih organizacijah administrativni kader takšno sestavljanje pravilnikov v ožjem krogu tako intenzivno zagovarja. di novo organizacijo podjetja, nove in podrobnejše specifikacije računovodske, evidenčne in statistične službe po naših podjetjih. Temu kadru je treba odločno dopovedati, da je potrebna tudi nova organizacija njihove službe, ki zahteva sedaj več truda. Ni pa mogoče novega sistema natakniti na staro organizacijo. Škodljiva tendenca, ki nastaja v nekaterih naših podjetjih, se odraža tudi v prikazovanju, češ da bo temeljitejša in podrobnejša evidenca in statistika podražila upravno poslovanje. Mnogokrat prizadeti kader s takšnimi argumenti uspeva celo pri polili tičnih vodstvih v gospodarskih organizacijah. Resnica pa je ta, da kažejo uspehi, .doseženi v nekaterih gospodarskih organizacijah, .prav nasprotno: v nekaterih podjetjih je namreč iskanje ter priprava novih računovodskih in evidenčnih elementov, na katerih naj temelji naš novi gospodarski sistem, zahtevalo n. pr. v .računovodstvu res več kadra. Ko pa so bili ti ljudje tudi nagrajeni po njihovem efektu dela, so se večkrat odkrile prav pri tem strokovnem kadru določene rezerve. In ko je bil tudi ta kader za boljše delo stimuliran, .so ponekod kmalu začeli ugotavljati, da je naenkrat tega kadra celo preveč. Že to kaže, da teorija, češ da bo novi sistem delitve dohodka hudo podražil upravno poslovanje, ne drži, da ne govorimo o tem, da Iso po tistih podjetjih, kjer so s pomočjo vseh odločujočih činiteljev (med njimi tudi ponekod povečanega upravnega kadra) razmeroma hitro realizirali delitev dohodka po ekonomskih enotah, kaj kmalu presenečeno ugotavljali tudi višjo produktivnost, večjo realizacijo posameznih ekonomskih enot —• s tem pa seveda za-stran takšne konkretne stimulacije delavcev tudi rapidno rastoči osebni dohodek! Četudi bi torej bilo potrebno za obračunavanje in evidentiranje čistega dohodka posameznih ekonomskih enot nekaj več računovodskega, evidenčnega in statističnega kadra, nam tega ni treba biti žal, zakaj če primerjamo zaradi tega povečane izdatke s povečanimi uspehi podjetja, vidimo, da je takšen, četudi številnejši kader vendarle zelo rentabilen, Med zelo nevarne in obče škodljive pojave pa štejemo enostavno dviganje nominalnih plač, kar počno po navadi tam, kjer nimajo stimulativnega nagrajevanja po ekonomskih enotah. Imamo podjetja, ki iščejo dodatni zaslužek y dviganju cen, druga vrsta podjetij pa si skuša izboljšati svoj položaj na račun konjunkture na tržišču. Vsi vemo, da cene rastejo po nekaterih podjetjih ne glede na to, če imajo večjo ali pa manjšo proizvodnjo. Vemo n. pr., da je zlasti v nekaterih področjih prav sedaj visoka proizvodnja sadja in drugih kmetijskih pridelkov, vendar pa imamo na tržišču slab asortiman, .cene pa so visoke. Prav ta primer kažs. da imamo v naši trgovski mreži in v naših kmetijskih zadrugah še ljudi, ki se me ¡borijo za zniževanje cen, ampak nasprotno, z visokimi cenami hočejo ustvarjati svoji gospodarski organizaciji in sebi osebno nezasluženo visoke dohodke. DOSLEDNO UVELJAVLJANJE NEPOSREDNEGA UPRAVLJANJA POMENI BOLJŠE GOSPODARJENJE IN VEČJI KOS KRUHA ZA DELAVCA EVIDENCA IN STATISTIKA KLJUB POVEČANIM STROSKOM NUJNI IN ZA KOLEKTIV RENTABILNI SLUŽBI Včasih smo ugotavljali, da nekateri naši direktorji niso dovolj storili za uvajanje novega gospodarskega sistema, v zadnjem času pa lahko ugotavljamo, da so najbolj vodilni ljudje v naših podjetjih na čelu borbe za uveljavljanje naših novih gospodar- skih principov, da pa je priličen odpor čutiti pri ostalem upravnem aparatu (seveda imamo glede tega tudi dosti pozitivnih primerov), zlasti pa je takšen odpor čutiti pri računovodskem kadru. Pri' tem pa nam mora biti jasno, da zahteva novi sistem tu- Skratka, neaktivnost naprednih subjektivnih 'pil pri uveljavljanju našega novega gospodarskega sistema povzroča, da se ponekod razpravlja mnogo, vse preveč in predvsem o delitvi višjega osebnega dohodka, ni pa govora o ustvarjanju sredstev za višje osebne dohodke s pomočjo večje proizvodnosti in zmanjševanja režijsldh stroškov. Zaradi tega in zaradi nepoučeriosti nekateri proizvajalci pričakujejo višje osebne prejemke' enostavno od novega gospodarskega sistema, od predpisov, brez večje storilnosti in brez boljšega gospodarjenja z osnovnimi sredstvi. Po nekaterih gospodarskih organizacijah torej ni zadostne aktivnosti naprednih subjektivnih sil, ki bi prepričljivo razlagale delovnemu kolektivu, da novi gospodarski sistem sam od sebe ne more ničesar dati, če ga v svojem okviru, v okviru podjetja, v okviru posamezne ekonomske enote, z vso osebno prizadevnostjo ne pomaga uveljavljati slednji član delovnega kolektiva. Vsem tem in z njimi povezanim problemom pa so komunisti, člani sindikata, DS, UO in upravna vodstva v mnogih naših kolektivih, kjer so dosegli z .upravljanjem po ekonomskih enotah že lepe usDehe v korist delavcev, posvečali največjo pozornost. Kjer pa tega še nisto storili ali niso 'še dovolj spodbudili celotnih delovnih kolektivov za demokratično pritegnitev slehernega člana kolektiva k upravljanju in boljšemu gospodarjenju njegove ekonomske enote, naj zamujemo čimprej nadoknadijo! Kmetijska problematika, osvetljena s konkretnimi dosežki nekaterih kmetijskih gospodarskih organizacij pri uveljavljanju .poglobljenega samoupravljanja na osnovi ekonomskih enot, je prevladovala na nedavnem posvetovanju, sklicanem na pobudo OSS, ki se ga je udeležilo 23 predstavnikov obeh kmetijskih kombinatov v našem okraju, farme v Never-kah, kmetijskih zadrug v Postojni, Izoli, Kopru, Luciji, Ilirski Bistrici, Sežani in predsednik 'Republiškega odbora sindikata ¡kmetijskih delavcev tov. Franc Martine. PRVI KORAK V DRUŽBENIH KMETIJSKIH PODJETJIH JE ŽE STORJEN Čeprav sta tako kombinat na obalnem področju 'kot postojnski kljub konstituiranju dejansko še vedno v izgradnji in se zato borita z nemajhnimi težavami, pa v obeh zaradi aktivnosti subjektivnih sil — ki je naletela na široko podporo proizvajalcev —, ¡prizadevnosti strokovnih služb in tudi zaradi pomoči zunanjih činiteljev, dobiva poglobljeno upravljanje že konkretno obliko in vsebino. Zlasti pomembno je dejstvo, da se danes v teh kolektivih nekatere objektivne težave (nepričakovani izpadi v proizvodnji, nedograjenost in pd.) ne prikazujejo več ikot ovira za takojšen prenos pravic in dolžnosti NAŠE KMETIJSTVO SMELO URESNIČUJE gospodarjenja na neposredne proizvajalce. Kmetijski kombinat na obalnem področju, ki je na začetku izvolil obratne delavske svete, je v nadaljnjem razvijanju samoupravljanja že osnoval IG ekonomskih enot. Te upravljajo celotni kolektivi ekonomskih enot v okviru proizvajalnih svetov, ki so si izvolili samo predsednike, Povezavo osrednjega organa z ekonomskimi enotami so uredili tako, da so v tem organu vsi predsedniki proizvajalnih svetov. 'Delavski svet je na ekonomske enote že prenesel nekatere pristojnosti, čeprav jih še ni uzakonil z internimi predpisi. Tako enote že upravljajo s strojnim parkom, ob pomoči strokovnih uslužbencev samostojno postavljajo proizvodne plane, kmalu pa bodo prevzele še pristojnost glede uporabe obratnih sredstev. Zelo zanimiva je zamisel, kakšna naj bi .bila v prihodnje v podjetju investicijska politika. Uvesti nameravajo interni natečaj, na katerem- bi ekonomske enote .konkurirale po podobnih načelih, kot veljajo za splošne natečaje. Prepričani so, da bodo s tem najlažje dosegli rentabilnost investicijskih naložb. Dosedanje razprave so jih dalje opozorile, da bodo zaradi ugotavljanja realnega dohodka, kontrole kvalitete proizvodnje in odkrivanja slabosti morali čimprej določiti in predpisati standarde. To bo omogočilo tudi pravočasno agrotehnično ukrepanje in odpravljanje pomanjkljivosti, ki niso objektivno pogojene. S formiranjem dveh posebnih skladov v okviru ce-Iotncga podjetja pa bodo urejevali vprašanje 'kritja planskih izgub in izpadov v proizvodnji zaradi vremenskih neprilik. Kot je na posvetovanju ugotovil direktor -kombinata ing. Pajenk, jc vse, kar so doslej že napravili, šele prvi korak za realizacijo načel novega sistema. Dejansko stanje in zamisli, ki jih je posredoval, kažejo na precejšnjo razgibanost v podjetju, nobenega dvoma pa ni, 'da se bodo vse zamisli lahko kmalu uresničile le, če bodo pritegnili k sodelovanju še v večji meri kolektive ekonomskih enot. Nanje pa je treba čimprej prenesti še pristojnosti iz delovnih razmerij. Uprava in vodstva političnih organizacij v postojnskem kombinatu so ob začetku razprav o novem gospodarskem sistemu dokaj skeptično gledala na to, kako bo sistem mogoče pri njih uveljaviti. Med raznimi pomisleki je ibil na prvem mestu ta, da zaradi neurejene politike cen ne bo mogoče postaviti razdeljevanja osebnih dohodkov na čvrstejše osnove. Kaj hitro pa se je po temeljitej-šem razglabljanju izkristaliziralo stališče, da nudi prav novi sistem najširše možnosti za mobilizacijo rezerv. Tako so v juniju formirali skupno z. upravo 7 ekonomskih enot, in sicer v -okviru bivših obratov, za katere so že prej vodili ločene obračune. V ekonomskih enotah so kolektivi že prevzeli upravljanje in si izvolili predsednike, ki so člani osrednjega delavskega sveta. Podobno kot v koprskem kombinatu se v sedanjih ekonomskih enotah snujejo obračunske enote za specializirane dejavnosti. Čeprav tudi v postojnskem kombinatu še niso s pravilniki uredili pristojnosti ekonomskih enot, se je ven- (Nadaljevanje na G. sirani) k UUDEH V NAS&H KRAJIH ir PR! LJUDEH ¥ NAŠIH CC1AJJH * PRI UUDEH V NAŠIH KRAJIH * PRB LJUDEH V NAŠIH KHAJ¡H * Nase prvo turistično PLOSCO Za nami je polovica letošnjega leta in z njim tudi turistična predsezona, od katere smo letos pričakovali napredek. Pričakovanje se ni uresničilo. Komaj komaj se nam je posrečilo, da smo ostali nekako na lanski ravni. Od 1. januarja do ¡30. junija smo dosegli v našem okraju v Kopru, Ankaranu, Izoli, Portorožu, Piranu in Postojni skupno 137,560 nočitev, ¡373 več kot lani v istem obdobju. Domači turisti so dali 84.615 nočitev, torej 588 več kot lani, tuji pa 52,945, torej 215 manj kot lani v 12 velikih šotorih za mestnim obzidjem na Mogo-ronu 42 piranskih mladincev in mladink, .ki iso se .prostovoljno .prijavili za to delovno akcijo. Brigada nosi ime pokojnega graditelja največjih športnih objektov v Sloveniji inž. Stanka Bloudka. Ta je ¡bil namreč dal prve pobude in skice za piranski stadion. Brigada bo do konca meseca uredila igrišča za košarko, mali rokomet in odbojko, razen ,tega pa še tekmovalne steze za tek do 110 metrov ter za skoke v daljavo in višino. Razen tega 'bo uredila dohodne poti in terase za naravne tribune. Brigadirji pa imajo poleg prostovoljnega dela še pester vzgojni športni in kulturno-zabavni program. Tako člani brigade kot njihovi ¡starši iso z delom in vsem življenjem brigadirjev zelo zadovoljni, prav tako pa seveda tudi profesor Marcel Djurdjevič, ki vodi brigado, V hotelu »Repete«, kot so brigadirji imenovali taborno kuhinjo, pripravljajo vsak ¡dan 5 izdatnih in okusnih obrokov hrane. Ob vsem tem ni čudno, če prav z /veseljem živijo v brigadi tudi tisti 'mladinci, ki so bili sicer znani klateži in doslej niso poznali 'kaj več discipline .in tovarištva. . V ČEM SE ODRAŽAJO PREDNOSTI DETERGENTA OSKARi— NOVI? V hitrem in brez napora doseženem pralnem učinku! V prijetni svežini, ki jo občutite v opranem perilu! o_o o o o cTo b a a o_o o DO OOaOQQQOO ■ o o 0,0 □ o„a o o * 0 0 0,0 0 0 0 0- wp q q-0 a -aaaoaQQOi. ¡aoQooooo OÜQQDDaHO oaaDoaaa ODDOOCJOQC a a a a □ o KULTURA PROSVETA k KULTURA PROSVETA k KULTURA PROSVETA ^r KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA ★ KULTURA PR ZAVOD PRIMORSKE PRIREDITVE — GOSTOVANJE SOVJETSKEGA ANSAMBLA »ESTRADA« IZ MOSKVE „..'V-' Na svoji kratki turneji po Sloveniji (Portorož, Koper, Ljubljana in Maribor od 23. do 26. julija) nas je obiskal sovjetski ansambel »Estrada« iz Moskve. V pisanem sporedu so nam prikazali glasbene in pevske točke, folklorne fragmente, akrobacijo in operetne duete. Vsebinsko je bil program tempiran malce za nezahtevno (beri tudi: hudo podeželsko) občinstvo in pod parolo »za vsakogar nekaj«. Izvajalsko pa so bili sovjetski gostje na lepi kvalitetni ravni, saj so sami priznani in zaslužni umetniki ali — kot jih imenujejo v ZSSR — lav-reati. NAGRADE SLOVENSKIM KNJIŽEVNIKOM ZA PRETEKLO LETO Po vsestranskem (pretresu del, ki so izšla v letu 1960, je komisija Društva slovenskih književnikov prisodila nagrade naslednjim avtorjem: DANILU LOKARJU za knjigo proze Loto osemnajsto, ALOJZU REBULI za roman Senčni ples in JANEZU MENARTU za pesniško zbirko Časopisni stihi. Nagrade Ije podelil na posebni svečanosti predsednik DSK Anton Ingolič. IZID NAGRADNEGA NATEČAJA RTV LJUBLJANA Ob 20. obletnici ljudske revolucije je RTV Ljubljana razpisala natečaj za izvirno radijsko lin mladinsko radijsko igro ter izvirno TV dramo, mladinsko TV igro in TV film. Za radijsko igro de podelila žirija prvo nagrado Matjažu Kmeclu za Samoto velikega teatra ter tretjo Aleksandru Ma-rodicu za Rušilec Zagreb. Druge nagrade žirija ini podelila, prav tako ne prve ¡nagrade za mladinsko radijsko igro. Drugo je dobil Aleksander Marodič za Junake Mihčeve .brigade, -dve tretji pa Leopold Suhadolčan za tekst Trije v raketi in Matjaž Kmecl za igro M rja v XIV in njegovo strašno orožje. Nagrad za TV dramo, TV mladinsko igro in TV film pa žirija ni podelila, ker poslana dela kvalitetno niso ¡ustrezala. FILMI ZA PULJSKI FESTIVAL Letošnja festivalska komisija je izmed 20 prijavljenih izbrala 16 filmov, ki jih bodo prikazali ¡na letošnjem filmskem festivalu v puljski Areni od '28. 'julija do 5. avgusta. Od slovenskih filmov bodo predvajali Veselico, Ples v dežju in Balado o trobenti in oblaku. Spored je uvedla pianistka Natalija Tuleneva s skladbami Rah-maninova in Liszta, ruske narodne plese sta izvajala plesni par Lilija Novgorodova in Jurij Mironov, narodne pesmi je pel Boris Dobrin, na ljudski instrument banduro so igrale, in pele Eleonora, Ljudmila in Valentina, posebna zabavna točka je bila Nanajska borba, virtuoz na harmoniki Vladimir Besfamiljonov je izvajal Bacha, Hačaturjana in ruske napeve, akrobatske etude sta izvajala Roza Kuznjecova in Anatolij Bajkov, ob zaključku pa so prišli, na račun ljubitelji preživele avstro - ogrske operetne zvrsti: Tatjana Šmiga in Nikolaj Kaširski sta recitirala, pela in plesala iz del Kalmana in Dunaj evskega. Odličen conférencier prireditve je bil naš Jože .Lavrenčič. Še dve pripombi prirediteljem gostovanja — Zavodu Primorske prireditve. Vstopnice so se zadnje čase občutno podražile in marsikdo ne zmore 500 in več dinarjev za sedež. Ker pa bi si prireditev rad ogledal, je pripravljen kupiti stojišče, ki stane 100 dinarjev. Vendar -¡e pri blagajni praksa, da prodajajo stojišča samo dijakom in vojakom. Ljudje (n. pr. upokojenci) nezadovoljni odhajajo izpred blagajne domov ali pa v kino. Stojišča so lahko sicer v omejenem številu, a dokler jih na blagajni še imajo, naj jih lahko kupi vsak, razen otrok. Otroci pa so poglavje zase. Se vedno — kljub tolikim opominom in navodilom — je na večernih prireditvah na koprskem glavnem trgu polno otrok. Če ne morejo napraviti reda reditelji Zavoda Primorske prireditve, pa naj pokličejo na pomoč miličnike. Če ne smejo otroci k večernim kino predstavam, niti takrat, ko vrtijo Disneyevo risanko, bi moralo to še veliko strože veljati za prireditve na trgu. Niti osnovnošolskim, kaj šele predšolskim otrokom ni mesta ponoči na uli prevzeli upravljanje v svoje roke, izvolili predsednike. V razpravah o pristojnostih ekonomskih enot so proizvajalci osvojili načelo, da bodo ob novem načinu gospodarjenja osebni dohodki odvisni izključno od storilnosti dela. Razprave o osnutkih pravilnikov o delu in organizaciji ekonomskih enot, o delitvi čistega dohodka in o razdeljevanju osebnega dohodka — vse tri je namreč že sprejel zadružni svet in jih dal v dokončni pretres in dopolnitev proizvajalcem — so spremljali nekateri konkretni ukrepi kolektivov ekonomskih enot. V tem članku smo zaradi omejenosti prostora posredovali le izkušnje nekaterih kmetijskih organizacij-Lahko pa mirno trdimo, da je zadnje mesece tudi v drugih kolektivi v našem kmetijstvu življenje poli' tično izredno razgibano. M. H. in M. V. YEIESNAVZGOJAt*t§PQRT*ŠAH*TEL1SNIAVZGOJA^§PORT * SAH ★ TELESÑ'Á VZGOJA* jadranje ti ? éSmmkm »< ZMAGOVALCI: KOSMINA (KOPER), ZORIČIČ (SPLIT), MARČIČ (PULJ) V soboto in .v nedeljo smo si v koprskem zalivu ogledali vsakoletno tradicionalno prireditev koprskega Jadra — 'koprsko regato. Ker slavi Absolutna zmagovalca brata Kosmina na olimpijski jadrnici klase STAK Clia-Cha lil , klub letos desetletnico svojega delovanja, je imela ta prireditev še poseben pomen. Organizatorjem se je posrečilo zagotoviti si najširšo udeležbo, saj se je na startu pojavilo blizu .10 jadrnic klas Star, Šnipe in L-3. Zastopani so 1)111 vsi najpomembnejši jugoslovanslci jadralni klubi in prvikrat, odkar prirejamo koprske regatc, se je število udeleženih jadralnih klubov dvignilo na osem: Mornar (Split), Mornar — ¡Franck Pourcel igra |za vas — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače 'popevke, tj i Koprčan Zlatan Cok na Delfinu. Pravzaprav je to majhno presenečenje, saj je pustil za seboj republiškega prvaka Majerlča iz Izole. Toda iMajerič je tokrat preizkušal neke novosti na jadrnici in se Je moral zadovoljiti s četrtim mestom. Zelo ugodno pa je presenetil Koprčan Ivo-rošcc is petim mestom, V tem talentiranem tekmovalcu lahko vsekakor vidimo bodočega prvaka Kopra v razredu Snipe, zlasti še, če bo nadaljeval z marljivim treningom. V razredu Star je nastopilo rekordno število jadrnic (21). Kakor je bilo pričakovati, sta prvo mesto prepričljivo 'osvojila 'brata .Kosmina z našo olimpijsko jadrnico Cha-cha III. V vseh treh regatah sta si priborila občutno prednost. Drugo mesto je zasedel član splitskega Mornarja Ka-stro, tretji pa jc bil Blaškovič iiz Pu-Ija. V tem razredu moramo pohvaliti tudi pelo mesto Koprčana Vojka Čoka, iki je ina svoji, ne preveč kvalitetni jadrnici Zala, prikazal mnogo smelosti in tehničnega znanja. V razredu L-5 je nastopilo šest jadrnic. Odlični Marčič iz Pulja je vodil iv vseh itreh regatah in s svojo Podgorko prepričljivo zmagal. Drugo mesto je osvojil Arapovič iz Reke na Lagorki, medtem ko je bil tretji član splitskega Mornarja Litar na Brionki. V pojasnilo ina razne komentarje, napisane v »Poletu« ,in ,>Delu«, zlasti pa na članek, Iki Ra ¡ie priobčil Slovenski Jadran dne 14. VII. 1961 pod naslovom »Zakaj tako?« ter v odgovor na govorice, iki (se največkrat zlonamerno ali s kakšnim drugim namenom širijo o kvalifikacijski nogometni tekmi .med -NIC KOVINARJEM in NK IZOLO v Mariboru jdne '2. VII. 1961, daje 'upravni odbor iNK Izole naslednje pojasnilo: Na izid povratne kvalifikacijske tekme iméd iN-K Izolo in NK Branikom iz -Nove '.Gorice, odigrane dne 25. VI. 1961 Iv Kopru \z Vezultatom 1:0 v korist NK 'Izole, se je INK Branik pritožil. Upoštevajoč koledar kvalifikacijskega tekmovanja, ki ga je določila tekmovalna «komisija pri NZS in ki določa itekmo med zmagovalcema iz I. kola za (2. VIL 1961, je upravni odbor NK Uzole na Eeji dne 27. VI. 19G1 izdelal ¡točen program za potovanje iv Maribor ¡z odhodom v soboto, 1. VII. |1961. (V potrdilo da bo tekma dejansko 'V nedeljo, -nam je služil tudi telegram -tekmovalne komisije NZS, 'ki smo ga prejeli ¡dne .29, VI. Í1961. Z njim ita -komisija zahteva legitimacijo izključenega igralca ¡NK Izole na tekmi Izola : Branik v Kopru in v nadaljevanju telegrama dobesedno .pravi: »stop sicer suspenz |za nedeljo stop Tekmovalna komisija NZS«. V petek, Idne 30. VI. ¡1961, smo prejeli zapisnik soje tekmovalne komisije -NZS, iz katerega izhaja, tía razpisuje za leto 1961/62 vpis v naslednje tečaje, seminarje in oddelke za odrasle: Pravne in ¡Ekonomske fakultete. Kolikor Ibo dovolj kandidatov pa tudi predavanja romanistike za Filozofsko fakulteto. Pogoji: Prijava -na tajništvu ustrezne fakultete do '15. avgusta 1961. II. Jezikovni tečaji po intenzivni in .direktni metodi: a) Angleški jezik — začetni in nadaljevalni, b) Nemški jezik — (začetni in nadaljevalni, c) Francoski jezik — (začetni Sn nadaljevalni, d) Italijanski jezik — začetni 'in nadaljevalni, e) Ruski jezik — začetni in nadaljevalni, , | f) Slovenski jezik — začetni in nadaljevalni. III. Strokovni tečaji: a) Stenografski tečaj — začetni, b) Knjigovodski tečaj — začetni Sn nadaljevalni, , ) c) Strojepisni tečaj — začetni in nadalj evatol, d) Tečaj za kvalifikacijo — splošni del. i | (IV. Sole: a) Administrativna šola za odrasle, , b) Sola za starše I. stopnje z naslednjim programom: I 1. Zakonska zveza in družinsko gospodinjstvo iv socialistični družbi, 2. Sodobna regulacija rcOstev, 3. -Kako je treba vzgojiti mladega človeka, i 4. Zdrav in fbolan icrtrok, 5. Duševni razvoj otroka od rojstva d.o pubertete, 6. Družina in otrok, 7. Skriti sovzgajalci imladine, 8. Otrokov prosti .čas, ; 9. Izbira poklica, 10. Vzgoja otroka, s katerim imamo težave, 11. Sola, družina in otrok, 12, Spolna vzgoja imladlh ljudi, 13, Socialna in pravna zaščita družine, ; 14, Zakaj se rodi otrok izpod normalne teže, | 15, Umrljivost otrok, 16. Težki .domači porodi 17. Vi .vprašujete — (mi odgovarjamo. b) Sola za življenje za doraščajočo mladino z naslednjim programom: 1. Odnosi med fantom in dekletom, 2. Zrelost za zakon in izbira zakonskega ¡tovariša, 3. Zakonska ¡zveza in 'družina, 4. Kaj morata vedeti delcie in fant o sebi, i 5. Zakon lin spolno življenje, C. Zdrava .nosečnost in porod, 7. Pogoji k a srečen zakon, 8. Odkrita beseda zdravnika mladim ljudem, I 9. Lepo vedenje, 10. Modsebojnl odnosi, 11. Razvojne težave -samih — kompleksi manjvrednosti, 12. Šport in razvedrilo 13. Mladi in moda 14. Kriva pota, 15. Vi vprašujete - mi odgovarjamo. c) Večerna politična šola; d) Mladinska politična gola; e) Sola za družbeno upravljanje. Interesenti naj dostavijo pismeno prijave na ¡naslov: Ljudska -univerza Koper, Kreljeva ulica 5 do |1Sr (septembra 1961. Informacije in pojasnila dobite pri LU Koper, .telefon ¡št. 162 vsak 'dan od 8. -do 11. iure. H^Pili^flPSiBÍStM SÜR"^«."^ íL: \ Säswxm » N fe.vis.' j»-^ - nI*-'- i iiSÉÉé m Vse .večje je (število motornih vozil, ¡ki že imajo evidenčne tablice z oznako našega okraja. Registracija vozil 'in zamenjava starih tablic z novimi poteka brez večjih spodrsljajev, toda (pri ¡tehničnem pregledu često opazimo, da so lastniki ¡vozil zelo malomarni. ¡Komisije za tehnični pregled namreč ugotavljajo pri marsikaterem avtomobilu, motornem kolesu ali celo prd tovornjaku, da ima v.rsto okvar, ki bi lahko 'bile neposredni vzrok ¡za prometno -nesrečo. Zato iso rte (komisije iv svoji oceni (zelo stroge in njihovi člani morajo marsikdaj ¡preslišali metovariškl očitek, češ da so dlakocepski. In ¡da Ibl bila registracija vozil |kar najhitreje opravljena, ibodo uslužbenci okrajnega odseka za promet razen v Kopru registrirali vozila tudi v Ilirski Bistrici E6. in 27. julija, v Postojni 31. julija, 1. lin 2. avgusta in v Sežani od 7. ¡do vključno 10. avgusta, i Na Isliki: tehnični pregled vozil ¡v Kopru , ZA POMLAD IN POLETJE DO- • BITE NAJCENEJE V »MA-GAZZINI ALLA STAZIONE«, Trst, Ulica Cellini št. 2, poleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcijskih izdelkov. Odjemalci s .propuistnico imajo poseben popust. INTERTEXTIL, Trst, ulica Sv. Nikolaja št. 30, nudi (bogato izbiro vsakovrstnih tkanin, vse vrste dežriih. plaščev »Super Nylon«, vetrnih jopičev, found, raznovrstnih pletenin. TEKSIL za krila in izgotovlljena krila TERITAL, odeje, perilo za ženske, ženske in moške volnene puloverje, srajce, kravate, nogavice, dežnike itd. po najnižjih (dnevn'ih icenah. HIŠICO na obali med Koprom in Izolo kupim ali zamenjam za stanovanjsko hišo na Gorenjskem. Naslov v upravi lista. MELBROSIN • preparat cvetnega prahu ,in imatičnega mlečka (GELEE ROYALE), -garantirano -znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO-COOP -(Z-avod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh leka-nnaih. ILekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji«. PRODAM »FIAT« 500/A Topolino — ugodno, Kocjančič An-gel, Bertoki ñ/A pri Kopru. ŽELIM ŠTIPENDIJO za študij na Višji komercialni šoli v 'Mariboru.* — (Marijan Stare, Sometí el a 185, Koper. OB DPRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano trgovino CASA DELL'IMPERME-ABILE V ULICI iS. NICOLÓ 22. V njej dobite največjo izbiro imoške, ženske in otroške konfekcije, dežnih .plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, ibund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega ogla-sa, dobi lepo -darilo. LANATEX — uvoz-izvoz Trst, Ulica Machiavell-i '9, tel. 61-647, blizu trga Ponterosso, prodaja na debelo in idrobno najfinejše tkanine po reklamno nizkih cenah. PREKLIC za razžalitev Manije Savle iz To-polovca št. 40, ki sem |jo v -mesecu marcu tega leta obrekovala in o njej, v (zvezi z (mojim možem, raznašala neresnične besede. Prosim ,da ,mi oprosti. S item svoje neresnične besede preklicu jem. Bembič Ana, Hrvoji št. 47 UPRAVNI ODBOR MENZE razpisuje .mesto RAČUNOVODJE Nastop takoj, Prejemki po -dogovoru. Prošnje je vložiti do 31. julija na naslov: Obrat družbene prehrane ¡»Sloga«, Koper, poštni predal .132 tekma Izola : (Branik ni mogla biti registrirana, ker je Branik vložil protest in dalje; ¡»Tek. Ikom. ije protest Braniku zavrnila. O delegiranju tekme -bosta oba Ikluba -obveščena potem, ko bo odločba tekmovalne komisije pravnomočna«. Ker do sobote izjutraj, idne '1. julija 1961, uprava ikluba ni prejela (nobenega obvestila o odigranju tekme, se je ob 11,35 Itelefonlčno obrnila na tekmovalno komisijo NZS Iv Ljubljani ter na presenečenje izvedela, ;da tekme v ¡Mariboru ne (bo v nedeljo, dne 2. julija, temveč 'V torek, 4. julija 1961. Upoštevajoč pripravljenost tekmujočega moštva, katerega odhod je bil določen za 13. uro Jstega dne, je uprava upravičeno zahtevala, naj bo tekma v nedeljo, tako kot ije bilo to sporočeno z navedenim telegramom in kot ¡predvideva koledar, kajti po telefonski izjavi predstavnika NZS je postala odločba o pritožbi Branika pravnomočna. Predstavnik NZS je v tem razgovoru -zahteval, naj se i— če tekme ne too v torek '4. julija — itele-fonično povežemo s Kovinarjem in se sami z njim sporazumemo za odigra-nje tekme -v (nedeljo! Popolnoma jasno je, da uprava Ikluba na to mi pristala, temveč Ije zahtevala, da V Iroku ene iure, najkasneje pa do 13. ure NZS obvesti -o njihovi odločitvi. Ker nismo niti v troku ene ¡ure niti do 13. ure prejeli nobenega odgovora oziroma nadaljnjih obvestil, smo ¡brzojavno odpovedali tekmovanje in sporočili igralcem, -ki so ¡bili pripravljeni za odhod, da ne (bodo odpotovali, Približno ob 13,30 ipa je Inekdo ipo tele-» ionu sporočil, ¡da Ibo tekma v nedeljo. V nedeljo, -2. julija 1961 o-b 8,30, torej -istega ¡dne ko ibi (morala biti tekma, ¡pa" je na naslov NK Izola ¡dospela brzojavka naslednje vsebine: »Kvalifikacijska tekma Kovinar proti Izola ibo 2. (julija ¡1961 ob 15,15 v Mariboru -kot .predtekma Maribor proti Metalac — Istop '— Tekmovalna komisija NZS. Upoštevajoč ves potek dogodkov vodstvu NK Izole ¡ni (kazalo ukreniti drugače. V ¡zvezi s tem |pa poudarja naslednje: | 1. Zakaj ¡tekmovalna komisija NZS ni pravočasno preklicala vsebine brzojavke, 's katero je (NK Izoli grozila s suspenzom |za (nedeljo. S tem bi preprečila priprave |za odhod v Maribor. , 2. Kdaj ibi navedena komisija obvestila vodstvo NK Izole, da ¡bo tekma namesto 2. julija gele julija, če do 1. (julija, to je -do sobote tío 11,35 še ni oddala nobenega telegrafskega ali drugačnega obvestila? Pri .tem je potrebno ¡upoštevati, da je Ibil iv ponedeljek (dela Iprost .dan. 3. Na čigave stroške bi moštvo Izole čakalo na tekmo v Mariboru od sobote Ido torka, It. lj. tío 4. julija 1961? 4. Zakaj -je tekmovalna komisija NZS kljub temu, ¡ma smo odpovedali tekmovanje, tekmo naknadno določila? ' - 5. Koga je tekmovalna komisija vprašala, če se rtekma lahko odigra ob 15,15 jn me ob 17. luri, /če je po veljavnih propozicijah tekmovanja, ki jih je izdala INZS |pod I tč. 2 136. člena, Izrecno rečeno naslednje: I »Vse kvalifikacijske tekme bodo klubi odigrali ob -17. uri. Kolikor se tekmujoča 'kluba sporazumeta za drug datum oziroma ¡drugo uro, bo tekmovalna komisija sporazum upoštevala, če Ibosta kluba ta-k sporazum javila do torka.« Vprašahje »Zakaj tako?«, ¡ki je služilo piscu ¡članka pod Item naslovom v Slovenskem Jadranu jz ¡dne -14. julija ¡1961, torej me Igre (upravi kluba, temveč tistemu, ki 'je klub .dovedel v tak položaj. . I Upravni odbor NK Izole NOGOMET V NEDELJO PRIJATELJSKA TEKMA V Postojni bo v nedeljo ob 16. uri prijateljska nogometna tekm-a med SK Rijeko in NK Postojno. ČZP »Primorski itisk« v Kopru sprejme v tik VAJENCE i ■za naslednje poklice: KNJIGOVEZ, ROČNI STAVEC, TISK AR- STROJNIK Prošnje s kratkim življenjepisom je do kraja tega meseca dostaviti na naslov: Uprava CZ P »Primorski tisk«, Koper, Muzejski 'trg 7 Čestitka CILKI iKOMEL UN IGERASIMU SIN-DRAKOVSKEMU íell'jo vso srečo na njuni skupni življenjski (pobi — (prijatelji! Prvi ikozmonavt-Jurij Gagarin je obiskal London. Sprejeli so pa z vsem pompom in častmi, ogromna množica ljudi ši je hotela čist-o od blizu 'ogledati, kakšen je videti prvi človek, ki je bil v vesolju. Pozdravljalo ga'je več ljudi ikot ameriškega predsednika Kennedyja. 'Na številnih sprejemih — v sovjetskem veleposlaništvu, pri angleškem predsedniku MacmiUanu in uri britanski kraljici ter na tiskovnih konferencah — je moral odgovarjati simpatični sovjetski -major na številna vprašanja. Pravilo, da ga ni nič zmedlo in ida je prisebno in 'duhovito odgovarjal tudi (na neumna vprašanja. Angleže je osvojil s svojo prijaznostjo in preprostostjo. Na sliki: major Gagarin prijazno odzdravlja ljudem na ulici. iBritanci so mu poslali na letališče avto Holls -Royce z njegovima inic-lalkama «>YG 1« i(Yuri Gagarin 1) Podelili so uradne -nagrade, zlate medalje in številne nagrade sovjetskih ustanov. .Na festival sta prišli tudi »zvezdi« z 'Zahoda: Liz Taylor in Gina Lollobrigida. Družbo jima je delala, znana 'sovjetska igralka Tatjana Samojlova. Pravijo, da je rezervirane Moskovčane najbolj ogrela s svojo .prisrčnostjo Gina in v.ato je tudi imela celo na cesti dovolj dela s pisanjem avtogramov (na sliki) V Moskvi je .bil ta mesec II. mednarodni filmski festival. VELIKO POPOTOVANJE SVETOVNEGA POTNIKA FRANCETA ŽELETA IZ ILIRSKE BISTRICE Čez Brazilijo 'm Irgentino m 65-letni Franc Žele iz Ilirske Bistrice si posledic usodne odločitve leta 1923, ko je zbežal pred fašistično strahovlado iz Pivke, najbrž ne .bi znal pričarati niti z najbolj bujno domišljijo. Namesto v ZDA, kamor se je namenil, je namreč trt leta in ipol 'križaril po svetu kot .brezdomec, ki je opustil vsak up, da se bo se kdaj srečal s svojimi v domovini. Brazilija je bila začetek njegove pustolovske poti, s katero bi 'se lahko postavljal vsak še tako znan -svetovni popotnik. Amerika je .takrat omejila dotok priseljencev in mlademu možu, ki mu je odpovedala takrat tako oblegana dežela 'gostoljubnost, nI preostalo drugo, kot ida se je izkrcal v prvem pristanišču. Santos — Brazilija. Zele je našel svojega brata, ki je imel haclendo (farmo) globoko v notranjosti ite velike 'dežele. angleški družbi za kitolov na Antarktiki. Zele je podpisal pogodbo s kitolovsko družbo. Pravzaprav je s tem podpisal obsodbo na dvoletno izgnanstvo na ki-to-lovcu »Tijuka« in .kasneje »Albatros«. Skrajna točka in postojanka do takrat raziskanega in za kitolovce dostopnega področja Georgio del Sud je bila edina ivez posadk s svetom. Med Angleži .in Norvežani. vajenimi Ikrute arktične dr^Jine, je postal Zele priljubljen strelec, saj so njegove harpune 'dve leti prinašale »Albatrosu« bogat lov. Ker je STAROST, POGUM IN OPTIMIZEM Sir Francis Samuelson je izjavil, da -bo v letošnjem letu sodeloval na avtomobilskih dirkah v Angliji. Ta izjava je precej smela, saj ima Francis 71 let, avtomobil, s katerim namerava tekmovati, pa je tip — 1914. PLINSKI TERMOMETER V Leningradu iso izdelali plinski termometer, s katerim .je moč do absolutne natančnosti izmeriti temperature strjevanja čistega zlata in cinka, ki služita 'za osnovo gradiranja -aparatov za merjenje visokih temperatur. Izumitelj je predlagal, naj bi se v mednarodno skalo temperatur vnesli ustrezni popravki. Položaj na Južnem Tirolskem se je tako -zaostril, saj .-so sa-botažne akcije in aretacije na dnevnem 'redu, 'da bo to vprašanje prišlo pred skupščino OZN, in to že idrugič. Razmere v .pokrajini Bolzano torej še vedno zaostrujejo odnose med Italijo in Avstrijo. Policijski organi sporočajo, da so na Južnem Tirolskem aretirali vse ljudi, iki .so krivi za nedavne 'sabotaže, da so odkrili okrog sto kilogramov dinamita in da so prijeli tudi okrog sto nemško govorečih prebivalcev, .med njimi precej članov .deželnega upravnega sveta Južnotirolske ljudske stranke. Na sliki: -policija preiskuje sabotažno akcijo na železniški progi \ Uresničen -sen legendarnega Tikam pr-ndio napravi, ki jo je z uspehom poskusil Harold Graham, izdelala .pa ameriška industrija. 7. a sedaj Se niso znani podrobnejši (podatki, niti je naprava za letanje že v uporabi za široko potrošnjo. Sporočili pa so že, da človek lahko leta s tem aparatom, pritrjenim -na hrbtu in težkim 50 kg. na razdaljo -100 m, visoko 10 m in s 'povprečno hitrostjo 30 km -na -uro. Pravijo še. dr> 'bodo sedanje pogoje .izboljšali, 'Za zdaj pa je uspeli že to. da je tako letanje sploh mogoče in da ni nevarno REVMATIZEM IZ LETA 1912 68-letna Roberta Billing iz angleškega mesta Ber-gens-I-Iilla je dobila skoraj po petdesetih letih odškodnino sto funtov. Odškodnino so iji izplačali zaradi revmatizma, ki ga je bila dobila leta 1912, ko se je rešila iz potapliajočega Titahica, Na sliki vidite prenosni rontgenski aparat, ki tehta le borih 40 kilogramov in ga je moč spraviti v priročni kovček. Z apa. ratom ie moč zaznati tuja telesa, ugotoviti mesto, .kjer jc kost zlomljena, in postaviti diagnozo za -nekatere bolezni, .ne da 01 bilo treba ¡bolnika prenašati. Takšno pripravo si je omislila ameriška vojska bil Zele pred item itopničar ne ladji ,Szent Istvan', s katero ji preživel kot član 1350-članski posadke 9lrašen -brodolom, j. s svojim pomorskim in topni carskim znanjem dobro -shaja'.' in je imel posebno veljavo med tovariši. Zato je bil tudi izkupiček, ki -ga je prejel >p< dveletnem službovanju, nadvsr obilen in Žele je konec maj: 1920 odvihral k svojim v do mevino. To je le del močno skrajša nega življenjskega romana da nes 05 let starega izseljenskega veterana Franca Zeleta, ki živi, obdan s številnimi trofejami s toga velikega popotova-nia, na svojem domu v Ilirski Bistrit1. r: naši i ntkoga, ki bo ¿nal odpreti tvojo spalno vrečo. Potem (ko je 'Franc .Zele objadral is Šolsko ladjo vojne mornarice domala ves svet in vsa morja, se je vkrcal lleta Ü915 na 22.000 tonsko vojno ladjo »Szuet Istvan«, na kateri je (doživel katastrofo. Torpedlrana ladja 'se je iz domala celotno (posadko .potopila in Franc Zele je šele -po -10-urnem .plavanju srečal rešitelje ŠAMPIONA Na nekem -ovinku avtomobilske ceste pri Vilni se je zgodila nesreča. Avto je zaneslo s ceste in se je prevrnil pod nasip. Iz avta so stopili šofer in dva možakarja atletske zunanjosti. Pograbila sta avto vsak za en kraj in ga imeni nič tebi nič odnesla na .cesto. To sta bila dvigalca uteži: svetovni in olimpijski prvak Jurij Vlasov in nekdanji evropski prvak Evgenij Novikov. HEMINGVAY ZAPUSTIL DVA ROMANA Ernest Hemingway je večkrat .namignil, ida piše roman, ki ga ne (bo (pus-til natisniti, dokler (je živ. Njegova ivdova je te 'dni 'novinarjem povedala, 'da je injen mož zapustil različne neobjavljene .rokopise, med katerimi so pesmi in dva romana. VOHUNSKI ROMAN IZ II. SVETOVNE VOJNE »Gremo takoj v štab.« Oficirji so plačali in odšli. Komaj so se dvignili, so na njihove stole že sedli en kapetan in dva majorja. Po vsemu sodeč so bili frontov-ci; njihovi obrazi so bili razpokam od vetra, roke hrapave, iz oči pa jim je gledal nekakšen utrujen srd. Ves razgovor se je sukal le okoli hrane in okoli želje, da bi se pošteno najedli. Dementjov je zapustil kavarno. Hotel jc šc sedeti. Nemara bi kdo od oficirjev začel govoriti o evakuaciji. Neprijetno bi bi bilo ostati za mizo, medtem ko ostali oficirji stoje in iščejo prazna mesta. To bi utegnilo vzbuditi sumničenje. Zato je plačal in odšel. »Kaže, da inženirci vedo nekaj o evakuaciji. Tis kar so govorili v nevezanem razgovoru, so morali napr viti v enem dnevu. Enem dnevu ... Kaj naj stori? Kaj naj podvzame, da bi o tem zvedel kaj več?« Dementjovu se je ta misel zavrtala v možgane in ga ni pustila več na miru. Samo o tem je razmišljal. Povsem nepričakovano je zvečer obiskal Dementjova major ZandcI. Prišel je utrujen in pobit, kakor da bi se v enem dnevu postaral za deset let. Dementjov je opazil, da je major občutljive nravi, vendar vedno nagnjen bolj na veselo stran. Zdaj ga je zanimalo, kaj neki majorja tako vznemirja. Major je zaprl vrata in stopil bliže. »Vam ni polkovnik nič povedal?« »Svetoval mi je, naj se pozabavam s Pesisovo deklico.« Dementjov se je nasmehnil. Zandel pa ni niti ust na-krivil. Za trenutek se je zamislil in rekel: »Tako ni več mogoče vzdržati... Govorijo, da se bo drevi začela evakuacija vojaštva. Prepeljali jih bodo v Berlin.« »Tak to je tisto,« je vzradoščeno, hkrati pa previdno pomislil Dementjov in ga ravnodušno vprašal: »Vse vojaštvo?« »Po vsej verjetnosti.« »No, bržkone odreja to vrhovna komanda,« je reltei Dementjov. »Nas najbrž še ne bodo odpremili.« »Ne, kapetan. Naš oddelek bo delal tukaj pri vkrca,-vanju. Molch je rekel, da bo za nas prostor na vsak transportu.« »Končno, to je posel!« je rekel Dementjov radostno. »Prva naloga je bila takšna, da bi se najraje zjokal. Bojevati se z muzejskimi starci ni ravno zabavno.« »Takšna je vojna, Ruckcrt. Če ne bomo utegnili odpeljati od tod vse, kar je mogoče, sei ne bomo izvlekli!« je- rekel Zandel ves pretresen. »Treba si je zavihati rokave,« je rekel Dementjov veselo, kot da bi ne opazil Zandelove živčnosti. Nemara nam bo še uspelo, da bomo sodelovali pri obrambi našega Berlina. Meni se kar pest stisne, če pomislim na Ruse. Oni ne vedo, da se bo Nemčija borila do zadnje kaplje krvi in da zadnja beseda vojne še ni bila izgovorjena.« Zandel je žalostno gledal Dementjova. Nikdar si ni želel govoriti z Ruekertom odkrito in sedaj ga je to grizlo. »Glava me začenja boleti,« je dejal in si z dlanjo pokril čelo. »Oprostite, kapetan, da že grem. Moram v posteljo. Ne bi si želel v tem času nakopati bolezni.« Zandel je odšel. Dementjov je sedel za mizo in stisnil glavo v dlani. Sedaj se je začelo tisto, zaradi česar je prišel v mesto. Uspelo mu je, da se je legaliziral in postal celo štabni uslužbenec. Po naključju je uspel, da bo delal pri evakuaciji. Vdndar je vse to nepomembno, če ne more dobiti o tem točnih informaoij. Resnica, prvo toda negotovo informacijo je imel; »Evakuacija se začne drevi.« O tem mora na vsak način obvestiti svoje poveljstvo. Dementjov se je na hitrico oblekel in šel v stanovanje Pavla Arvidoviča po radijski oddajnik. Zamračeno mesto se je zdelo kakor izumrlo. Na ulicah ni bilo nikogar. Mimo njega je šel le avtomobil z zastrtimi žarometi. Spet je zavladal mir. Na Šesterokotnem trgu ga je ustavila patrulja. Povedal je geslo in šel dalje. Pavel Arvidovič je pričakoval Dementjova vsako noč in je že zdavnaj pripravil radijski oddajnik, vendar g» je neprenehoma vznemirjala misel, da bi njegov podnajemnik utegnil opaziti Dementjova. Tega večera se je zadržal podnajemnik dlje časa delu in je tako trčil na Deimentjova prav pri vhodu. MoP če sta salutirala drug drugemu in se povzpela po stopnicah. Skupaj sta se ustavila pred vrati Pavla Arvidoviča. »Greste tudi vi sem?« je vprašal gestapovec začudeno. »Vi ste bržkone moj tekmec,« se je nasmehnil Dementjov. »Danes sem iskal stanovanje in sem prišel semkaj. Povedali so mi, da tukaj že stanuje nek oficir. Da ne bi po mestu vlačil svojega kovčka, sem gospodarja zaprosil, če ga lahko pustim pri njem. Bojim se, da je moj kasni prihod vznemiril vas .in da bo vznemiril tudi gospodarja.« Ne da bi odgovoril, je gestapovec odprl vrata. V predsobi se je pojavil Pavel Arvidovič. Ko je videl Dementjova s svojim podnajemnikom, je dobesedno odrevenel. »Dober večer... ue zamerite, da sem tako pozen,« je rekel Dementjov veselo. »Našel sem stanovanje. Dajte mi, prosim, moj kovček.« »A-a ... Kovček? Trenutek, samo trenutek ...« Pavel Arvidovič je odhitel v svojo sobo po kovček, Gestapovcc je odklenil svojo sobo, vendar je obstal pri odprtih vratih. »Kje ste pa našli stanovanje?« je vprašal Pavel Arvidovič in mu izročil kovček z radijskim oddajnikom. »Trdnjavska ulica štiri, stanovanje številka devet.« »Kdo pa je gospodar? Jaz poznam skoraj vse mestu.« »Slikar Pesis.« »A-a! Tisti, ki je pred kratkim umrl.« »Da. On je pravzaprav izpraznil sobo za mene,« se je nasmehnil Dementjov. »Še enkrat oprostite mi, da sem prišel tako pozno. Lahko noč!«