SVOBODNA LETO (ANO) LXX (64) • STEV. (N°) 4 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 17 de febrero - 20. februarja 2011 MORALNI DOLGOVI žalost in skrb v Mariboru MARKO KREMŽAR Sredi hude gospodarske krize, ki je prizadela pol sveta, a pretresa Slovenijo močneje kot bi bilo potreba, se pojavlja upravičena skrb, kako bomo plačevali dolgove, ki nam jih je nakopičila nesposobna vlada, neodgovorno pa povečali tudi nekateri, ki so hoteli priti do bogastva po lahki poti. Redkeje pomislimo, da so ti materialni dolgovi deloma posledica druge, hujše zadolženosti, ki smo jo neporavnano prinesli iz neke druge države, katero je uničil prav isti moralni dolg. Nepozabni osamosvojitveni plebiscit pred dobrimi dvajsetimi leti je pri nekaterih rojakih sprožil val lahkovernega upanja, da bo mogoče kar tako in brez pomislekov odpisati preteklost in pričeti vse na novo. Odločitev za državno samostojnost in demokracijo naj bi nas odrešila tako neprijetnih spominov kakor tvarnih in moralnih dolgov. Če je takrat kdo podvomil, da bi bili ljudje, ki so skozi desetletja vzdrževali totalitarni režim komunistične partije, strahovali sodržavljane in jim uspešno prali možgane, primerni za vodenje demokratične države, je bil hitro ožigosan kot maščevanja željan revanšist, ki hoče z lustracijo uvesti nesprejemljivo diskriminacijo. A takih je bilo malo, ker je večina verjela, da bo odslej vse lepo in prav. Do take mere so bili prepričani, da je bilo pri nas ,,vse drugače" in da bodo tisti, ki so zavozili staro državo najprimernejši vozniki nove, da so jih skozi dvajset let z majhnimi presledki vztrajno volili in jim zaupali njeno imetje in čast, kar je v resnici skupna last. Celo mnogi, ki bi lahko vedeli bolje so menda mislili, da bodo moralni dolgovi, ki smo jih z nekdanjimi oblastniki prinesli v sedanjost, splahneli sami od sebe. Niso pomislili, da če jih ne plačajo tisti, ki so jih bili povzročili, bodo padli prej ali slej na ramena vse narodne skupnosti. Niso poslušali svaril, da je malo verjetno, da bi se nosilci nekdanjega skorumpiranega, zločinskega režima spreobrnili brez priznanja, obžalovanja in pokore. Tako se je zgodilo kar se je moralo zgoditi. Dediči nekdanjih teroristov in ubijalcev, ki so se skozi desetletja okoriščali z družbeno lastnino in delom drugih, so v novih razmerah in v novi preobleki poskušali isto. Zakaj tudi ne bi? Če se je v deželi pod Triglavom udomačila navada, da za velike zločine, laži, goljufije in nasilja ni nihče klican na odgovor, kaj šele kaznovan, zakaj ne bi izrabili nove priložnosti pa nagrabili zase kar se nagrabiti da? Ali ni bila to najkrajša pot do kapitala, ki je potreben za osebno ugodnost predvsem pa za ohranjanje in krepitev oblasti? Ker ti ljudje niso nikdar upravljali imetja, ki bi si ga zaslužili z delom ali znanjem, so z njim razpolagali neodgovorno. Ko pa je nastopila kriza naj bi zavožena podjetja reševali s pomočjo državnega sistema na račun davkoplačevalcev, kot je bilo to v starih socialističnih in samoupravnih časih. Zdaj, ko prihajajo na dan grenki sadovi cinično nesposobne vlade, ki sama sebe imenuje napredno, se njeni člani in podporniki trudijo, da bi krivdo za vse kar so zagrešili naprtili na demokratičen politični sistem, na svetovno gospodarsko krizo in celo na rojake, ki so jim slepo sledili in jih skušali posnemati. To delajo iz strahu pred odgovornostjo za milijarde finančnega dolga pa tudi, da se ne bi nihče spomnil na neprimerno večjo in usodnejšo težo moralnih dolgov. Velik del držav po vsem svetu bo po prestani finančni krizi stal pred ne lahko nalogo odplačevanja obveznic. To bo zahtevalo dolgotrajnega napora in prenekatere odpovedi. Za notranje trdne narode, ki jih povezujejo skupni cilji in moralne vrednote bo to preizkušnja na poti, ki pa ne bo ogrožala njihove eksistence. Drugače pa je tam, kjer moralno breme storjenih krivic jemlje posamezniku in skupnosti zaupanje vase in voljo do življenja. Po desetletjih uradnega prikrivanja in sprenevedanja postavlja grmada neporavnanih moralnih dolgov Slovence v stanje eksistenčne krize. Pred nami se ne odpirale vprašanje kvalitete življenja, temveč preživetja. Tisti, ki so si nekoč prisvojili oblast s krvavim nasiljem, ohranjali pa s prikrivanjem resnice in s tiho prisilo, skušajo zdaj prekriti svoje pretekle in sedanje napake tako, da širijo med ljudmi dvom o možnosti nadaljnjega obstoja samostojne demokratične slovenske države. Da se posameznik pa tudi ves življenja željni del narodne skupnosti lahko pogumno upre takemu razkrojevalnemu pesimizmu, se mora opreti na temelje dolgo podcenjevanih moralnih vrednot. Resnica, pravica pa tudi velikodušna vzajemnost morajo v srcih nadomestiti pritlehno iskanje neposrednega, kratkotrajnega ugodja in hitrega dobička. Taka sprememba pa pomeni tudi odločitev za poravnavo vseh moralnih dolgov. Pred to nalogo ne stojijo le neposredni dolžniki, marveč v vedno večji meri tudi tisti, ki so bili dolga desetletja priče zločinom, krivicam pa tudi korupciji vseh vrst, a so bili ob tem brezbrižno ali lahkomiselno tiho. Težke, nevidne dolgove, ki nas kot narod težijo lahko izbriše in nas razbremeni predvsem odkritosrčno priznanje in obžalovanje rojakov, ki so jih zagrešili. V primeru pa, da se to ne zgodi, je neodložljiva naloga ostalih, da raziščejo preteklo in sedanjo resničnost, javno zavržejo laži, obsodijo zločine in prevare, razčistijo skupinske in osebne odgovornosti, da stopimo nato skupaj na dolgo pot zadoščevanja za storjeno zlo in opuščeno dobro. To je pot poravnavanja moralnih dolgov, ki privede ob trdem delu in duhu vzajemnosti, do ponovne samozavesti, življenjskega poguma in rasti. Mariborska nadškofija se je znašla v težkem in žalostnem položaju. Že nekaj časa se je potihoma govorilo o finančnih težavah delniških družb, ki so delovale v njenem okviru ali s katerimi je bila povezana. Sredi januarja pa je italijanski tednik L'Espresso objavil polemični članek, kjer je med drugim trdil, da dolg nadškofije znaša 800 milijonov evrov, in da so ob tem prizadeti zlasti mali delničarji omenjenih družb. Po nekaj dnevih molka je nadškofija podala uradno izjavo, v kateri je med drugim razlaga, da ,,v vodstvu Nadškofije Maribor se, kot solastniki Gospodarstva Rast d.o.o., zavedamo posredne odgovornosti, ki jo imamo do delničarjev, zaposlenih in celotne javnosti. Naša posebna odgovornost velja katoličanom in vsem tistim, ki smo jim poslani oznanjat Kristusovo blagovest in jim pomagati v njihovih stiskah," Potem omenja še, da je ,,potrebno je razlikovati med Nadškofijo Maribor in Gospodarstvom Rast d.o.o.. Nadškofija Maribor je skupaj s škofijama Celje in Murska Sobota lastnica Gospodarstva Rast d.o.o.. Omenjena družba neposredno ne upravlja z nadškofijskim premoženjem, temveč posluje samo s svojim premoženjem. Takratna Škofija Maribor je večji del tega premoženja vanjo vložila leta 2004 kot osnovni kapital. V okviru svojega poslo- vanja je Gospodarstvo Rast d.o.o., ki posluje v skladu s predpisi, ki veljajo v RS za gospodarske družbe, leta 2005 prevzela Zvon ena holding d.d.. Glavno premoženje Gospodarstva Rast d.o.o. sestavljajo: a) naložba v Zvon ena holding d.d. (55% lastniški delež), vrednost katere se je zaradi gospodarske situacije precej zmanjšala, b) finančna naložba v obliki terjatve (in ne lastništva) do Zvona dva holding d.d. v višini 13,5 mio EUR, c) oprema za proizvodnjo orgel, restavriranje ter tekoče delovanje družbe in č) nepremičnine manjše vrednosti." Nadškofija torej trdi, da celoten direktni dolg znaša okoli 17 milijonov evrov. Obstaja pa tudi indirektni dolg, ki to številko poveča. Dodajajo, da ,,Kot predstavnik lastnikov Gospodarstva Rast d.o.o. želimo poudariti naslednje: iskreno nam je žal, da je prišlo do sedanje situacije. Zavedamo se stisk in prizadetosti ljudi, ki so vložili svoje prihranke ali so življenjsko odvisni od družb, za katere smo kot solastniki Gospodarstva Rast d.o.o. (moralno) odgovorni. Zato si z vsemi močmi prizadevamo, da bi zadevo sanirali na način, ki bo čim manj boleč za vse vpletene." Zaradi teh težav je odstopil je mariborski nadškof Kramberger, in papež je njegov odstop takoj sprejel in na mesto imenoval dotedanjega pomožnega škofa Turnška. Gospodarsko vodstvo nadškofije pa ima v rokah p. Lojze Cvikl, jezuit, ki je že novembra iz Rima prispel v Slovenijo, da bi po svojih močeh pomagal prebroditi krizo, v kateri se je znašla mariborska nadškofija. O problemu je končno spregovorila tudi Slovenska škofovska konferenca, ki je s podpisom nadškofa Stresa izjavila, da „Dolžniška kriza gospodarskih družb, povezanih z mariborsko nadškofijo, je razkrila številne nepravilnosti pri poslovanju. Gospodarska uprava je prevzemala prevelika tveganja s sredstvi, ki so bila last Cerkve in njenih vernikov, pri tem pa je tudi presegala svoja pooblastila. Odpovedal je tudi nadzor. Ko bodo opravljene verodostojne analize, bo vse to potrebno pošteno razčistiti, ugotoviti naravo in težo teh nepravilnosti in odgovornost vseh vpletenih ter jih sankcionirati." Škofje se opravičujejo, opozarjajo na nevarnost, da bi afera škodovala veri, Cerkvi in vernikom, in zaključijo: ,,V Cerkvi na Slovenskem bomo delili položaj celotne družbe, ki doživlja gospodarsko krizo. Zaradi tega, kar se je zgodilo v Mariboru, se Cerkev na Slovenskem ne bo odpovedala svojim nalogam in bo storila vse, kar je v njeni moči, da bodo lahko njene ustanove, ki delujejo v blagor ljudi in pri njih uživajo zaupanje, še naprej nemoteno delovale." Novi nuncij Msgr. Juliusz Janusz Papež Benedikt XVI. je za novega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji s funkcijo apostolskega delegata na Kosovu, v četrtek 10. februarja 2011, imenoval naslovnega nadškofa mesta Caorle msgr. Juliusza Janusza. Nadškof Juliusz Janusz se je rodil 17. marca 1944 v £yczani na Poljskem. V duhovnika krakovske nadškofije je bil posvečen 19. marca 1967. Po diplomi iz kanonskega prava na Papeški cerkveni akademiji leta 1973 je vstopil v diplomatsko službo Svetega sedeža. Služboval je na papeških nunciaturah na Tajskem, v Skandinaviji, Nemčiji, Braziliji, na Nizozemski in Madžarskem. Za odpravnika poslov na Kitajskem je bil imenovan 25. avgusta 1992, za naslovnega nadškofa mesta Caorle in apostolskega nuncija v Ruandi 25. marca 1995, za apostolskega nuncija v Mozambiku 26. septembra 1998 in za apostolskega nuncija na Madžarskem 9. aprila 2003. Apostolski nuncij je stalni diplomatski predstavnik Svetega sedeža pri neki državi ali mednarodni organizaciji. Apostolski nuncij ima po Dunajski konvenciji iz leta 1961 status izrednega in pooblaščenega veleposlanika. Nuncij je hkrati tudi osebni predstavnik papeža pri krajevni Katoliški Cerkvi in opravlja notranje cerkvene naloge v skladu z določili cerkvenega prava. V tej vlogi je na primer vpleten v postopek izbire in imenovanja novih škofov v škofijah na ozemlju države, kjer opravlja diplomatsko službo, posodablja spisek duhovnikov, ki jih škofje občasno predlagajo kot primerne za škofovsko službo, v papeževem imenu pa umešča tudi novoimenovane škofe. Pahor v ZDA Premier Borut Pahor je minuli četrtek 10. 2. sklenil tridnevni obisk v Združenih državah Amerike. Vrhunec je bil pogovor s predsednikom Barackom Obamo in podpredsednikom Josephom Bidenom. V Beli hiši so se pogovarjali o Zahodnem Balkanu in težavah v Evropski uniji ter o vprašanju zapiranja zapora za teroristične osumljence v Guantanamu, ki je pred tedni dvignilo veliko prahu zaradi razkritij spletne strani WikiLeaks. Tako Pahor kot Biden sta srečanje ocenila kot zelo dobro. Pogovori v Beli hiši so bili namenjeni tako krepitvi dvostranskih odnosov in strateškega dialoga med državama o mednarodnih vprašanjih kot tudi krepitvi gospodarskega ter političnega sodelovanja. Tako Pahor kot njegov gostitelj Biden sta bila s pogovori zadovoljna. BERI^ UMRL JE DR. BRANKO ROZMAN.......2 KAKO JE NASTALA ROŽ, PODJUNA, ZILA..........2 NAŠE UČITELJICE NA SEMINARJU V SLOVENIJI.....3 MLADCI IN MLADENKE V MENDOZI..........................4 Stran 2 17. februarja 2011 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI Slovo na Plečnikovih Žalah Na god sv. Janeza Boska, 31. januarja 2011, je v Ljubljani umrl izseljeniški duhovnik Branko Rozman, ki je dolga leta deloval med nami v Argentini in nato med rojaki v Nemčiji. Mnogi so ga pa poznali kot urednika mesečnika Naša luč za Slovence po svetu. Smrt ga je doletela ravno na dan obletnice duhovnistva, saj je bil posvečen 31. januarja 1952 v Ramos Mejija. Do leta 1966 je deloval med slovenskimi izseljenci v Argentini in v tem času leta 1955 opravil doktorat. Od leta 1957 do leta 1965 bil prefekt v Rozmanovem zavodu v Adrogueju, predavatelj pastoralne teologije in ekonom v tamkajšnjem bogoslovju. Naš dopisnik se ga takole spominja: TONE MIZERIT Ne vem zakaj - morajo biti tudi leta (moja, namreč) - da se mi ob novici smrti meni znanih ljudi, ki dočakajo visoko starost, poleg vseh spominov, sproži tudi občutek zapuščenosti. Spet nov odhod osebe iz tistih dobrih, lepih starih časov. Dr. Branka Rozmana sem kot prefekta ujel komaj za rep, ko ni bil več prefekt in se je pripravljal na odhod v Evropo. Vseeno je ostal v spominu kot vodnik mladih fantov, ki je znal tudi poditi se za žogo po prašnem igrišču. In to v sotani! Kar mu je včasih tudi prav prišlo, da je preigra-val s skrito žogo ... Ob sobotah nas je učil slovenščine iz Žagarjeve vadnice, ki je sama po sebi bila malce omled-na, dolgočasna, on pa je znal vaje narediti prijetne in kratkočasne. Še predno sem šel v zavod, sem bil presrečen, kadar so me peljali na vsakoletno akademijo, ki so jo gojenci pripravljali. Ali pa šaljivim prizorom Cilinder kluba na žegnanjih v Slovenski hiši! Najbolj pa so morali uživati moji predhodniki, ki jim je bil prefekt v času, ko je Adrogue živel v polnosti njegovo predanost zavodskemu življenju. Naj se kdo oglasi in pove svoja doživetja z njim! Ko smo se preselili, sva ga z Miriam kmalu šla pozdravit v župnišče sv. Petra v Ljubljani in je bil zelo vesel, da se ga še kak Adroguejčan spomni. Zadnjikrat sem ga videl pri maši ob smrti dr. Milana Komarja v cerkvi Sv. Srca Jezusovega na Taboru. Večkrat pa sem zanj vprašal pisatelja Zorka Simčiča, ki ga je redno vsak teden obiskoval. Žal mu zadnje čase ni mogel več izročati pozdravov, saj mu je bolezen brisala spomin. Pogreb je bil ganljiv. Vodil ga je ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ob oltarju pa so ga spremljali Marjan Bečan, prelat Anton Slabe, msgr. Janez Pucelj, Jože Drolc in dr. Jože Štupnikar. Vso desno stran klopi so napolnili sobratje duhovniki, kakih 35, med katerimi naj omenim dr. Eda Škulja in Pavleta Novaka CM; od argentinskih ,,laikov" nas je bilo šest. O njegovem delu in življenju je škof Jamnik prebral misli dr. Janeza Zdešarja, msgr. Janez Pucelj pa se je poslovil od njega v imenu sobratov skrbnikov za dušni blagor rojakov po svetu. Nisem še prisostvoval pogrebu, kjer bi bilo toliko duhovnikov, zato se mi je ob njihovem večglasnem petju 50. psalma vozel v grlu do konca zategnil. Dr. Rozman je pokopan na Plečnikovih Žalah na območju duhovniških grobov. Bog mu bodi bogat plačnik! Adroguejčan GB Kako je nastala pesem Rož, Podjuna, Zila? Vsak jo pozna, skoraj vsak jo poje. Malo pa jih je, ki vedo, kako je ta pesem nastala, kdo je napisal besedilo in kdo jo je uglasbil. Nužej Tolmaier je nastanek te pesmi opisal v uvodniku knjige o Kernjaku, ki jo je izdala Krščanska kulturna zveza v Celovcu. Melodijo pesmi Rož, Podjuna, Zila je napisal prav Pavle Kernjak. O nastanku besedila piše Nužej Tolmaier naslednje: V letih, ko sem intenzivno zbiral gradivo za notno zbirko in zbornik o Pavletu Kernjaku, se je tudi izkristaliziralo, kdaj in kje je nastala pesem Rož, Podjuna, Zila. Mici in Neži Olip iz Sel sta mi povedali, da je ta pesem nastala v Selah in da je to pesem napisal Janko Olip skupaj z duhovnikom dr. Jankom Mikulo. Toni Olip, p. d. Kališnik, je povedal, da sta njegov oče Janko in Janko Mikula na večer pred pogrebom prve nacistične žrtve, župnika in narodnega voditelja Vinka Poljanca, 29. avgusta 1938, zložila pesem z naslovom Koroški zemlji v gostilni pri Mažeju v Selah. Na Poljančevem pogrebu v Škocjanu je Mikula tajniku Slovenske prosvetne zveze dr. Vinku Zwittru predlagal, da bi pesem prebral, a je ni. Pesem je bila objavljena v Družinskih večernicah sPz za leto 1941. Po vojni je dal sosed Rudi Groblacher starejši to pesem Pavletu Kernjaku. Leta 194^8 je pesem Rož, Podjuna, Zila prvič zapel zbor iz Št. Ilja v Mestnem gledališču v Celovcu. (Štirinajst dni, priloga Nedelje, 6. 2. 2011, Celovec) Odlikovanje Borisu Pahorju Večkrat nagrajeni pisatelj Boris Pahor je 25. januarja prejel še eno odlikovanje - imenovan je bil za koman-derja reda umetnosti in leposlovja :f Francoske republike. ' ^ _^ Čast je tržaškemu literatu, ki s svojimi pronicljivimi in iskrenimi deli pro- ^ dira do bralcev različnih držav, v svoji rezidenci podelila francoska veleposlanica v Sloveniji Nicole Michelangeli. S tem je Francija počastila izjemni literarni talent Boris Pahorja, čigar dela so zelo razširjena v francoskih literarnih in intelektualnih krogih. A odlikovanje je tudi poklon nevsakdanji osebnosti, prijatelju Francije, s katero je stalno v tesnem stiku, ter ognjevitemu zagovorniku evropske kulturne in jezikovne raznolikosti, so še zapisali na veleposlaništvu. Pisatelj se v svojem delu dotika tudi bolečih izkušenj, ki jih je doživel, ko je bil med drugo svetovno vojno izgnan v Francijo, kjer je v prijateljevanju s francoskim izgnancem izpopolnil svoje znanje francoščine, kar mu je, kot sam pogosto poudari, večkrat rešilo življenje. Boris Pahor velja za najboj prevajanega slovenskega pisatelja v Franciji, tudi sicer pa imata v njegovem življenju Francija in francoščina posebno mesto. To ni prvi poklon Francije priznanemu pisatelju. Leta 2007 so mu podelili red viteza legije časti, sicer pa sta ga lani nagradili tudi domača pokrajina Trst za obravnavanje dramatičnih dogodkov 20. stoletja v literaturi in Avstrija s častnim križcem za znanost in umetnost za poduk o fašizmu v nemščini. Tri tedne je preveč dolga doba, da bi jo mogli opisati v tako omejenem prostoru, zlasti še, če je snov pisanja argentinska politika. Naj torej bralci oprostijo v kolikor bo ta opis danes še bolj pomanjkljiv kot običajno. Zamera na zamero. Gotovo je v zadnjem času najbolj padlo v oči vedno bolj zapleteno razmerje med našo vlado in Združenimi državami. Stvar ni nova, saj je še za časa vlade pokojnega Kirchnerja stalno prihajalo do trenj in prask. Kazalo je, da se bo to izboljšalo pod vlado sedanje predsednice, a bili so upi brez podlage. Vzrok ni samo ideološka in politična bližina venezuelskemu režimu ali kubanski diktaturi. Stalno se porajajo snovi, ob katerih se zadržanje razhaja in vlada v Buenos Airesu je tako malo diplomatska, da to obeša na veliki zvon in obenem še izziva. Gotovo je bil to eden od vzrokov, da je ob obisku Južne Amerike predsednik Obama preskočil Argentino na poti iz Brazilije v Čile. Pred nekaj tedni je pa vlada napadla vodjo avtonomnega mesta Buenos Aires, češ da izbrane člane krajevne policije trenira v ZDA na tečajih, kjer jih učijo mučenja in kršenja človekovih pravic. Macri je enostavno odgovoril, da so to strokovni tečaji za posebne enote, in da se jih udeležujejo tudi člani federalne policije (pod okriljem ministrstva za varnost) in raznih provinc. Tega predsednica in ministri niso vedeli? Vsekakor je vse izzvenelo kot velika blamaža. Pred dnevi pa je v Buenos Airesu pristalo posebno letalo, ki je za zvezno policijo pripeljalo iz Združenih držav opremo in orožje. Z izgovorom, da je pripeljalo tudi stvari (orožje in neke droge), ki niso bile na seznamu, je vlada zaplenila del tovora in letalo poslala nazaj. V Washingtonu so bili ,,osupli in zaskrbljeni" in trdili, da je argentinska vlada vedela za celoten postopek in tovor, in da je minister Timerman podpisal zadevno dovoljenje. Vlada v Buenos Airesu trdi nasprotno. Kdo govori resnico? Dejstvo je, da se je nov zaplet pridružil starim zameram in je razmerje med obema državama v vedno slabšem stanju. Vse za cesarja (oziroma cesarico). Druga afera teh dni se suče okoli prihodnjih volitev in tako imenovanih ,,listas colectoras". Slovar besedo ,,colectora" prevede kot ,,zbirni kanal", mi pa bi lahko rekli ,,zbirna cesta", saj tako imenujejo poti ki tečejo ob avtocestah. Kaj je bistvo zadeve? To, da se lahko predstavi več list z istim kandidatom za predsednika (ali guvernerja), pa različnimi za župana (ali tudi guvernerja). Posledica tega je, da predsedniški kandidat pobira glasove tako po „avtocesti", kot po „stranskih ali zbirnih poteh". To pa seveda ni po godu ne guvernerjem, še manj pa županom. Bojijo se, da bi prav njim te „stranske" liste odvzele lepo število glasov in oslabile njihovo moč. Ne pozabimo, da so v Velikem Buenos Airesu občine, ki imajo več prebivalcev kot marsikatera provinca. Župani so pravi graščaki, katerih moč sloni na popolnem obvladanju občinskih svetov. Prav temu pa grozijo ,,co-lectore". Enak je primer buenosaireškega guvernerja Sciolija. Fundamentalisti v kirchnerizmu mu ne zaupajo in ga ne marajo. Zato podpihujejo te stranske sezname, da bi se z drugim kandidatom borili za vodstvo province, ali pa vsaj omejili njegovo moč. Kar naenkrat si sedaj stojijo nasproti zvezna vlada (gospa Cristina in ministri) ter guverner in župani. Zanimivo je, da je vsemogočni sindikalist Moyano potegnil z vlado. Kljub temu, da je predsednik peronizma v provinci, nikdar ni mogel obvladati strukture, ki jo nadzirajo župani. Kako se bo ta spor končal ni razvidno. Vsekakor za vlado to ni koristno. Ne ljubezen, le strah. Omenimo še položaj na sindikalnem polju. Znano je, da večino sindikalne strukture obvlada prej omenjeni Moyano. Na drugi strani pa so uporni sindikati, ki jih vodi Luis Barri-onuevo. Med temi je tudi sindikat poljskih delavcev. Znano je tudi, da že nekaj časa teče sodna raziskava zaradi ponarejenih zdravil, in so v to afero zapletene socialne organizacije sindikatov. V sklopu te raziskave je sodnik Oyarbide dal aretirati vodjo kmečkih delavcev (Gerónimo Venegas). Ves sindikalizem je skočil pokonci. Opozicija je trdila, da je aretacije kriva vlada in da sodnik dela po navodilih iz vladne palače. Celo uradna CGT, ki absolutno podpira vlado, je izdala ostro izjavo proti aretaciji in sodniku. Venegas je bil nato pogojno izpuščen, a raziskava se nadaljuje. Zakaj je to važno? Ker je prvič po dolgem času, da je sindikalizem nastopil enotno. Jasno, da se ne ljubijo. A vsi sindikati nekaj skrivajo v zadevi socialnih storitev in nekaj vodij je že v ječi s težkimi obtožbami. Vsi se bojijo, da bi raziskava okoli mafije zdravil 3rišla stvari do osrčja, ker bi vsi plačali težko ceno. Le mimogrede omenimo, da je Venegas na Duhaldejevi strani, in da žena Barrionu-eva (poslanka Graciela Ca-maňo) kandidira za guver-nerko na Duhaldejevi listi. In še, da prihaja do pogajanj med Duhaldejem in Macrijem. Popolna godla. SLOVENCI V ARGENTINI SEMINAR UČITELJIC Skoraj mesec dni je minil, odkar smo 18. januarja pričeli s seminarjem za uËiteljice in uËitelje slovensËine iz Južne Amerike in Avstralije, in sicer z namestitvijo v hotelu Koper, v Kopru. Že naslednji dan smo odprli zavese in skozi okno občudovali morje in obširnost njegovih voda. Po dobrodošlici, ki so nam jo izrekle gos- Skupina v sejni sobi pe Dragica Motik (Zavod RS za šolstvo), Melita Steiner (Ministrstvo za šolstvo in šport) in Suzana Martinez (Urad vlade Rs za Slovence v zamejstvu in po svetu), so nam natančno predstavile potek „voznega reda", ki naj bi nas v naslednjih dneh popeljal preko mnogih dejavnosti. Prav zato smo udeleženci (prišli smo iz Argentine Marija Arnšek, Ana Marija Bejič, Natalia Andrea Cabana, Analija Čuček, Andrej Duh, Bernarda Krajnik Graciela Mravlje, Saši Jelenc, M.Alejandra Podržaj, Lucija Rant, Lucijana Seljak, Terezka^ Marn Žužek; iz Avstralije Aleksandra Čeferin, iz Peruja Daša Klemenčič in iz Srbije Zoran Jovičič) odprli oči in napeli vsa naša čutila, da bi lahko vsak dan čim bolje odkrivali in se seznanili z možnostmi, ki nam jih nudi poučevanje slovenščine izven Slovenije. Takoj prvi dan smo sledili metodam pri pripravi učnih ur za dopolnilni pouk slovenščine. Pri pedagoški delavnici smo z gospo Dragico Motik ustvarjali v skupinah učne ure. Pregledovali smo, kako učiti številke, zgodbe in V kraljestvu pršuta pravljice, naravne značilnosti Slovenije in njene državne simbole. Naslednji dan je vse zvenelo v pesmi in besedi. Ob klavirski spremljavi gospe Marinke Šuštar smo s ploskanjem in trkanjem po mizi osvojili ritem ter navdušeno prepevali veselemu dnevu naproti. Popoldne pa smo bili vsi ,,fuč". Zato smo se najraje prepustili naši domišljiji in se popeljali v pravljični svet skupaj z gospo Urško Stritar. Z igranjem preko besede, zgodbe, pesmi, nastopanjem, rajavk, izštevank, bib in ugank smo se razgibali in nasmejali. V četrtek, 20. januarja, nam je mag. Aleksandra Čeferin iz Avstralije predstavila spletno stran www.thezaurus.com. Že ime ustreza S soncem v očeh, z morjem v dlaneh temu, kar je skrito na spletu: thesaurus = zaklad. Sprehod po spletni strani nas je popeljal v slovensko pokrajino, v njeno literaturo in zgodovino. Čeprav je pisano v angleščini, omrežje omogoča prevode tudi v druge jezike in je zato stran zanimiva za vsakogar, ki hoče Slovenijo natančneje spoznati. Sledil je razgovor z gospo Melito Steiner. Predstavili smo naše šole, naše potrebe in tudi predloge, da bi bila medsebojna pomoč bolj uspešna. To je bil povod za zanimiv razgovor, med katerim smo razložili, da morajo naši šolarji spoštovati disciplino. Če se v šolo vpišejo, morajo tudi redno hoditi, delati naloge in se učiti. To naj spoštujejo učenci in tudi starši. Prišli smo do zaključka, da se je treba za disciplino truditi, ampak jasna navodila so bistvena za uspeh. Dušica Kunaver! Že njeno ime predstavlja to, kar ona dela -poglobila nas je v dušo slovenskega naroda. Ta je obstal ob pripovedki in pravljici. Z legendami, povestjo in s pesmijo nas je popeljala mimo zgodovine, vere in kmečkega dela. Slovenci so znali s šegami narediti, da se je vsako delo spremenilo v praznik. V soboto smo začeli dan z napotki, ki jih moramo upoštevati pri vsakem raziskovanju okolja. Točno moramo vedeti, kaj bi radi izvedeli in kaj nas zanima, da ne bi samo tavali po mestu, ki smo si ga za raziskavo izbrali. Nato nas je obiskala soproga bodočega veleposlanika v Argentini, Darja Zorko Mencin. Predstavili smo se ji, izrekli naše veselo razpoloženje ob imenovanju moža in ji tudi predstavili kraj, kjer bosta bivala štiri leta z družino. Potem smo se v majhnih skupinah podali na delo. Burja nas ni premagala. Zvečer smo se srečali pri maši v koprski stolnici. Po njej smo se približali g. Jožetu Pe-ganu. Razkazal nam je stolnico in njene znamenitosti ter odklenil krstilnico, kjer visi najstarejši križ, „čudodelni križani", ki je nastal v XII. stoletju. Naslednji dan, v nedeljo, je prišla na vrsto predstavitev sobotne raziskave, ki jo je usmerjala Dragica Motik. Preko govornega nastopa je vsaka skupina slikovito in večplastno pokazala ostalim udeležencem seminarja dosežene cilje. Vsaka skupina se je zanimala za določeno temo: dvojezičnost v Kopru; arhitekturo in zgodovino mesta Koper, kjer spoznavamo korenine kraja; spet druge (1) so pritegnile galerije ali cerkve in pokopališče v Kopru. Možno je bilo opazovati, da je v mestu ogromno zavarovanih kulturnih dediščin. Druga skupina se je posvetila zdravstvenemu sistemu v Kopru ter življenju solinarja v Sečoveljskih solinah. Po končanih predstavitvah smo se vsi strinjali, da smo se s to nalogo poglobili v spoznavanje okolja v slovenskem jeziku in v njegovi funkciji; poglobili smo metodične in didaktične vidike; spoznali domačine in drugo iz prve roke; spoznali samo tisto, kar nas zanima in še lokalno okolje: Koper in Primorsko; sami smo odkrili, kaj pomeni sožitje dveh avtohtonih kultur; ozavestili smo, kako so pomembni zgodovinski viri. Skratka, res smo doživeli okolje! Po virtualnih predstavitvah smo v živo potovali z avtobusom v znamenite kraške kraje. Spremljale so nas Suzana Martinez, Dragica Motik in Polona Fle-go. Med potjo so nam opisale kraške pojave. Po kratki vožnji skozi mnogo ovinkov smo se ustavili v Hrastovljah in si ogledali cerkev Sv. Trojice, kjer so ohranjene freske iz XV. stoletja. Med temi je najbolj znan Mrtvaški ples. Poleg tega so po vseh stenah naslikani vsi dogodki, ki se pojavijo v Svetem pismu. Naš izlet po kraškem svetu se je nadaljeval v vasi Kobjeglava. Domačinka nas je pozdravila z branjem Obisk v Hrastovljah pesmi Srečka Kosovela, ki je bil doma iz teh krajev. Sprehodili smo se med vinogradi in v značilni hiši prisostvovali kratkemu prizoru v narečju in se okrepčali z domačim kruhom, pomočenem v topel teran ali refošk s pršutom. Tudi ti dve značilni sestavini kraške kulinarike smo okusili kot pravi kraljeviči na večerji v Kraljestvu pršuta. Nedvomno je Kras kamnit, obzidan s kamnitimi stabilnimi zidovi, s suhim podnebjem in trdo zemljo. A ugotovili smo, da niso naravni pojavi negativno vplivali na domačine, saj so bili vsi zelo gostoljubni in prijazni do nas. V ponedeljek, 24. januarja, je bil tudi za nas prvi delovni dan v tednu in spravili smo se veselo na delo. Ves dan smo posvetili pripravi, pisanju in oblikovanju prispevkov za glasilo. Obenem pa je bil naš zadnji dan s pogledom na morje, a ohranili smo še naprej sijoče, vesele obraze polne sonca v očeh. (Dalje prihodnjič) SP Prizor v Kobjeglavi PRISTAVA Božični duh, preko časa Božič je že mimo. Tudi že januar 2011. Skušamo se umiriti, odpočiti. In če se misli in telo vsaj malo umaknejo iz vrtinca vsakdanjega hitenja, lahko ponovno občutimo tiste lepe trenutke, ko je božji mir dobil svoj izraz v ljubkem Detetu. Na Pristavi smo to doživeli na poseben način pri božičnici, ki so jo mladi umislili in izvedli. „Poslan z nebes je angel ... k Brezmadežni devici". Obda jo svetloba, Njo, kateri Jožef, ženin je. Angel jo pozdravi z lepo melodijo „Čaščena si ... vsa polna milosti". „Marija se prestraši... in v srcu premišljuje besede angela". Dekliški zbor Milina nadaljuje s pripovedovanjem: „Betlehemsko mesto tiho je postalo ... ljudstvo se je popisalo ... Jožef še z Marijo skozi mesto hodi, ni dobil prostora ... Tam v daljavi je votlina mala, kaj če Sinu bi kar tam postlala ..." Ob votlini, na višji skali, angela igrata prečni flavti ob spremljavi orgel: ,,Sveta noč, blažena noč". Melodija nas vse pritegne k petju in popelje naš pogled na sveto Družino. Blag mir in nasmeh se izražata iz vseh obrazov, ko zagledamo otročička in mu zapojemo ,,Spavaj Dete sladko, spavaj Dete sladko". Nato pozornost obrnemo k pastirjem, ki se grejejo ob ognju. Približa se jim zbor angelov med petjem ,,Slave", a važno je angelovo oznanilo ,,Pastirci, z menoj radujte se nocoj ... Z nebes sem poslan, Zveličar nam je dan ...!". Pastirji se razveselijo, hvalijo Boga in vabijo: „Hitite kristjani ... pridite v Betlehem...! Dete iz raja k nam, kot kralj prihaja ... molimo Jezusa". Votlina postane sveti kraj, kamor se napotijo pastirji iz vseh krajev, da izročijo Jezusu darila. Sveti kraj pa obdajo tudi angeli in tvorijo s pastirji številni zbor, ki nas poveže v milo a nedvomno češčenje: ,,Dete rajsko, Dete sveto, o preljubi Jezus naš ... Daj nam mir in tisto srečo, ki si jo pastirjem dal". Z razmišljanjem, ki je bil v izbranih pesmih in z uprizoritvijo so se mladi poglobili v božično skrivnost in omogočili sebi ter vsem prisotnim, da se nam je božični duh utelesil v vsakdanjost celega leta, preko časa. Skrajni čas je, da se odzovemo temu vabilu za lepše življenje, da bi bili vsaj mali žarek one velike Ljubezni, ki se je rodila na božično noč. MSB SAN MARTIN Zaključek v Rožmanovi šoli Zahvalno sveto mašo za preteklo šolsko leto 2010 smo imeli v nedeljo, 28. novembra. Posebno so se zahvalili za prejete darove Svetega Duha letošnji bir-manci. Sveto mašo je daroval naš katehet dr. Jure Rode. Šolski pevski zbor pod vodstvom Saši Podržaj je pa spremljal z mašnimi pesmimi. Birmanci so na koncu sv. maše dobili Sveto pismo, dar Družbe svetega Rafaela iz Slovenije. Naslednjo soboto, 4. decembra smo v Slovenskem domu v San Martinu zaključili letošnji pouk. Prihiteli so starši, stari starši, drugi sorodniki in prijatelji. Najprej smo zapeli argentinsko in slovensko himno. Za tem sta letošnji zastavonoši Marjana Resnik in Nadja Petkovšek predali zastavi. Sledil je nagovor voditeljice Nine Pristovnik Diaz, ki se je zahvalila staršem in učiteljem za sodelovanje skozi vse leto. Razdelila je spričevala osmošolkam: Ceciliji Mariji Jarc, Marjani Resnik in Nadji Mariji Petkovšek. Učiteljica Magda Zupanc Petkovšek se je poslovila od ,,treh Marij" z bodrilnimi besedami in naj ne pozabijo na verske in narodne vrednote ^ Osmošolke so prebrale spomine iz osnovne šole, ki obsega deset let. Nato so skupaj recitirale kratko pesem o slovenskem jeziku. Predsednik Doma Tone Kastelic jim je izrekel dobrodošlico. Predsednik šolskega odbora Tomaž Filipič se je pa zahvalil učiteljem in staršem za pomoč in prizadevanja. Prišla je na vrsto ponovitev igre „Družina Zebedej" v režiji inž. Toneta Podržaja. Nastopili so sedanji in nekdanji učenci Rožmanove šole. Na koncu so vsi navzoči pokazali odobravanje z močnim ploskanjem vsem igralcem in vsem, ki so pripomogli k izvedbi lepe predstave. Po kratkem odmoru, so se ugasnile luči v dvorani in prikazali so se angeli ter zaplesali ^ Potem so pa pridivjali parkeljni ^ A vsi smo pa čakali, da nas obišče sv. Miklavž. V svojem govoru je poudaril, da ima rad pridne otroke. Po obdarovanju, je vsem podelil svoj blagoslov, posebno pa letošnjim prvoobhajancem in birmancem. Vsi veseli in zadovoljni smo se razšli na svoje domove. Magda MLADCI IN MLADENKE (1) IV srečanje v Mendozi V nedeljo, 26. decembra popoldne, se je skupina mladenk in mladcev iz vseh naših okrajev zbrala v Našem domu San Justo, ob spremstvu staršev in sorodnikov, da odide na zaželeno potovanje v San Rafael, Mendoza. Vodstvo mladih je prevzel prof. Jure Urbančič, ki je pred odhodom spregovoril staršem, mladcem pa podal navodila in razjasnil cilje za uspeh skupnega potovanja: spoznavati in razvijati življenje v naravi; v naravi odkriti Boga, samega sebe ter bližnjega; odkrivati vrednote kot so prijateljstvo, lepo sožitje, spoštovanje; utrditi čut potrebe do skupnega dela. Mladci iz Slomškovega doma so predstavili zastavo, ki so jo prav posebno pripravili za to srečanje. G. Franci Cukjati je z nami zmolil za srečno pot in nam podelil blagoslov. Razdelili smo se na dva avtobusa, mladce so tudi spremljali krajevni voditelji:: Marija Zupanc, Anka Smole, Alenka Čop, Monika Zupanc, Neven-ka Jelenc, Helena Zarnik in pomočniki Erika Šenk, Tonči Oblak, Erik Oblak, Cintia Seljak, Mikaela Mehle. V našem spremstvu so bili tudi za prvo pomoč Emi Urbančič in za kuhinjo Stanko Jelen in Magda Skvarča. V ponedeljek 27. decembra ob 9. uri, smo se srečno pripeljali v San Rafael, pravzaprav v Canon del Atuel, ki se nam je na prvi pogled zdel čudovito prelep kraj. Sprejela nas je gospa Cristina, lastnica stanovanja AyumElum in prijazno razložila pomen tega imena: ,,Amar es entregar-se". Prof. Jure nam je razložil, pojasnil in podal potrebna navodila za srečno bivanje. Razporedili smo se po spalnicah, ogledali smo si prostor in ob reki Atuel opravili zahvalno molitev. Začeli smo z igrami in prof. Jure je iz njih sestavil delovne skupine, ki so opravljale določeno delo pri zajtrku, kosilu, malici in pri večerji. Med tem časom, sta Stanko in Magda pripravila zelo dobro kosilo. Takoj po kosilu, smo se napotili v Valle Grande, da bi po reki Atuel napravili prvo dejavnost: rafting. Mladci so uživali ob veslanju v deroči čisti vodi, ki se je zlivala med strme bregove v prelepi naravi, ki se je nam odpirala in presenečala z svojo neizmerno lepoto. Po eni uri veslanja smo se vrnili do stanovanja in med tem, ko smo čakali na vrnitev ostalih skupin, smo se kopali v bazenu in sestavljali stenčas. Po večerji, smo imeli otvo-rilni predstavniški večer, ki so ga pripravili mladci iz San Martina. Čeprav smo bili zelo utrujeni po dolgem dnevu in veslanju, je bilo prijetno in zabavno igrati pevsko tombolo. Tudi peli in plesali smo ob različnih zvokih. Jan Fekonja je dobil tombolo, ki jo je daroval za malico skupini. Zaključili smo naš prvi dan z molitvijo. V torek smo vstali zgodaj. Po molitvi in zajtrku smo se razdelili v dve skupini, se vzpeli na hrib in se od tam spretno in korajžno prijeli za vrv in se spustili po njej čez dolino (tirolesa) na drugi breg in od tam šli še malo više in se spustili navzdol (rapel). Po kosilu, smo imeli živahen razgovor po skupinah. Animatorji so nam pripravili radijsko oddajo, poslušali smo moderne pesmi in reševali romantične probleme. Mirna narava nas je povabila h kratkem počitku in še ubrano s kitarami smo zapeli ob reki. Polni radovednosti in učinkovito pripravljeni, smo se preizkusili na tre-king Cuatro cascadas. Hodili smo med skalnatim gorovjem in si ogledovali krasote, ki jih ima ta kraj. Ko smo prišli na vrh, smo posneli skupno sliko z našo zastavo. Prišel je trenutek poslovilnega gala veËera, poslovili smo se od naših starejših mladcev, ki bodo letos zapustili to skupino. Ta poseben večer so pripravili mladci iz Našega doma San Justo. Dekleta so se predstavila v lepih krilih in fantje z barvastimi kravatami. Tudi jedilnica je bila prav posebno okrašena za ta večer. Stanko in Magda sta pripravila izvrsten jedilni list za to priložnost. Mladci so bili počaščeni s predstavitvijo Mister ali Misses. Po slavnostni večerji smo opravili zahvalno molitev za lepo preživet dan in se nato ob karaokeju še zabavali, peli in tudi plesali do pozne ure. (Konec prihodnjič) Nova Enciklopedija Slovenije Letos bo založba Mladinska knjiga izdala posodobljeno in skrajšano Enciklopedijo Slovenije v dveh knjigah ter na 1.600 straneh. Izšla bo pod naslovom Slovenika, predvidoma pred začetkom Slovenskega knjižnega sejma. Po besedah glavnega urednika založbe Mihe Kovača bo Slovenika največji zalogaj v tem letu, okrepili pa bodo tudi produkcijo domačega in prevodnega leposlovja, predvsem mladinskega, ter podelili novo knjižno nagrado. Vodja uredništva leksikalnega programa Tine Logar je povedal, da bo nova Enciklopedija Slovenije pokrivala vsa področja in bo najbolj celosten prikaz slovenskega naroda ter njegove domovine. Dodal je še, da ,,osebna izkaznica" Slovenije, ki nastaja ob 20-letnici obstoja države, ni bila deležna državne podpore. Dragi Slovenci po svetu, dragi prijatelji, v letu 2011 bo Republika Slovenija praznovala 20 let samostojnosti. Slovenske organizacije, društva, vse Slovence in prijatelje Slovenije vabimo na skupno srečanje Slovencev „DOBRODOŠLI DOMA", ki bo potekalo 1. julija 2011 v Ljubljani. V centru mesta se bodo predstavila slovenska društva, slovenski mediji in druge organizacije Slovencev, nastopale bodo glasbene, plesne, in odrske skupine, potekale bodo tudi kulturne delavnice, izobraževalne predstavitve in športne igre. Vabljeni torej na ogled projektov in vizij, ki jih imajo Slovenci iz vsega sveta. Skupno praznovanje in druženje Slovencev vseh generacij je obenem odličen razlog, da pobližje spoznate Slovenijo. V ta namen je Slovenska turistična organizacija pripravila turistične aranžmaje za vse štiri letne čase po posebno ugodnih cenah. Podrobnejše informacije o paketih najdete na spletni povezavi www.slovenia.info/homeco-ming. Vse informacije o prireditvi bodo objavljene na spletnih straneh Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu www.uszs.gov.si, portalu za Slovence v zamejstvu in po svetu www.slovenci.si ter na spletnemu mestu ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije www.dvajset.si, kjer bodo objavljeni tudi vsi drugi dogodki, ki bodo potekali v okviru obe-ležitve te okrogle obletnice tekom celega leta. V petek, 1. julija 2011, se bomo videli, spoznali, nasmejali, zaplesali in poklepetali na ulicah in trgih v centru Ljubljane! vas Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu G. JOŽE RAZMIŠLJA Slovenija, moja dežela Ne pozabimo jo. Ni tega vredna in nam ni v čast in ponos, če nanjo ne mislimo. Naj živimo kjerkoli po svetu. Tako kot smo božje delo, božji otroci, verni kristjani, odrešeni in ustvarjeni za vso večnost, pa naj živimo po vsej solzni dolini. Nikjer ne izgubimo in ne nehamo biti božje stvarstvo. Enako ostajamo Slovenci ali njih podaljšana roka povsod, kamor nas življenje zanese. Živimo, delamo, trpimo, molimo in umiramo kot verni Slovenci izven slovenskih meja, a s tem ne nehamo^biti njeni sinovi. Ljubezen nima in ne pozna meja. Čas je ne okrajša. Kar je ljubezni vredno, ima to lastnost vedno in povsod. Taka mora biti naša ljubezen do Boga. Vedno in povsod je in bo naš največji dobrotnik, ki smo mu vse dolžni. Če na vse to in na Njega pozabimo, je to vsaj velika nehvaležnost, če ne še kaj več. Isto bi lahko rekli o naših starših in posebej še o naši materi, Od nje bi se morali učiti živeti za druge. Tudi do Slovenije imamo naše dolžnosti. Pozaba nanjo je pozaba na naš začetek in neštete dobrine. Med njimi še posebej vera, ki smo jo prejeli in jo skušali predati naprej vsem tistim, ki so se rodili izven Slovenije. Imejmo jo radi, vsaj toliko in še več, kot nas to ima ona. Čas, ki nas loči od nje in daljava, nimata velikega pomena. Kar nam govorijo o Bogu in o naših dolžnostih od Njega, prve tri božje zapovedi, nam četrta pove, da Slovenije ni brez nas in nas ni brez Slovenije. Njo moramo ljubiti in spoštovati, kot tiste, ki so nam dali naravno življenje. Tudi Slovenija je pri tem sodelovala. Če mladina ljubi in spoštuje svoje prednike, bo isto zadržanje ohranila do Slovenije. Tako kot je ne pozabimo mi starejši, naj jo ne pozabijo oni, ki bi se v normalnih razmerah rodili tam, kjer jim drugi o njej pripovedujejo. Slovenija je ena od dežel, ki je tudi Bogu pri srcu. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI NOVI MODELI IZ NOVEGA MESTA Francoski avtomobilski proizvajalec Renault je potrdil, da v Novem mestu konec leta 2013 načrtujejo proizvodnjo novega twinga in smarta. V obdobju 2010 do 2013 bo sicer v svoje proizvodne tovarne vložil 5,7 milijarde evrov, od tega 40 odstotkov v Franciji, so pred dnevi še sporočili iz družbe. PREŠERNOVA NAGRAJENCA Prešernovo nagrado za leto 2011 sta prejela pesnik Miroslav Košuta in dirigent Anton Nanut. Kot je zapisano v utemeljitvi, nagrada potrjuje vrednost Košutinih verzov in opozarja na zasluge, ki jih ima pesnik pri ohranitvi slovenske besede v tržaškem urbanem svetu. Nagrada Nanutu je dodobra zaslužen poklon „poslancu slovenske poustvarjalnosti". Letošnjo prireditev v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma s podelitvijo najvišjih državnih priznanj v kulturi, malih in velikih Prešernovih nagrad, je umetniško zasnovala scenaristka in režiserka Neda Rusjan Bric. Proslava z naslovom ,,L'art pour l'artiste - Umetnost umetniku". BREZPOSELNOST Na zavodu za zaposlovanje je bilo januarja prijavljenih 115.132 brezposelnih oseb, kar je 4,6 odstotka več kot decembra in 15,6 odstotka več kot januarja lani. Največ novoprijavljenih je po podatkih zavoda zaradi izteka zaposlitev za določen čas in odpuščanj iz poslovnih razlogov. Januarja se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 13.200 oseb, kar je 11,1 manj kot decembra in 23,9 odstotka več kot januarja lani. FALCONA NIHČE NE MARA Na javno zbiranje ponudb za prodajo vladnega letala falcon se ni odzval noben ponudnik, so za STA potrdili na ministrstvu za obrambo. Na ministrstvu bodo sedaj pripravili poročilo vladi, ki bo znova odločala o usodi omenjenega letala. PO SVETU PALESTINA Palestinski premier Salam Fajad je v ponedeljek zjutraj v Ramali sporočil, da se je njegova vlada odločila za odstop. Premier se je kmalu zatem srečal s predsednikom Mahmudom Abasom in mu uradno izroči odstopno izjavo svoje vlade. Ta je po pričakovanjih Fajadu, ki je na tem položaju od leta 2007, takoj poveril oblikovanje nove vlade, ki bo vodila posle do splošnih volitev. VAL PRISELJENCEV Tunizija je pripravljena sodelovati z drugimi vladami, da ustavi val nezakonitih priseljencev v Evropo, vendar sporoča, da pa ne bo dovolila vmešavanja v svoje notranje zadeve. S tem se je vlada v Tunisu odzvala na izjavo italijanskega notranjega ministra Roberta Maronija o možni napotitvi italijanskih policistov v Tunizijo. Slednji je spričo vala beguncev iz severnoafriških držav, ki so v minulih dneh pristali na južnoitalijanskem otoku Lampedusa, napovedal, da namerava italijanska vlada v Tunizijo poslati svoje varnostne sile. Dejal je še, da bo tamkajšnjega zunanjega ministra prosil, da jim dovoli posredovanje z namenom, da bi ustavili val priseljencev. EGIPT V Egiptu, ki je bil v minulih dneh prizorišče množičnih protestov, se razmere počasi umirjajo. Banke so kljub temu zaprte, stavkajo pa javni uslužbenci. Egiptovska vojska, ki je po petkovem odstopu predsednika Mubaraka prevzela oblast v državi, je razpustila parlament. Volitve bodo izvedli najkasneje v šestih mesecih. S tem je izpolnila dve temeljni zahtevi protestnikov, ki so zahtevali demokratične reforme v državi. 112 V evropskih državah že tretje leto zapored obeležujemo dan klica v sili 112. Enotna evropska številka za klic v sili je bila uvedena leta 1991, v Sloveniji pa se uporablja od leta 1997. Poenotena številka je Evropejcem, v trenutku ko potrebujejo interventno pomoč, v veliko korist. Skrb zbujajoče pa je dejstvo, da skoraj tri četrtine državljanov Evropske unij še vedno ne pozna številke 112, kaže raziskava Eurobarometra. EU: AZILNA POLITIKA Evropska unija bo preoblikovala zakonodajo na področju azilne politike. Po novem zakonu o uporabi podatkov o prosilcih za azil, ki naj bi ga evropski poslanci sprejeli spomladi, prstnih odtisov prosilcev za azil ne bo obravnavala policija, ampak jih bodo predali uradom za priseljence. ARETACIJA Pakistansko sodišče je izdalo nalog za aretacijo nekdanjega pakistanskega predsednika Perveza Mušarafa v ZGODOVINSKI ATLAS SLOVENIJE Leta 1848 so se Slovenci zavedli narodne celotnosti in izdelali narodni program. Razkosanost je bila delež Slovenije v zgodovini. Kdaj bo uresničen stoletni sen? Kdaj bomo zagledali Domovine celotni obraz? ©pital na Koroškem - februar, 1948. Tak je bil uvod, ki da je bil napisal prof. Roman Pavlovčič k prvotni, taboriščni izdaji svojega zgodovinskega atlasa. Delo, ki ga je avtor snoval dolga leta, je izšlo za stoletnico narodnega prebujenja - v begunskem taborišču - daleč od domovine in virov, kakor živ dokaz idealnega rodu. Danes po dvanajstih letih pa izdaja Slovenska kulturna akcija na drugi polobli isti Atlas, popolnoma prerisan, razširjen in prenovljen, v svečani obliki, da bi bil v ponos vsakemu narodu. Devetdeset zemljevidov, pomešanih z grbi in povezanih z razlago zgosti dva tisoč let Evrope, kakor na filmskem traku, v razumljivo vzporedje. ^ SLOVENCI V ARGENTINI OSEBNE NOVICE Poroki. V soboto dne 4. februarja so se poročili: V cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu Marijan Hribar in gdč. Ljudmila Smole. Za priči sta bila Zdenko Hribar in Stanislav Smole; poročne obrede je opravil g. dr. Jože Rant. V San Martinu pa Karel Tomšič, primorski rojak in gdč. Amalija Barko-vič, ki je pred dvemi leti prišla iz Slovenije. Poročil ju je g. Jože Jurak. Novoporočencem želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova. Družinska sreča. V San Martinu je krstil g. Janez Langus Alojzija Jožefa Rezelj, sina Lojzeta Rezelj in Marinke roj. Mežnar. Za botra sta bila ing. Jože Rezelj ter Marija Mežnar. V družini Jožeta Krajnika in ge. Mimi roj. Krušič v San Justu se je rodil sinček. V Floridi je pa g. Matija Borštnar krstil Jožeta Franceta Esiha, sina Jožeta in pok. Marije roj. Smerdu. Botrovala sta pa Matija Esih in Marija Rozika Esih. Srečnim staršem naše čestitke. BUENOS AIRES Pustne prireditve rojakov so bile letos v San Martinu, San Justu in Slovenski vasi v Lanusu. ^ Svobodna Slovenija, 9. in 16. februarja 1961 - št. 6/7 RESUMEN DE ESTA EDICION zvezi z atentatom na opozicijsko voditeljico Benazir Buto leta 2007. Pakistansko tožilstvo Mušarafu očita, da je vedel za načrte talibanov, vendar ni storil ničesar, da bi preprečil uboj Butove. Tožilstvo ga obtožuje, da ni poskrbel za ustrezno varovanje nekdanje premierke, ki je umrla 27. decembra 2007 v atentatu med predvolilnim shodom v bližini Islamabada. Nekdanji poveljnik pakistanske vojske in poznejši predsednik Mušaraf, ki živi v izgnanstvu v Londonu, vse obtožbe zanika. PORAZ VEČKULTURNOSTI Francoski predsednik Nicolas Sarkozy se je v televizijskih odgovorih na vprašanja državljanov zavzel za poostritev ukrepov v boju proti kriminalu. Obljubil je ustvarjanje novih delovnih mest. Dejal je tudi, da je poskus razvoja večkulturne družbe propadel, s čimer se je pridružil nemški kanclerki ter britanskemu, španskemu in avstralskemu premierju, ki menijo, da je zamisel o večkulturnosti doživela poraz. SANADER Nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader, ki je v priporu v Salzburgu, naj bi bil vse bliže izročitvi Hrvaški. Pretekli četrtek so se iz Avstrije vrnili hrvaški preiskovalci, časnik Jutarnji list pa piše, da Sanaderju morda ne bodo sodili na avstrijskem sodišču, čeprav je v Avstriji osumljen pranja denarja in so ga nekajkrat zaslišali v primeru poslovanja Hypo Alpe-Adria banke. EL PREMIER EN ESTADOS UNIDOS El presidente del gobierno esloveno Borut Pahor visitó Estados Unidos en una gira que duró tres días y concluyó el jueves 10 del corriente. El punto más importante fue sin duda el encuentro con el presidente Barack Obama. Los temas tratados giraron en torno de las relaciones bilaterales, la situación en los Balcanes e incluso el tema de las cárceles de Guantánamo, que ya anteriormente levantó mucha polvareda en Eslovenia. La visita fue definida como "muy positiva". (Pág. 1) ADIOS A UN PASTOR Y AMIGO El último día de enero falleció en Ljubljana el sacerdote Dr. Branko Rozman. Había sido consagrado en 1952 en Ramos Mejía y hasta 1966 se dedicó a la pastoral entre la colectividad eslovena en la Argentina. Luego siguió su labor entre los eslovenos radicados en Alemania, donde también dirigía la revista Naša luč, destinada a los inmigrantes residentes en Europa. Nuestro corresponsal desgrana sus recuerdos de los primeros contactos en el colegio esloveno de Adrogué, su relación tan buena con los jóvenes del internado, el reencuentro en Eslovenia y el sentido entierro, en el cementerio de Plečnik en Ljubljana. (Pág. 2) SEMINARIO DOCENTE El 18 de enero fue el primer día del seminario para docentes de la lengua eslovena del hemisferio sur (América del Sur y Australia) en Eslovenia; más precisamente en la ciudad portuaria de Koper. Al mismo asistieron 12 docentes de toda la Argentina y un representante del Perú, uno por Australia y uno por Serbia. Durante el seminario, profundizaron los conocimientos sobre los métodos y procedimientos para aplicar en las horas cátedra de la lengua eslovena, en cada uno de los cursos donde los participantes del seminario dictan sus horas. En el artículo se detallan algunas de las actividades realizadas que englobaron canciones, cuentos y leyendas, las regiones eslovenas con su literatura e historia, los símbolos patrios, etc. No faltaron visitas a lugares históricos y el encuentro con los monumentos culturales. (Pág. 3) ENCUENTRO ESLOVENO Desde la Oficina de Eslovenos por el mundo invitan a todos los eslovenos al encuentro "Bienvenidos a casa" que se realizará el 1° de julio de 2011 en Ljubljana. Allí habrá música, baile y teatro. Se desarrollarán talleres culturales, presentaciones educativas y deportes. Es una excusa per-fecta para que todas las generaciones se reúnan y conoz-can más de cerca a Eslovenia. La celebración estará enmarcada en los 20 aňos de la independencia eslovena. Por tal motivo, la organización turística preparó paquetes turísticos promocionales. (Pág. 4) AVENTURAS MENDOCINAS El domingo 26 de diciembre de 2010 el grupo adolescente ,,Mladenk in mladcev" de los distintos centros eslovenos de Buenos Aires realizaron una excursión a San Rafael, Mendoza. Bajo la coordinación del prof. Jure Urbančič el grupo recorrió parte del atractivo del lugar. Hicieron de todo: tirolesa, rapel, rafting, trekking,^ bai-laron, cantaron, compartieron,^ En pocas palabras se divirtieron y se conocieron más. El 30 fue el día para emprender la vuelta y estar antes del cambio de ano con la familia. (Pág. 4) MIXTURAS: EL ARTE Y LA IDENTIDAD La Dirección General de Relaciones Institucionales de la Secretaría General del Gobierno de la Ciudad de Buenos Aires invita a participar de la iniciativa Mixturas, donde se unen las colectividades con las producciones artísticas de sus artistas. El eje temático es la identidad y la convocato-ria es abierta a todos los artistas que quieran expresar la identidad cultural a través de las artes plásticas y sus técnicas tradicionales (pintura, dibujo, grabado y escul-tura). Cabe destacar que habrá una selección del material que se hará en base a fotografías de las obras recibidas hasta el 15 de abril del corriente. La muestra se llevará a cabo del 5 al 29 de mayo de 2011 en el Centro Cultural Recoleta. Cualquier consulta comunicarse al 4323-9400 int. 2853 ó dgrinstitucionales@buenosaires.gob.ar SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marko Kremžar, Maruška Batagelj Klemenčič, Magda Zupanc Petkovsek in Nevenka Jelenc Čop. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino , pri pošiljanju po pošti: sivi papir , beli papir ; Bariloche ; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime ,,Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O