SLOVENSKI ŠPORTNI LIST Jutri praznuje naša ljudska armada svoj dvajseti rojstni dan. Ob tein velikem prazniku se pridružujemo mnogim čestitkam in pri tem ne moremo mimo tega, da je JLA tudi med nnjvneiejšimi prijatelji športa, da so člani JLA pomagali pri gradnji velikih š’ .triih objektov, da je Zagreb, 21. dec. V okviru pokala volescjemskib mest telesna kultura eno izmed naj- — --------------------------—-----——-------------------------- bolj priljubljenih razvedril je bila včeraj zvečer tekma med Dinamom in Barcelono. v ILA — —— | V prvi tekmi, ki je bila prejšni teden v Barceloni, so LJUBLJANA, ČETRTEK 21. DECEMBRA 1961 CENA 20 DIN LETO XVII. — ST. 88 Zagrebčani izgubili z visokim rezultatom 5:1. Pred 10.000 gledalci, ki so se zbrali na štadionu v Maksimira je tekmo sodil Stbathatos iz Grčije. Dinamo: Stojanovič, Šikie, Matuš, Šantek, Markovič, Pe-rušič, Lipušinovič, Zambata, Jerkovič, Belin, Lamza. Barcelona-: Pesudo, Foncho, Gracia, Segarra, Vergez, Gen-zana, Zaballa, Pereda, Evari-sto. Villarde, Vicente. Kljub trudu Dinamu včeraj ni uspelo več, kot da je izvlekel iz srečan ja z Barcelono neodločen rezultat. Prednost gostov iz Barcelone je bila tako velika, da ni bilo misliti na to. da bi razliko nadoknadili. Zagrebčani so sicer odlično začeli, še več — bili so celo razigrani, vendar se je Barcelona dobro branila in ri tem nevarno napadala, o nekaj neizkoriščenih priložnostih pa jg Dinamo v 25. min. le dosegel prvi gol. Strelec je bil Lamza, ki je nenadoma streljal z razdalje nad 20 m in zadel mrežo. Kmalu zatem je Jerkovič zgrešil dve izredni priložnosti, namesto tega pa, je Barcelona v 36. min. izenačila. To je bila velika napaka Markoviča, k bi celo dosegli zmago. S tem se je Barcelona kvalificirala v polfinale pokala veles e j eniški h mest, kjer se bo srečala z angleškim moštvom Sltefield. Italijanski košarkarski prvak Ignis v odlični formi Elio Luglini v Ljubljani Elio Luglini V LJUBLJANI V torek je potoval skozi Ljubljano eden najboljših italijanskih košarkarskih sodnikov Elio Luglini, ki bo vrtdil tekme za Balkanski pokal v Skopl ju. V razgovoru, ki ga je imel s predstavnikom KZS tov. Brumnom se je zanimal tudi za košarkarje Olimpije, katerim je pred dvema letoma v dvorani GR sodil tekmo za Evropski pokal. Med drugim pa je tov. Brumnu na njegovo vprašanje o italijanskem prvaku Ignisu, ki se bo predvi- Obvestilo bralcem NOVOLETNA ŠTEVILKA V PETEK 29. DECEMBRA! Bralce Poleta obveščamo, da bo novoletna številka našega lista izšla v povečanem obsegu in s posebnimi prispevki v petek, 29. decembra ob 12. uri. \a iiašiSi igriščih Četrtek, 21. decembra JUDO: Ljubljana — Mednarodni Prijateljski dvoboj med Ljubljano ta študentsko roprež. Kdlna. TELOVADBA: Ljubljana — Telovadni večer TVO Partizan-Tabor otj 19.30 na Taboru Petek, 22. decembra HOKEJ: Ljubljana — Ljub- Bana ; Jesenice (ob 18. uri) Sobota, 23. decembra HOKEJ: Ljubljana — Ljub- *J»na : C. zvezda (ob 19. uri) TELOVADBA: Ljubljana — Akademija TVD Partizan Ljubljana-Vlč (ob 20. uri) BOKS: Apatin — Vojvodina : Slovenija, prijateljski dvoboj mladinskih republiških reprezentanc Novi sad — Začetek državnega klanskega prvenstva za posameznike (do 24. XII.) Nedelja, 24. decembra Namizni tenis: vii. kolo republiške lige. Jesenice : Triglav, ^užinar : Ljubljana, Ilirija : Odred BOKS: Sombor — Sombor : Bjubijan.a, srečanje mladinskih mestnih reprezentanc HOKEJ: Ljubljana — Ljub- ljana : c. zvezda (10.30) TELOVADBA: Ljubljana — Izbirne tekme najboljših slovenskih telovadcev in telovadk za sestavo r-Publiške vrste, ki bo 20. Janu VROČA KRI Naslednja številka Poleta bo izšla v nedeljo, 7, januarja 1962. na umetnem drsališču jo je srednji napadalec go- doma v tekmovanju zu. Evrop-stov Eva ris, to izkoristil in ski pokal pomeri! tudi z Olim-premagal Stojanoviča. pijp, dejal tudi to: 3>V nedeljo V začetku drugega dela sem sodil v Varese derby tek-igre je Dinamo v 47. min. že mo italijanske lige med Ignis Ljubljana, 2i. dec. — Vče- Zadnja tretjina je bila naj- giral, Le je tik ob njem nekdo povišal na 2:1. Spet je bil in Sim menih al iz Milana. Zma- raj zvečer je hokejsko moštvo bolj dramatična. Igra ni bila prav surovo in nesramno na- strelec Lamza, ki se je naj- gal je povsem zasluženo do- Ljuoljane sprejelo v goiste več zanimiva ker sta bila oba padel Zupančiča. Seveda pa je boljše znašel v gneči. Zam- mači Ignis s 94:78 (>0:32) ter društvo SV Villach. Vreme je tekmeca upehana. Zato pa je tudi njegova in piščalka nje- bata, Lamza, Lipošinovič in tako tudi v letošnjem prven- nedeljo ob otvoritvi, bilo tolikšnega mraza. Na igrišču se je zbralo okrog 5000 gledalcev, ki so bili pri- bilo precej ugodnejše kot v biio toliko več nešportnih iz.- govega kolege-iz Beljaka pra- drugi napaldaloi Dinama .so stvu vodi na tabeli brez pora- nedeljo ob otvoritvi, ker ni padov, neodločnosti sodnikov vilno večkrat opozarjala in za tem uprizorili pravo ofen- za z 18 točkami. Mnenja sem, in nepotrebnih padcev, ki šo opominjala in pošiljala na živo, ki pa je ostala brez re- da bodo košarkarji Ignisa iz- konec koncev za zaključek klop vročekrvne igralce. Ho- zultata. Obramba Zagrebča,- ločili iz nadaljnjega tekmova- tekme vrgli slabo luč na ce- čemo reči le to, da morajo nov pa je spet naredila na- nja tudi razvpiti Real iz ^ precej borbeni, večkrat pa lotno »prijateljsko srečanje^, sodniki vselej odločno posre- pako in tako je v 68. min. Madrida, s katerim se bodo preborbeni in surovi igri. Razumemo in prav je, da je dovati, ne pa nekatere pre- Zaballa izenačil |na !2:2. Le srečali v mesecu januarju pri- hokej borben, moška igra, to- krške spregledati, kar pona- dve minuti za tem so gostje bodntega leta. O srečanju LJUBLJANA : SV VILLAGii da, če se spremeni v surovost vadi s pridom izkoristijo ne- iz Barcelone zadeli še vratni- Olimpije z Ignisom pa ne bi 3:4 (2:0, 1:4, 0:0) in nešportno vedenje, potem strpni igralci. co in ni dosti manjkalo, da mogel napovedati izida.« . . ,n t je vse graje vredno in zasluži ----------- Ljubljana: Cerar, Babnik, osjro obsodbo. V nekem tre- Cucek Dsler, Osrecki Dom- nulku }e eden izmed g0stOy jan. Oblak, Zupančič, Boško- z TS0 sj]0 butnil ob leseno T,10’ linsenc, Janežič, Volkar, 0graj0 Zupančiča, kar je spro- Vadnjal, Blažič. gdo Spl0gen pretep, v katere- Villach: Werkel, Kaferi, Zir- ga je poseglo celo občinstvo, haus. Orenuis, FellferingJHan- To je trajalo pokaj minut. Pogovor o objektih NOVI SAD, 21. dec. — Pred ne- osrednja tema referat dr. Slavka kaj dnevi je bilo v Novem Sadu Komarja, kjer je razpravljal o Partizan (BJ) : ASTV (Linz) 33:21 (16:6) Novi Sad, 21. dec. Letošnji prvak Jugoslavije v rokometu zi, Milfort, Wagner, Eberl, končno pa so se duhovi pomi- končano posvetovanje Jugoslovan- tem, da je telesna kultura del Partizan iz Bjelovara je v iz- Havvelka. rili in igra se je nato končala skih mest o problemih gradnje družbenega standarda in da s® redno dobri igri premagal pet- finansiranja telesnokulturnlh objekti za telesno kulturo osnovni i f a ri.. ktov. To posvetovanje je skli- temelj za razvoj te panoge. Se- ^mega prvaka Avstn c t -.......................' veda pa morajo biti ti objekti 0.s“nni tin,ala za P°,kaLe' v skladu z urbanističnimi načrti, skih prvakov. x red 1000 prle- ^ia nastopala na turnirju repu- ?0k v Nov sni Sadu (ob 9.30 na ■Laboru) Košarka: Skopje — Zaključek Ufnirja za »Balkanski pokal« Norek, 26. decembra ^BRSANJE: Ljubljana — Začetek prireditev na umetnem , s&liSču vsak dan. razen 23., do lconca leta začetek švicarske akaLne turneje v St. Moritzu Ln (dc> 27’ dec->l Zafetfek , ^Jsiko-nemške skakalne tur-6ie do 6. X.) mni Zmagih madžarskega prvaka Oder, Kandolf, Sodnika: Lombar (Lj) in v najlepšem redu. 'n Robu: 'Beljak). Tri vsem smo mnenja, in objektov, Strelci: Zupančič, Janežič in |daj je cas na začetku ?e- prl Zveznem izvtSnem svetu, ude- v »«..«>. x ».»—»..v.... ...... . Oblak za Ljubljano tc*r Mil- Z0Ile T0 Pouaanti,- cla nosijo ležilo se jc okol. m predstavni. vmes pa morajo poseči tudi arhl- dalci v dvorani novosadskega fort 2 Oder in Kanzi za Vil- vso odgovornost pri taksnih k0V) ki s0 prUU iz 3(, Jugoslovan- tektl in projektanti, da bi bila velesejma so domači zmagali prenapetih srečanjih najprej skih mest Mea tenll so pju tudi struktura teh objektov čimbolj 33:21 (16d)l. Najboljši strelci i,i • igralci, z njimi vred pa tildi predstavniki Ljubljane, Maribora, lekrna je obetala zanimivo sodniki. Bili smo priča, ko ceija in Kranja, srečanje, ker smo takoj (igo- sodnik Lombar sploh ni rea- Na tem posvetovanju je bila tovili. da sta se spoprijela dva enakovredna tekmeca. Morda so bili gostje le nekoliko boljši drsalci in zato tudi spretnejši v akcijah. Ljubljana je takoj prevzela pobudo in v prvi tretjini zasluženo T.,ivrt«1«v.„eVi . Im&nrJrftrfi bodo imeli konec meseca štiri mednarodna srečanja, izbranim moštvom Italije ter nato še z Belgijo. To- bo prvi nastop italijanske rep-re-iiui i ivM.Livi vinu Kosiuv, uii zenfance ,p0 oliiuj) i j sk i h igrali, kjer s-o italijanski košarkarji siran Karavank h tro strt. d , l mlsto, pred Jugoslovani, ki so bili ■lo z , kaDJ Kar ŠU ikra se Sesti. V zadnjem srečanju Italije in Jugoslavije, ki je bilo ” pote!*' SifkS, : 1,0 ria medtem ko so bili 2 62:;’7' ItallJani so pričeli ze s prvimi pripravami za sre-Gua H, . , . . ... • Čanje / Jugoslovani. Tako vodi trening v Rimu znani stro- Ciomacmi v G-- , * . kovnjak italijanske košarkarske zveze Paratorea. Na uspesni le j'" ' • ' . ■ ! treningu sodeluje 25 kandidatov in sicer: Garagnin, Galti, bda skorajda usoda Ljub- T „ Mag tti (ignis)> Gi-omo, Lombardi, Marchionetti, Ijane zapečatena. Seveda mo- pieri> nill)i^CCi, Sardagna, Vianello, Vittori, Barlucclii, Bometto, Bufalini, Cescutti, Conti, Dalpozz-o, Onga.ro, Or-z-ali, Pelanera, Valutti in Vo-lpato. Prvo tekmo v Jugoslaviji bo italijansko moštvo igralo 26. januarja v Novem sadu, na,-to bo pa 28. januarja v Ljubljani v dv-Gjani GR uradno srečanje med Italijo in vodila z’ 2:0. V 'nadaljevanju . Jugoslovanski , košarkarji bodo .meh bi morali domačini doseči en Jrar!uarJa Pnhodnjega leta kar sam gol in verjetno bi bil od- ,rako bodo naslo-pdi dvakrat por vrocekrvmli gostov, 011- ramo pripomniti, da je bilo vse polno priložnosti za izenačenje in tudi za ponovno vodstvo Ljubljane. Toda nespretnost, smola, predvsem pa prepočasno reagiranje, ni moglo roditi uspeha. Jugoslavijo. raznovrstna. Pri tem je seveda Peter 7, Djurancc 7, Cukovifi odločilna vloga ljudskih odborov, 5^ Vidovič 5. ki morajo prilagoditi svojo investicijsko politiko tudi potrebam telesne kulture. Na posvetovanju so delegati iz vseh mest slišali precej posebno- f« o gra^ujejesnokulturaili ob- Budimpešta, 21. dec. V 1. tnunr^C jSfesnokulturni Mavci kolu namiznoteniškega tekmo- naletel! njt:fellko razumevanje ob- vanja iiio.skih ekip ?« r*okal lastnih. Dfgjtnov, zanimivo pa je, evropSKlh prvakov je n.Brlzar-da imajo fMesnokulturni objekti ski prvak »VereŠ meteor« svoje vidno mesto tudi pri per- premagal Slinijo iz Prage 5.1. spektivnem planu za prihodnjih Rezultati: Foldv : Švaro 2 J, pet let. V Novem Sadu bodo prihodnjih petih letih porabili za telesnokultume objekte okoli dve milijarde dinarjev! V perspektivnem planu je, da bodo v tem času zgradili okoli 30 šolskih igrišč, 6 športnih centrov v stanovanjskih skupnostih, 30 igrišč za odrasle v podjetjih, 89 manjših in 10 večjilh igrišč za otroke, 3 planinske domove na Fruški gori, športni cen- Spaituka ter za vodne športe, pokrit in od- , i prt plavalni bazen, stadion za ma- R0 vru!e ? D-dnevnega gosto-le športne panoge, dve strelišči, var.jn jio Donski kjer s«) od-večstezno Kegljišče, šahovski dom, jKralfl ppi ;ekein z nnjmočnej-i avto-moto ih kolesarsko stezo, že v. . obstoječi stadion pa bodo povečali, siml č k: pa lil 1 m v vaec zm*« da bo sprejel 40.01)0 gledalcev. gole. ' P8ti>rfy : Muflri 2:0. Sitlo : Stanek 0:2, Poliirfv : Švare 2:0. Fbldy : Stanek 2:1, Sitlo : Mu-dri 2:1. USPEH SPARTAKA NA DANSKEM Subotica, 21. dec. Rokoinebi- i<: Subotice so IX. zimske olimpijske igre 1964 - v Innsbrucku ® Električna lokomotiva je kar hitro vlekla tistih ne-0 kaj vagonov, ki so predstav-% Ijali brzovlak Dunaj—Inns-0 bruck. Pogled skozi okno O nam je povedal, da nismo še sredi zime, saj smo njenega zvestega spremljevalca — sneg, videli le po hribih, medtem ko je bila dolina še v jesenskem razpoloženju. Predmestja so bila mimo in Innsbruck, prizorišče IX. zimskih olimpijskih iger, se je predstavil v vsej svoji lepoti. Prvič sem bil v glavnem mestu Tirolske, pa vendar mi ni postavilo pretežkega problema, ko sem hotel »ujeti« zvezo z olimpijskimi igrami. V veliki hali glavnega kolodvora je potnike pozdravljala velika maketa olimpijskega Innsbrucka z vsemi bodočimi prizorišči tekmovanj in tudi že vzpostavljenim generalštabom v nebotičniku ob glavni cesti od železniške postaje v središče mesta. »ELEKTRONSKI MOZEG« IX. ZIMSKIH IGER Kmalu sem se znašel v petem nadstropju nebotičnika, kjer’so se vgnezdili ljudje, ki' so kinsbrucku olimpijske igre priborili in mu jih bodo tudi izvedli. Dela imajo čez glavo, toda inozemskih obiskovalcev se ne branijo, saj vedo, da jim je vsaka črka O Innsbrucku in njegovih igrah le v prid. Prijavni generalni sekretar iger prof. Friedl Welfgang, znani smučarski strokovnjak, je bil prvi, ki mi je lahko odgovoril na nekaj vprašanj, takorekoč iz prve roke, kajti vsi dosedanji podatki so bili le posredni, po raznih časopisih in revijah. Prvo vprašanje je bilo zelo splošno, pa tudi dovolj zanimivo, namreč, kakšne bodo igre v Innsbrucku? Ali bo večji poudarek na njihovem športnem učinku ali pa bodo šle po poti velikih predstav, kot so bile n. pr. igre v Gortini in Squaw Valleyu? Odgovor me ni presenetil: »Naše igre naj bi bile preproste igre, ki pa bodo v celoti zadovoljile vse aktivne in pa-sivne udeležence. Ne preveč cirkusa in reklame, pač pa odlični tekmovalni in če hočete nič slabši pegoji za gledanje teh iger.« Avstrijski organizatorji želijo pripraviti igre po okusu pokojnega »očeta olimpijade« barona Coubertina. Ko pa to vsakomur prijazno razlagajo, pa prav nič ne skrivajo, da hočejo na nekaterih področjih posekati vse dosedanje dosežke. M-NADSTROPNA »VAS« Kaj naj bi bilo torej v Innsbrucku vetje kot kdajkoli doslej? »Želimo, da bi bili vsi tekmovalni prostori kar se da dobri, istočasno pa hočemo združiti vse olimpijske tekmovalce tudi v času ko ne bodo tekmovali. Gre za takoimenovano olimpijsko vos, ki v našem primeru prav zanesljvo ne bo podobna kaki vasi, saj jo bo sestavljalo 8 visokih palač in še nekaj manjših objektov. Lani so pričeli ves kompleks planirati in 21. julija letos so zasadili prve lopate za 8 palač. V leh palačah bo skupno 684 stanovanj. Nudila bodo streho ne le tekmovalcem in funkcionarjem vseh ekip, ampak tudi mnogim oddelkom organizacijskega komiteja. "Menimo, da bo vse skupaj dograjeno do pričetka zime 196'5/64.« Naj dopolnim informacijo iz innsbruške-ga nebotičnika še s tem, da »olimpijska vas« ne leži sredi mesta, ampak bi njene lego lahkp; ocenimo celo kot popolnoma periferno. Med Innom in cesto prvega reda proti Dunaju se bodo dvigale desetnadstropne palače, ki bodo po olimpijskih igrah služile kot stanovanja skoraj 700 družinam Innsbrucka. IKaj pa ostale gradnje? Kaj prava prizorišča olimpijskih borb čez nekaj več kot 2 leti? BOLJ V OKOLICI KOT V MESTI' Odgovor sem kaj hitro dobil. Najprej so mi vse objekte našteli: t. Ledeni stadion z umetno progo za hitrostno drsanje, 2. Umetno drsališče v dvorani sejma, 3. skakalnica Berg Iisel, 4. proga za smuk, 5. proga za bob, 6. proga za sankanje, 7. proge za vse preostale alpske panoge. 8. proge za vse teke in biatlon, 9. skakalnica za klasično komibinacijo. Vedel sem že, da vse skupaj ni skoncentriramo v mestu in točno lego so mi razložili najprej na zemljevidu, potem pa &o me povabil i še na ogled nekaterih »aren«. Olimpijska prizorišča bi morali deliti najprej ua 4 centre: Innsbruck (1—3), Igls (4—6), Axa-mer Lizuni (7) in Seefekl (8—9). Na zemljevidu sem si ogledal lego teh 4 centrov in skupaj s prijaznimi gospodi iz oddelka za tisk smo kaj hitro potegnili črto čez objekte centrov Lizum in Seefekl, kajti natš čas je bil skopo odmerjen, ti kraji pa kar solidno oddaljeni — Seefeld 20 km in Lizum 18 km. PROMET — PROBLEM ŠT. 1 Da, promet je problem številka ena bodočih zimskih olimpijskih iger. Oddaljenosti skoraj vseh prizorišč borb za medalje je precejšnja, trenutno stanje prometnih zvez z njimi pa dokaj skromno. Kogarkoli sem v Innsbrucku povprašal o težavah v zvezi z igrami, mi je kot prvo naštel: cesta iz Axamsa v Lizuni (približno 5 km) je za zdaj navadna gozdna pot, tudi na cesti do See-felda bo treba še marsikaj napraviti, zlasti nekj križišč železniške proge in ceste bo treba urediti, do Iglsa so prometne zveze solidne, vendar potrebne izboljšav. Dovolj dela bodo imeli tudi pri prometni policiji, ker bo morala v času iger obvladati nepregledno množico motornih vozil, ki bo vsa silila enkrat v ta ali oni del Innsbrucka, potem proti Seefeldu, pa proti Iglsu in Li-zumu. Vsi načrti za rešitev prometnih problemov so pripravljeni in deloma _ so jih, že pričeli izvajati. Torej tudi v tej smeri — mirno kri! Pogled na enega od parkirnih prostorov v neposredni bliž'”> smnč.šč v Innsbrucku TAKOJ ZA HOLMENKOLLENOM! Vkrcamo se v eno od vozil organizacijskega odbora in že sme na poti proti veliki olimpijski skakalnici. Ta ne bo nova, saj je naprava, ki izkorišča strmino hriba Isel kar primerna in so glavni trud vložili v-pripravo amfiteatra. Po Leopoldovi cesti se bližamo gori, ki ni znana le med športniki s svojo skakalnico, ampak še bolj vsem Tirolcem zaradi spomenika njihovemu narodnemu junaku Andreasu Hoferju. Avlo se je ustavil in še preden iztopi-mo, omogoča pogled skozi okno prve vtise o enem najlepših stadionov za smučarske skoke. To je slikati precej veličastno, toda arena za gledalce je pravi stadion. Že danes. ko je izgrajena približno do dveh tretjin, lahko sprejme približno Id.OTO ljudi, kolikor jih nameravajo našteti ob bljižni nem-škoavstrijski novoletni skakalni turneji. Ko bo ves prostor za gledalce dograjen, približno čez leto dni, bo sprejel do bO.OOO obiskovalcev. Prav zato, ker bo to objekt z največjo kapaciteto gledalcev, bodo ob podnožju skakalnice opravili tudi slovesni začetek in konec iger. Skakalnico smo gledali le od spodaj. Povedali so mi, da jo preurejajo v toliko, da bo dopuščala skoke do 90 m, s tem, da ima kritično točko pri 81 m. Povečanje so dosegli s podaljškom naleia, premestitvijo mize in delno novim profilom doskočišča in izteka. FEN: DRUGI SOVRAŽNIK Naše ekspresno potovanje po Innsbrucku se je nadatjeoalo. Prav v mestu smo mSgli obiskati še dve olimpijski prizorišči: oba prostora za športe na ledu. Takoimenovana sejm-ska dvorana z umetno ledeno ploskvijo je v uporabi že vrsto let in ne potrebuje nobene preizkušnje. Leži sredi mesta in lahko sprejme približno 6000 gledalcev. Pravzaprav edina večja pomanjkljivost sejmske dvorane je v tem. da je ni mogoče kuriti. Drugo prizorišče — ledeni stadion leži na drugi strani Silla v bližini športnih objektov v predelu imenovanem Tivoli. Ledeni stadion je v gradnji in bo razmeroma velik kompleks športnih naprav. Horda najzanimivejša bo proga za hitrostno drsanje z umetnim ledom, ena redkih na svetu. Pokrito drsališče za hokej in umetno drsanje bo celo večje kot sejm-ska dvorana in bo sprejelo kakih SOOO ljubiteljev teh športov. Dvorana bo dolga 95 m, široka 65 m iti visoka 23 m. Južno od dvorane bo proga za hitrostno drsanje in v sredini velikega ovala še dve umetni leden; ploskvi. IGLS PRIPRAVLJEN Ure so kar prehitro tekle in pokopali smo naše prvotne načrte, da si ogledamo vsaj še Igls, kjer je skoncentriranih nekaj bodočih olimpijskih prizorišč. Zadovoljiti se je bilo treba z opisom in slikami. Naj pričnem kar z edinim alpskim prizoriščem — progo zn moški smuk s Patseher-kofel. Ta hrib, 6 km južno od Innsbrucka, je visok 2247 m in ima že vrsto let znano progo za smuk, takoimenovano »četvorno progo«. Na Patscherkofel je speljana žičnica s kabinami s kapaciteto 400 oseb na uro. Proga je skoraj v celoti pripravljena in vsaj delno jo bodo preizkusili še to zimo. Stnr( bo v bližini zgornje postaje žičnice na višini 1944m, višinska razlika proge 854m, dolžina približno 34fifl m. Sankači, leta 1964 prvič na olimpijskih igrah, bodo sosedje alpincev na Patscherkofel. Njihova proga bo vodila od srednje postaje žičnice pa do kola 994. kjer je bila v rimskih časih pomembna cesta. Višinska razlika: 140m, dolžina 1261 m povprečen pa-decMl.S %, število ovinkov 29. Rezervna proga je pripravljena v hnslu. ODKRILI SO AXAMER LIZUM V podnožju Kalkkogla leži 18 km jugozahodno od Innsbrucka Iravniški trikotnik, povprečna nadmorska višina 1509 m, v obliki kotla. Tu najdemo prav idealne pogoje za cilje alpskih prog. Organizatorji so izbrali !o področje predvsem zato, ker je odlično zaščiteno proti vetrovom in ima mnogo snega. Zgradili bodo 3 žičnice oz. vlečnice in tako bo poskrbljeno za primeren pristop do vseh 5 prog. Za 3 so se odločili, da bodo vodile po pobočju Birgitzkdpfla. Proga za veleslalom je ob pomoči posebne čete vojske že pripravljena in jo bodo še to zimo preizkusili. Imela bo višinsko razliko 530 m i.u*’ dolžino ca. 1250 m. Slalom za ženske bo blizu omenjene proge za veleslalom. Tudi la proga, z veleslalomom bo imela tudi skupni cilj, kjer bodo zgradili tribune, je že pripravljena. Še dlje so z moškim slalomom, ki vodi z istega hriba in je bil preizkušen že preteklo zimo. Ostali dve progi vodita v dolino z nasprotne strani. Veleslalom za ženske je speljan s Hoadl—Pleissen grebena v kotel (višinska razlika 450 m, dolžina 1250 m), smuk za ženske pa s Hoadla (višinska razlika "9 metrov, dolžina 2400 m). MALO TEŽAV Z SEEFELDOM Ge hočemo priti do krnja, kjer bedo olimpijske tekme v tekih, se moramo potruditi še dlje. Seefeld leži skoraj na polovici poti med Innsbruckom in Miinchnom, verjetno mu bo prav to pripeljalo mnogo gledalcev iz Zahodne Nemčije. Vse proge so že začeli pripravljati. Prav tako tudi prostor ob robu mesta, kjer bo start in cilj za vse teke. Tam bodo postavili tribuno in vse potrebne pomožne prostore. Računajo, da bodo do konca prihodnjega leta vse proge popolnoma pripravljene in da jih bodo prihodnjo zimo že tudi lahko preizkusili. Vse proge bodo tekle nekako po nadmorski višini 300 m, torej ne bo težav za aklimatizacijo. še in še bi človek lahko pripovedoval o tem, kako so si organizatorji IX. zimskih olimpijskih iger zamislil ta zbor najboljših športnikov sveta in kako svoje načrte izvajajo. Ge pogledamo vse priprave v celoti, potem jih velja samo pohvaliti in istočasno ugotoviti, da so z večino gradenj že zelo daleč, saj bodo že prihodnjo leto skoraj vsa gradbena dela, pravzaprav le z izjemo olimpijske vasi in ledenega stadiona, končana; Olimpijski generalštab v nebotičniku sredi Innsbrucka lahko mirno gleda veliki prireditvi nasproti. Tekst: Marko Rožman Maketa pokritega in odprtega drsališča, ki ga bode zgradili v Innsbrucku Tekmovanja po Sloveniji Strelstvo PATROLNI TEK V MARIBORU MARIBOR - Kljub izrednem mrazu se je ua startnem mestu v Radvanju prijavilo 3? ekip strelskih družin mariborskega okrajnega strelskega odbora. Na 1300 m dolgi progi je bilo urejeno strelišče, na katerem je morala vsaka ekipa oddati pet strelov. Lani je osvojila prehodni pokal ekipa JLA, letos pa so oiii boljši gojenci predvojaš-ice vzgoje Tabor I. s, 216 točkami, 2. Vojna pošta 7S13/19, Maribor 20&.5, 3. SD Tone iom.šač III. 196.3, 4. predvo-jaška vzgoja Tabor II. 187.5. STRELCI NOVEGA MESTA ZA DAN JLA NOVO MESTO — V nede-jo je bilo v Novem mestu tekmovanje z zračno puško zap rehoni pokal garnizije, lekmovanje je bilo že drugo leto na sporedu in je lani pokal osvojila strelska druži-v Domu JLA. Tudi letos je na Pionir. Tekmovanje ie bilo l>il najuspešnejši Pionir, pa tudi med posamezniki so na Prvih mestih tekmovalci Pionirja. Rezultati: 1. Pionir 995, 2. ONZ 921, 3. Borac 863, 4. No-voteks 835.5, 5. Novoles 826. Nastopilo je uevet moštev. Pctirfmezno: 1. Židanek 179, 2- Kos 174, 3. Knap, 4. Kopina (vsi Pionir) 169, 5. Kotnik (ONZ) 164. Koum POMURSKA LICA MURSKA SOBOTA — V VI. kolu pomurske košarkarske lige za ftlane so bili doseženi naslednji rezultati: Elan I. : Elan II 78:43, Grafičar : Sloga 94:44, ESS : SSTV 76:47. Elan I. Grafičar SSTV ESS Elan II. E 'ikičau SURS Sloga 5 6 » 0 440:260 lž 6 5 0 1 338:234 10 6 4 0 2 371:2.8« 8 6 4 0 2 322:267 8 6 2 0 4 249:340 4 5 1 0 4 241:350 2 5 1 0 4 2M:2,35 2 6006 267:451 0 KOŠARKARSKI TURNIR V MARIBORU Maribor — Sport.no društvo tl. giimnazlije je organiziralo v “vaji telovadnici zelo usipal košarkarski turnir, na katerem je nastopilo 9 moštev v dveh skupinah. Najboljša je bila ekipa domačinov, ki je v finalu prema-gala Tehnično srednjo šolo z rezultatom 52:39. Vrstni red: 1. II. gimnazija, 2. Grafična šola, 3. Tehnična srednja šola, 4. II. gimnazija II., 3. železničarska industrij sik a šol®, 9. Kemolaboratorijoka šola Ruše. Smučanje tekme v smučarskih SKOKIH V VELENJU . VELENJE - Prejšnjo ne-»eljo je bilo v Velenju med-•ruštveivo tekmovanje v ‘Huoarskih skokih. Tekmo-bi moralo biti v Paš-Kozjaku, vendar je bilo ■sradi razmeroma ugodnih [nežnih razmer izvedeno v "elenju. Tekme je organizi-ral TVD Partizan Rudar. Natopilo je 28 tekmovalcev iz 'brih društev na dobro pri-Ra vi jeni 30-metrski skakal-",tci- Ker je šele začetek ’"nske sezone, je več tekmovalcev ta dan prvič prišlo na [kakalnico in so bili nekateri [koki zelo nezanesljivi. Kljub '["Hi pa je liilo okrog 1000 Medalcev zelo zadovoljnih, Predvsem s skoki pionirjev, “osebno zanimanje pa je ^vladalo med gledalci, ko so J*0 končanih skokih . na 30-[jetrski skakalnici objavili, a se bodo najboljši tekmo-alci oomerili tudi na 45-etrski skakalnici. Pri po-^"snih skokih so bili tek-krtv.aR'i dokaj nezanesljivi, v r ^karenci pa so gledalci že vsem prišli na svoj račun. r«e?«Uati — 39-metrska ska-, a'n»ca — člani: Ježovnik |v' ,J91-5 (25.5, 25.5), Svener LM) 180 (24.5, 24). Močnik Vvr"') 178.2 (24, 23.5), mla- dinci: Bizjak (Vel) 199.2 (27.5, 27.5), Verdev (Vel; 164.5 (21.5, 22), Kovač (Vel) 158.7 (21,21.5), pionirji: Zupanc (Vel) 158.1 (20.5, 20), Javornik (Ve!) 144,8 (19, 18), Fale (Vel) 127.2 (14, 16). 45-metrska skakalnica: L Krevselj (V) 196.7'(33, 33.5), 2. Bizjak (V) 189.3 (31, 34), 3. Svener (V) 176.6 (29. 29). Odbojka ODBOJ KAK (1 BRANIKA V ZADREGI MARIBOR — Člansko moštvo Branika, ki je letos kljub nekaterim dobrim igram izpadlo iz zvezne odbojakarske lige, ima priložnost, da si ob povečanju števila članov zvezne lige na kvalifikacijah zopet pridobi pr vico nadaljnjega nastopanja med najboljšimi. Zal pa jim utegnejo prekrižati račune težave z igralci. Nekateri stalni člani prvega moštva so dokončali študij in jim njihova služba ne dovoljuje rednega treninga. Nekaj študentov je še v Ljubljani in bo zato zelo težko zbrati ekipo, ki bi lahko uspešno zastopala barve svojega kluba. Pri dekletih je nastopila zamenjava generacij, vendar mlade odbojkarice pod izkušenim vodstvom Florjančičeve vadijo in vidno napredujejo. Poleg • teh skrbi tare kub tudi pomanjkanje finančnih sredstev in v zvezi s tem pomanjkanje opreme. Žilavi odborniki vendar ujiajo, da bodo lahko prebrodili vse nevšečnosti :n postavili na noge moštvi, ki bosta obdržali lepo tradicijo kluba, ki je imel v svojih vrstah večkrat državnega prvaka in dal celo vrsto držagnih reprezentantov. • . Medrepubliško srečanje mladinskih boksarskih reprezentanc VOJVODINA : SLOVENIJA Jutri zvečer bo odpotovala iz Ljubljane mladinska boksarska reprezentanca Slovenije, ki se bo v Apatinu in Sombo-ru pomerila s sovrstniki iz Vojvodine, v nedeljo pa bo v Somboru medmestno srečanje Sombor : Ljubljana. Za Slovenijo se bodo borili: papir. kat. Žonta (Od), muha Švab (Od), bantam Pelko II (Od), peresna Supan (Od), lahka Hribar (Tr) polweIter Štricelj (Od), pol-teška Polanko (Od) in teška Pivk (Od). Naši reprezentanti so se pripravljali pred vsem v svojih klubih, kot merilo za izbor pa je služila nedavna rev.ija slovenskih boksarjev v Trbovljah. Trener reprezentance je Gale Slavko, kot sodnika pa potujeta tudi Podbev-šek in Remc iz Ljubljane. V prihodnjem letu bodo boksarji iz Vojvodine v povratnem srečanju gostovali v Sloveniji. Tako bo j>rvo srečanje v L jubljani, drugi nastop pa bo v Trbovljah ali Mariboru. DRŽAVNO PRVENSTVO ZA POSAMEZNIKE V NOVEM SADU V soboto in nedeljo bo v novozgrajeni sejemski dvorani v Novem Sadu državno prvenstvo v boksu za posameznike. Slovenijo bodo zastopali trije predstavniki. Tako se bodo v soboto borili Slavič (Od) : Lazarevič (Niš), Žan (Od) : Žmak (CZ), Stilija (Mrb) : Ivanovič JČZ). Drofenik pa zaradi poraza, ki ga je doživel pred kratkim kot član jugoslovanske reprezentance v srečanju z Ukrajino ne sme nastopiti. Namesto njega je BZJ določila Cuka (BiH). V nedeljo pa bodo na sporedu finalne borbe. Moštveni državni prvak v judu Ljubljana bo imel danes šp zvečer \ gosteh študentsko pi reprezentanco iz Kolna. V mg OBISK NASE DELEGACIJE ZA TELESN A KULTURO V DDR Centralizem in tov za rekordi mednarodnem prijat 1 iškem =s dvoboju bo a goste nautopil === tudi Japonec Nageoka. Zače- gl tek dvoboja, ki bo v Domu ||g| sindikatov na Miklošičevi 24. SI Pred nedavnim je gostovala v Nemški denio-* kratični republiki naša delegacija za telesno kul-® turo, ki so jo sestavljali Branko Polič, Marjan ® Elaiuler in Maks Završnik. Ob vrnitvi v domovino B nam je tovariš Završnik povedal nekaj svojih vti-B sov s tega zanimivega potovanja, ki v marsičem ■ osvetljujejo razvoj telesne kulture v Nemški de-S mokratičui republiki. bo danes zvečer ob 20. uri Pred skupščino Zveze Partizan Vzgoja kadrov na novi poti Eden referatov na skupščini Zveze Partizan, ki bo 14. januarja bo obravnaval terno avzgojča strokovnih kadrov«. Znano je, da smo doslej prirejali tečaje za vodnike v okrajnem in republiškem merilu. Le-teh so se največkrat udeleževali le ljudje, ki so imeli za to čas, ne pa tisti, k;l naj bi pozneje tudi delali v društvih. Referentu na skupščini ne bo težko zbrati statističnih podatkov, s katerimi bo prikazal, da je tečaje obiskalo precejšnje število ljudi, od teh pa danes večina niso prednjaki. 2e to je dovolj jasen dokaz, da po tej poti ne bo mogoče več naprej. Takp kot vso ostalo dejavnost v telesni kulturi, bo treba tudi vzgojo kadrov prenesti v komuno. Prav gotovo bo koristneje naložen denar, če bomo v komunah vzgajali društvene vodnike, ker v okrajne i-n republiške tečaje ni mogoče pošiljati večjega števila tečajnikov. Druga plat pa je, kaj naučimo vodike na teh tečajih. Največkrat se zgoda, da le-ti ne zvedo prav nič o odbojki, košarki, rokometu in podobnem za kar vemo, da je med mladino veliko zanimanje. Treba bo torej izdelati program, ki bo zajel prav vse, kar mora vedeti društveni vodnik. V bodoče bo treba odpraviti še eno napako. Največkrat smo za tečaje poskrbeli, potem pa so bili vodniki prepuščeni sami sebi. V program o vzgoji kadrov sodi torej tudi skrb za vod>ike potem, ko že delajo v društvih. Društva Partizan bodo morala pri občinskih zve-zah za telesno kulturo čimiprej doseči, da bodo s takimi tečaji tudi v resnici začeli. Sem pa sodijo še rasni seminarji in tečaji za izpopolnjevanje. Literatura za vodnike je pri naa še dokaj akromna. Mnogokrat pa vodniki ne poznavajo ni-U tistih redkih knjig, ki jih imamo. Prav zato bo dobrodošla razstava te vrste literature, ki bo v času skupščine Zveze Partizan Slovenije v Ljubljani. Delegati Iz društev bodo tako lahko zvedeli, kakšne strokovne knjige pravzaprav sploh imamo pri nas. Problem vzgoje kadrov torej re? zahteva temeljito presojo. Na skupščini pa bo treba reči zaključno besedo in nato stopiti na novo pravilnejšo pot. m mi Hi Nš-g Ureja urednlšk: adbof - Glavi, —- urednik Franček MIrtlO - Odg« = »oral urednik Vlado Žlajpah - - Rokopisov ne vračamo — Tisi1 = tiskarne .Toneta Tomšiča. » Ljub =g IjarU - Uredništvo Id uprava > nn Ljubljani. Cankarjeva I (paseL-Nebotičnika - Poštni predal J?', - Čekovni raft, uprave 800 15 3-S' == Celelonlt uredništvo 21 281 (ob oe deljab 20 170. 171, 21-810. 20-157) - g=; uprava: 21281 — Letna naročnin; === 1600, polletna 800 din ~s — Naše jiotovanje v Vzhodna Nemčijo jiohieni vsakoletno izmenjavo jugoslovanskih in vzhodnonemških športnih funkcionarjev za dokončni dogovor mednarodnih športnih srečanj obeh držav; Obiskali smo Berlin in Leipzig. V Berlinu smo se seznanili z znano Jugend-Selinle obiskali športni klub Dinomo, medtem ko smo v Leipzigu obiskali visoko šolo za telesno kulturo. Najprej nekaj besed o uradnem delu našega obiska in o skupnih dogovorih naše delegacije s funkcionarji DDR. Dogovorili smo se za gostovanje 19 različnih vzhodnonemških športnih kolektivov, ki bodo gostovali prihodnje leto v Jugoslaviji in 13 jugoslovanskih športnih moštev, ki bodo nastopili v DDR. Zanimivo je med drugim omeniti, da so obljubili sodelovanje na skakalni prireditvi v Ljubljani na Galetovem, ki bo januarja prihodnje leto in oljenem potrdili udeležbo za jjokal Kurrikala v Delnicah. Odklonili pa so sodelovanje na mednarodnem smučarskem tekmovanju v Bohinju 8. januarja. Sodelovali bodo na kajak prireditvi v Tacnu, na blejski veslaški regati, verjetno pa se bodo udeležili še naše tradicionalne kolesarske dirke »Po Jugoslaviji'. Sicer pa bodo izmenjave še med nogometaši, atleti, rokometaši, boksarji, rokoborci itd. Zanimiva je ugotovitev, da so si vzhodnonemški funkcionarji prizadevali pridobiti našo naklonjenost pri njihovih naporih za prizadevanje samostojne vzhodnonemške športne organizacije v mednarodni a reni. Seveda je ta njihova želja na mestu, saj naša država podpira takšno politika tudi na športnem področju, ker je to že v načelu smer naše zunanje politike. V Leipzigu smo obiskali visoko šolo, kjer je trenutno 1300 študentov, ki bodo dobili visokokvalificirane in srednješolske profesorske nazive. V tej šoli je okrog 450 ljudi, ki skrbijo za vzgojo te mladine. Opazili smo, da so v šoli zei dobre naprave, tla imajo nad deset dvoran, odlične rekvizite (kar tri košarkarska igrišča), skratka, celotni objekt je vsestransko izpopolnjen. Takoj pa smo opazili, a so te naprave premalo izkoriščene, kajti zvedeli smo, da razen študentom ne dovoljujejo nikomur, da bi jih nporablial. Imajo tudi olimpijski bazen, ki je pozimi ogrevan. Zanimivost tega liazena je v tem, da ga pozimi pokrijejo s jjlastično maso, namenjen pa je spet samo vrhunskim organizacijam, oziroma športnikom. Celotno šolo z vsemi rekviziti in objekti financira Berlin! Ko smo obiskali športni klub Dinamo — to je klub prometne milice, ki ima 65 ha jjovršine — smo spet ugotovili isto kot v šoli v Leipzigu. Dinamo ima v svojem sestavu več dvoran, pokrito stezo za tek na 100m, umetno drsališče, steze za hitr 'no drsanje in seveda številen aparat ljudi, ki skrbi, da delo poteka nemoteno. Klub ima tudi poseben internat za 200 ljudi. Cilj tega kluba pa je eimpreje vzgojiti vrhunske športnike. Dinamo ima svoje podružnice po vsej republiki, od koder se nato zbirajo v središču, v Berlinu. Skratka, to je do skrajnosti centralistično organizirana telesna kultura, ki nas je jiresenetila. Posebnost zase je Jugend Sehule. To je deset-letka z vsemi dvoranami, ki jih potrebujejo študentje, razredi pa so formirani po športni dejavnosti. Glavne športne discipline so drsanje, gimnastika, atletika in plavanje. Do 18 ur na teden imajo telovadbo, ostali predmeti, kot matematika, geografija, politične vede itd. pa učenci študirajo samo vzporedno s telovadbo. Tudi pri tem obisku se človek ne more znebiti vtisa, da gre za načrtno vzgojo rekorderjev, ne j>a za takšno telesno kulturo kot jo imamo [iri nas, za množično telesno kulturo in za rekreacijo. Za zaključek naj povem še tole: peljali so nas v neko tovarno in nam skušali dokazati praktičnost znanstvenega proučevanja telesne kulture v tovarnah. V delovnem odmoru, namreč, v mnogih tovarnah skušajo človeku okrepiti duha in telo. Toda vsa zadeva je precej ponesrečena. Morda je^ res, vendar za zdaj monotono in vse prej kot praktično! Mednarodne vesti Jusufi v svetovni enajstorici Italijanska športna revija »CaJ,-cio e CicLismo IllusUato« je objavila £»'voje razvrstitve najboljših nogometašev na svetu. Svetovno enajsterico so sestavili takole: Ja-šin (SZ), Berginark (Sv), Justufl (Jug), Žito (Bij, German o (Fort), Masopust (CSSR), Dorval (Br) Ku-čera (ČSSR), Buzek (Avst), Sivori (Argj, Seminario (Peru). Zanimivo, da med najboljšimi ni brazilskega čudežnega nogometaša Peleja, ki ga niso uvrstili za to, ker je igral premalo tekem za brazilsko državno reprežentanco. Revija pa ni izbrala samo najboljše enajsterice. Za vseh enajst mest v moštvu so našteli pravo lestvico najboljših.' Od Jugoslovanov najdemo med ostalimi še vratarja Salkiča, branilca Durkoviča iti napadalca Se-kuiarca. Madžarska nogometna reprezentanca je v nadaljevanju svojega gostovanja po Južni Ameriki odigrala še eno tekmo z izbrano enajsterico Čila. Tokrat so Madžari dosegli neodločen rezultat 0:0. Povsod izbirajo najboijše športnike Konec leta je blizu In v vseh državah so se lotili izbora najboljših športnikov v letu 1961. V ZDA so se športni novinarji odločili, da je najboljša športnica ZDA svetovna rekorderka V teku na 109 in 200 m Wilraa RudolpU. Švedi so se letos odločili za dirkača speed-waya, svetovnega prvaka v tem športu Ov?. Fundina. Na drugem mestu je atlet Jonsson, na tretjem pa plavalec Lindberg. Na Finskem je naslov najboljšega po petnajstih letih premoči zimskih športnikov in atletov osvojil strelec Kalevi Kuuskonen. Zahodna Nemčija je še po smrti počastila ž naslovom najboljšega športnika avtomobilista grofa von Tripsa, ki bi verjetno postal letošnji svetovni prvak v dirkah z avtomobilom, če se ne bi smrtno ponesrečil na dirkah v Monzi. V Veliki Britaniji so dali prednost evropskemu rekorderju v teku na 44» y komaj 19-letnemu Adrianu Metcalfu: Smučine p« svetu O prvih večjih mednarodnih tekmah alpskih smučarjev v Val DTscre smo že poročali. Pied dnevi, pa so prvič nastopiti tudi Avstrijci, ki se omenjenega tekmovanja niso udeležili V Zctiers-feldu so se pomerili v veleslalomu. Med moškimi je bil najhitrejši ScUranz z 2:06,7 pred Falchom 2:09,4, Najboljša smučarka je bila Erika Netzer. Italijanski smučarji te že delj časa ptipravljf-jo na Švedskem. Te dni so se udeležili tekmovanja v Volodaienu. Na 15 km dolgi progi je zmagal Ualijan Steiner v času 1:61:42 pted svojim rojakom De Florjanom 1:02:67 in Švedom Fers, sonom 1:02:38, Iz raznih športov V povratnem srečaniu za evroip-ski pokal košarkaric je francoska ekipa Bangolet premagala nizozemskega prvaka VVolvea iz Amsterdama z 61:47 in se uvrstila v drugo kolo. V letu 1962 bodo v Evropi na sporedu naslednji najpomembnejši teniški turnirji: 2. do 8. aprila: Cannes, 9. do 15 april Nica, 18. do 22. aprila Monte Carlo, 24. »pril do 1, maj Pariz, 23. do 28. april Bournemouth, 30. april dft 6. maj Rim, 21. maj do 3. junij Pariz, 18. do 23. junij London, 25. junij' do 7 julij Wimbledon. Italijanska Gazzetla dello Šport objavlja razvrstitve najboljših, boksarjev na svetu. Objavljamo kratek izvleček. Mnšja kategorija — prvak Kingpetch (Tajska), ž. Miranda (Arg), 3. Ben Ali (Sp), 4, Burrunl (It), 5. Aecavallo (Arg), 5, Libeer (Fr), bantam — prvak Jo-fre (Br). 2. CaMwell (VB), 3. Medel (Meh). 4. Hali mi(Fr), 5. Ffc-parza (Meh). 6. Cosaemvns (Belg), peresna — prvak Moore (ZDA), 2, Ramos (Kuba), 3. King (NI*), 4.-Wlnatone (VB), 5. Bally (Fil), 8. Laimperti (Fr), lahka — prvak Brown (ZDA), 2. Charlev (VB), 3. Ortiz (Portorico) 4. Elorde (Fil), 8. Perkins (ZDA), 6. Hernandez (Venezuela). vvelter — prvak Parat (Kuba), 2. Griffith (ZDA), 3. Rojd-riguez (Kuba), 4. FemaniJež (Arg). 5. Loi (It). 6. Dupas (ZDA), srednja — prvak Fullmer (ZpA)> 2 Ferandez (Kuba), 3. Tiger (Niev 4. Dovvnes (VB). 5. Pender fZDft), 6 Robinson (ZDA), pol-težka — prvak Johnson (ZDA), 2. Jones (ZDft). 3. Mina (Peru) J.-Modre izn M, 5 Cotton (ZDA), 6. Rinaldi (It), težka — prvak Pat-teraon (ZDA). 2. Ltston (ZDA), 3.' Marhen (ZDA), 4. Cleroutx (Kanada), 5. Lavorante (Arg). 6. JfW hannon (Sv), NOGOMETNA PANORAMA Naše plavalke mnogo prekmalu zapuste vrst« n . • •« w . • -r VI IX »1 • 1:33,0 Kostel (L) ^-------------------------o ~ a-----—----------a-------------^ 1:33,4 Kočar I (R) aktivnih športnic — Juška Podlesnikova naj- ^ boljša slovenska plavalka preteklega leta i-s.^ peirie ‘«4: P« na* vendar ne nv^ila v vrh slovenskih plal ^ 25 let- Prosen u iak 18 let- zadovoljuje dejstvo, da je vnlk. 3.11,0 Bi««var (C) Cnhriiaii p-rafieir 2Q let ’ doba aktivnega udejstvovanja Kljub nekaterim pozitivnim 3:13,4 Peterman (L) Gabrijan, graf.car, 29 let. y - wt|l pl| na^ dek!etih p(>jaJv<)lin v letošnjem p regi e- 3:i4,o Kočar I. (R) izredno kratka. Trdimo lab- du pa moramo ugotoviti, da J-I®-® (L) - „ .,„.„Xl.;i. -i ■ 3:21,4 Senica Veliki uspehi NK Triglava ko, da je povprečna doba v povprečkih ni vidnejšega Petaie (K) Športnega udejstvovanja pri napredka. Vse to gre pred- 3:2B’# Nait.obe iN) naših plavalkah približno šti- vsem na račun prehitrega Prežeren (p) ri do pet let. Prava redkost menjavanja generacij med 3:26,0 Debeljak (T) v ponedeljek so imeli nogome- so dekleta na plavalnih tek- našimi plavalkami, saj je v .s:a«.5 Knez (R) taži Triglav« svoj redni letni obč- mah, ki so stara 18 let ali pretekli sezoni cela vrsta od- ni zbor. Po pravici povedano, ta več. Članska prvenstva so ličnih tekmovalk zapustila Občni zbor je bil vse drugačen, repriza mladinskih tekmo- vrste aktivnih športnic, kot tisi:, kateremu smo prisest- vanj, saj se srečajo prav iste vovali pred letom dni. Takrat je t,,kmova\,ke. bil te<3a«3i Odred na robu pre- vf• v v i i ustanovili mov M^da bo kdo trdil, saj m m prosto Žensk# padaw taikirat f>o ustanovili mov ‘VJ V l V,<1, V.K/ ,]y,Y. /J V ’ ^ ‘ lf,w m piWSlu nogometni klub Triglav, takrat vendar tudi v tujim dosezaj.o -1:13,0 Podlesnik (B) 61, Kreftč 61, Tolič 59, Donko so si zadali nove naloge, V katere plavalke s 15 ali 16 leti sve- i:14,2 Trtnik (L) 53 Blaznik 51, Vabič 50, Kek izpolnitev je malokdo verjel, in tovne reko-rde. Vse to drzL 1:15,7 Souvan (L) 49’ Arnejčič 48, Kramer 47,. vendar- m je kmalu obrnilo na toda ta dekleta imajo češto (T) Breznik 45 bolje. Prišel je nov trener, pri- za seboj 8—10 let resnega 1-1®>4 Ko'“1 (T>_ N.i,~ ,.i.v „ d«,,., “i “ts?l«s».v mboriirmarsikaj, o čemer Arnejčič 47, Vidic 29 Blaznik v.ega tega j. bila tudi popolnoma ’me(i jjo. in 22. letom. 1:22’# Mlhel’č ki je na vseh leh tre --'11 gr išče pokrito z debelo snez- l'-rc ^ „ffr r R^„ik Se vse bolj pomembno pa je delo progah (poleg tega pa se 20 0 6:32,2 Mihe-hč (T ,o odejo, vendar so ta večer Ceh 9, Kramer 8, Breznik kluba z mla /.rabili za slovo, kajti vsi so 8, Dolenc 8, Eferl 5 Jova v tem ie,tu skoraj potrojilo, prav boiljšala iudi republiške rekor- 6.46,9 Koč r nlšli na tako zaželi e ne počit- ™ '> .V,c. ' p-V " .“v ta!<° Je mnogo več strokovnega ,J» «v Bili nieni dvo- ri ce. Zbrali se bodo spet 5. Markovič 3 m F.s-r 1. V h-januarja. ko bodo začeli s Mo jtrdcev j>a ;S° se 100 m prsno _______________ 6:46,9 Kočar M (R) - v .. .-av, strokovnega de. Čeprav šobili njeni dvo- • ’ “T kadra, ki dobro izpolnjuje svoje |K|jj 5 S(>iivaii(,vu vedno polni vpisal) naloge. Mladinska _moštva redno napl>kwtti i„ /animivo-sli zn --------------------------------- .....»ber 2, trenirajo, najboljši mladinci pa , 1, , ; j/ vsc|, letošn jih 1:30,9 Breskvar (C) Markovič in tekmujejo v mladinski dvobojev na sfovenskdl tek- nmiarm kto nmin /arri i n * _. . ^ ----- -***—'v**" ” n a uc i*0'S’t i iu za.ii irosto 6:40,0 in 1:40.6 v Beograd. Nasprotnik bo, kot bili izključeni Ceh, Dolenc- ‘dela s pionirji. "a 100 'n h^Mno) se j^e le-ilo« vse kaze, Crvcna zvezda. in Donko. Pri odredu pionirskih ekip sploh povzpela na 7. mesto v j ti »o- Nogometn.ii srečanj je to- Povprečna starost nogome- niso poznali, sedaj pa se s pionir- slovanski aesetorici. > nl'-' ret konec, nogomet pa v M a- tašev Maribora je 25 let, v Ji ukvarjajo kar trije trenerji, va je sicer tz.bol j sat a s v oje rite.ru kl,ub Vrnit ni in ne seznamil drugoligaške enaj Brez dvoma - tudi tu uspeh ne P'«}^ r^de ye C ar ac b'čiurineVkS m,ve*a “Pri- S'°ri^ 80 ("i,s1coru Je bilo izre- jih sposobnosti. Kranjski rec pripeti kaj novega Pri Vabtc. strugar 20 let; Cenih mnogo lepih želja. Vsi go- Vndem« Bogatar-Kobi je na- hajajo testi o zavrnjen ih pr o- Efrl. uslužbenec, 22 let; Fišer, sye _ 0(j predstavnika nzs pa . j na lOOnr druga test.h (tekma s 1 roleterjem) srafičar, 24 let; Donko, gra- do predstavnika športnega druSt- ' ,,a 400 m nrosto. vedar v slo- ali o ponudbah nekaterih fi^ar> 28 let: Jovanovič, me- va Olimpije, so čestitali Triglavu P‘ , . L '• nj. novih igralce- . le dni je bil hanik, 26 let; Tolič, finomeha- k res velikim uspehom v pretekli Jen' ' . , v[e(i v Mariboru Bitunjac, nekda- nik. 26 let: Canjek. elektri- sezoni, vsi so jim zaželeli tud. 8tS Ff«f1 D7j^a nii igralec Proleterja iz Zre- o« Ih Kreač uslužbenec mnogo upeha — vstop v IX. zvez- ostalim plavalkami p ros leg pjanfna in sedaj nogometaš 05 te? Irt ‘k š udcnt 1 110 1'®°- tovorili so tud, o usta- sloga je treba v pnhodnn a.j«miui ... » J b -h let 151( k. SUKIČIH, n0!Vitv. kvalitetnega športnega se/oni paziti na imena pionirk rvoltgasa Boua iz an e et, Kek. orodni strugar, druStva 014mpija, katerega člani (Mihelič, Sribar, Vodišek), ki uke. 1 ravijo, c.a ho morda ]ej. keh, strugar, 19 let: so- nai bl Dosta.li tudi nogometaši Kod« nr»v o-otnvo vidneie 10« m metuljček 1:25,8 Breskvar (C) 1:2«,2 .Bogataj (T) 3:32.7 Pete i m«« (L) 1:34,5 Kočar I. (R) 1:34,9 Senica (T) 2:38,6 Rode (L) 1:38,6 Souvan (L) 1:38,8 M»ler (L) 1:39,0 Mihelič (T) 1:39,4 Jenšterle (P) 160 m hrbtno 1:24,0 Ščuva« (L) 1:22,1 Podlesnik (R) 3:31,9 Srifoer (R) 1:32,1 Col«a.r (T) 1:38,7 Holec , ..t*ltl na kot na zaključku lanske sezone. Ste že poizkušali na 80 m skakalnici? — Da! V nedeljo smo se že prvič pognali čez njen odriv-ni most, toda bilo je preveč ..j , društva Olimpija, katerega člani (Mihelič, Sribar, Vodišek), ki deset dni v namci. Kar sa- _ pe*a : Davdč kal niče in sicer: 80 m. 50 m, ^šek Eržen Za ic in leme 1 se o neivatci ih okre- električar, 23 let: Dolenc, izvolili še is-Mansiki upravm od- y )cm sjogll nj v lestvi- 40 m m 23 metersko. Prejšnji ^e etones solidn/ko iia boči rekorderke Tominškove. teden so trenirali na petde- , seboj je ye% ^o- Zato so se z.a njeno -«pra«- set metrski, v ponedeljek pa kov_ bo njiho.va forma takš-njeno mesto« potegovale kar so zaceli s pnpravami na 80 na na zaik,liučku lans.kc štiri tekmovalke: Breskvarje- meterski skakalnici, rod voet-va, Petermanova, Kočar jeva stvoni trenerja Gorjanca so in Rostova. Primat je pripa- se zbrali: Nahtigal. K opri v-del najstarejši in najbolj iz- -ek. Cnaconimelli. L,ržen., kušeni i/. omenjene četverice Oman. Šlibar, Pečar. Zajc, Breskvarjevi. Kočarjeva letos Jemc. sem in tja pa vadi tuni dosegla svojega lanskega di \ idovič. rezultata, medtem ko ..sta obe y torek' se je oglasil v ti red- , , , . Ljubljančanki šele ob koncu pj,š,tvu tov. Vidovič z. željo, vetrovno, da bi zaceli s pra ■ največja okrepitev Norko- CA v R,.«.rrn<> srecl' pospešenih prtprat n, če ho hotel vse spraviti v J se pomenle za naslov na - ' rzav. e. kord i^o snM g|J. vrs(a mlaJ(|ill p|avil|k ki m nekaj zanimivih >" prva Preizkušnja, k, bo •d. Dela ho precej, čeprav '»oljse ekipe državnega pr- *e J *'J p lnora. so z izjemo Senice in Preše,•- llK0,tovitev in poudaril, da so prihodnjo nedeljo na 80 me- i sedaj vsi mislijo, da je Ko- J^^jani V}e klfub “težavam mo. dt so mu sodniki sodili nove letos prvič med deseio-,vsi skakalci zadovoljni z na- nar pra k. -no koma! svo- . K‘JU , , .. • . ■ ■ n0 rieo na|boljsih. činom briorav le škoda da so /ala Kakšna je (tejansaa • tekmo v nii e v slovenski ™ ' d Beo^a/Takc sftbi nmen"u večine dvig nevelja- Metuljček je slično kat pri več dJ ^galj z vadbo, ker ">* takega posameznika, »nskt ligi. Nekateri pa le *0'at' v beoMa • 1 • L , mn ni uspel moških, tudi pri ženskah na- j prihodu v Planico ves . Ho. ,1, . ho ie o pr.von. o P eo“ š .»”» P« i» «' **. »i*«. «i»»Pl«»-, M»“> {., p,i„vlj.li ,k»t„lnio«. isu vse Obrnilo na bolje. t.tn'|;n “Učenje. L so'tek-' začetne . teže 140 kg takoj '^'.set.e Breskvarjeve je^- _ Fantje imajo za seboj ž.e :C ne,n0gWeBa m! movalci Ljubljane kljub te- prešel na 155 kg. vendar dvi- na pj^lkm od k^e e b^o ^ je z /adovotj- - Doslej še ni bilo lak*; mu osvojili naslov najboljše- ga ni izpel jal do konca. v ' j^n! .P« R«ga. Mrom poudari! tov. Vidovič, nega sožitja med skakalci J ZANIMIVE ŠTEVILKE ga moštva v Jugoslaviji Rezultati - moštveno: t. ^V^Nuiidke mctldjčka -^nji teden smo poiskusdi ^^"pVed* Navzlic mrtvi sezoni je v ^If^tarne''"asproinike^v 21 'f? 2' Z*'ft ™ ')reveč M§?e’n0< p^mo^ p^eim’na večjo, vsem je ^edef disciplino i« islovalnici Maribora vedno . • , Sarajevskeea Ze- Iucar l,‘ ^ J.2 . . med plavalkami prsnega Joga red. tako da o kakšni a n at- ' Odborniki, "nastopil Posamezn° ~ ba"tem MalW! - Jilt y »klasičnem mei.djck.tc ^ ^ y 2a(lovo. hiii Wwt Večkrat v preteklo**' uvajamo na to progo. \ s\e- u . ,_________,is, ni „(,v.nra škoda je le. d« ivahen promet. Odborniki, , jt.P,ifarja- kieJr je Lsto, ralci, simpatizerji prihajajo ji2_kratniJ drzavni prvak %\R. odhajajo, se zainmajo za le- / (1imi odličnimi dvi-xv,ce, vroče diskutirajo ta- |i.n.fiz.,n ni bil .esen n, da je v majhnem prostoru ka].(lidat za prv0 mesto. kljub lnva K',eca- temu pa so se tekmovalci te- Šef propagande Fišer nam ga moštva odlično borili. • rade volje postregel s sta- Ljubljani je uspelo osvojiti stičnimi podatki o delu klu- štiri prva mesta. Zeljezničar-x v zadnjem letu. Da je bil ju dva in Partizanu enega, ičitek res potreben, nam po- Pri Ljubljančanih sta se naj-' ' ' J ' letu bolj odliko .'i Marjan Deč najdemo le planike e^la 'i-i formi? z (lelfinovim slogom v tendi- _ a]j ni govora. Ško'da je le. d8 hrana ni tako izdatna kot J° II Id lili l»l intVVS a /. očimi..«.c—c,.... ■ — rsoij an manj je trener potrebujejo skakalci pri p°' scijdini. Samo izredno s,aha QOI.janc zadovoljen z vsemi, spešenem delu. Hrana je n** kvaliteta v tej disciplin i Posebno pozornost je posve- zadostna in premalo kalorij' goča, da se pri nas plavalke (i[ 0drivu jn seveda pri tem na: s iisj * ’ V" . 1 ' . " til odrivu in sevecia pn tem klasičnim hutterflav jem se tspazoval napake pri vožnji »pešno pojavijo na tekmova- naletu in na odskočnem Us Tu c m <3 t’ sin i 114*1 lf*t '/H , 'r'___ _________ „ J: A-loir- n/e lestvica tekem 961. J. n j_» I uu i j a uk mn it «71 ia skj jhi* j- 25), DcCinOll . -- l' , l)oli odliko..1 i Marjan Dec- Jookovič (k) 235, peresno- V hrbtnem slotfii sta se sa- vost, ce spet govor,mio man v bantam in Janez Po- lahka — Lampe d 260, Jo- mo dve tekmovalki uveljavili betu odrivu, ki prinaša manj- ,mte„;te .t «^zwiv.+kvte: L'ni^- v« n ovir* 225. Adžernovič s svojimi rezultati tudi v še dailiave in negotov d (L j) peresno- njih. Pii smo vsaj pet let azvojem plavanja v sveti V hrbtnem slogu sta se In kam bodo odšli naši r«' CL 11 ok. tekme 5 val. tek. 6 . liga 14 rij. tek. led. tek. cujino 9 1 5 0 4 1 5 3 25 20 3 3 2 1 - Po navadi so Jiigosl°va, dobnik v srednje težki kafe- vanovič (P) '225, Adžernovič s svojimi rezultati tudi v še daljave in negotov doskok, ak j htrncH" Tok r** i y\i »oriii Prvi je dosegel nov (Ž) 187.5. lahka Maletič l) zveznem merilu, lo sta Pod- -P n] mo dchili nov • bila z« 1 lij S;.........................................................................................................- 6 15-25 drugi na ie dosegel najboljši (Lj) 350, Sentivanski (P) se lam obstoječega rekorda J1 . . Morda v Sv’,c°' 2 110-35 rezultat na orvenstvu — 555 315.5, Kadrie (2) 292.5, lahko (1:24,8). Podlesnikova pa je — Oman Miro je bil prav pot 'J \ .,Lkak<>r 3 2 1 0 8-2 kg (115, 100, 140). Mladinski težka Jamšek (Lj) 327.5, Ri- s časom 1:22,1 tudi najbolje gotovo naj o jsioc vse i. rc- 111‘,Ha preje na neko i"®**' rekord ie oostnvil tudi Toc- stdč (Pl 312.5, Halepovič 310, uvrščena slovenska plavalka bolel je krizo in ce bo nada pa < .m pr j . . rji c»' upno 64 45 9 10 212:95 . (par*i> v jeznem dvigu srednje težka Podobnik mJ) v zveznih desetoricah (4. me- Ijeval tako kot je končal na narodno prejzkur j « j trs » Asa? ?)' ^ «v- mezni nogometaši: Šober Sarajeva Mirko Avlijaš, ki Dolenc (Lj) 345. va so nova imena v slovenski p Tudi Avstrijci - .žabji1 slog Trening % Žaklji peska na hrbtu — Francozi se posebej pripravljajo za slalom »Hladna vojna« na belili Poljanah med Avstrijci in ftancozi prehaja v zaključno fazo. Prva tekmovanja, ki.bodo samo preizkušnja pred velikim dvobojem v Chamonixu so že na sporedu. Vsa svetovja smučarska javnost z zani- manjem pričakuje izid tega dvoboja Avstrija — Francija. Dr. Sepp Sulzberger, znani avstrijski smučarski strokovnjak za alpske discipline je nedavno povedal nekaj misli o letošnjih tekmovanjih 'm o tem kako so se Avstrijci pri- pravljali za prvenstvo v Cha-H)onixu. sZ veliko natančnostjo' Smo na filmih preštudirali francoski »žabji slog« v smuku. Temu primerno smo priredili tudi trening in naši smučarji so prevozili mnogo kilometrov s težkimi Žaklji peska na hrbtu, da bi si tako pridobili pravilno držo ter istočasno Tudi Avstrijci s« začeli posnemati Francoze v »žabjem« slogu Čile čaka n AVERKJNO« PRFKUPCEVAMJE - ALI SE BO SVETOVNO PRVENSTVO SPREMENILO V TRG ZA NOGOMETAŠE? S prekupčevanjem in visokimi premijami, ki jih preje-VSajo evropski nogometaši v Zadnjem času je postal evropski nogomet vedno bolj trgovina, ki zajema vedno večji abseg. Zadnji primer angleškega nogometaša Jimmy Greavesa, ki ga je Milano brodal nazaj v svojo domo-Gno, kaže, da se sučejo cene ?a trgu nogometašev za naj-.°ljše igralce okoli 100 mili-feuiov »za glavo« (ali bolje za nege). Toda pravijo, da itali-lanski nogometni meceni še Orso rekli zadnje besede v tej bgovini. Bajne vsote, ki po-Bl,jaj® Peleju so samo zgovo-G’** dokaz, da je temu res-n,eno tako. »iseke cene, ki jih plačuje- jo Italijani, Francozi in Spanci na svetovni nogometni borzi za najboljše igralce so povzročile tudi hudo krizo v angleškem profesionalnem nogometu. Grožnje angleških profesionalcev s stavko in večmesečno pregovarjanje z delodajalci so privedle do povišanja plač angleškim igralcem, toda vse to je seveda še daleč od vsot, ki jih dobivajo igralci v drugih deželah. Prav zaradi tega so Jimmy Grea-ves, Gerry Hitchens, Joe Baker, Denis Law in drugi iskali boljši zaslužek po Evropi. Vse to je privedlo do tega, da so Angleži v skrbeh, kako bodo pripravili svojo renrezentan-co z,a Čile. Toda v Italiji se je razpasla trgovina tudi med malimi klubi. Trgovci z nogometaši govore o »verižnem prekupčevanju«. Man jši klubi za majhno ceno kupujejo nadarjene amaterske igralce pp zapad-nih deželah, jim v nekaj sezonah pripravijo renome in potem za drag denar prodajo enemu »velikih« klubov. Trgovci in prekupčevalci, menaž.erji in meceni nogometnih klubov z nestrpnostjo čakajo svetovnega prvenstva v Čilu. Strokovniaki trde, da se bo to tekmovanje za kulisami razvilo tudi v tekmovanje prekupčevanja. Doslej so namreč vse države skušajo obdržati svoje reprezentante v svojih klubih, da bi s" pripravljali za Čile. Po svetovnem prvenstvu pa bo ta napetost sproščena in na pozer-nico bodo stopili trgovci za nogometaše. ojačali mišičevje, ki je potrebno pri taki tehniki vožnje.« Toda kljub temu, pravi dr. Sulzberger, da so Francozi lani osvojili svet z »žabjim slogom«, je po njegovem mnenju skrivnost le v izredni kondiciji in ne, toliko v tehniki vožnje. Prav: zaradi tega so se Avstrijci letos še po-. sebno skrbno in dovolj zgodaj : začeli pripravljati za Chamonix. Že v predsezoni so zato petkrat zbrali svoje najboljše alpske smučarje na skupne priprave. Nasprotno mišljenje vlada letos v francoskem taboru. Francozi so mišljenja, da je njihova premoč v smuku že tako dominantna, da jim jo ne more nihče ogrožati. Zato so. letos, posebno pozornost posvetili slalomu, da bi namreč lahko tudi v tej disciplini tako suvereno vladali, kot so lani v smuku. Njihovi alpski smučarji so zlasti mnogo boksali in skakali na skakalnicah do 50in, da bi .s tem, dobili tisto . odpornost, ki, jo potre-. buje.»smučar ▼ »alpskih disci-plinaji. , - = - Toda dr. Sulzberger zaključnic'svoj-intervju s tole mislijo: Čeprav vsi računajo v Chamonixu z dvobojem Avstrija— Francija ni izključeno, da se bo pojavil nekdo tretji in nam zmešal račune.« T®iir 1962 že razburja duhove Onganizatorji naijve^je kolesarske dirke na svetu, Tg-uf de France, sc pred dnevi otagavili natančen potek te velike dirke v prihodnjem letu. 11 etap bo vcdi4o kolesarje, tokrat bodo nastopili za posamezne tvrdke in ne za državne reprezentance, od Nan-cyja do Pariza. Skupna doižina je 4173 km. Dirka je torej nekolike krajša kot letos, ko je merila 4394 km. Kot posebnost bi omenili kar štiri etape na kronometer od tega 1 ekipno. Nadalje to, da bo šla dirka tudi skozi Belgijo in L,uxemburg in da se seveda ne bo izogibala visokih prelazov v Pirenejih in Alpah. Smer dirke je nasprotna smeri urinega kazalca. Dirkači bodo morali med ostalim premagati kar pet gordkih prelazov z več kot 2000 m nadmorske višine. Najvišja točka na dirki bo prelaz Restefond z 280C m. Prvi, ki je glasno protestiraj proti načrtu dirke je bil svetovni prvak in trenutno eden najboljših dirkačev za enodnevne in etapne dirke na svetu, Belgijec Rik van Looy. Ta kolesar pravi, da so dirko zopet enkrat že vnaprej priredili za francoske kolesarje, pri čemer je mislil najbrž na letošnjega zmagovalva Anquetila. V Planici ni razglednic! O našem turizmu smo že veliko razpravljali in po navadi govorili o njem bolj slabo kot dobro. Vzroki za nezadosten razvoj te pomembne gospodarske panoge so različni, objektivni, pa tudi subjektivni. V zadnjem času posvečajo, merodajni posebno pozornost razvoju zimskega turizma. Da bi se razvil zimski turizem, je potrebno graditi žičnice, hotele, ceste in še druge komunikacijske naprave, ki jih navadno potrebujemo le pozimi, ko je dovolj snega in ledu. Tokrat imamo v mislih naš zimsko-šporini center v Planici. Ni dolgo tega, ko smo obiskali naše skakalce na treningu v Domu v Planici. Pogovor se je zasukal tudi o veliki pomembnosti zimskega turizma, to pa še posebej za to. ker v soetovnoznani Planici ni-prave možnosti za afirmacijo in razvoj zimskega turizma. Že leta, in leta ugotavljamo, da v planiški dolijii razen skakalnic vse zaostaja. En šam dom, nekoliko prenovljen še ne pomeni, da se je stanje izboljšalo, če pa poznamo še vse okoliščine pa smo lahko nič drugega, kakor samo presenečeni. Obrnili smo se na natakarico z željo, da nam proda razglednico in znamke. Verjemite, da tej skromni želji ni bilo ustreženo. No, lepa reč, niti razglednice ne moreš kupiti v soetovnoznani Planici! Spomin nam seže nazaj in nekoliko dlje. Pred več leti so pod vodstvom pokojnega inženirja' Bloudka nedaleč, od doma, na poti proti Tamarju montirali prenosno žičnico,- ki so jo s pridom izkoriščali mnogi domači iti tudi tuji turisti. Tedaj smo zapisali, da se je temu prelestnemu koi\i naših Julijcev odprla nova 'perspektiva. Toda že naslednje leto je vsa stvar zamrla tn danei o kakšnem primernem tovrstnem turističnem' objektu ni niti govora,- Mar ne bi bilo ekonomično in prijetno za vsakogar, ki bi stopil v planiški dom, če bi vedel, da bo v tem domu našel dovolj razvedrila in če že hočete, tudi zadostne zabave. Mar ne bi bilo mogoče urediti teh prostorov tako, da bi bilo zadoščeno tudi tistim, ki bi se radi zabavali v večernih urah ob zvokih plesne glasbe? Da, vse to sodi v takšno središče kot je naša Planica, ki jo poznajo povsod po svetu in za katero se navdušujejo mnogi turisti tudi iz oddaljenih kontinentov! Toliko časa, dokler ne bomo vzporedno mislili na turizem in na zimski šport, toliko časa ne bomo dosegli zaželenih ciljev, saj je več kot razumljivo, da danes turizem in šport hodita vštric. Človeku, domačemu turistu je pri srcu precej neugodno, ko sliši nt razvajenega tujca, ko pravi: rllvala lepa za takšen turizem*. i illliiiill 19 sveisvn h rekerdsv za Alenkine Mednarodna plavalna zveza je potrdila 19 svetovnih rekordov, ki so jih v potrditev predložili Amerikanci. Med temi rekordi, ki so vsi s pretekle sezone je tudi dve leti star rekord, ki je bii pozneje že petkrat izboljšan, Naney Ramey z leta 1939. V lestvicah so torej potrditi tele nove rekorde: Moški: ttMt m prosto Steve Clark 54.4. (ta rekord je pozneje izboljšal dos Santos s časom 53.6), 200 m prosto Tsn-yoshi Jamanaka (Jap) 2:00.4, lOOm metuljček Fred Schmidt 58.6, tl0.y metuljček Mike Meaeliffe 1:00.2, 100 m hrbtno Robert Beonet 1:01.3. 200 m metuljček Carl Robie 2:12.6, 200 m hrbtno Tom Stack 2:11.5, 100 m prsno Chet Jastremski 1:07.5, 110 y prsno Jastremski 1 :©9.6, 200 m prsno Jastremski 2:29.6, 220 y prsno Jastremski 2:34.1, 400 m mešano Ted Stikles 4:55.6, 440 y mešano Stikles 4:57.1, 4 X lOf metrov mešano Indianapolis (Sloek. Jastremski, Schulhof, Sintz) 4:03.0, ženske: 100 m metuljček Dušan Doerr 1:08.2, 110 y metuljček Nancy Ra-mey 1:09.1, 200 m metuljček Boekv Collins 2:32.8, 46« m mešano Donna de Varona 5:34.5, 440/ mešano de Varona 5:37.9. Ing. B. KRISIJI!iČ!C tf PORAZOV B do konca sem brez tre-3? i a odstopanja vodil žogo, s-kitijt sem slopil na črto ka-*««skega meta. 31-krat sem [j višaj, le enkrat zgrešil. Ne a hi napadli, smo od šestih j;;V'Š8!i razliko na. trinajst e Tn zgodba se je ponav-tatji j/ p,,]j, v kolo ilrzavne-,.a Rjvenslva. Čeprav so tudi od njih smo se tega 95 naučili, uporabljali isto a -*je kot mi, smo bili ven-taVjč neprekosijivi. Na r.eka-j*1« tekmah so se nasprotiii-ji.ko sem zašel v tako konč-JCo> mlaji v usodo. Pustili so m? PC miru, igra je bila za-||.!"ccna, včasih celo deset ."{d, pred koncem, ki ga ’ ■r , idevojo pravila, ko- smo izbojevali tudi toT' na j pomembnejšo medna-(p'. ,*fflago. V Montbrisonu raneijj,) smo si na enem iz-znanih tradicionalnih |u prodnih turnirjev v fina-n-, ,Ti nasproti z večkratnim ^Vjikom Belgije Povsem brez potrebe je starta! name, kar sta sta sodnika nemudoma in seveda opravičeno kaznovala z dvema kazenskim« metoma. Preostale so le še štiri sekunde. Zbral ser« se in čeprav sem že najmanj tisočkrat na podoben način preizkusil svojo mirnost, sem za drobec sekunde podlegel vzdušju. Strel je bil za nekaj centimetrov premalo točen. K sreči sem ime na zalogi še enega — Ganda. 'Mo Hellasom Žoga je bila v neko je bil rezultat j1* je do izteka manj-še nekaj več kot deset a u,*d. Ker pravila v med-,»x ,n*h srečanjih niso do-»la neodločenih rezulta-Se!n računal na podaljšek loL-‘nut Toda eden izmed EIJcfiv- iFTzgnbil živce. zadnjega. Sicer glasnih in razburjenih 3C69 gledalcev ni črhnilo. Bil sem prepričan, da ne bom storil napake. Met je bil uspešen. Prinesel nam je zmago in pokal na prvem velikem mednarodnem turnirju, hi smo se ga udeležili. NA DRUGIH KONTINENTIH Leta 54, 56 in 57 so si bila na moji košarkarski poti precej podobna. Vzroki so bili seveda različni. Pred sedmimi leti, to je šest let potem, ko sem ves svoj prosti čas prebil na igrišču, sem na tekmah dosezal najboljše rezultate. Skoraj da ni bilo srečanja na katerem ne bi dosegel več kot 30 točk. Mnogo jih je bilo kjer sem presegel znamko 40. Nekaj deževnih dni je pokvarilo povprečje. Prvič sem postal najboljši strelec zvezne lige. Na 18 prvenstvenih srečanjih sem zadel koš več kot 500-krat. Srednja zmogljivost v enem kolu je znašala nekaj manj kot 29 točk. Vsekakor številke, ki še danes pomenijo vrhunski domet. Toda mnogo pomembneje zame je bilo to, da sem se na igrišču, v vseli tistih neštetih ngnmiah in novih ter nepričakovanih situacijah, ki jih pripravi tako dinamična igra kot je košarka, počutil kot doma. V tem času nisem poznal nasprotnika, ki bi me lahko ugnal. Napačno bi me razumeli če bi mislili, da precenjujem športne rezultate. Moj tedanji in današnji občutek je le ugodje in zadovoljstvo, ki ga lahko čuti športnik in vsak drugi spričo dejstva, a je tisto kar je potrpežljivo in dolgo gradil, rodilo to kar si je želel. Z eno besedo: da je nekaj ustvaril. Ker sem bil s svojimi rezultati zadovoljen sem si obenem zastavil naslednji cilj. i«inilo je še mnogo česa preden se je uresničil, preden je Olimpija osvojila državno prvenstvo. Vmes je bilo še mnogo dogodkov in predvsem... potovanj, ki sem se jih veselil mnogo mesecev preje. Spoznal sem Akropolo, olimpijski stadion, ki je kljuboval tisočletjem, legendarno maratonsko polje. Prekrižarili smo Evropo. V Franciji smo obiskali skoraj vsak kotiček. Od rokavske obale. n■ ■ii«iwhi lunin—lini im imiii ■—naiiiimi ibw kjer še vedno štrlijo pošastne betonske utrdbe hitlerjevske armade do španske meje, kjer je doma povtseni drugačna omika. V Egiptu smo se povzpenjali po stopniščih faraonskih grobnic, na kamelah obiskali drev-ne spomenike, bodili po muzejih, nekdanjih Fanikovih dvorcih. V Kairo sem prispel kot ojačanje Crvene Zvezde. Bilo je v dneh, ko je Maršal prvič obiskal Egipt. V zrakoplovu smo se peljali skupno z Jovanko Broz. Silvestrovali smo na Galebu v aleksandrijskem pristanišču. Kot vsako je bilo tudi to vedno ograjeno in zastraženo. Nekaj po polnoči, ko so mornarji z naših ladij na kopnem plesali kolo se jim je jela pridruževati čedalje večja množica domačinov. Cez čas je bil to spontana in veličastna mani.eslacija prijateljstva. Nepričakovane je ji oslovenska košarkarska zveza prejela vabilo, da M sodelovali na svetovnem prvenstvu v Riu ue Janeiru. Na to pot v deželo športa smo se pripravljali tako kot še nikoli. Potem, ko je prispelo mnogo nasprotujočih ra novic smo se vendarle vkrcali na vlak, se odneria.. v Rim in tam... čakali na zrakonlov, ki »e bilo treba sproti popravljati. Zaradi tega so na vsaki postaji nastale zamude. • Nepozabne, ker smo jih preživeli v Madriuu, Dakru, Pernambnku! Ker bom v naslednjih nadaljevaniih opisal dve najlepši športni turneji — v Brazilijo in na Kitajsko — sem menil, da oi vam najbolje posredoval dogodke če bi si kar največkrat pomagal z dnevniki in popotnimi zapiski. To so uvodne beležke iz Brazilije: »V tako hitrem ritmu bi moral v dnevniku beležiti tudi ure. Toda to je brez pomena saj letimo v noč in »prehitevaj: •. čas, Po isvetlobi, ki nas od čtsa do časa prehiti lahko uganem, da je spodaj, na levi »črni« konlinent. V zrakoplovu nas je več kol 50. Nekateri nenehno strme skozi okno. Za trenutek sem pozabil, da je to .s »letečih krožnikov«. Tekmovanje strelcev za Perov pokal je letos lepo uspelo, čeprav je potekalo v pravem zimskem vzdušju Kljub temu, da je bila tekma med košarkarji Olimpije in Eng6'" mami navidez mlačna, je bila mnogokrat borba za žogo dokaj težk* Tole je dokaz kako sta dva igralca soslov »napadla Kandnsa«, ^ pa je kljub temu obdržal žogo v svojih rokah lllliiiiiii Zapihal je močan veter in nekateri skakalci so imeli v nedeljo n* • • • • V id 80 meterski skakalnici precej težav. Med temi je bil tudi Eržen, se je precej bori! z vetrom in je vendar srečno pristal Naši skakalci, ki so na treningu v Planici, so se zelo razveš' šclil‘1 prvega snega, ki jim je omogči! skoke tudi na 80 meterski skakalni if'l ;l#!!:£ Bil. Ali ga poznate? Pravijo, da je to skakalec Marjan Pečar.., Hokejska tekma med Ljubljano iti Zagrebom se je končala z vi*«^ zmago Ljubljančanov in okoli d.Oilt) gledalcev je bilo zadovoljni z napetimi trenutku, ki jih it' bil« dovolj posebno v drugi ireij*11 I 'ilsPM. “»ast)*' isms’ ^ lif