Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulico štev. 15.
Z urednikom so moro govoriti vbuk dan od i1. do 12. uro.
Rokopisi bo no vračajo.
Inserati:
ŠostBtopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo so popust.
■	lil*1.
lanski Lis
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £>. uri zvečer.
za I^JublJano
v upravništvu:
za celo loto 6 gl d., y,a pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na meaoc 50 kr., pošiljate v na dom velja mesečno 9 kr. več.
Fo poSti velja
»a celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za četitleta2gld. 60 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 241.
V Ljubljani v torek, 16. decembra 1884.
Tečaj I.
Poročilo
o posvetovanji c. kr. državnega železniškega sveta z dne 4., 7. in 8. nov. 1884,
kolikor se to posvetovanje tiče pritožb, katere sta slavni deželni zbor ter kupčijska in obrt-nijska zbornica kranjska objavila gled6 voznih tarif. Podal ud c. kr. državnega železniškega svčta K. Luckmann.
Iz poročila, katero mi je bila čast podati o posvetovanjih c. kr. državnega železniškega sveta z dn<5 19., 20. in 21. maja, se je lahko razvidelo, da je tarifni odsek slavnega c. kr. državnega železniškega sveta stavil gled6 pritožb zaradi raznih tarifnih anomalij, ki obre-menjajo kranjsko deželo, sledeči predlog, ko-jega je slavni c. kr. državni železniški svšt
tudi sprejel:	.	,	•	,	•
„Ravnateljstvo se naprosi, da preiskuje od uda g. L uc km a n n a naznanjene slučaje, v katerih se krivica godi raznim kupčijskim in obrtnijskim produktom v nekaterih prometnih okrajih vsled tarifnega ravnanja, ki je tem produktom neugodno v primeri z drugimi, bolj oddaljenimi okraji; oziraje se na prometne razmere, naj blagovoli ravnateljstvo te nedostatke po moči odstraniti."
O tem predlogu, oziroma sklepu slavnega c. kr. državnega železniškega svčta ni bilo v poročilih slavne c. kr. generalne direkcije ni-kacega sledu; o tem sem dobil jedino le na-slednje pismo slavne c. kr. generalne direkcije, katero si usojam tu objaviti gospodom poslancem kranjskega deželnega zbora in kup-čijske in obrtnijske zbornice v Ljubljani:
C. kr. generalna direkcija avstrijskih državnih železnic.
Št. 5999/7.	Na	Dunaji, 23. okt. 1884.
Gospodu Karolu Luckmannu, ravnatelju kranjske obrtnijske družbe
v	Ljubljani.
Listek.
Ivan Fedoi-ovid Šponjka in njegova teta.
Ruski spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj, poslovenil XY.
(Dalje.)
Več nego vsi pa je govoril in delal Ivan Ivanovič. Ker je bil prepričan, da mu zdaj nobeden ne bode segal v govor in ga motil, govoril je tudi o ogorkih, o tem, kako je saditi krompir in kako pametni so bili ljudje v starih časih — dandanes ni takih! — in precej po tem, kako postaja dandanes vse bolj razumno in kako se izumevajo najčudnejše stvari. Z eno besedo, bil je to jeden iz tistih ljudi, kateri najrajši in z »ajvečo zadovoljnostjo napajajo svojo dušo s klepetanjem in kateri vam bodo govorili o vsem, o čemur se le govoriti da. Ako se je zasukal govor na resne in pobožne stvari, vzdihaval je Ivan Ivanovič pri vsaki besedi ter je z lahka migal z glavo; ako se je govorilo o gospodar-
Odgovor na Vaš cenjeni list z dnč 24ega maja se je le iz tega formalnega vzroka zakasnil, ker sem Vam nameraval ob jednem tudi poročati, da so se vpeljali predlogi, katere ste v zadnji sesiji državnega železniškega sv6ta stavili gledii izjemnih tarif V za les. — Usojam si najuljudneje naslednje odgovarjati:
Prošnji firme K. M. se je vstreglo, kar Vam je pač uže znano s pismom št. 6891/84; ravno tako je vsled tukajšnje spodbude južna železnica firmi A. T. S. naznanila v soglasji z severno-zapadno in državno železnico dovoljene vozne cene za surogate kave in za sladkor v prometu med Ljubljano in češkimi deželami.
Prošnja firme L. M. je tudi uže rešena in dotična publikacija nahaja se v »Central-blattu“ št. 65, z dne 31. maja 1884. Glede znižanja vozne cene za prevaževanje lesa od Selzthala v Trst sklicujem se na dogovarjanja, katera sem itnel z Vami in v katerih se je Vam posebno dogovarjalo, da so znižanje od Selzthala do Trsta provzročile tedanje okoliščine, vsled katerih je bilo možno, v Selzthalu za Egipet pripravljeno blago pošiljati via Trst, ker bi bila drugače gališka konkurenca v stanu, zadostiti potrebi Egipta z ogibom mesta Trst.
Pri tem pa omenim, da ni bilo nikdar nameravano kako škodovanje kranjske lesne obrtnosti, ker je dotičnim firmam na Kranjskem in Koroškem možno, svoj les ceneje pošiljati v Trst, ako naložb cel vagon, kakor firmi v Selzthalu z garancijo dolžnega kvan-tuma več sto vagonov; vrh tega pa se bode ta zadeva — kakor je to uže obljubilo ravnateljstvo — po pretečeni obljubi primerno uravnala.
Diference, katere ste navedli med ceno Ljubljana-Česko in Trstom, oziroma Gorico in Češko, niso po vsem istinite; to kažejo naslednji številčni podatki.
Vozne cene od Hajde znašajo:
a) v prometu z Ljubljano na podlagi tarifa z dne 20. nov. 1883 za
stvu, stresal je glavo iz svoje zavratne bričke in tako zategaval obraz, da bi mogel žnjega vsak izvedeti, kako je treba napravljati vino iz hrušk, kako velike so tiste dinje, o katerih je govoril, in kako tolste tiste gosi, katere hodijo po njegovem dvorišči.
Naposled, uže na večer, posreči se Ivanu Fedoroviču, da se poslovi in navzlic temu, da se je tako rad dajal pregovoriti in da so ga hudo silili, naj prenoči pri njih, ostane pri svojem sklepu, da odide — in v resnici odide.
V.
Nova misel tetina.
— No kaj? ali si izpulil listino staremu grešniku? S tem vprašanjem sprejme Ivana Fedoroviča njegova teta, ki ga je nepotrpežljivo uže nekoliko ur čakala na krilcu in se naposled ni mogla premagati, da mu ne bi hitela naproti iz domačih vrat.
— Ne, teta, reče Ivan Fedorovič,	ko zleze z vozička: — Grigorij Grigorijevič nima nobene listine.
— In ti si mu verjčl? Ta prokleti	človek	laže! Naj ga le dobim, pri moji veri, da
ga	pobijem s svojimi rokami! O, jaz	mu
zavito lončeno blago posam. 5	101.
382 0	328-4	285-0
steklo, navadno, posebno, otlo
posam.	5	101.
382-4	328-4	2850
sodo
posam.	5	101.
285-0	285-0	285-0
krajcarjev za 100 kilogramov.
h) V prometu s Trstom na podlagi tarifa ddto. 10. julija 1881 za
zavito lončeno blago posam.	5	101.
484-3	262-5	208-3
steklo, navadno, posebno, otlo
posam.	5	101.
365-7	262-5	2625
sodo
posam.	5	101.
365-7	262-5	262-5
krajcarjev za 100 kilogramov.
c) V prometu s Trstom na podlagi novega tarifa, veljavnega od 1. julija 1884, za
zavito lončeno blago
posam.
316-0
5
264-0
10 t. 202-0
steklo, navadno, posebno posam.	5	101.
316-0	264-0	2110
sodo 5	101.
264-0	211-0
krajcarjev za 100 kilogramov.
posam.
285-0
Iz teli številk je razvidno, da je samo pri lončenem blagu umestno, pošiljati posamezne pošiljatve iz Trsta v Ljubljano nazaj, v drugih slučajih pa se to ne more trditi.
Jednako razmerje kakor pri lončeni posodi mogoče je tudi pri drugem blagu; to razmerje zainoglo bi s tarifom, ki je od 1. jul. t. 1. počenši veljaven, gledč Ljubljane deloma še neugodneje poslati.
Razume se, da take anomalije ne morejo dalje ostati; uže se je zaveznim upravništvom stavil predlog, da se regulirajo ljubljanske takse na podlagi reekspedicije v Gorici, oziroma Trstu — stvar, ki je sedaj ravno v obravnavi.
hočem odcediti nekoliko tolšče! Sicer pak je treba že prej govoriti z našim sodnikom, da li bi se ne dalo s tožbo kaj spraviti iz njega. Ali	pustimo to: no, kaj, ali	je	bil obed
dober ?
—	Jako dober ... da!	prav dober,
teta!
— No, kake jedi pa ste imeli! povej. Ta starka, včm, je prava umetnica, kar se tiče kuhinje.
— Sirne kolače sč smetano, teta. Omako z golobi, napolnjenimi . . .
— In purana se slivami, ali ste ga imeli? vpraša teta, ki je sama izvrstno znala pripravljati to jed.
—	Tudi purana smo imeli .	. .	Jako lepo
pa	sta	gospodični, sestri gospoda	Grigorija
Grigorijeviča, posebno pa plavolaska.
— Ah, reče teta in ostro pogleda na Ivana Fedoroviča, kateri zarudi in povesi oči. Naglo ji je šinila nova misel v glavo. — No, kaj ? praša ga radovedno in živo — kake obrvi pa ima? Opaziti moramo, da je teta lepe obrvi smatrala za prvi pogoj pri ženski, katera hoče biti lepa.
Kar se tiče Vaše daljše želje, da bi se vozne cene z Ljubljano naredile jednake onim s Trstom, se to ne more izpeljati, ki bi temu ne pritrdila dotična upravništva, in sicer še tedaj ne, ko bi tudi c. kr. generalna direkcija odločila se, staviti primeren predlog, ki je jako širnega pomena.
Usojam si Vas na to opozoriti, da železniška upravništva na Nemškem, Italijanskem, v Belgiji, v Holandiji dovoljujejo svojim primorskim mestom	zdatne	olajšave	v	voznih
cenah, ne da bi	iste cene veljale	tudi za
bližnje postaje.
Jednak slučaj je gledč Trsta in Reke. Ako primerjate lokalne tarife južne železnice in ogerske državne železnice z onimi obeh primorskih mest,	bodete	našli, da	se večina
blaga iz Trsta na	Dunaj,	oziroma	iz	Reke v
Budimpešto pošilja ceneje, kakor je to istina gledč bližnje postaje Ljubljana, oziroma Karlovec.
Za promet v morskih lukah so ravno vse drugačni momenti merodajni, kakor za promet v notranjih deželah. Konkurenca druzih luk, bodisi na jugu, bodisi na severu, pro-vzročuje dostikrat temeljito reguliranje voznih cen, in avstrijska železniška upravništva bi ne mogla braniti se konkurenci druzih luk gledč Trsta, ko bi morala dati jednako ceno bližnjim postajam, vsled česar bi nastale še druge reakcije na njene interne postaje.
Sicer pa je ta stvar še v posvetovanji pri državnem železniškem svetu.
Prosim, da ne izgubite prepričanja, da so le principijalni motivi merodajni bili, ki ne dovoljujejo generalni direkciji, te želje spolniti; jaz menim, da sem Vam dokazal, da ni mogoče izvesti Vašega nasveta, deloma iz ekonomičnih, deloma iz tarifno-tehničnih vzrokov — tudi ako se ne oziramo na koncesijske pravice posameznih železnic.
Konečno Vas prosim, bodite zagotovljeni, da bodemo tukaj vse mogoče storili, da se v slučajih, v katerih je redukcija vozne cene za Ljubljano ali pa za druge postaje potrebna, ona tudi v istini izvrši, kolikor se tiče pri-klepnega ali pa zaveznega prometa.
Podpišem se z izrazom odličnega spoštovanja
c. kr. svetnik in predstojnik oddelka: S. Steingraber 1. r.’1 (Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Državni zbor obdržaval je včeraj zopet sejo. Ugovor med Avstro-ogersko in Italijo glede ribarstva v jadranskem morji se je odobril. Potem se je obravnavalo o predlogu
— Obrvi njene, teta, so ravno take, ka-keršne ste vi imeli v vaši mladosti, kakor ste pravili. In po vsem obrazu ima male pegice.
— A! reče teta, ki je bila jako zadovoljna z opazko Ivana Fedoroviča, kateri pa še v mislih ni imel, narediti ji tak poklon. — Kako obleko pa je imela; dandanes je se vč da težavno najti tako trpežne robe, iz ka-keršue je na primer to-le krilo. Ali pustimo to. No, kaj, ali si žnjo kaj govoril?
— To se pravi . . . kako . . . ja-az, teta? Vi morda uže mislite . . .
— A kaj? Kaj je to čudnega? Bog tako hoče! Morda ti je bilo uže pri rojstvu namenjeno, da bodeta par.
— Jaz ne vem, teta, kako morete tako govoriti; to kaže, da me prav nič ne poznate . . .
— No, glej ga, uže je razžaljen! reče teta. „To je še otrok!“ tako si je mislila pri sebi: „še ničesar ne vč! Treba ju bo spraviti vkupe, da se seznanita!"
Na to gre pogledat v kuhinjo in pusti Ivana Fedoroviča samega. Ali od tega časa je vedno mislila le o tem, kako naj bi kar najhitreje svojega netjaka oženila iu kako bo
gledč podaljšanja iznimnega sodnega stanja v okraji kotorskem. Poslanec Vojnovič govoril je proti predlogu; minister PražAk pobijal je Vojnovičeve razloge ter je bil potem predlog z veliko večino glasov sprejet; isto tako vladni predlog o novačenji za leto 1885, Po obširni debati sprejel se je konečno tudi predlog gledč iznimnega stanja za Dunaj, Dun. Novo Mesto in Korneuburg. — Državni zbor obdržaval bode pred Božičem samo še dve seji ter se potem odgodil do 15. jauuvarija.
Proračunski odbor gospodarske zbornice posvetoval se je včeraj o provizoričnem proračunu za prvo četrtletje 1885 ter ga konečno odobril v zmislu zbornice poslancev. Izvestitelj je knez Czartoryski.
Naredbeni list za c. kr. deželno branbo objavlja od Nj. veličanstva cesarja potrjeno organično odredbo gledč dušnega pastirstva, sanitete ter intendance za c. kr. branbeno vojsko. Nova odredba postane pravomočna s 1. januvarijem 1885.
Ogerskega državnega zbora odbor za komunikacije razpravljal je včeraj o vladnem predlogu gledč urejenja Donave. Po dolgi in ostri debati zaključilo se je, nasvetovati zbornici, naj odobri vladni predlog.
Tuje dežele.
V nemškem državnem zboru razpravlja se sedaj proračun za leto 1885. Debata trajala bode najbrže še do konca tega tedna ter bode proračun z veliko večino glasov sprejet. V ponedeljek prične se debata o nemških naselbinah ter se pričakuje, da bode tudi knez Bismarck v daljšem govoru posegel v debato.
V rumunski zbornici odgovoril je v soboto minister vnanjih zadev, Stourdza, na interpelacijo o neprilikah, katere baje dela oger-ska vlada rumunskim eksporterjem živine in svinj. Minister Stourdza je izjavil, da ogerska vlada zato strožje pazi na import rumunske živine in svinj, ker se je konstatirala kuga med živali iz Rumunije importiranih.
Iz Plovdiva se poroča, da so ministri javnih poslov, nauka in financ dali ostavko. Na njihovo mesto imenovani so vodje unionistične stranke Hacanov, Velečkov in Mad-garov.
Angleškim listom poroča se iz Dongole, da so čete generala Wolseleya prav nevarno raztrošene. Med tem ko je general s svojim oddelkom v Korti, prispel je drugi oddelek 12. t. m. še le v Vadi-Haifo.
pestovala male vnučke. Po glavi so ji švigale samo misli, kako pripraviti ženitovanje in zapaziti se je dalo, da je bila zdaj veliko bolj v skrbčh, nego prej; bila je vsa raztresena in zamišljena. Ko je časi delala kako močnato jed, katere sploh ni nikdar prepuščala kuharici, spozabila se je vsa in si domišljala, da poleg nje stoji mal vnuček, kateri jo prosi testa, in vsa raztresena stegnila je proti njemu roko z velikim kosom; domači pes porabi to priliko, zadlabi lepi košček in še le s svojim glasnim cmokanjem probudi jo iz zamišljenja, zato pa dobi nekolikokrat z burkljami po hrbtu. Ona opustila je celo svoja najljubša opravila in se ni ni več vozila na lov, posebno ne, odkar je mesto prepelice vstrelila vrauo, kar se poprej ni nikdar zgodilo.
Naposled, štiri dni potčm, zagledajo vsi, da je brička zapeljana iz klonice na dvorišče. Kočijaž Omeljko, ki je bil tudi vrtnar in oskrbnik, je uže zgodaj tolkel s kladivom in pribijal kožo, pri tem pa neprestano odganjal pse, ki so lizali osi. Moja dolžnost je, povedati bralcu, da je ta brička bila ravno tista, v kateri se je vozil uže Adam ; ako bi torej kdo trdil, da je kaka druga brička bila Adamova, je to gola laž in je ta brička nedvojbeno po-
Dopisi.
Iz Kamenika dnč 14. decembra. (Izv. dopis.) Dolgo uže ni bilo iz Kamenika dopisa, ne samo v „Ljublj. Listu", tudi v drugih slovenskih časopisih ne. Nekedaj dopisovalo se je toliko iz našega mesta, da je ljudem po druzih krajih uže presedalo. Sedaj, mislimo, se nima nihče pritoževati. Iz okolice naše ali iz sosedne brdske se še sem in tjA kaka novica ali razprava bere, a mi, Kamničanje, smo umolknili.
No, kar se dopisovalca „Ljublj. Lista" tiče, ni čuda, da se ne oglasi več. Izbral si je bil preveč nesrečne predmete, s kojimi se je bavil; teh ni sedaj več. Medveda, ki je hodil toliko časa dražit naše lovce, najbrže, da ni več med živimi, krokodil se v mekinjskem gozdu dosedaj še ni zaredil, kakor je pričakoval Hribovec v jednem svojih listkov, in nosorog dosedaj tudi še ni nobeden iskal zavetja v senčnatih bisterških gorah. Tako manjka prejšnjemu dopisovalcu „Ljub!j. Lista", ki je videti velik prijatelj menažerij, jeden glavnih predmetov njegovim dopisom.
Dekleta kamniška sicer še kadč smodke in cigarete, dasi v tem zimskem času bolj domA nego na prostem. A teh zbadati si več ne upa. Skupil jo je. Strašna je ženska jeza, to je moral on skusiti v polni meri. Kamor je prišel, zažigale so se cigarete in kadilo se mu je povsod „pod nos"! Ni čuda, da je omagal. Sicer se ne manjka obrekovalcev, ki trdijo, da sam ni več tak nasprotnik cigaret, da jih celč sam kadi, če mu jih vijejo ženske roke — a to je obrekovanje, nič druzega nego obrekovanje!
Da se tedaj iz Kamenika nič več ne dopisuje, je po vsem razumljivo, in v jednem oziru bi skoro trditi smeli, da je to dobro znamenje. Dokler so si stranke ležale v lasčh, bilo je tudi vedno še brati mnogo po časopisih o naših razmerah. Čitati je bilo, če je kedo hotel, sieer ne ravno v „Ljublj. Listu", pač pa v druzih dnevnikih naših po mestu, ali celo po starem vatlu dolgih dopisov. V njih občudoval je lahko vsakdo nenavadno retoriko, strogo logično izvajanje iu bistroumnost, ki se v dopisih vselej ne nahaja. Repliki sledila je duplika, tej tripliki itd. Toliko replikacij ne dopušča nobeden kazenski, niti sodni red. A sedaj je mir. Poleglo se je valovje razburjenosti, in to je dobro. Sicer morda še kje tli kaka iskra, ki preti razširiti se v plamen, vender upamo, da tako daleč ne pride več.
Težko je za dopisovalca, ako ima poročati samo negativne stvari. Ko bi vsaj o društvenih razmerah mogel človek izustiti kako besedo, a tudi v tem oziru ne vč se nič poročati. Društveno življenje je pri nas sedaj nekoliko stopinj pod nulo. Niti „jour-
narejena. Po polnem neznano pa je, kako se je rešila vesoljnega potopa; misliti si pač moramo, da je v Noetovi barki bila za njo napravljena posebna klonica. Prav žal mi je, da bralcem ne morem živo popisati njene oblike. Zadosti bo, ako povem, da je bila Vasilisa Kašparovna jako zadovoljna z njeno stavbo in je zmerom izražala svoje obžalovanje, da so take stare kočije prišle iz mode. Ta brička je bila nekoliko na stran nagnjena, to je, prava njena stran je bila precej bolj visoka nego leva, in ravno to je teti posebno dopadlo, zato ker more tako z jedne strani vstopiti majhen, z druge pa — velik človek, kakor je ona pravila. Sicer pak se je lahko v ti brički vozilo petero majhnih in troje takih oseb, kakor teta.
Okoli poludnč privede Omeljko, ko je bričko po polnem opravil, iz hleva troje konj, ki niso bili dosti mlajši od bričke, ter jih začne z vrvjo privezavati k veličastveni kočiji. Ivan Fedorovič in teta zlezeta v bričko, oni z leve, ta s prave strani, in kočija se zajuga. Kmetje, katere so na cesti srečavali, so se spoštljivo ustavljali, snemali šapke in se poklanjali, ko so zagledali tako lepo kočijo (teta se je v nji le poredkoma vozila).
fixa“ nimamo nobenega, a društva naša počivajo sedaj baje zato, da zbirajo svoje moti za bližujoči se predpust.
Čitalnica naša je sicer pred kakimi tremi tedni napravila veselico s predstavo.. Da se dosedaj še ni oglasil nikdo s kritiko, temu vzrok ni to, da bi mi v Kameniku sedaj, ko je najznamenitejši kritik naš odpotoval nekam, da mi ne vemo kam, ne imeli nobenega druzega več. Ne vem, če se v katerem kraji na Slovenskem več kritikuje, nego v Kameniku. O vsaki stopinji, ki jo človek stori, se razpravlja, vsaka, še tak6 mala zadeva dobi svojega tožnika in svojega zagovornika. Kritikov sc tedaj ne manjka pri nas. A razlogi za to, da so o zadni predstavi v čitalnici kriti-kovalo ni, so ti: Pristop bil je dovoljen le udom društva. Da bi pa kak ud bahal pred svetom, kako da se je izvrstno obnesla ta veselica, to ne gre prav, saj veste, kaj pregovor pravi o lastni hvali. Da pa grajati ni ničesar bilo, to se samo ob sebi razume. Kot ud oi-talničin se tudi jaz nisem upal s svojimi opazkami pred svet, in zategadelj tudi sedaj še molčim. Kadar pa ustop ne bode samo na ude omejen, tedaj se pa bodem brez strahu oglasil, saj ne bode nihče vedel, piše li ud društva, ali ne.
Sedaj še samo manjka, da začnem o vremenu, tem večno novem predmetu naših dopisnikov, govoriti. Reči bi se dalo o tem marsikaj, a prepuščati moram to spretnejemu
Pei'esu!	.	.	.	Tr	•,	o
Tedaj čisto nič pozitivnega iz Kamenika i
O, da, in žal, da! Oni nesrečnež, o kojem se je poročalo, da je bil v trebuh ranjen, je uže
pokopan!	.	,.
Da bi se dalo v kratkem kaj bolj veselega od nas poročati!
Razne vesti.
— (Od divjih zverin usmrtenih) je bilo 1. 1883 v angleški Indiji nad 22 000 ljudij! Izmed teh jih je umrlo vsled kačjoga pika 22 125 osob, 985 ljudi ugonobili so tigri, 287 volkovi in 217 leopardi. Domačo živine so poklale divje zveri nad 47 tisoč glav! — V teku leta 1883 posrečilo se jo lovcem usmrtiti skoro 20000 zverin; vlada je vsled tega izplačala blizu loOOOO goldinarjov nagrade.
Domače stvari.
— (Odlikovanje.) Začasni vladni tajmk pri deželni vladi v Sarajevu baron Izidor Bonko-
Bojnik dobil je v priznanje izvrstnega delovanja
red železne krone tretjega razreda.
Črez dve uri se brička ustavi pred krilcem, — mislim, da ni potrebno, posebe po-vedati: pred krilcem Storčenkove hiše. Gri-gorija Grigorijeviča ni bilo doma. Starka z gospodičinama pride gostoma naproti ter ju odvede v obednico. Teta stopi k nji z veli-čanstvenim korakom, z veliko spretnostjo dene jedno nogo naprej in reče na glas:
— Jako rada sem, milostiva gospa, da imam čast, osebno izraziti vam svoje spoštovanje; s tem izrazom spoštovanja pa blagovolite’ tudi vzprejeti zahvalo za pogostitev mojega netjaka, Ivana Fedoroviča, kateri jo je jako pohvalil. Prelepo ajdo imate, milostiva go?pa — videla sem jo, ko sem se peljala sem. Dovolite mi vprašanje, koliko kop pa pridelate na jedni desetini?
Potem začne se splošno objemanje. Ko so se uže vseli v sobi za goste, prične stara
gospodinja:	,
  Kar se ajde tiče, vam ne morem ni
česar povedati; to je stvar Grigorija Grigorijeviča; jaz se uže davno s tem več ne pečam, pa tudi ne morem stara sem uže! \ starih časih imeli smo, dobro še pomnim, ajdo do pasu; kako je zdaj, Bog vč, sicer pak pravijo, da jo dandanes vso boljšo. I likaj
— (Častniki v rezervi) so postali: Pri infanteriji gg. jodnoletni prostovoljci in rezervni podčastniki Evgen Jabornegg, Edvard Detter, Karol Wittman in Rudolf Thomann, vsi pri pešpolku baron Kulin štev. 17, dalje gg. Ivan Krisper, Josip Kržišnik, Karol Čibej, Friderik Ahn in Vladimir Janžekovič, vsi pri pešpolku baron Kulin štev. 17; pri lovcih: g. Viktor Pesjak; pri konjikih: g. Josip Kušar; pri topničarjih: gg. Avgust Faleschini in Andrej Do minkuš.
— (Iz „Dolgih ulic“.) Piše se nam: Pred kratkim potezali sto so prav krepko za to, da bi se odpravilo hitro drdranje težkih voz po
Dolgi ulici", ker to preti malim šolarčkom. A glas ta bil je glas vpijočega v puščavi, slavni magistrat na to stran še do zdaj ni nič ukrenil. Vendor v istini preti deci tu nevarnost. Naj omenim le jeden slučaj. Prod kratkim šol sem slučajno skozi to ulico, ko so deklice ravno šle iz šolo, kar nonadno pri drdra v divjem teku voz skozi ulico, deklice stiskale so se plaho k zidu, a jedni je spodrsnilo, pala je, vender na srečo proti zidu; če bi bila pala na cesto, šel bi bil voz čez njo, kor bi ga voznik no bi bil mogel ustaviti. Revica se je kar trosla Btraliu. Za table na voglih: „Počasi vozite!11 sovozniki malo brigajo, tu pač treba drugače postopati.
— (Dar.) Gospa Josipina Hočevar z Krškega darovala je tukajšnji Elizabetini otroški bolnišnici 30 gld.
— (Občinske volitve.) Pri občinski vo-litvi v Škocijanu voljen jo bil 25. nov. Josip G lob or ni k občinskim predstojnikom, Matej Rozman, Janez Vovko, Josip Jormanšič, Martin Matko in Matej Povše občinskim svetovalcem. — Pri vo-litvi v Mokronogu dn<5 29. nov. voljen je bil Anton Pižmaht županom, Janez Dolenšek ml., Fr. Penca, Janez Deu, Anton Kovačič in Janez Šašelj občinskim svotovalcem.
— (Duhovenske spremembe v tržaški škofiji.) Č. g. Rajmund Jolušič je imenovan župnikom v Bršecu; č. g. Anton Klemončič, župnik v Lindam, je stopil v stalni pokoj; č. gosp. Janez Ivič je imenovan oskrbnikom v Oprtlji; čest. g. Ant. Kocipor oskrbnikom v Vodicah in č. gosp Blaž Zadnikar oskrbnikom v Sočergi. Č. g. Janez Slapar se je sprejel v škofijo in je nameščen za duhovnega pomočnika v tržaški bolnišnici. Č. gosp. Karol Mozotič, upokojen mornarski kaplan, se jo preselil na Dunaj. V bogoslovnico v Gorici jo sprejet g. Ivan SuSnik.
— (Tržaško delavsko podporno društvo) priredi na Silvestrov večer dne 31. t. m. sijajen koncert z naslednjim vsporodom: 1.) Vilhar: „Na Velebitu11, zbor. 2.) Deklamacija: „Put-nik“, od P. Preradoviča, deklamuje Jos. pl. Masnec. 3.) Klaič: „Svračanje“, četverospev. 4.) %*:
starka vzdihne in ako bi bil kdo natančno pazil, zaslišal bi bil v tem vzdihu vzdih starega osemnajstega stoletja.
— Slišala sem, milostiva gospa, da znajo pri vas vaše dekle plesti izvrstne preproge, reče Vasilisa Kašparovna in zadene v starki najbolj občutljivo struno: pri teh besedah se ta nekako oživi in na dolgo začne govoriti o tem, kako je treba prejo barvati, kako potem pripravljati niti.
S preprog preide naglo govor na soljenje ogorkov in sušenje sadja. Z jedno besedo, ni še prešla jedna ura in obe dami sta se med sabo pogovarjali tako, kakor bi bili znani uže vse življenje. Vasilisa Kašparovna počela je uže govoriti sč starko nekako tiho, da Ivan Fedorovič ničesar ni mogel slišati.
— Ali ne bi hoteli pogledati? reče stara gospodinja in vstane.
Za njo vstaneta tudi gospodičini in Vasilisa Kašparovna ter hočejo oditi v sobo za dekle. Ali teta da Ivanu Fedoroviču znamenje, naj ostane, in nekaj potihoma zašepeta starki.
—■ Mašenja! reče starka, obrnivši se k plavolasi gospodičini: — Ostani pri gostu in razgovarjaj se z njim, da mu ne bode dolg čas!
(Konec prihodnjič.)
„Trije nosovi" (smešno), pojo trije člani. 5.) Kocijančič: „Venec narodnih pesem“, zbor. 6.) * »Krapinska banda“ (smešno), pojo štiri člani. 7.) Bendi: „Svoji k svojim", zbor. 8.) Opolnoči žive podobe. II koncu ples.
— (Z Krškega) se nam z dne 15. t m. poroča: Bralno društvo naše je imelo včeraj svoj občni zbor. Od 37 udov pa se jih je sošlo le 15. Navzočen je bil kot vladni komisar naš gosp. okr. glavar. Predsedoval je g. dr. Mencinger in poročal o delovanji 1. 1884. O stanji blagajnice je govoril g. blagajnik Šešek. Društvu je ostalo 75 gld. gotovine. Predloga g. V. in g. L., da se zopet petje goji, in da se ozira pri naročbi na vse slovenske časopise, sta so izročila novomu odboru. Pregledovalca računov sta gg. Frank in Paternoster. V nov odbor so voljeni: gg. dr. Mencinger, Šešek, Kobal, Paternoster in Valenta. Odbor jo srečno sestavljen; lehko bodo zdaj priredil društvu marsikatero zabavo.
— (Iz Trsta) se poroča, da so se koze pokazale tudi uže med vojaki. V tamošnji garnizijski bolnišnici leži uže 16 vojakov zaradi koz.
Iz sodnice.
Ljubljanski anarhisti pred porotniki v *	Celovci.
(Dalje.)
(Tretji dan obravnave, v ponedeljek dne 8. decembra.) Nadaljuje se zaslišanje prič.
Priča Stockbauer odgovori na vprašanje predsednikovo, če jo zatoženec Dhti prinesel v društvo prepovedane tiskovine, da se no spomni. Priča Zadnik jo nekoč zvite liste razdajal med drugove, če pa so bile to tiskovino, mu ni znano.
Priča Zadnik priznava to, a to pisanjo niso bilo tiskovine, marveč le pisma „zmerne" stranke, katore je, ne ve od koga, dobil iz Curiha.
Priča Trampuš se odpusti.
Priča Kostelac na vprašanje zagovornikovo, če jo Zadnik poslal pretilno pismo, odgovori, da to ni bilo pretilno pismo. Priča Zadnik prečita slovonsko pismo, katorega vsobina so po polnem ujema z izpovedbami priče Kostelaca.
Državni pravdnik vpraša pričo Kunca glediS izjavo zatoženca Žoloznikarja, o čemer jo govoril včeraj urednik Železnikar.
Zatožonec Železnikar opozarja, da ga je Kunc v svojem „Obrtniku“ osem dnij proj, predno je bil priprt, v nekom članku hvalil.
Državni pravdnik predlaga, naj so tolegra-fično pokliče priča Konschegg, tudi zagovornik jo tega mnenja, in sodišče sklene to pričo poklicati.
Priča Ferd. Suhadobnik, urednik „Ljud-skegaGlasu“, priseže. Priča pojasnjuje, kako soje ta list ustanovil, pozneje da je imel pri listu tudi Železnikar denarn delež. Vpliva na list ni imel zatoženec, pač pa ga je večkrat opominal. naj ostreje piše.
Zatožonec Železnikar omeni, da je priči priporočil kot vzorec „Morgenpost“.
Priča Haderlap, urednik „Miru“, priseže. Priča je bil urednik „Ljudskega Glasu" koj po ustanovitvi. On omenja, zakaj so jo list ustanovil; njemu so jo zdelo potrebno, ustanoviti katoliško-domokratičen list za obrtniko. Izmed zatožencev ni bil nobeden pri ustanovitvi. Neko „notico“ v „Glasu“ oznamenuje priča v pismu do svojega naslednika Suhadobuika „a la Železnikar11 tor ga svari, naj so ne spusti preveč s „socijalisti“ v družbo.
Zatoženec Železnikar omenja, da je on menil s tem, da jo dejal, naj list ostreje piše, le da naj ostreje zastopa obrtne intereso.
Priča Janez Brandstiitter priseže. Priča jo bil član delavskega izobraževalnega društva v 1. 1881 skozi nekatere mesece. Priča je dobil od IliSnigmanna neko pisanje, a on ne zna Citati. Priča nič ne umeje o strankah v društvu. O izrekih povodom umora cara Aleksandra izpove priča v zmislu obtožbe, a ne v<5 povedati, kdo je govoril, Sturm da je bil o toj priliki navzočen, drugi zatožonci ne.
Priča Ivan Wissiak priseže. On jo bil blizu šest tednov član društva O razporih v društvu mu ni nič znano. O tiskovinah ni v društvu nič čul, pač pa zunaj društva.
Državni pravdnik konstatuje iz društvenih zapisnikov, da je bil Tuma za časa usmrtitve cara vselej pri sejah, torej ni bil bolan, kakor on trdi, in zaradi tega nenavzočen.
Prečitajo se nekatera mesta iz pisom Hub-mayerjevih iz Bukarešta.
Ob 11. uri dopoludnč so obravnava za kratek čas pretrga.
Ko se zopet prično obravnava govori se zopet o Jakobu Waitzu.
Priča H ek val pravi, da Waitza ni poznal in o njegovi navzočnosti v Ljubljani še le pozneje zvedel.
Priča Grab lovi c všo navzočnosti Waitza v Ljubljani in o izletu v Šent Vid; on pozna Waitza, kajti sešel se je večkrat z njim v Trstu Kakor je čul govoriti, razpravljalo so je v Šent Vidu delavsko vprašanje, in zdi se mu, da se je tam sklonilo, da si društvo naroči samo radikalne liste
Na vprašanje državnega pravdnika zanikava zatoženec priča, da je on na kolodvoru pričakoval Waitza.
Priča HOnigmann ne pozna Waitza, nič mu ni znano o izletu v Šent Vid.
Državni pravdnik zahteva, naj so konstatuje, da je Sturm v predpreiskavi priznal, da je pisal listu „Zukunft“, da društvo pristopi njegovemu programu. To so zgodi; Sturm pa zanikava.
Priča Casermann ne more priseči, ker je zatožen udeležbe pri zločinu tatvine. Priča 110 pozna Waitza, no ve nič o tem, ali je Waitz čakal v Ljubljani dela.
Zatoženec Sturm je Waitzu oskrbel delo, a ta je zopet zapustil Ljubljano, ker se mu je plačilo prepičlo zdelo.
Čita se nekaj o delovanji Hubniayerjevem, Waitzovem in Hausorjevem in o shodu anarhistov v Langenzersdorfu, pri katerem je bil Waitz dole-giranec.
Predsednik poroča, da se je pri zatožencu Tumi dobila dopisnica, podpisana z J. W.
Zatoženec T uma omenja, da no v<5, od kod je prišla ta dopisnica k njemu.
Predsednik konstatuje, da so veščaki izrekli, da je podpis Waitzov. Zagovornik protestira proti temu, da bi se prečitalo poročilo dunajskega policijskega ravnateljstva o razvoju delavskega vprašanja v Avstriji; državni pravdnik pa zahteva pro-čitanje in sodišče tudi sklene.
Ob 1. uri popoludno pretrga predsednik obravnavo.
Ob 3. uri popoludne zopet otvori predsednik obravnavo.
Zasliši se priča Petrovčnik. Priča jo čuvar pri užitnini. Ko je bil on (menda v juniji) na straži „naPrulah“, videl jo dva moža, jednega starejšega, kateri je izgledal kakor uradnik, in jednega mlajšega. Starejši je dejal mlajšemu: „Ti, ali ostanejo ti še dolgo notri?“ na kar mu mlajši odvrne:	„Fonda	imamo	dovolj,	a	kako bodemo
municijo notri prinesli?" — „To je moja najmanjša skrb." — „Kako se bode ubogemu ljudstvu drugače godilo?11 On je o tem koj svojemu višjemu poročal.
Priča Bajec, urar v Ljubljani, ne pozna nobenega zatoženca. Priča priseže. On izpoveda o nekem pogovoru, katerega je čul pred svojo hišo v Ljubljani tedaj, ko so prve zaprli, govor je bil namreč, da naj se magistratnomu svetniku Peroni
odreže glavo, naj so mestna hiša z dinamitom pošlje v zrak itd.
Ob 4. uri popoludne naznani predsednik sklop sodišča, da obravnava ne bode več javna.
(Dalje prihodnjič.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 16. decembra. (Iz gosposke zbornice.) Predsednik izraža patrijotično zadovoljstvo o važnem činu, da se je vzela v posest nova hiša. Zahvaljuje se vladi, osebito pa Taaffeju, dalje vsim stavbinskim mojstrom ter skončuje s trikratnim „slava“ cesarju. — Ko se je izreklo sožalje o umrših članovih, prisežejo novovstopivši. — Ministerski predsednik poroča o naredbah gled6 gališke povodnji. — Budget izroči se budgetnemu odseku, obrtni red ad hoc iz devetih članov sestavljenemu odseku. — Prihodnja seja v petek.
Dunaj, 16. decembra. Pisarniškega načelnika pri blagajniškem društvu Balday, Gira, so zaprli, ker baje manjka v blagajnici 166 000 goldinarjev.
Dunaj, 16. decembra. Po dovršeni predstavi v Karlovem gledališči nastal je ogenj, kterega pa so še pravočasno in vspešno vdu-šili. Vender se vršijo predstave še redno.
Budimpešta, 16. decembra. Dolenja zbornica je potrdila provizorni budget do konca februvarija.
Berolin, 15. decembra. Pri posvetovanji o budgetu za drugo ravnateljsko mesto v uradu za vnanje zadeve zatrjeval je Bismarck potrebo tega mesta; če se to ne dovoli, odbiti bi moral vsako odgovornost za dalnje vodstvo vnanje politike. Na opazko socijalista Vollmarja gledč zlorabe službene prisege pred sodnijami izjavlja Bismarck, da mu njegovo stališče ne dopušča primernega odgovora, a da mu je beseda uže na jeziku. Naposled se je omenjeni budget s 141 proti 119 glasovom odbil.
London, 15. decembra. Telegram v „Ti-mes“ potrjuje vest o uporu na Koreji, kateri se je vnel med banketom pri britskem konzulu. Nekaj ministrov in članov iz kraljevske hiše so uporniki umorili, nekaj pa jih je srečno ubežalo.	_______ _____
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 16. decembra.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih...................81 '80
»	»	»	>	srebru.....................82'90
Zlata renta............................................104	■	—
5% avstr, renta..........................................97'	—
Delnice n&rodne banke.................................. 857'	—
Kreditne delnice..................................... 294'50
London 10 lir sterling...............................123’35
20 frankovec......................................... 9 '76
Cekini c. kr......................................... 5'76
100 drž. mark........................................60'20
Uradni glasnik
z dnž 15. decembra.
Eks. javne dražbe: V Ljubljani graščina Rait-teriburg Jul. Valmaginija dn6 26. jauuvarija; graščinsko posestvo Grailach Rajm. Vašičeve zapuščine (25 848 gld. 30 kr.) dnč 26. januvarija. — V Metliki posestvo M. Petriča iz Bojanje Vasi (1112 gld.) dn6 21. januvarija.
Tujoi.
Dne 14. decembra.
Pri Maliči: Menks, trgovec, in Konigstein, trgovec, z Dunaja. — Deutschmann, iz Trsta.
Pri Slonu: Wolf, trgovec, z Dunaja. — Lengyel, trgovec, iz Kaniže. — Diana, dohodkar, iz Trsta. — — Dr. Pitamic, odvetnik, iz Postojine. — Dr. Glantsch-nigg, odvetnik, iz Celja. — Razboržek, dekan, z Bleda. — Okorn, župnik, iz Senožeč.
Pri Avstr, earji: Wald iz Gredinga.
Umrli so:
Dne 13. decembra. Fran Rozman, dninar, 691., Sv. Petra cesta št. 27, otrpnenje pluč.
V civilni b61nici:
Dnč 13. decembra. Jovana Gorjanc, delavka, 17 1., plučna tuberkuloza. — Marija Podlesnik, go-slinja, 63 L, plučni edem.
Dnč 14. decembra. Miha Omejec, dninar, 24 1., tifus.
Meteorologično poročilo.
Cas
opazovanja
Stanje barometra v ram
j Tempe-1 ratura
Vetrovi
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
741-02
739-26
737-56
— 4-0 isvzh. sl.
Nebo
JS.
+ 5-7 j jzpd. sl.j d. js. + 6-2 jzpd. sr.| obl.
Mo-krina v mm
0-00 1
Ljubljanski
nazidni koledar za notice
za leto 1885
na trdem papirji po E 5 le r.
Ljubljanski nazidni koledar
za leto 1885
na trdem papirji po 20 lir. Razpečevalcem dovoljuje se popust ali rabat.
fg. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova
iffotržnica v Ljubljani, Kongresni trg št. 2.
fr
a
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1: 7B000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
.v.mayr&MBamAerpva
knjigarna v Ljubljani.
M.
vekrHHno bo kitno timih!
Ravnokar so v našem založništvu izišle na sviti o:
POEZIJE, zložil S. GREGORČIČ.
Drugi, pomnoženi natis. — Eleyant.no vezane in ne zlatim obrezkom stanejo 2 </ o! d.
Ig. v. J£ieiruncLi/T‘ cjf‘ FečL. Bamberg,
knjigotržnica v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Pr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleininayr & Kod. Bamberg v Ljubljani.