Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - II Gruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Uredništvo za Trst : Ulica Valdirivo 35/11., Tel. 29210
Poštno ček. račun: štev. 9-12410 Cena: Posamezna štev. L 20 Naročnina :	Mesečna	L	85
Za inozemstvo:	Mesečno	L	150
H	
ip	
	
	
B	
Leto III. - Štev. 42
Gorica - 18. oktobra 1951 - Trst
Izhaja vsak četrtek
IfScJJilc ata tacale
vse aa«aa»etle • • •
ff
Misijonska nedelja je zopet tu. Kot verni katoličani ne moremo mimo nje, ne da bi se je vsaj na kratko spomnili. Če zasluži namreč kaka stvar naše zanimanje, ga zaslužijo nedvomno katoliški misijoni. Z misijoni izpolnjuje sv. Cerkev svojo prvo in najbolj vzvišeno nalogo, ki jo je prejela od svojega božjega Ustanovitelja in ki je v tem, da prinaša Kristusovo blagovest vsem tistim, ki so v »temi in smrtni senci«, in da jim naklanja sadove Kristusovega odrešenja.
Dobro nam je znano, kako je človeštvo izgubilo zaradi Adamovega padca svoje nadnaravno stališče ter vse privilegije, ki so bili s tem stališčem združeni. Izgubilo je posvečujočo milost božjo in s tem tudi otroštvo božje ter pravico do večne sreče v nebesih. Otemnel je človeški razum in njegova volja se je zaradi poželjenja nagnila k slabemu. Trpljenje in vsakovrstno gorje je postalo človekov vsakdanji delež in misel na neizogibno smrt mu je zagre-njala sleherni trenutek njegovega življenja. Toda neskončno usmiljeni Bog se je človeštva usmilil ter mu obljubil in tudi poslal Odrešenika. ki je s svojim trpljenjem in s svojo smrtjo zadostil neskončni božji pravici ter popravil to, kar sta Adam in Eva zagrešila.
Človeštvo je bilo odrešeno, a to odrešenje bi ne bilo prišlo do veljave, ako bi Kristus ne bil ustanovil svoje Cerkve in ako bi ne bil naročil apostolom: nPojdite in učite vse narode...« Na te besede so se razšli apostoli po vsej takratni rimski državi in še preko njenih meja, oznanjali Kristusov evangelij ter nakla-njali poganskim narodom milosti Kristusovega odrešenja.
In kar so apostoli vršili, to je nadaljevala sv. Cerkev skozi vsa stoletja do današnjih dni. Razpošiljala je svoje misijonarje med divja barbarska ljudstva ter jih pridobivala za Kristusa in za krščansko kulturo.
Kamorkoli so prišli Kristusovi blagovestniki, povsod je pričelo novo življenje. Razpadle so verige suženjstva, izginilo je mnogoženstvo, družine so postale svetišča molitve in krščanske vzgoje. Krščanska ljubezen in strpnost je zavladala med narodi in sosedi. Izboljšale so se socialne razmere, vstajale so bolnišnice in sirotišnice in razne druge dobrodelne ustanove. Nastale so farne, samostanske, škofijske šole in visoke šole, gojile so se vede in umetnost. Kamor je prišla sv. Cerkev, povsod je zacvetela krščanska kultura. Sv. Cerkev se je borila povsod za pravice človeka in njegove osebnosti, potegovala se je za preganjane, za ponižane in razžaljene, z.a vdove in sirote, obenem pa kazala vsem pot, hi vodi do Boga in do večne sreče.
To vzvišeno delo sv. Cerkve se še vedno nadaljuje. Od ledene Alaske in Groenlandije pa do Ognjene zemlji1. na skrajnem koncu Južne Amerike, od vroče Sahare in afriških pragozdov pa tja do zadnjih otokov Tihega oceana se oznanja poganskim ljudstvom Jezusov evangelij in se širi krščanska kultura.
Velika je armada misijonskih delavcev, ki se žrtvujejo za Kristusovo kraljestvo, in vendar je še premajhna, da bi zadostovala vsem misijonskim potrebam. Ogromno je število dobrodelnih ustanov, bolnišnic in sirotišnic, hiralnic in lebrozarijev za gobave, osnovnih, srednjih in visokih šol, semenišč in cerkva, ki jih vzdržujejo misijoni, in vendar vse premalo vpričo potreb, ki po-
stajajo iz dneva v dan večje, medtem ko podpore za misijone le počasi naraščajo.
In kdo je kriv, da podpore za misijone tako počasi naraščajo? Kdo drugi, če ne mi katoličani, ki se za misijone premalo zanimamo in ki jih premalo podpiramo: za politiko in šport, za nogometne stave in loterijo, za kino in ples, le na misijone se malokdaj spomnimo. Težke tisočake denarja zapravimo vsako leto za svoje zabave, za misijone pa odrinemo le nekaj lir na leto, pri tem si pa morda še domišljuje-mo, da smo svojo misijonsko dolžnost popolnoma izpolnili. Okoli 188 tisoč misijonskih delavcev, duhovnikov in misijonskih bratov, misijonskih sester in domačih katehi-stov, zdravnikov in učiteljev se žr-
tvuje v misijonih za razširjenje Kristusovega kraljestva ali celo hira in umira po zaporih in koncentracijskih taboriščih, nam pa morda niti v glavo ne pride, da bi se s hvaležno mislijo spomnili nanje, da bi jim vsaj z enim očenašem priskočili na pomoč. Vemo sicer, da so tudi tu častne izjeme, da se dobijo katoličani, ki se misijonske dolžnosti popolnoma zavedajo, a neprimero-ma veliko več jih je, ki so napram misijonom popolnoma indiferentni. Vsem tem bi danes prav radi zaklicali: »Zbudite se vendar iz svoje mlačnosti in napravite tudi vi svojo misijonsko dolžnost! Poganski narodi stegajo tudi proti vam svoje roke in vas prosijo pomoči, Ali imate res tako malo srca, da jim jo boste odrekli?	A. P.
Gonja proti duhovnikom se v Jugoslaviji poostruje
Zadnje čase se v inozemstvu mnogo piše in govori o nezadovoljstvu kmetov-zadružnikov v Jugoslaviji. Po jug. komunističnem zakonu sme vsak kmet - zadružnik — po triletnem bivanju v zadrugi — izstopiti iz nje. Dobi povrnjeno vso svojo zemljo, a brez živine in orodja s katerim je k zadrugi pristopil. Zlasti se ti izstopi širijo po Hrvatski in Srbiji. Imamo pa tudi take primere v Sloveniji. Domača »ljudska oblast« hoče nezadovoljstvo kmetov pripisati podtalnemu delovanju domačih duhovnikov, češ da pozivajo ljudi k izstopu iz zadrug. V ta namen se stolpci režimskega časopisja pridno polnijo z ostrimi izpadi na račun raznih podeželskih gg. župnikov. Kot primer navajamo pisanje »Mariborskega vestnika« proti župniku na Muti g. Ernestu Klančniku. Glasi se: - Če bi župniku bilo dovoljeno, bi gotovo z veseljem organiziral procesijo z geslom: »Reši nas zadruge, o Gospod!«, kakor je bil že protizakonito in brez dovoljenja poučeval verouk, ker pa tega ne sme, se je lotil agitiranja in hujskanja proti zadružnikom, da bi tako razbil zadrugo. -
Pametnemu človeku je jasno, da ne nosijo krivdo za izstope iz zadrug duhovniki, temveč vlada sama
s svojo neumestno agrarno politiko. Pripisovati ta množični pojav delovanju duhovnikov je le golo izrabljanje novonastalega položaja za borbo proti katoliški Cerkvi, ki je trn v peti današnjemu režimu. Saj režimsko časopisje ne napada šemo podeželskih duhovnikov, temveč tudi mestne, ki pa nimajo prav nič opravka s kmeti v zadrugah. Tako prinaša »Mariborski vestnik« oster napad na celjskega mestnega župnika dr. Kovačiča. Dobesedno piše:
- Župnik Kovačič se je že dalj časa kazal kot nasprotnik naše ljudske oblasti. Pa ne sam. Vplival je tudi na svoje podrejene duhovnike, ki so kazali negativen odnos in tudi delovali proti današnji družbeni ureditvi. Naša ljudska oblast takim duhovnikom ni mogla zaupati mladine. Dr. Kovačiču in še dvema drugima je bilo prepovedano poučevanje verouka. Šli so preko tega in hote kršili zakonite predpise s tem, da so mladino zvabljali na zasebni pouk. Zaradi izigravanja ljudske oblasti so prejeli zasluženo denarno kazen.
To pa ni edino, kar je zakrivil celjski župnik. Zaprosil je za dovoljenje, da bi smel pobirali prostovoljne denarne prispevke za popravilo župne cerkve. To dovoljenje je
Dočim se Perzija in Egipt igrata z ognjem, ko se upirata in prelamljata mednarodne pogodbe, so najbližje sosede sovjetske Rusije veliko bolj trezne. Jugoslavija, Grčija in Turčija se čutijo neposredno ogrožene, zato pa skrbijo predvsem za svojo vojaško varnost. Zato vidimo, da gre zunanja politika teh držav v prvi vrsti za tem ciljem, kako si zagotoviti zunanjo vojaško pomoč v primeru napada in kako si ustvariti močno notranjo vojaško silo. V tej luči moramo presojati tudi zadnje vojaške razgovore na Balkanu in v Turčiji. Semkaj so prispeli trije vrhovni vojaški poveljniki A-merike, Anglije in Francije na razgovore za organizacijo vojaške o-brambe Bližnjega Vzhoda. Vojaški razgovori so se vodili v Atenah, Ankari in na zadnje v Beogradu, kjer se je ustavil ameriški general Collins za več dni, da si je ogledal izurjenost jugoslovanske vojske in obrambne naprave na mejah. Hotel se je na lastne oči prepričati o stanju in potrebah jugoslovanske voj-
dobil. Z zbranim denarjem pa ni začel popravljati celjske cerkve, ki spada v vrsto kulturnih spomenikov, temveč je »vložil« denar v popravilo nepotrebnih kapelic v okraju. Še več. Bil je tako »ogorčen«, da je obsojal lokalne faktorje, češ da mu ne pomagajo. -
Režim se ne poslužuje samo časopisne gonje. Prihaja ponovno do likvidacije nezaželenih duhovnikov.
V	Preski pri Medvodah nad Ljubljano so prišli opolnoči dne 21. septembra ljudje, ki so prosili župnika, naj gre previdet bolnika. Župnik je vstal in odprl okno. Počili so streli, župnik je padel mrtev na tla. Storilci so neznani. Zaprli so dva ministranta — kot pesek v oči. Župnik Oblak — osemdesetletni starček je sezidal novo krasno cerkev v Preski in zdaj počiva poleg nje — mučenik.
»Slovenski poročevalec« prinaša suhoparno obvestilo prebivalstva Preske o župnikovi smrti brez vsakega komentarja, kar je izredno zanimivo.
Vsekakor v državi, kjer je vse v rokah partije in se ničesar ne more zgoditi brez njene vednosti, bi pač lahko izsledili zločince. Tega pa nočejo, ker so umor prav gotovo zakrivili oni, ki so največja opora današnjemu režimu pri njegovem zatiranju Cerkve in slovenskega naroda sploh.
Vojaški razgovori na Balkanu
ske, kajti Amerikanci ne želijo pošiljati vojaške pomoči Jugoslaviji na slepo. Zato je res značilno, da je Tito pristal na to, da si tuj ameriški general ogleda vojaške naprave na meji proti Bolgariji in Romuniji ter pregleda jugoslovanske čete, ko vemo, kako se komunisti bojijo vsakega tujega pogleda v svoje notranje zadeve.
Italijanska agrarna reforma
Clevelandski »Plain Dealer« komentira zadnje ukrepe italijanske vlade glede razdelitve zemlje, ki je bodo deležne italijanske družine v južni Italiji po številu 1900. List piše, da je to le malenkostno število v primeri z vsemi tisoči italijanskih poljskih delavcev, ki ostanejo še vedno brez zemlje. Naselitev teh 4900 kmečkih družin je v primeri z italijanskim naravnim porastkom prebivalstva, ki znaša 500.000 ljudi na leto, kaj neznatna.
De Gasperija pač ni obsojati, da ni mogel v naghci rešili celotnega problema. Kot vsakdo v javni službi je lahko napravil le to, kar je politično možno. Ta njegov poizkus naj bi čim bolj pokvaril načrte komunistom, ne da bi seveda pri tem naletel na nasprotovanje velikega števila zemljiških posestnikov... Če dobro premisli?no povojne ovire, ki so se pojavile doslej, vidimo, da Italija ni tako slabo vodila svojo notranjo politiko. Že samo dejstvo, da je sedaj začela z izvajanjem zemljiške reforme, pa čeprav le poskusno, kaže, da bi jo mogla tudi izvesti do konca.
Egipt v boju za neodvisnost
Za sodobno politiko so značilne razne nenadne in drzne odločitve, ki imajo potem odločilen vpliv na razvoj dogodkov. Med take odločitve spada tudi ona, ki jo je podvzei egiptovski ministrski predsednik Nalias Paša pretekli teden, ko je v zbornici izjavil, da bo Egipt preklical pogodbo sklenjeno z Anglijo leta 1936 in ono iz leta 1899. V moči prve pogodbe je imela Anglija pravico, da je držala svoje vojaške edi-nice ob Sueškem prekopu za njegovo obrambo; v moči pogodbe iz leta 1899 pa je Anglija imela pravico, da je upravljala Sudan kol neodvisno področje zase. Sedaj je Egipt obe ti pogodbi preklical. Parlament je v ponedeljek enoglasno o-dobril to odločitev ter oklical kralja Faruka za kralja Egipta in Sudana.
Svet torej stoji zopet pred novim danim dejstvom, da se je mednarodna dvostranska pogodba enostransko in svojevoljno preklicala. Na tako postopanje smo bili vajeni pri Hitlerju in Stalinu, pri demokratičnih državah pa tega navadno ni bilo. Sv. oče Pij XII. je med pogoji za mirno sožitje med narodi postavil tudi zahtevo po svetosti sklenjenih pogodb. Videl je namreč, da je bil eden izmed glavnih vzrokov zadnje vojne ravno brezobzirno prelamljanje dane besede in nespoštovanje mednarodnih obveznosti. Če države ne bodo spoštovale dane besede in svojega podpisa, kako je mogoče še mirno sožitje
med narodi? Zato je postopanje Egipta s te strani nedopustno.
Za druge strani pa je razumljivo, da Egipt teži za popolno neodvisnostjo in da bi bil rad sam gospodar na svoji zemlji. Angleško gospodarstvo v Sudanu, kateri ni nič drugega nego zgornji del nilske doline, ter angleški vojaki ob Suezu so pa pomenili okrnjenost njegove neodvisnosti. Zato se je Egipt uprl.
Angleško egiptovski spor pa povzroča velike skrbi vsej zapadni diplomaciji. Gre namreč ne samo za Egipt nego za varnost vsega Srednjega Vzhoda. Egipt in Sueški prekop tvorita nekako središče obram-nega sistema, ki so si ga zapadne velesile zamislile na Bližnjem Vzhodu. Ta sistem sloni na Balkanu (Jugoslavija, Grčija), Mali Aziji (Turčija, Irak) ter Severni Afriki (Libija, Tunizija z Marokom). Vsled tega je postopanje Egipta vsem silno neljuba zadeva. Bližnji in daljni prijatelji Egipta so poskušali s posredovanjem, a do sedaj vse zaman. Egipt je zavrnil tudi povabilo za skupno obrambo Srednjega Vzhoda, katero so predlagale Amerika, Francija in Turčija. Zato smemo pričakovati še novih zapletljajev na Bližnjem Vzhodu.
Izidi kantonalnih volitev v Franciji
V	nedeljo so imeli v Franciji drugi del kantonalnih volitev. Pri teh je odločala relativna večina v vseh tistih kantonih, kjer kandidati prejšnjo nedeljo niso dobili absolutne večine.
Izidi so sledeči:
K. P Francije 78 sedežev (38 manj kot zadnjič); socialisti 278 sedežev (139 manj); levičarji — neodvisni 51 sedežev (11 manj); zveza republikanske levice in radikali 374 sedežev (8 pridobili); Demokristjani (MRP) 108 sedežev (20 pridobi-
li); pristaši de Gaulle-a (RPF) 150 sedežev (80 pridobili).
Zmerna desnica in neodvisni 468 sedežev (142 pridobili).
Kantonalne volitve se vršijo v kantonih, ki imajo od 5 do 25 tisoč prebivalcev. Vsled tega je osebni vpliv posameznega kandidata na poedinega volivca večji kot pa vpliv nastopajočih skupin ali posamezne stranke. Zaradi tega ne smemo vzeti dokončni izid kantonalnih volitev kot neko merilo v političnem življenju Francije.
Taifun na Japonskem
V	nedeljo in ponedeljek 14. in 15. t. m. je zajel Japonsko najhujši tajfun, kar se jih do sedaj spominjajo v zadnjih 20 letih. V 48 urah je pustil za seboj 1200 mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Občutno škodo je napravil tudi polju. V nekem kraju se je usul plaz, ki je zasul 14 oseb. Prometne zveze so tudi v velikem neredu. V mnogih krajih vlaki in avtobusi sploh ne vozijo. Vojaška oblast je tako priskočila na pomoč z velikimi podporami prebivalstvu prizadetih krajev. Tudi Rdeči križ je veliko pomagal s podporami in tako lajšal gorje ponesrečencem.
XXIV. socialni teden ital. katoličanov
vMtdardtui
Triindvajseta nedelja po binkoštih
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 9, 18-26)
Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, glej, pristopi neki načelnik shodnice, pade predenj in pravi: Moja hči je pravkar umrla. Toda pridi, položi roko nanjo in bo živela. — Jezus vstane ter gre z njim in učenci ga spremljajo. In glej, žena, ki je na krvotoku trpela dvanajst let, je pristopila od zadaj in se dotaknila robu njegove obleke. Mislila si je namreč: Ako se dotaknem le njegove obleke, bom ozdravela. — Jezus se obrne, jo pogleda in reče: Zaupaj, hči, tvoja vera te je ozdravila. — In žena je bila zdrava od tiste ure. Ko je tedaj Jezus prišel v načelnikovo hišo in videl piskače in razburjeno množico, je rekel:	Umaknite	se,	zakaj
deklica ni umrla, ampak spi. — In posmehovali so se mu. Ko je pa množica bila odpravljena, je vstopil in deklico prijel za roko in je vstala. In glas o tem je šel po vsej tisti deželi.
□
Na svojem četrtem jadranju proti Ameriki je Krištof Kolumb veliko trpel. Najhuje je bilo 15. decembra 1502. Iznenada so mornarji prestrašeno zaupili in kazali v daljavo. Naenkrat se je dvignil vihar in gnal ogromne valove proti Kolumbovim ladjicam. Jasno je bilo, da. bi bili zgubljeni, če pridejo valovi do njih. Ko je videl Kolumb obup svojih mornarjev, je spoznal, da je rešitev samo pri Bogu. Česar se dotakne Kristus, ne more več škodovati. Padel je na kolena in zaupno prosil za pomoč. Po nekakem notranjem navdihnjenju vstane in naredi velik križ pogubnim valovom. In res, va-
Če komu, je nam iz Slovenskega Primorja lahko razumeti Misijonsko nedeljo.
Misijonska nedelja (predzadnja v oktobru) ima namen vzbuditi oziroma poživiti med katoličani smisel za misijonsko sodelovanje.
Kaj pa hočejo misijoni? Dati Cerkev Kristusovo tistim narodom, ki je še nimajo, kajti do nje imajo oni prav tako pravico kot drugi, ki jo že imajo, in njim je prav tako koristna in potrebna kot nam.
Kaj pomeni Cerkev in vera v življenju kakega naroda, to vemo dobro vsi Slovenci, kajti zgodovina nas uči, da bi nas brez Cerkve in vere danes ne bilo. Smrtne nevarnosti turških vpadov, protestantizma in komunizma, v katerih bi utonili, ako bi se jim preduli in jih zmagujemo v moči naše vere in s pomočjo Cerkve.
Še posebno pa znamo ceniti vero in Cerkev rojaki iz Slovenskega Primorja. Ko je v vsem drugem javnem življenju slovenska beseda in pesem morala utihniti, smo si jo ohranili na verskem polju, v cerkvi. Isto ali podobno doživlja tudi naše izseljenstvo:	Prav okrog verskega
življenja, cerkve in duhovščine se najbolj ohranjuje pristno slovenstvo med rojaki po svetu.
Zato in zaradi globine verske zasidranosti med nami sploh je bilo v Slovenskem Primorju vedno veliko smisla za misijone. Naj omenimo le nekaj dejstev: Središče povojne slovenske misijonske akcije v Ljubljani je dobro vedelo, da sta bili od raznih Marijinih družb misijonsko morda najbolj delavni prav Marijini družbi v Trstu in v Gorici. Msgr. dr. Mirko Brumat je bil eden največjih slovenskih misijonskih delavcev v zaledju, lahko rečemo, da poleg dr. Ehrlica največji. Razmeroma zelo močna je skupina današnjih slovenskih misijonarjev in misijonark iz Slovenskega Primorja, kot na primer. Brat in sestra p. Albin in s. Anica Mi-
lovi so zadnji hip spremenili smer in se zgubili v daljavi. Bili so rešeni.
Tudi mi smo podobni, oziroma naše življenje, majhnim ladjicam na širnem morju. Pot nam je nakazana: doseči nebesa. Toda pot je dolga in nevarna. Večkrat se obzorje stemni. Pot postane negotova. Kdor pa izgubi vero, je s tem izgubil smer svojega življenja.
Kristus mora biti z nami in to vedno. Ob njegovi strani je pot varna. Bolna žena se je samo dotaknila robu Jezusove obleke in je ozdravila. Jezusova moč je prešla v njo. Celo smrt se je morala umakniti Jezusu. Mrtvo Jairovo hčer je prijel za roko in ji ukazal: Deklica, rečem ti, vstani! — Smrt se je umaknila in deklica se je dvignila na svojem ležišču.
Tudi nam je Jezus blizu. Nikamor ga ni treba hoditi iskat. Zadostuje čisto srce in Jezus ga izbere za svoje bivališče. Posebno rad prihaja v našo dušo pri svetem obhajilu. Ob tem živem dotiku z Jezusom duša živi. Ladjica našega življenja ima Krmarja, ki jo varno vodi v večni pristan. Dogaja se prav tako, kot pravi znana romarska pesem:	Je-
zus je z nami, viharje miri, varno v nebesa se peljemo mi!
Ohranimo vedno zaupanje do Jezusa in ga tudi večkrat prejmimo v svetem obhajilu v svoje srce.
NEDELJSKA MOLITEV
OPROSTI SVOJEMU LJUDSTVU, KAR JE GREŠILO, PROSIMO, GOSPOD: DA SE GREŠNIH SPON,
V	KATERE SMO SE PO SVOJI SLABOSTI ZAPLETLI. PO TVOJI DOBROTLJIVOSTI REŠIMO.
klavčič na Kitajskem, g. Ciril Čarga tudi na Kitajskem, brata Marcel in Karel Kerševan CM v Belgijskem Kongu, in tako dalje. Da isti misijonski duh med nami v Slovenskem Primorju še vedno živi, temu je dokaz izdatno sodelovanje na primer tržaške Dekliške Marijine družbe s sedanjim središčem slovenske misijonske akcije v Buenos Airesu.
Misijonska nedelja letošnjega leta naj bi med nami to misijonsko zavest in sodelovanje še bolj utrdila, poživila, pomnožila! Zlasti sedaj, ko oni v okviru Jugoslavije ne morejo v tej stvari nič drugega storiti kot le moliti in trpeli, naj bi mi, ki uživamo svobodo verskega zunanjega udejstvovanja, toliko večji delež doprinesli k slovenski delavnosti pri tem največjem podjetju Cerkve, nje razširjenju po vsem svetu, posebno še, ker vemo, da so danes katoliški misijoni edina resnično učinkovita odporna sila proti armadi komunističnih propagandistov med masami azijskih in afriških narodov.
Škofovski koncil treh BenečlJ
Od 10. okt. do 14. okt. se je vršil v Benetkah škofovski koncil, katerega so se udeležili poleg pristojnih škofov pod predsedstvom heneškega patriarha, zastopniki vseh stolnih kapitljev. Pri tej priliki je bila slovesno proglašena nova postavodaja
v	vso beneško cerkveno provineijo. Poleg opost. administratorja sta ob tej priliki zastopala goriški prvostolni kapitelj kanonika msgr. Marcon in msgr. Velci.
Koledar za prihodnji teden
21. oktobra. NEDELJA. 23. pobinkoštna. Uršula.
22. PONEDELJEK. Vera, mučenica.
23. TOREK. Teodon, mučenec.
24. SREDA. Rafael, nadangel.
25. ČETRTEK. KrLšpin, mučenec.
26. PETEK. Veseljko, škof.
27. SOBOTA. Antonija.
Socialni teden pomeni teden socialnih študijev in razprav o socialnih vprašanjih, ki v naši prehodni dobi iščejo za občni blagor naroda pravilno rešitev. Katoličani se pri svojih posvetovanjih drže socialnih okrožnic papežev in na podlagi izkušenj narodnega gospodarstva izza zadnjih desetletij utirajo nova pota bodočemu gospodarskemu razvoju. Take socialne tedne prirejajo po vseh zapadnih državah. Udeležujejo se jih sociologi-izvedenci v družabnih in gospodarskih vedah iz dotičnega naroda od vseučiliških profesorjev do sindikalnih voditeljev, zastopniki delavcev in delodajalcev. Dostop imajo vsi, ki jim je pri srcu rešitev težkega vprašanja, kako urediti nov pravičen in vsem stanovom človeške družbe zadovoljiv družabni položaj. Italijanski katoličani so po dolgem presledku druge svetovne vojne priredili v Genovi že 24. socialni teden koncem sept. t. 1. Tudi naše čitatelje mora zanimati, o katerih sodobnih socialnih vprašanjih so tam predavali, debatirali in do kakšnih zaključkov so prišli.
Letos so si zadali nalogo preštudirati odnose delavskih udruženj (sindikatov) do bodočega ustroja človeške družbe v državi. Po zelo razboritih predavanjih, ki so jim sledile dolge in temeljite debate, so prišli do naslednjih zaključkov:
1)	Udruženja delavcev v sindikatih so nujno potrebna. Postala so v svojem razvo-
Še o Jaborn" zbornika umetnosti in razprav
V	tiskarni »Carinthia« v Celovcu je pred kratkim izšla 128 strani debela knjižica z naslovom »Tabor, zbornik umetnosti in razprav«. Zamisel tega zbornika je izšla iz Trsta, večino člankov so res prispevali nekateri sedaj v Trstu živeči razumniki iz katoliškega kulturnega kroga. V Trstu je bila stvar tudi urejena in poslana v Celovec v tisk. V Trstu se prodaja sedaj po 500 lir za izvod, v knjigarnah pa po 600 L. Prispevki so politične, kulturne in leposlovne vsebine. Pisci so deloma podpisani, deloma so imena izmišljena, pr-
vi	sestavek, z naslovom »Nova pota«, pa je sploh nepodpisan.
Knjižica ima vec resnih razprav in je kot taka pomembna. Zaradi prvih dveh sestavkov (Nova pota in Slovenski položaj 1951), ki imata politično in politično polemično ost, pa je mnogo izgubila na svoji vrednosti kot zbornik razprav. V eni zadnjih številk smo kot kronisti poročali o izidu zgoraj navedenega zbornika. Povedati pa moramo, da nam nekatere stvari v tem zborniku niso všeč. Oba omenjena sestavka sta namreč pisana na način, ki katoliški skupnosti slovenskega naroda škoduje, ker hočeta ustvariti videz, da so slovenske katoliške množice razcepljene, oziroma grozi, da do tega razcepa res pride. Vsakdo ima pravico, ustvariti si svoje politično gledanje in ga izražati, tudi katoličani. Pri tem lahko pride do nasprotnih stališč v tem ali onem vprašanju. Mislimo pa, da se je pri tem treba držati meja dostojnosti in iskati vedno tisto točko, kjer se lahko obe gledanji stikata. To pa je možno le, če se držimo stvarnosti, če razpravljamo obkjektiv-no in že v naprej izključimo vsake domneve, podtikanja in nepravične obtožbe na račun nasprotnika.
Tega se sestavljalca omenjenih dveh člankov nista držala. Države Jugoslavije ne ločita od režimov, ki so v njej vladali. Napadata dr. Kreka in večinsko slovensko stranko, ki so jo podpirali katoličani, kot sokrivca za sedanji kom. režim v Sloveniji Domnevnim nasprotnikom pripisujeta vse slabo, ne da bi istočasno razložila okolno-sti, ki so kake pojave povzročile, in ne da bi omenjala dobre strani. Dr Kreku neupravičeno odrekata legitimacijo, da bi zastopal Slovence v emigraciji. S tem rušita najmočnejšo slovensko avtoriteto v emigraciji in slovensko protikomunistično enotnost. Krivično mu očitata diktatorske težnje, z očitnim namenom, da bi mu vzela potreben ugled itd.
Mislimo, da smo Slovenci tako v domovini kakor izven nje že sedaj veliki reveži, brez potrebne moči, tlačeni od narodnih sovražnikov, ki jih imamo mnogo, prijateljev pa malo. Če se bomo začeli še med seboj gristi in biti na ta način, potem bo naša samozavest še manjša, volja za narodno delo pa bo izginila. Rušilce narodne enotnosti zato najodločnejše odklanjamo, njih delo pa obsojamo.
Mi vemo, da sc tudi nekateri sodelavci »Tabora« z omenjenima člankoma ne strinjajo. Vemo, da sta bila ta dva članka objavljena brez njih vednosti. Želimo, da bi kdo izmed njih tudi javno podal tozadevno izjavo in tako obsodil tiste, ki narodnih koristi ne znajo prav ceniti.
ju zelo važni faktor medsebojnega družabnega sožitja. Da bodo pa dosegla svoje cilje pravično urejene družbe, naj se v svojem delovanju držijo načel in dulia Kristusovega evangelija.
2) Delavci, ki izvršujejo dela iste ali podobne stroke, imajo že po naravi pravico združiti se v tozadevne sindikate in v njih svobodno težiti, da dosežejo svoj cilj. Zavedati pa se morajo tudi svoje odgovornosti do državne skupnosti in občnega blagra.
3) Ta cilj je varovati koristi svojega stanu, dvigati njegovo življenjsko raven ne samo v gospodarskem ampak tudi v umskem in vzgojno moralnem oziru.
4) Za pravično udejstvitev mezdnih odnosov do delodajalcev naj se poslužujejo sindikati kolektivnih delovnih pogodb, a naj imajo vedno pred očmi pri tem tudi zahteve občne blaginje.
5) Stavke. V deželah svobodnega gospodarstva mora sindikatom biti pripoznana pravica do stavk, a to šele potem, ako niso nič zalegli vsi poizkusi za mirno poravnavo. Stavke pa imajo svoje meje ob zahtevah občne blaginje, ki imajo večjo važnost kot zahteve posameznega stanu.
6) Neodvisnost sindikatov od političnih strank. Ker je delavski sindikat svobodno in avtonomno udruženje delavcev, ki stremi za popolnoma drugačnimi cilji, kot jih imajo politične stranke, mora biti tako glede svoje organizacije, kakor tudi glede svojega udejstvovanja neodvisen od političnih strank. Sindikat varuje koristi svojih udružencev, politična stranka išče širji delokrog: upravo države. Sme pa v posameznih primerih sindikat iskati stike s politično stranko, kadar gre za brambo sindikalnih svoboščin in vzporeditev sindikalnih koristi s splošno državno politiko.
7) Odnosi sindikatov do države. — TJ-druženje delavcev ne obstoji po milosti in volji države, ampak ima svoj izvor v prosti volji delavcev dotične stroke, ki jo
Po vatikanskih statistikah živi v državah pod komunistično vlado nad 50 milijonov katoličanov. Skupno je bilo v teh državah 11.000 duhovnikov žrtev preganjanja. V teh državah je že 64 škofij od 130 brez škofa. Na Kitajskem jih je od 146 škofijskih vikarijatov 21 brez škofa, na Koreji pa 4 od osmih. Manjkajoče škofe so bodisi ubili, odvlekli v pregnanstvo ali zaprli, mnogokrat pa tudi ni bilo mogoče dobiti naslednika. V Rusiji, Litvi, Romuniji in Severni Koreji so zaprli ali
Zavod „Germanicum“ y Rimu
Predzadnja številka našega lista je prinesla neko novico, po kateri je bilo posneti, da se gojenci v zavodu »Germanicum« pripravljajo s študijami za bodoče vseuči-liške profesorje in papeške diplomate. Ta neumestna in neresnična opomba je povzročila precej smeha in pikrih opomb o resnosti našega lista. V opravičilo uredništva moramo ugotoviti, da je ta »novica« prišla v naš list le zaradi odsotnosti glavnega urednika. Neki nepoučen dopisnik jo je listu poslal in tako je zagledala beli dan. Da ne bo nesporazuraljenj porabimo to priliko, da našim čitateljem spregovorimo par besed o tem zavodu.
Za časa Lutrove krive vere na Nemškem je hotel sv. Ignacij Lojolski ustanoviti v Rimu zavod za vzgojo duhovščine, ki naj bi nesla novega duha med od protestantov okužene dežele in papež Julij III. je zato ustanovil na pobudo sv. Ignacija dne 31. avg. 1552 posebno semenišče z imenom: »Collegium Gcrmanico-Hungaricum«. Pravila tega novega vzgojnega zavoda so potem postala vzor za vse seineniške reforme tridentinskega koncila. Poznejši papeži so s posebnimi dotacijami ta zavod tako opremili, da še danes obstoja. Poslopje zavoda so na novo pozidali med leti 1940-44; nova zavodova cerkev pa bo posvečena na čast sv. Petru Kaniziju, ki je bil med utemeljitelji tega zavoda. V zavod, ki ima prostora za okrog 100 gojencev, sprejemajo dijake iz vseh škofij, ki so nekoč bile v mejah nemškega rimskega cesarstva.
V	zavodu samem ni nobene teološke šole, ampak gojenci obiskujejo s stotinami drugih bogoslovcev Gregorijansko univerzo.
Dosedaj je bilo v zavodu vzgojenih nad 7000 duhovnikov iz omenjenih dežel, med njimi tudi veliko Slovencev. Dr. M. Opeka
je država dolžna pripoznati. Da pa bodo sindikati v stanu uspešno zastopati koristi svojih udružencev, je treba doseči način, da jim bo dana možnost stalnega dostopa — ali še bolje stalnega zastopstva pri odločilnih mestih državnega vodstva.
8)	Katoličani in sindikalne organizacije.
—	Ker se krščanski pogled na svet in tuzemsko življenje bistveno loči od drugo-verskega ali celo brezverskega pojmovanja o življenju, zato je želeti, da katoličani vstopajo v sindikate, ki jih preveva duh krščanstva. Kjer pa vsled zgodovinskega razvoja takih sindikatov ni, naj se katoličani pridružijo versko brezbarvnim sindikatom pod pogojem, da se v njih spoštujejo temeljna načela človeškega sožitja, to je svoboda vesti in vere. V tem slučaju pa naj katoliški delavci ustanove lastna izven-sindikalna udruženja, ki bodo skrbela za njih versko in moralno vzgojo, in kjer bodo jmeli tudi priliko poglobiti se v socialni nauk Cerkve. Globoko verni in temeljito izobraženi katoliški člani takih sindikatov naj bodo tudi v brezbarvnih sindikatih živahno delujoči člani in naj se v vsem svojem delovanju zvesto drže evan-gelskih smernic. S tem bodo mnogo pripomogli k prospehu svojega sindikata.
□
To so v glavnem zaključki študij in posvetovanj letošnjega 24. socialnega tedna italijanskih katoliških sociologov. Naši či-tatelji naj povzamejo iz njih vsaj ta nauk, da naj bo vsak delavec član vstreznega sindikata svojega stanu in če je ta brezbarven, naj tam ostane zvest svojemu krščanskemu prepričanju. Svetovali bi pa vsem, naj se poleg sindikata pridružijo versko-kulturnemu udruženju katoliških delavcev v Italiji, ki nosi kratico ACLI in gre na roko svojim članom z nasvetom in podporo v marsikateri zadevi njih poklicnega življenja.
izgnali dejansko vse katoliške *kofc in nekateri so že umrli v zaporu. Mnogo katoliških duhovnikov je med begunci v Zahodni Nemčiji, ki so pobegnili iz Vzhodne Nemčije. Od prvotnih 6000 duhovnikov jili le še 2800 deluje v Vzhodni Nemčiji in njihovo število se stalno manjša, tako da okrog 80 odstotkov vernikov pogreša verske oskrbe. Komunisti so v zadnjem času razdelili med prebivalstvo komunističnih podložniških držav več kot 30 milijonov izvodov v Moskvi natisnjenih protikatoliških publikacij.
je v svojih rimskih spominih celo lepo opisal življenje v tem zavodu v zadnjem desetletju preteklega stoletja. Tudi iz naše nadškofije je bilo nekoliko duhovnikov vzgojenih v tem zavodu, ki šteje sedaj nekaj nad 80 gojencev
Vzgojno vodstvo zavoda je od početka v rokah jezuitov. Če je iz tega zavoda izšlo veliko škofov in učenjakov je pač ta le dokaz, da zavod res temeljito vzgaja svoje gojence zn dobre duhovnike in ne, kakor je hotel naš dopisnik, samo za vseučiliške profesorje in še manj za cerkvene diplomate.
S. s.
40.000 otrok na francoskem evharističnem kongresu
Koncem preteklega septembra se je vršil v Nimesu v Franciji francoski evharistični kongres, na katerega je podal sv. oče kot svojega zastopnika kardinala Klemena Mi-caro. Kongres so otvorili s prečitaujem osebnega papeževega pisma kardinalu le-gatu.
Nepozabljiv pogled je nudilo 40.000 dečkov in deklic, ki so prišli iz vseh krajev Francije in katerim je bil posvečen prvi dan kongresa. Kakor nepregledna čreda nedolžnih jagnjet se je zgrnila mladina okoli oltarja evharističnega Jagnjeta, ki se pase med lilijami. Sicer je evaharistični kongres veljal ravno mladini, kajti glavno vprašanje, ki ga je kongres obravnaval, je bilo vprašanje o evharistični vzgoji mladine. Izbcro tega vprašanja je sv. oče v svojem pismu na kardinala legata posebej pohvalil. Kongres se je zaključil z radijskim nagovorom sv. očeta in s slovesno evharistično procesijo, kateri je prisostvovalo kakih
300.000 vernikov.
©6 misijonski nedelji
Statistični podatki o preganjanju Cerkve v komunističnih državah
Ob zaključka gledališke sezone smo v našem listu opozorili na izrazito kulturno boljševiško dramo Bratka Krefta, ki jo je igralo tržaško narodno gledališče. Pokazali smo, kako je SNG v službi Komunistične partije in kako mora delati zanjo propagando s svojimi predstavami. Tedaj se je bil najprej »Primorski dnevnik« zaletel z silovitim napadom na naš list, ker smo to resnico povedali svojim bralcem. Ko smo mu odgovorili, je umolknil. Da smo povedali resnico, je znak njegov molk in začetek novega igranja tega gledališča v tej sezoni.
V	nedeljo je isto gledališče igralo v auditoriju Ljudskega doma na sedežu ZVU Krleževo dramo »Gospoda Glembajevi«. To delo gre v svoji kulturno boljševiški propagandi še za stopnjo dalje. Drama slika propad zagrebške gospode (stare). Ne spuščamo se v literarno vrednost tega dela. Ce drugega ne, vsaj umestno ni, da bi to delo igrali v Trstu, oziroma na Tržaškem. Da bi ne mogli najti nobene umetniško boljše drame, vodstvo gledališča ne more trditi. Toda, težko najde bolj razkrojeval-no in kulturno boljševiško delo kot je to. In zato je drama prišla na gledališki spored takoj v začetku sezone.
Ne bomo podrobno govorili o tej drami. Tudi se ne spuščamo v dobro igranje in režijo. Kot katoliški list se bomo ustavili le ob podobi duhovnika, kakor ga prikazuje ta igra. V Celjskih grofih so našemili nekega igralca v patra in ga kot največjega pijanca in grobijana porivali iz enega kota odra v drugega. Y Glembajevih je šlo gledališče še korak naprej. Izbralo je igro, v kateri nastopa »titulami vikar«, monsignor, tajnik in hišni prijatelj grofice, seveda največji »reakcionar« in moralna propalica. Ko mu Krleževi revolucionar »izprašuje vest«, mu pisatelj ne da v usta nobenega pametnega stavka in režiser mu vdano skloni glavo, da mora nazadnje samo prositi, naj obtožbe prekliče »zaradi ljudi«. Prepričani smo. da je SNG doseglo svoj namen: s komunističnimi frazami in s komunističnim blatenjem ter s sovraštvom do Cerkve je ponovno osmešilo in ponižalo katoliškega duhovnika.
Ob vsem tem bi radi vprašali SNG fole: Če je SNG res v uargdni službi in ima neko kulturno nalogo, kako to, da ponovno (menda ne bodo rekli, da slučajno!)
Mnogi mošti ne vrejo!
Za trgatev ni bilo letos najbolj primerno vreme. V splošnem so bile v zadnjem času vse noči mrzle, mnogi pa so trgali tudi v prav mrzlih dneh. Kdor je meril v dotie-nih dneh toploto mošta iz komaj premletega grozdja, je lahko ugotovil, da ni znašala toplota teh mostov niti 9-10"C. Če so bili naliti sodi s tako mrzlim moštom, ni čudno, če mošt ni začel kipeti tako hitro, kot v drugih letih.
Mislimo, da danes že vsak naš vinogradnik ve, da mora imeti mošt gotovo toploto, če hočemo, da bo pravilno vrel. Ta toplota pa mora znašati v sodu najbolje okoli 25» C.
Vemo, da se mošt med vrenjem sam u-greje in večkrat znaša toplota kipečega mošta tudi 10° C več kot toplota v kleti. A kaj naj naredimo, da bo mošt začel kipeti ?
Dvoje je potrebno: segret je kleti in se-gretje mošta.
Klet moramo segreti najmanj 15" C, na največ 20°. To je lahko dosegljivo z odgovarjajočo pečjo, ki pa naj ne pušča svojega dima v kleti. Mošt se ga bi kmalu navzel in dobil tako duh po dimu, ki je sicer odpravljiv, kar pa je združeno s stroški.
Ko je klet segreta, moramo poskrbeti, da se tudi mošt segreje. S segrevanjem kleti dosežemo tudi segretje mošta, a to gre zelo počasi. Ni izključeno, da bi morali držati v kleti toploto od 18-20" eeli teden, predno bi se ogrel mošt v sodu od 9 na 15° ali kaj več. Zato pa zvišamo toploto mošta v sodu s segrevanjem mošta samega. V dobro opremljenih velikih kleteh imajo v ta namen posebne šfcgrevalne priprave, naš skromni kmet si pa bo moral pomagati drugače, pač kot more.
Zato bo segrel mošt v sodu tako-le: v večji kotel Im nalil mošta in ga segrel. Ta mošt pa ne sme vreti, temveč mora postati samo mlačen. V tak mošt potopljeni toplomer ne sme kazati več kot 60° C. Kako važen je toplomer! Če pa si toplomera nočeš nabaviti, potem naj ho mošt največ
tako blati v svojih predstavah katoliškega duhovnika ?
Ali niso te predstave dokaz, da je SNG samo komunistična ustanova in da mu je kultura le ponižna dekla, ki služi za propagando? Ali ni res, da to ni narodno delo, ampak samo partijsko in narodni skupnosti škodljivo na tem ozemlju, kjer je slovenstvo v takem težkem položaju?
Kako morejo brez sramu isti propaga-torji klicati tudi katoličane k nekemu skupnemu nastopu, če pa s svojimi prireditvami pljujejo v obraz na neokusen način duhovniku?
Kaj pravijo tisti apostoli Titove komunistične diktature, ki hodijo tudi okoli katoličanov in okoli duhovnikov predvsem, češ, naj bi skupno delali na narodnem področju, saj da Titov komunizem niti ni več komunizem. Ali take predstave ne odkrivajo plačane poslance? In kaj pravijo vsi tisti, ki so že nasedli tem vabam?
Dolžnost katoliškega lista je, da pove svojim čitateljem resnico o teh predstavah.
V	Glembajevih je toliko surovosti, toliko vlačugarstva in toliko banalnosti v izražanju, da se mora človek zdrzniti ob tem, da gleda in posluša te predstave mladina, večkrat še prav zgodnjih let. Opozarjamo starše, naj malo pomislijo, kam pošljejo svoje otroke. Čeprav so do vere indiferentni, ne moremo verjeti, da bi jim bilo vse eno, kam hodijo in kaj poslušajo njihovi otroci.
Tudi ta večer so naredili reklamo za svoj komunistični kulturni dom. Tam bodo lahko neovirano širili komunistično, brezversko propagando. Tudi tu mora katoliški list povedati odkrito: Primorci, za tak dom in za tako propagando ne bomo dajali denarja. To ne bo Narodni dom kot smo ga imeli nekoč, ampak bo to partijski dom. Tega pa lahko mirno plača Titov komunistični režim kot meče milijone vsak dan za drugo svojo propagando. S svojimi žulji si bomo rajši zgradili drugačen, nekomunistični dom, ki bo služil našemu narodu, ne pa komunizmu!
Poudarjamo, da SNG s takimi predstavami opravlja med Tržaškimi Slovenci največje razdiralno delo. Med nas seje sovraštvo in ra^or. Tako delo je ne samo malo kulturno, ampak slovenstvu na Tržaškem škodljivo.
toliko topel, da lahko v njem držiš prst. lako segret mošt zliješ potem v sod, dobro premešaš in na ta način dvigneš toploto.
Seveda je tu potreben mali račun. Če se-greješ kotel od 40 litrov mošta na 60° C, bo ta količina mogoče zadostovala za sod od 7 hi, bo preveč za sodček od 1 hi in očividno premalo za velike sode, za botone.
Za primer vzamemo sode, v katerih je 100 litrov, 600 in 1500 litrov mošta. Za segrevanje pa imamo na razpolago kotel od 40 litrov, mošt v sodu pa kaže 12° C toplote. Mošt v kotlu segrejemo na 60° C. Račun je sedaj naslednji:
1) Sodček od 100 litrov: Če odvzamemo 40 litrov = kotel, ostane v sodčku 60 li-trov s toploto 12°. Torej je v sodčku v celoti 720 (60X12) kalorij. S segretjem 40 litrov na 60° , dobimo 2400 kalorij (40X60). Če ta segreti mošt zlijemo k ostalemu v sodček, in premešamo, imamo v 100 litrih mošta 3120 kalorij in tak mošt bi kazal nad 31° C, kar je preveč. Račun pokaže, da bi zadostovalo segreti 40 litrov mošta na 20" C.
2) Sod s 600 litri mošta: Če napravimo tozadeven račun pridemo do zaključka, da bo moral kazati mošt nekaj nad 15° C, če bomo segreli in primešali 40 litrov na 60° C segretega mošta. To bi bilo kar nekam v redu.
3) Boton od 15 hi: Če tu segrejemo 40 litrov mošta na 60" in smo ga premešali z ostalim v sodu, smo g tem dvignili toploto od 12° C komaj na 13 1/4 C, torej mnogo premalo. Tu bi morali segreti vsaj 3 take kotle mošta, vedno na 60" C.
Pri vsem tem pa moramo upoštevati tudi naslednje: Če smo mošt segreli na 60" C, smo s segrevanjem zamorili v tem moštu vse kipelne glivice. To dejstvo ne igra vloge, če premešamo segreti mošt veliki množini naravnega mošta. Je v tem že še dovolj kipelnih glivic. — Če pa prilijemo segreti mošt k mali količini naravnega mošta, je v takem moštu glivic premalo. Te se sicer same razmnožijo, a zato je potreben čas in tak mošt bo začel kipeti pozneje kljub odgovarjajoči toploti. — Če
pa bi hoteli izzvati takojšnje vrenje, bi morali dodati umetnih glivic.
Na vsak način pazite sedaj, da bodo mošti pravilno pokipeli.
*
Sladkor v prejšnjih časih
Vsi vemo, da je danes sladkor eno najvažnejših hranil za človeštvo, skoraj tako važen kot vsakdanji kruh. Kako pa so živeli naši pradedje, ki niso imeli na razpolago tega redilnega živila?
Stari Grki in Rimljani in sploh človeštvo pred in v dobi Kristusovega življenja sladkorja niso poznali. Svoje jedi so sladkali z medom. Ker pa tega ni bilo več kot danes, si ga je lahko privoščil le bogatejši sloj. — To stanje je trajalo še pozneje v srednji vek, vse do križarskih pohodov. Pa tudi potem so si lahko samo bogatejši privoščili sladkorja.
Zanimivo je, da niso pri začetku smatrali sladkorja za živilo, temveč za zdravilo. Do začetka 18. stoletja so prodajali sladkor v lekarnah in je bil zelo drag. Stoletja so se trgovski sloji borili za to, da bi smeli tudi oni kupčevati s sladkorjem.
Voditelj jugoslovanske države Tito je po svojem poreklu delavec samouk, po svoji življenjski karieri pa revolucionar, ki mu je bila do sedaj sreča precej naklonjena. Ker je samouk - revolucionar, ni imel časa, da bi se v življenju dokopal do globlje humanistične izobrazbe. To se mu pozna posebno pri govorih, ki so navadno natrpani z nauki iz marksističnih in podobnih virov, a nimajo nikake miselne globine niti originalnosti. Tito je revolucionar, • včasih tudi politik, a govornik ni. Zato se v svojih govorih zelo rad kam zaleti v upanju, da bo njegova glava trša od glave njegovega bližnjega. Tako se je zgodilo, da se je v dveh govorih v preteklem tednu, in sicer v Zagrebu in v Rankovi-čevem (popreje Kraljevo), zaletel v svoje nasprotnike desno in levo, v domačo reakcijo in kominformistične agente, v Sovjetsko zvezo in Amerikance, in končno še v Vatikan. Kaj je drugim očital, nas toliko ne zanima, pač pa ne moremo mimo njegovih očitkov iznešenih zoper Vatikan in katoliško Cerkev, ki sta jih prinesla tudi »Primorski dnevnik« in »Soča«. Tito pravi:
»Bilo bi napačno, če bi kdo mislil po oni pomoči, ki so nam jo dale Amerika, Anglija, Francija in druge Zapadne države, da v teh državah, ki so nam prijateljsko naklonjene, ni sovražnikov naše države. Povsod jih je. Tu je v prvi vrsti katoliška Cerkev — Vatikan, ki izpodjeda naše pozicije v vseh državah, ki iščemo pomoč, ki nam je potrebna.«
Ob tem očitku poglejmo si jasno v oči, ne zaradi Tita, temveč zaradi titovega časopisja pri nas, ki take očitke ponatisku-je, da jih naši ljudje berejo. Tito očita katoliški Cerkvi: 1. da je sovražnik Jugoslavije; 2. da nasprotuje pomoči, ki jo Zapadne države nudijo sedaj Titovemu režimu. Poglejmo, kaj je na tem resničnega.
Predvsem vprašamo diktatorja Tita in z njim vse njegove privržence pri nas od kdaj sta Tito in njegov režim jugoslovanska država? Bil je v zgodovini vladar, ki je rekel o sebi: »Država to sem jaz.« Ni dolgo od tega so nekaj podobnega trdili o sebi neki drugi možje v Nemčiji in Italiji, o katerih pa sedaj vsi sodijo, da so bili diktatorji in nič drugega. Spada Tito s svojim režimom tudi v njih družbo? Mi kot demokrati delamo razliko med režimom in državo, med ljudstvom in stranko, med narodom in vlado. Tako smo se naučili pri demokraciji in tako bomo sodili vedno do smrti. Nekaj drugega je režim, nekaj drugega je država; nekaj drugega je vlada in nekaj drugega je narod. Tega se ne bomo naveličali ponavljati, dokler se samozvanci v Jugoslaviji ne bodo naveličali ponavljati, da so oni država. Oni so trenutna vlada na oblasti, stranka, ki je dobil oblast v roke in vpeljala diktaturo, in nič več. A nikdar niso bili in ne bodo jugoslovanska država in še manj jugoslovansko ljudstvo.
Zaradi tega govoriti, da je Cerkev proti jugoslovanski državi, je bedastoča, ki jo more izreči le kak megaloman, ki sodi o sebi kot je sodil oni bovški župan: »Na nebu je Bog, na zemlji sva jaz in cesar, potem pridejo trije kupi gnoja in tam daleč daleč ste vi, uboga raja.«
Cerkev in Vatikan nista sovražnika nobene države in nobenega režima kot takega. Sv. oče ima svoje diplomatske zastopnike v kakih 40 državah in prav toliko jih je zastopanih v Vatikanu. Med temi najdemo države, ki jim vladajo protestanti,
L. 1372 je bilo določeno, da sme uporabiti francoska kraljica letno okoli 10 kg sladkorja, kar je predstavljalo vrednost
100.000	frankov. Kakšno stoletje pozneje je bila osredotočena trgovina sladkorja v Benetkah. L. 1574 je beneška republika vprizorila sprejem francoskemu kralju Henriku III. in pri tem sprejemu je bilo vse napravljeno iz sladkorja. Vsa Evropa se je čudila temu razkošju, ker takrat je bil sladkor tako dragocen, kot dragulji.
Sladkor se je pocenil in postal predmet splošne potrošnje z industrijo pesnega sladkorja (pred približno 150 leti) in z razvojem živega mornariškega prometa, ko so začele prihajati v Evropo velike količine trsnega sladkorja.
Danes se porabi na celem svetu okoli 250 milijonov q sladkorja, od katerega sta približno 2/5 iz pese, ostale 3/5 pa iz trsa. Na vsakega človeka na svetu bi prišlo letno približno 10 kg sladkorja, a potrošnja znaša na vsakega Amerikanca po 50 kg, na Angleža, Danca, Šveda nekaj manj, na Italijana in Jugoslovana pa okoli 7 kg letno, na pripadnike mnogih drugih narodov pa še manj.
budisti, mohamedanci. Pred kratkim je zastopnik turške države izjavil sv. očetu, da tudi Turčija misli na to, da bi navezala diplomatske stike z Vatikanom. Le pomislite, Cerkev se je borila s turško državo vsaj pol tisočletja na življenje in smrt, sedaj pa se bosta povezali med sabo s prijateljskimi diplomatskimi vezmi. Cerkev torej ne sovraži nobene di‘žave, ni sovražnica nobenega ljudstva. Kako to, da bi bila izjema edinole Jugoslavija, kjer je skoro polovica državljanov katoličanov?
Prav tako je res, da Cerkev in Vatikan ne sovražita nobenih režimov kot takih, da le puste Cerkvi potrebno svobodo, da lahko vrši svoje božje poslanstvo. Zato živi Cerkev v prijateljstvu z demokracijami zapadnega vzora, kakor tudi z raznimi manj demokratičnimi režimi. Živi v miru z republikami kakor tudi s kraljestvi. V encikliki »Immortale Dei« je Leon XIII. izrecno zapisal, da Cerkev ne obsoja nobene državne oblike (režima) kot take. Zato naj bo Tito le miren in z njim vsi njegovi pajdaši, če menijo, da jih Cerkev sovraži. Cerkev jih ne sovraži, toda oni sovražijo Cerkev in Vatikan. Zato pa mislijo, da tudi Vatikan in Cerkev njih sovražita.
Titov režim je s svojim naukom in s svojim postopanjem pokazal, da sovraži Cerkev in Vatikan. Pokazal je to že v ustavi, ko je izvedel nasilno ločitev Cerkve od države; ko je pridržal sebi ves monopol pri vzgoji mladine; ko je zatrl v državi, vsaj v Sloveniji, vse katoliške zavode in šole; ko je prepovedal in razpustil vse katoliške organizacije, prepovedal vse katoliško časopisje z malimi izjemami; ko je razpustil toliko katoliških samostanov in zaplenil brez vsake odškodnine cerkveno posest; ko je zapiral in obsojal duhovnike,
ZANIMIVOSTI
Za naše gospodinje
Neki ameriški kemik je iznašel postopek, ki preprečuje, da bi se volnene odeje in rjuhe med pranjem skrčile. Pred pranjem v vroči vodi namočijo odeje v raztopino, ki napravi okoli volnenih stanic zaščitno plast. Do zdaj je prevroča voda poškodovala Staniče in s tem povzročila, da so se odeje skrčile in volna izgubila svoj lesk. Pričakujejo, da bodo z novim postopkom prihranili samo v bolnišnicah ameriške veteranske uprave na leto 171.000 dolarjev.
Naprava za ojačanje sluha
V	Združenih državah so izdelali novo napravo za ojačanje sluha za ljudi z normalnim sluhom. Naprava znatno razširja slušno območje in se z njeno pomočjo lahko sliši tudi najmanjši šum. Novi aparat izdeluje Dynamie Hearing Aid Companv v New York City. Napravo si lahko nadene vsak človek, opremljena je z električno baterijo in visokofrekvenčnim sprejemnikom. Namenjena je zlasti stražnikom in nočnim paznikom.
ker so učili krščanski nauk ali branili svojo vero, in zlasti še ko je obsodil zagrebškega nadškofa Stepinca. Titov režim se je torej postavil med sovražnike katoliške cerkve in je to ponovno pokazal in potrdil. Ali naj zato pričakuje, da bodo verni katoličani v Ameriki, Angliji, Franciji in drugod vse to pozabili ter vpili: »Tito naš, Stalin naš, koFkor prosiš, tol'ko i-rnašu, ko se prikažejo Titovi poslanci s prošnjami za pomoč? Tito in z njim Soča ter Prim. dnevnik naj ne pozabijo, da je Zapad svoboden in da zato smejo tudi katoličani povedati o vsakomur kaj mislijo, in katoliški časopisi zapisati, kaj sodijo. To pa ne pomeni, da sta katoliška Cerkev in Vatikan sovražnika Jugoslavije, temveč le, da katoličani v zapadnem svetu obsojajo jugoslovansko komunistično diktaturo, ki jo je uvedel Tito, ter želijo, da bi njihove vlade pri podeljevanju pomoči jugoslovanski vladi upoštevale, da to ni demokratična, temveč diktatorska vlada. Zato bi moral Tito, če bi hotel biti odkritosrčen, takole reči: »Če na žalost v zapad-nem svetu nimamo povsod samih prijateljev, posebno še če so nam nasprotni katoliški krogi v tamkajšnjih državah, smo si sami krivi, ker v svoji državi preganjamo katoliško Cerkev, zapiramo škofe, duhovnike, elane katoliških organizacij, uvajamo diktaturo in kratimo jugoslovanskim narodom pravo svobodo ...« Tako bi moral diktator Tito govoriti, da bi bil resnicoljuben. Ker pa on ni resnicoljuben, kakor ne ljubita resnice niti Pr. dnevnik niti Soča, je oklevetal Cerkev in Vatikan, kot je že vajen in kot bo delal, dokler bo po zemlji hodil. Kdor pa ima glavo zato, da misli, naj presodi, kdo ima prav, Tito ali ostali svet.
NAŠA GOVORICA
Oni dan je sosed pravil, da mu je gospodam »dal gor« »kvartir, ker ni o pravem času plačal »fita«. Moj tovariš, ki je to žalostno novico slišal, mu je dal ta nasvet: »Kaj si »matast«! Ali ne veš, da so vse »dišdete« prepovedane in da mora gospodar, tistega, ki pravočasno ne plača, prej klicati pred »giudiee conciliatore« na »avdienco«. Tam boš lahko razložil vse svoje »ražone« in če ne znaš laško govoriti je tam že »pront« »interprete«. Tako bo šla stvar na dolgo in ti boš »indišturbirau < še dalje stanoval v hiši.« Sosed je te pravne nasvete mirno poslušal, prikimal z glavo in dejal: »Znaš imeti prav,« vendar pa mi vsa ta »fačenda« nič »prav ne hodi,« če bi imel »solde« bi najrajši plačal, ker hoditi po »tribunalih« se pravi po nepotrebnem zgubljati »žornade«, kar se ob »kvintežini« krvavo pozna.« »Če ni za »fit«, za »kvartin« rebule pa le mora biti«.
Iz tega pogovora sem spoznal, da ga moj sosed rad rukne en kozarec ali dva, pa sem ga povabil na liter rebule, ki tako sladko reže. Ko se je ob tretjem kozarcu odobrovoljil sem ga vzel v šolo dobre slovenščine. In sva začela!
»Gor dati« = lepo slovensko: odpovedati.
»kvartir« = po naše rečemo: stanovanje.
»fit« = Slovenec bo rekel: najemnina.
»matast = v našem jeziku: neumen, bedast.
»dišdeta« = po naše se pravi: odpoved (slovo).
»giudiee conciliatore« spravni sodnik.
»avdienca« = v tem slučaju rečemo Slovenci: razprava.
»ražon« = kdor govori slovensko bo rekel: razlog, pravica itd.
»pront« = to že moraš vedeti, da mi pravimo: pripravljen, pri roki.
»interprete« = to je po laško, mi pravimo: tolmač.
»indišturbiran« = Slovencev nekdo ne dišturbira, ampak samo moti; nemoten. »Znaš imeti prav« = to ni slovensko, mi pravimo: Morda imaš prav.
»faeenda« = pfuj te bodi tujka! Slovenec pravi: zadeva.
»prav ne bodi« mi ne prija, mi ne ugaja, mi ni po godu itd.
»soldi« —- zakaj ne rečeš lepo po naše: denar?
»tribunal«, slovenski: sodišče, sodnija.
»žornada« je stara izposojenka iz laščine, prav je: dnina.
»kvintežina« = plačilni dan.
»kvartin«, so rekli stari Kraševci, Slovenci pa pravimo: četrtinka.
Huda je bila ta šola, toda ker je sosed med tem krepko zalival, jo je potrpežljivo prenesel. Če bo kaj koristila bom povedal prihodnje leto, ko bo rebula že v drugič v sodih kipela. Torej do svidenja !
GOSPODARSTVO
„Vatikan izpodjeda naše pozicije “
(BESEDE DIKTATORJA TITA)
Leto III. - Stev. 42
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3.
S TRŽAŠKEGA
Kako se živi v Trstu
Dolina - Boljunec
Šolske oblasti so ustanovile v Dolini enoletni strokovni industrijski tečaj, ki je že začel s svojim delom. Vsi smo pričakovali, da bo takoj odprta vsaj dvorazred-na strokovna šola, ker je bilo vpisanih čez 90 učencev. Toda zakon je zakon, pravijo na uradih. Zakon ima svojo pot in kadar gre za Slovence, ne pozna niti še tako pametne izjeme in praktične razlage. Tako obiskuje sedaj 35 učencev, ki bi morali v drugi razred strokovne šole, sedmi razred ljudske šole, kjer se namerno poučuje snov za drugi razred strokovne šole. Ti učenci bodo na koncu leta delali izpite. Edino to so mogla doseči vsa prizadevanja zlasti mater, ki so prejšnji teden v veliki skupini obiskale razne šolske urade. O vsem tem se »Delo« na široko razpisuje. V tem časopisu izgleda, kakor da je ta deputacija njihova zasluga in kakor da se sploh nihče drugi ne zanima za stvar kakor samo KP.
Izšla je MISIJONSKA NEDELJA! Pove vam veliko zanimivega iz poganskih krajev.
Po vsem Primorskem so zavedni Slovenci tega mnenja, da sta obe komunistični partiji že nekdaj izgubili legitimacijo za šolsko vzgojo naše mladine! Ta splošna ba brezjemno zadene »Delo« in njegove!
Iz Boljunca objavljamo to veliko in veselo novico: za naše najmlajše je v župnišču ustanovljen otroški vrtec in sicer prav tak vrtec kakor je v Borštu in v Dolini. Komunistična dolinska občina je hotela ustanoviti svoj občinski vrtec, a višje oblasti so sklenile in naredile drugače. Vrtec je že odprt in ima čez 30 malih obiskovalcev. V enem mesecu bo dobil vso novo opremo, kar vse direktno oskrbi zavezniška oblast. Zaradi tega vrtca je bilo v zadnjem mesecu veliko slabe krvi med prizadetimi. »Delo« je iz svoje zakladnice zopet vrglo psovko »sovražniki ljudstva« na vse, ki so si prizadevali za sedanji boljunski vrtec. Mi pa smo mnenja , da bo pravo besedo izrekla — bodočnost. Gotovi smo, da za ustanovitev sedanjega vrtca ne bomo obsojeni!
Praznik otrok v Bazovici
Letošnji oktober je zelo muhast. Na vsak način nam hoče prinesti zimo. Nepretrgoma piha burja in včasih se še sonce skrije. Pretekla nedelja pa je bila vendarle lepa. Burje ni manjkalo, a ni bila tako divja.
Otroci pa se niso dali ustrahovati. Ker je bilo rečeno, da se vrši shod otrok v vsakem vremenu, so se v velikem številu zbrali v Bazovici. Vse župnije iz mesta so bile zastopane in tudi skoraj vse iz dežele. Največ otrok je prišlo iz Trebč. Vseh skupaj jih je bilo okrog 450.
Ob treh so se zbrali v cerkvi, da pozdravijo Boga in Marijo. Veselo so prepevali med litanijami. Po pobožnosti v cerkvi so takoj hiteli v dvorano. Dvorana je bila natrpano polna. Skoraj polovica je morala stati.
Po kratkem pozdravu se je razvil pisan spored. Mali govornik iz Trsta je navduševal otroke, naj vztrajajo v dobrem trdno, kot so trdne kraške skale, ki se ne dajo premakniti. Od srca so se nasmejali pri igrici: Med zamorčki. Zbrano so poslušali pevski duet iz Plavij. Dve majhni deklici sta ob spremljanju s kitaro zapeli
celo vrsto prisrčnih narodnih pesmi. Budno so spremljali dokumentar o slovenskih kolonijah v Devinu in Rigolatu. Nekateri so iskali na platnu sebe, drugi pa znane obraze.
Ob koncu je prišel na vrsto film v barvah iz Marijinega življenja: Mater Dci.
Otroci bi si gotovo želeli več takih praznikov. Nudijo jim priliko za medsebojno spoznavanje, za nastope in za utrjevanje v dobrem. V otrocih se tako goji čut povezanosti v verskem in narodnem oziru.
Kulturni večer v Trstu
Svobodni slovenski pesnik in pisatelj bo stopil pred slovensko občinstvo v Trstu in bo bral iz svojih del. Svobodni pevec bo zapel iz bogate zakladnice naše glasbene kulture.
Večer slovenske pesmi in besede bo 7. novembra v dvorani Ljudskega doma. Že danes opozarjamo na ta večer. Večinoma bodo brali pisatelji in pesniki sami svoja dela. Nastopili pa bodo tudi priznani glasbeni umetniki.
Ta večer bomo tržaški Slovenci pokazali, da tudi zdaj ni v slovenskem umetniku usahnila ustvarjalna moč. Pokazali pa tudi bomo, da cenimo in ljubimo svojo slovensko kulturo.
IV. skupni shod MD in AM
na misijonsko nedeljo 21, oktobra v Trstu
Ko se razhajamo na naših skupnih praznikih, se večkrat sliši želja, da bi zopet kmalu prišli skupaj. Tako lepo in prijetno je, da bratje prebivajo skupaj. To veliko evangeljsko resnico bomo zopet doživeli ^to nedeljo na našem skupnem shodu, ki je že četrti te vrste. Pridite vsi člani obeh verskih organizacij iz mesta in dežele. Ob štirih popoldne začnemo v kapucinski cerkvi na Montuzzi sveti rožni venec, nakar bo govor (g. Janežič) in nato slovesni blagoslov. Za rožni venec bodimo vsi na mestu, ne se takrat šele zbirati. Tisti, ki bi radi kaj pokramljali med seboj, pridite
Po svetu ne moreš! Preveč stane! Marsikaj, kar se godi po poganskem svetu, pa zveš poceni iz Misijonske nedelje. Kupi jo!
prej na Montuzzo. — Takoj po končani pobožnosti v cerkvi gremo po bližnjici v veliko dvorano Ljudskega doma (avditorij), kjer bo misijonsko-marijanska prireditev. Misijonski del bo zlasti posvečen našemu največjemu misijonarju škofu Frideriku Baraga. Opozarjamo, da imajo dostop v dvorano samo člani MD in AM in sicer z vabilom, ki ga dobijo posamezne zastopnice za svoje skupine pri Fortunato. Na dan shoda lahko posameznik dobi ta spored pred cerkvijo na Montuzzi. Prireditev v dvorani bo verskega značaja. Začeli in zaključili jo bomo s skupno pesmijo, brez katere si naših shodov ne moremo misliti.
—	Ker je ta dan misijonska nedelja, zato so vsi naši darovi določeni za svete misijone. V cerkvi bodite člani MD na evangeljski strani, člani AM pa na listni strani. Vsi, ki radi pojete, zasedite prostor v prvem delu cerkve. Pri blagoslovu bodo tudi molitve za redni mesečni shod.
VSE ZA KRISTUSA PO MARIJI!
Zavezniška vojaška uprava je zdaj zaključila sestavo statističnih podatkov, ki jih je zbrala v marcu 1951 s pomočjo vprašalnih pol glede življenjskih pogojev na tem ozemlju. Ta popis je zajel 5684 družin in tako je bilo mogoče zelo točno presoditi življenjske pogoje na vsem ozemlju.
V	skladu s podatki tega popisa z vprašalnimi polami se ceni celotno prebivalstvo anglo-ameriškega področja svobodnega tržaškega ozemlja na 286.194 oseb. To število pa obsega samo družinske enote, ne pa oseb, ki žive v ženskih in moških samostanih, zaporih in podobnih ustanovah. Ob skupnega števila je 133.242 moških in 152.952 žensk. Odstotek samskih je 39.278.
CIVILNA DELOVNA SILA Cenitev civilne delovne sile na STO-ju se naslanja na popis z vprašalnimi polami, ki je zajel 5% stalnega prebivalstva v tržaški občini in 2°/0 stalnega prebivalstva v petih občinah izmed ostalih 6 občin.
V	skladu s tem popisom znaša celotno število zaposlenih v coni 109.295; od tega 82.612 moških in 26.683 žehsk.
STALNO PREBIVALSTVO PO KATEGORIJAH IN SPOLU
	Moški	Ženske	Skupno
Skupno število			
delovne sile	93.270	36.784	130.054
Zaposleni	82.612	26.683	109.295
Nezaposleni	10.658	10.101	20.759
Druge kategorije	39.972	116.168	156.140
Zaposleni z			
gospodinjstvom	29	83.476	83.505
Dijaki	19.821	17.626	37.477
Drugi	21.122	15.066	35.188
SKUPNO	133.242	152.952	286.194
Kratka razčlemba zgoraj navedenih številk dokazuje, da odpade od celote delavcev (ti tvorijo 45,44°/0 skupnega stalnega prebivalstva) 71,72% na moške in 28,28u/o
Ne pozabi prispevati to nedeljo za misijone!
na ženske. Skupno število zaposlenih delavcev tvori 38,19°/o stalnega prebivalstva, število brezposelnih pa odgovarja 7,25 °/o stalnega prebivalstva.
Od 5684 rodbin, ki so bile predmet poizvedovanja, je ugotovljeno, da jih živi 4,8°/o v gosposkih stanovanjih, 28,2°/0 v meščanskih stanovanjih, 31,8°/0 v cenenih stanovanjih, 23,6 v ljudskih in 9,6 v zelo revnih stanovanjih.
Pregled deli stanovanja v pet kategorij, ki se začnejo z »več kot primernimi« in
Ti misijonom - Bog pa tebi - Če nočeš pomagati misijonom ti, bo Bog druge dobil, a tebi ne bo poplačal!
končajo s »popolnoma neprimernimi«. Pri tem uporabljeno merilo označuje za primerno stanovanje ene sobe vključno kuhinjo, na osebo. Ugotovili so, da živi od vseh na področju bivajočih rodbin 61.1°/o v stanovanjih, ki se smatrajo za primerna; 38,9% rodbin stanuje v stanovanjih, ki so označena za neprimerna, 4.9°/0 pa v brezpogojno neprimernih stanovanjih, v katerih pride manj kot ena soba, vključno kuhinja, na vsake tri osebe.
Obvestilo
KNJIŽNICA KATOLIŠKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA V GORICI je odprta vsako nedeljo od 10. do 11. ure. Knjige si lahko izposodijo člani in nečlani. Darujte knjige, ki so vam morda odveč, Katol. prosvetnemu društvu!
Z GORIŠKEGA
Dva obiska
Te dni se mudita v Gorici gg. misijonar Janez Kopač, ki je bil zadnje čase po komunistih pregnan iz Kitajske in pa naš primorski rojak jezuit Pavle Leskovec, ki je prišel iz Irske, kjer je nekaj časa deloval med našimi izseljenci.
Nov prefekt
V Gorico bi moral prav te dni prispeti nov prefekt dr. Oskar Benussi. Vsi premeščeni in na novo imenovani prefekti so že zasedli svoja nova službena mesta, le gori-škega še ni. Širi se govorica, da dr. Benussi sploh ne pride v Gorico, ker ga je, baje notranje ministrstvo v zadnjem trenutku premestilo na drugo mesto.
Šolska maša
V torek ob lOh smo imeli v stolnici sol-sko mašo, ki jo je daroval č. g. dekan Pavlin. Pridigal je stolni kanonik msgr. Srečko Gregorec. Včeraj se je pa že pričelo z rednim poukom.
Tretjerednice
Shod tretjega reda bo na prihodnjo misijonsko nedeljo ‘/4 ure popreje zaradi misijonske prireditve na Placuti, ki bo ob 4.30 popoldan.
Slovenski otroški vrtci
V ponedeljek 8. oktobra se je na vseh slovenskih otroških vrtcih na Goriškem pričelo s poukom. Kdor ni še do sedaj
vpisal svojega otroka v naš slovenski otroški vrtec, naj s tem pohiti. Starši naj se pač zavedajo, da se bodo njihovi otroci dobro vzgajali le v slovenskih vrtcih!
Romanje na Staro goro
V nedeljo je naše Dobrodelno društvo priredilo romanje na Staro goro. Potovali so z avtobusom. Romanje je vodil kapucin p. Fidelis. Poleg ostalih sta se romanja udeležila tudi misijonar g. Janez Kopač in pa g. Ivan Reščič.
Seja pokrajinskega sveta
V torek ob 5h pop. se je v dvorani deželnih stanov na Gradu ponovno sestal deželni svet, da odobri razne sklepe, ki jih je svoječasno sprejel odbor pokrajinske uprave.. Seji je predsedoval pokrajinski predsednik odv. Culot. Razpravljali so tudi o drugih novih več ali manj važnih vprašanjih, ki jih bodo odobrili eventuclno kdaj pozneje.
Kongres katoliških laikov
Zelo važen je bil kongres kat. laikov, ki se je vršil pretekli teden v Rimu in katerega so se udeležili odlični laiki iz vsega katoliškega sveta. Navzočih je bilo kardinalov in škofov, pa tudi zastopnikov tistih narodov, ki ječijo v komunističnem suženjstvu. Na prvem zborovanju je imel važen govor kard. Pizzardo in sicer o laičnem apostolatu. Nato je govoril vrhovni predsednik italijanske kat. akcije odv-Veronese, sledili so drugi govorniki, ki so obravnavali tekom raznih zborovanj vsa mogoča vprašanja laičnega apostolata. Obravnavali so med drugim vprašnje o dobrodelnosti in socialni pomoči, o družini in krščanskem nauku, o šoli, o delu, o tisku, radiu in televiziji, o številu rojstev, o zakonski nezvestobi, o sporazumu med narodi, o zdravstveno-soeialnih razmerah, o športu in zabavah, o župnijskem življenju, o ženskem vprašanju, itd. itd.
V	četrtek je kongresno delo počivalo, da so se mogli udeleženci kongresa posvetiti enodnevni duhovni obnovi.
^ petek zjutraj so se darovale v katakombah razne sv. maše, katerih so se kon-gresisti v polnem številu udeležili. Isti dan zvečer pa so molili ob vznožju Palatina slovesen križev pot in sicer za preganjane brate celega sveta. Pri posameznih postajah so govorili škofje raznih narodov v svojem jeziku. Nedeljo potem je sprejel sv. oče 1200 kat. laikov v posebni ^ i ter imel nanje važen nagovor.
Ta kon gres katoliških laikov je eden najvažnejših kongresov tekočega leta in ho rodil zelo obilne sadove.
Velike Marijine slovesnosti v Lizboni in Fatimi
Pretekli teden se je vršil v Lizboni, glavnem mestu Portugalske, mednarodni kongres »poslanice fatimske Matere božje«. Kongresa so se udeležile visoke cerkvene in civilne osebnosti iz Portugalske in raznih drugih držav. Sv. očeta je zastopal kot delegat kard Fr. Tedesehini. Govorniki so govorili predvsem o pravem krščanskem miru med narodi, ki bo zavladal šele takrat, ko bodo vsi narodi uravnali svoje življenje po naročilu, ki ga je dala Marija Devica trem priprostim otrokom v Fatimi, in po naukih in navodilih, ki jih daje neprenehoma sv. oče sedanjemu človeštvu.
Po lizbonskem kongresu so se slovesnosti prenesle v Fatimo oziroma v ondotn« Marijino svetišče, kjer se je zbralo medtem okoli milijon vernikov in kjer so se darovale sv. maše 72 ur zaporedoma noč in dan.
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
Tvrdka C I T R U S
    1MPORT - EXPQRT,|g^~~—------------
Lastnik Aleksander Goljevšcek
TRST, Via TorrebiancaI27
pošilja v Jugoslavijo darilne pakete in razno drugo blago pod zelo ugodnimi pogoji.
Spisal dr. IVAN CESNIK
Soetogocska pesem
Povest
Takoj po Zdravi Mariji so se začeli svetlikati kresovi po gorah, hribih in gričih v čast sv. Janezu Krstniku. Na Krnu, Matajurju in Bukovcu so goreli z visokimi plameni iin se pozdravljali kakor stari dobri znanci. Na Skalnici še ni gorel zlepa tako visok in velik ogenj kakor nocoj. Netili so ga grgarski fantje ob petju pobožnih pesmi na čast svetniku godovniku in Mariji Devici, ki se je tam gori prikazala njih rojakinji. Več kakor pol vasi je stražilo ognjene plamene in obnavljalo stare običaje: nedorasli mladiči so skakali čez žareče oglje, dekleta so pela, fantje so vriskali, zreli možje so modrovali in opazovali neštete kresove, ki so goreli) po vsej pokrajini od Korade in Vrhovelj do Stare Gore nad Čedadom po vseh banjških, briških in slovenskobeneških gričih, po kraških hribih od Štanjela čez Doberdob do Sv. Mihaela, od Sv. Gabrijela nad Kromberkom do Sv. Jeronima na Nanosu nad lepo
Vipavsko dolino in po vsej furlanski ravnini od Ogleja do Vidma.
Dekleta so na svojih domovih že popoldne spletla velike vence iz poljskega cvetja in zelenih trav, jih utrdila z močnim bršljanom in obesila nad vežna vrata na čast jirtrišnjemu sv. godovnjaku, da bo njihovim krovom ohranjal vero, utrjeval upanje, užigal ljubezen in varoval hiše in hleve pred strelo, ter ljudi in živino, polja, njive, travnike in senožeti pred točo.
Tudi Urška je spletla tak venec, ga poškropila z blagoslovljeno vodo in ga obesila v sredino zidu nad hišna vrata . Šla pa ni z drugimi dekleti na Skalnieo, temveč je ostala doma, molila na grobeh deda, babice in očeta in še doma z materjo. Kleče sta prosili Marijo pomoči za uspešno delo pri razširjanju naročila za zidanje cerkve na vrhu Skalnice z molitvijo častitljivega rožnega venca. Molili sta za vse duhovnike in redovnike, zlasti za solkanskega župnika, da bi ne nasprotoval Marijinemu naročilu. Pozabili tudi nista na luteranca Kafola Boštjana; prosili sta, da bi ga Bog pripeljal nazaj v naročje sv. Cerkve. In še za nekoga sta posebno molili
—	za očetovega morilca, da bi se spokoril in poboljšal. Nato sta sedli na klop pred
hišo in ogledovali kres na Skalnici, dokler ni dogorel; nato sta odšli k počitku.
Trnovski gozd za vasjo je v skrivnostni noči lahno šelestel, polja, travniki in senožeti so tiho ždele v jasni mesečini. Od daleč nekje se je oglašala sova — čuvarica nočnih tajn. Kuratov Volkun je parkrat močno zalajal na nočnega potovalca. Šele pozno so legli in zaspali ljudje, pozno je zadremala vsa narava v kresni noči.
Čepovanci so slovesno praznovali svojega zavetnika sv. Janeza Krstnika, ki je imel v velikem oltarju njihove cerkve lepo oljnato sliko -— asketsko telo, odeto v kamcljino kožo, gola glava z dolgimi, že malo sivimi lasmi in enaka brada, ki je skrivala široko odprta usta, preko katerih je jezik pogosto bruhal ostre spokorne besede judovskemu ljudstvu. Stal je ob Jordanu, pred njim pa ljudstvo.
Že na vse zgodaj so fantje streljali z možnarji in pritrkovali z zvonovi. Od zgodnje maše ob šestih je bilo izpostavljeno sv. Rešnjo Telo. Verniki so pristopali k spovedi in sv. obhajilu in molili glasno rožni venec za rožnim vencem.
Ob deveti uri je bila slovesna peta sv. maša, katero je bral in pel oče Gelazij.
Tudi pridigal je in razložil ljudem veličino njih nebeškega zaščitnika:	»Sv. cerkev
praznuje edino pri tem svetniku enako kakor pri blaženi Devici Mariji že njegov rojstni dan. Sv. Janez Krstnik je bil že pred rojstvom očiščen. Bil je v najtesnejsi zvezi z Božjim Sinom, našim Odrešenikom. Njegovo življenje je bila dolga veriga neutrudnega dela. Hranil se je s kobilicami in koreninami in ni okusil opojne pijače. Med rojenimi ni vstal večji prerok od njega, pravi sv. Matej v svojem evangeliju.
Že prerok Izaija je v svojih prerokbah govoril o sv. Janezu, ko je klical: »Poslušajte, otoki, in čujte, ljudstva v daljavi: »Gospod me je poklical pred rojstvom in ko sem bil še v materinem telesu, se je spomnil mojega ioiena. Pripravil mi je usta kakor oster meč, s senco svoje roke me je zakril ter me naredil za izbrušeno puščico ; v svojem tulu mc je skril in mi rekel: Moj služabnik si, Izrael, kajti v tebi se bom poveličal.«
Življenje sv. Janeza Krstnika je bilo v tesni zvezi z Gospodovim prihodom.
Ko je Marija zvedela, da bo postala Mati božja, je vstala in hitro šla v gore v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je la slišala
Marijin pozdrav, je poskočilo dete v nje-nem telesu in Elizabeta je bila napolnjena s sv. Duhom in je vzkliknila z močnim glasom: »Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa«.
Ko se ji je dopolnil čas poroda, je rodila srna. Ko so njeni sosedje in sorodniki slišali, da ji je Gospod izkazal veliko usmiljenje, so se z njo veselili. Osmi dan po obrezovanju so mu hoteli dati ime Zaharija. Elizabeta je hotela, da se imenuje Janez. Ker v sorodstvu ni bilo tega imena, so zahtevali, da se oče izjavi, kakšno ime naj dobi sin. Ker je bil Zaharija tedaj za kazen nem, je zapisal na deščico: Janez naj mu bo ime! In ko je to napisal, se mu je razvezal jezik in je govoril, hvalil Boga in prerokoval: »Hvaljen, Gospod, Bog Izraelov, ker se je ozrl na svoje ljudstvo in mu pripravil odrešenje.«
Ko je Janez odrastel, je nastopil svojo predhodniško službo in je ob reki Jordanu pridigal pokoro in farizejem, ki so ga vprašali, kakšen prerok je, odgovoril: »J a z sem glas vpijočega v puščavi. Izravnajte pot Gospodovo, kakor je rekel prerok Izaija.« In oznanjal je krst in pokore za odpuščanje grehov.
(Nailaljevanje)