Ptuj, torek, 17. maja 2005 letnik LVIII • št. 31 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Potem Polo s popustom do 400.000 SIT in z možnostjo financiranja 50/50, vas bo navdušil tako prej kot potem. Polo. Avto in pol. Dominko d.o.o., Zodiuïni hg 8,2251 Phij Šport Nogomet • Olimpija | proti Ptujčanom vzdržala le do 77. minute Stran 8 Po mestni občini Ptuj • 60 let Vrtca Stran 16 Po naših občinah Ptuj • Trstenjakova fundacija na razpotju Stran 6 Sp. Podravje Občine v bitki za solastništvo Term Ptuj Stran 4 ÍKÍ^DIOPTUJ WWW. ra d io-ptu i. si Foto: Martin Ozmec Po naših občinah Po naših občina Tednikov pogovor Šport Šport Majšperk • Sreča- Kidričevo • 174 Dr. A. Bajuk • "Delo Tenis • Zamujena Rokomet • Gorenje nje s prof. dr. Danico milijonov iz EU za po- finančnega ministra priložnost Ptujčanov ni dopustilo še enega Purg slovno-obrtno cono mi je pisano na kožo" za napredovanje presenečenja Stran 2 Stran 4 Po Sloveniji Ljubljana • Kaj bo poslej z odpiralnim časom trgovin Stran 4 Stran ^ Stran 9 Šport Plavanje • Miting v Ptuju zbral več kot 300 plavalcev Stran 9 Stran 7 9770040197077 Majšperk • Srečanje s prof. dr. Danico Purg H ■ ■ ■ ■ Za nove izzive in znanja V občini Majšperk so v ponedeljek, 9. maja, pripravili zanimivo srečanje in pogovor z domačinko prof. dr. Danico Purg, direktorico IEDC - mednarodne poslovne šole na Bledu. V skoraj triurnem in nadvse zanimivem pogovoru, ki ga je vodila Nataša Petrovič in so mu nadeli delovni naslov Ženske, ki vodijo spremembe, je prof. dr. Danica Prug pred nabito polno dvorano domačinov nanizala nekaj svojih najlepših spominov iz otroških let, ki jih je preživela na Ptujski Gori, predstavila pa je tudi celo vrsto svojih bogatih izkušenj ter ugotovitev. Direktorica ptujske Animacije Franja Čeh je ob prisrčni dobrodošlici gostji dr. Danici Purg zbranim (med občinstvom je bilo tudi nekaj moških) pojasnila, da so srečanje pripravili skupaj z občino Majšperk v okviru Ministrstva za delo družino in socialne zadeve ter mednarodnega projekta Equal Vesna, ki naj bi ponujal enake možnosti za vse. V imenu domačinov in gostitelja pa je svoji domačinki in vedno dragi gostji izrekla tople besede dobrodošlice tudi županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin. Prof. dr. Danica Purg je bila prijetno presenečena nad številnim odzivom občinstva, saj je bila sejna dvorana občine Majšperk nabito polna, v posebno zadovoljstvo pa ji je bilo, da je po prek 300 preda- Uvodnik vanjih na uglednih ustanovah po vsem svetu prvič imela priložnost govoriti tudi "tu, doma, svojim rojakom." Z veseljem se je spomnila svojim otroških let, ki jih je preživljala na Ptujski Gori in takoj poudarila, da je že takrat imela svoj cilj, učiti se in vedeti čim več. Ko je kot osnovnošolka prvič slišala za ugledno pariško Sorbono, si je dejala, da bo nekoč tudi ona tam. In je bila, le da je bila pot do tega dolga in naporna. Hvaležna staršem in učiteljem Ko je prvič prišla v Maribor, da bi se vpisala na 2. gimnazijo, je sprva niti našla ni, pozneje pa so se profesorji čudili in jo vpraševali, kam neki je hodila v šolo, da toliko ve. "Hvaležna sem svojim staršem, ki so mi že kot otroku privzgojili dobre delovne navade in hvaležna sem učiteljem na Ptujski Gori, ki so nas znali dobro vzgojiti. Dobila sem zelo dobro doto, zelo dobro šolo, pošteno družino in zdravo okolje," je poudarila dr. Purgova. Ker je tudi zaradi vsega tega v življenju uspela, je vsem položila na srce naj se izobražujejo, naj se učijo in širijo svoje obzorje, kajti Drugo mnenje Moja boljša polovica ima teorijo, da smo ljudje lenuhi in egoisti. Ti dve lastnosti sta menda tako močno prisotni v nas, da nam preprečujeta, da bi napredovali ter posledično bili srečni in zadovoljni. Ko sem pred leti prvič slišala to teorijo, se mije zdela zelo absurdna in sem ji vztrajno nasprotovala. Danes, nekaj let in izkušenj potem, se vedno bolj nagibam k temu, da bi v tej teoriji znalo biti tudi zrno resnice. Formule za srečo, uspeh in zadovoljstvo so splošno znane. Ponavljajo se v ljudskih rekih, v vseh religijah, mislih modrih mož in v vsaki žajfasti nadaljevanki. Od otroških nog in prvih pravljic dalje vemo, da osrečuje dajanje, deljenje, da so dobra dela nagrajena in hudobna kaznovana. Popolnoma jasno je, da se mora princ, če hoče rešiti princesko, zelo potruditi. Če bi bilprinc lenuh, bi se sprincesko počil pač zmaj. Recept je torej jasen: delo in razdajanje. Pri tem pa je treba povedati tudi to, da Slovenci zelo veliko delamo, vendar se zdi, da ne pravih reči. Zatekamo se v namišljena dela - ženske izjemno rade čistimo do visokega sijaja, moški pa imajo redne velike generalke v kleti. Ta teden sem spoznala kmeta, ki pravi, da bi morali odpraviti subvencije v kmetijstvu, ker kmete navajajo na nedejavnost. Po njegovem se kmetje zanašajo na gotovi denar, na vrabca v roki, in ne razmišljajo o možnostih, ki bi jih lahko izkoristili. Zato tudi ne napredujejo, se ne razvijajo. Po drugi strani pa obilica denarja od subvencij iz bogatašev dela reveže. Tisti zares uspešni ne poznajo prostega časa, ne skrbijo za svoje zdravje in zadovoljno družinsko življenje. Drugačno, a zelo zanimivo razmišljanje. Težko je voziti slalom med željami in možnostmi, gotovo pa je, da med nami in uspehom stoji le ena stvar - mi sami ^ in morda tudi naš odnos do lenobe in egoizma. viki klemenčič ivanuša znanje je danes največje bogastvo, ki omogoča napredek in prodor. Na vprašanje, ali se ji je bilo kot ženski težje uveljaviti, je odgovorila, da je bilo težko morda na začetku, pozneje pa je spoznala, da je prav to, da je ženska, celo prednost, saj so po njenem mnenju ženske bolj komunikativne in tudi bolj pogumne od moških. Pri tem je malce ošvrknila Slovenke, ker se kljub številnim razpisom ne prijavljajo na odgovorna dela in naloge. Svojo uspešnost je prisodila svojemu cilju in poudarila, da mora imeti vsak človek svoj cilj, da mora vedeti, kaj hoče in v to tudi verjeti, potem vedno uspe. "Vedno sem imela velike ambicije, zame je bila omejitev edino nebo," je dejala Purgova. Žal je med nekaterimi mladimi nadobudneži danes denar edina motivacija uspešne življenjske zgodbe, dr. Purgova pa meni, da je sicer pomembno imeti denar, vendar pa je predpogoj uspeha dejstvo, da imaš nekaj rad. Potem potrebuješ še dovolj znanja, spretnosti, iznajdljivosti, zdravo vizijo ter zadostno mero marljivosti in uspeh ne more izostati. Ob znanju pa je zelo pomembno tudi obnašanje, zato se ji zdi sila pomembno, da smo tudi v naših šolah pred 15 leti uvedli predmete morala in etika. Sodoben in uspešen me-nedžer mora imeti po mnenju dr. Purgove helikopterski pogled na podjetje in ljudi, s čimer misli, da mora biti dovolj visoko, da vidi vse pod sabo in dovolj nizko, da vidi tudi vsakega posameznika, tudi v njegovo dušo, če je po- trebno. Zelo pomembna pa je tudi odličnost in doslednost ter prava mera samozavesti, ki ne sme nikoli preiti v samovšečnost. Z veseljem je ugotovila, da je njihova poslovna šola IEDC na Bledu največji ambasador Slovenije v svetu, saj jo obiskujejo študentje iz 57 držav sveta. Gre za zrele ljudi s povprečno starostjo 35 let. Na šoli je med 33 zaposlenimi le 6 moških, zato so po številu oziroma odstotku zaposlenih žensk druga šola na svetu. Podjetnica Zdenka Baš, ki ima na Ptuju podjetje Zel in uveljavljeno znamko "Suš-nine naše domačije", je dr. Danico Purg seznanila z njihovo idejo, da bi kmetje iz območja Haloz pridelovali sadje brez škropiv in kemije, ki bi ga v njenem podjetju posušili in potem poskrbeli za plasiranje na tržišču. Ob tem je opozorila na velike težave pri združevanju sorodnih proizvodnih procesov ter predvsem na dejstvo, da je težko priti do denarja za investicije. Vse, še posebej kmete iz območja občine Majšperk, je pozvala k sodelovanju, da bi s skupnimi močmi lažje našli čimboljšo rešitev. Dr. Purgova je bila tega zelo vesela, saj je menila, da pomeni to eno od možnosti za razvoj kraja in območja, ki je doživelo propad dveh industrijskih obratov. Pri tem pa je ponudila tudi svojo pomoč, saj je obljubila, da bo skupina študentov iz njihove šole naredila razvojni projekt za možnosti na področju sušenja biološko pridelanega sadja. M. Ozmec Prof. dr. Danica Purg, direktorica njo dr. Darinko Fakin Foto: M. Ozmec poslovne šole IEDC na Bledu (levo), v pogovoru z majšperško župa- Sedem (ne)pomembnih dni Prijateljski incidenti? Seveda je moč soglašati s spodbudnimi (optimističnimi) izjavami, ki jih je bilo slišati po portoroškem sestanku slovenskega predsednika vlade Janeza Janše in hrvaškega premiera Iva Sanaderja, še posebej s tistimi, da smo Slovenci in Hrvati prijatelji in da imamo veliko več skupnega kot tistega, kar nas ločuje. Oba predsednika, še posebej Sanader, sta žarela od zadovoljstva in zdelo se je, kot da medsebojnih odnosov ne bi še nekaj dni prej kazili novi resni incidenti na (nedoločeni) kopenski in morski meji med obema državama, ki naj bi jih - vsaj po slovenski verziji - zakrivala hrvaška stran. Zdelo se je, da je za oba voditelja zelo pomembno, da ohranita vtis iz nedavne preteklosti, da se šele z njima »po hudem nasledstvu nerešenih vprašanj« pišejo sloven-sko-hrvaškim odnosom povsem nove perspektive. Iz Portoroža smo zvedeli, da sta se Janša in Sanader pogovarjala o hrvaškem približevanju Evropski uniji, sporazumu o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in skupni izjavi o izogibanju incidentov (še posebno na morju). Obe vladi naj bi se že junija srečali na skupni seji naprej na Hrvaškem, pozneje pa v Sloveniji. Na tej seji naj bi se dogovorili tudi o ustanovitvi skupne mešane zgodovinske komisije, ki bo temeljito proučila vse stike med Slovenijo in Hrvaško v preteklosti. Kot dokazilo »dobre prakse« naj bi Slovenci in Hrvati skupaj zgradili most nekje na Muri in tako tudi preprečili, da ne bi bilo več zapletov, kakršen se je zgodil pred nedavnim na Hotizi, ko naj bi Hrvati zaplenili slovenski brod, o čemer sicer spet obstajata povsem različni razlagi slovenske in hrvaške strani ^ Po tistem, kar so zapisali v medijih, lahko sklepamo, da se predsednika vlad nista posebej ukvarjala s posameznimi incidentnimi situacijami. Nujna pozornost je bila očitno namenjena globalnim, strateškim vprašanjem in s tega vidika bi bilo zagotovo bolje (in bolj razvidno), če bi se oba odločila za skupno izjavo o pogovorih in ne zgolj za posamično izražanje vtisov, kar pravzaprav ni dalo prave podobe o tem, glede katerih posameznih odprtih vprašanj obstaja soglasje obeh strani, kje pa ostajajo razlike in zakaj. To bi bilo še toliko bolj pomembno (in koristno), ker dosedanja zgodovina hrvaško-slovenskih meddržavnih odnosov zelo natančno opozarja, da na načelni ravni doslej v bistvu ni bilo nikoli kakšnih posebnih težav, da pa se je na veliko zatikalo v življenju, v podrobnostih, predvsem v izvajanju posameznih dogovorov. Glede na to tudi ne kaže kar tako posebej povzdigovati napovedane skupne izjave o izogibanju incidentov in jo nekritično proglašati za nekakšno posebno kvaliteto. Ena in druga stran sta se doslej že ničkolikokrat slovesno in na različne načine zavezovali, da ne bosta vlekli potez, ki bi kakorkoli destabilizirale in problematiziral medsebojne odnose, še zlasti tiste na obmejnih območjih. Konec koncev bi moralo biti izogibanje incidentom nekakšno sveto pravilo za vsako civilizirano in demokratično vlado, nekakšna glavna legitimacija za »normalnost« meddržavnih odnosov. Ali pripravljanje posebne izjave potemtakem ne pomeni, da odnosi med državama vendarle niso tako dobri in prijateljski, kot nas od časa do časa, pač glede na različne potrebe, prepričujejo politiki. Vsekakor bi moral biti skupen cilj ustvarjanje takšnega ozračja, za to pa nosijo največji delež odgovornosti vsi politični dejavniki v obeh državah, tako tisti na oblasti kot tisti v opoziciji, da ne bi bilo potrebe po kakšnih posebnih, dodatnih instrumentih in posebnih vrhunskih sestankih, na katerih bi si obljubljali spoštovanje sožitja in pravnega reda na obeh straneh meje. To pa tudi pomeni, da bi se morala hrvaška vlada predvsem na Hrvaškem, slovenska pa pred- vsem na Slovenskem ukvarjati z ustvarjanjem pogojev za dobro sodelovanje in prijateljstvo, kar pomeni tudi določnejše in odločnejše (sprotno) identificiranje vseh tistih tendenc in pojavov, ki slovensko-hrvaške odnose izrabljajo in zlorabljajo za najrazličnejše notranjepolitične igre in špekulacije. S tega vidika se zdi, da je slovenski zunanji minister Rupel prelahkotno sprejel hrvaško razlago, po kateri naj bi bili najnovejši incidenti na slovensko-hrvaški meji (predvsem) posledica predvolilnega časa in lokalnih volitev na Hrvaškem, še zlasti, če upoštevamo njegovo drugo trditev, da je bila Slovenija v odnosih s Hrvaško »tako kooperativna in konstruktivna, da bolj ni mogla biti Gre preprosto za to, da tako Hrvaška kot Slovenija začneta v vseh razsežnostih in v polni meri nositi vsaka svojo odgovornost za stanje medsebojnih odnosov in da postaneta vsaka zase (in predvsem tudi na svojih tleh) sposobni zaznavati, kaj te odnose utrjuje, spodbuja in kaj kar naprej minira. S tega vidika bi bilo seveda tudi veliko bolje, če bi se obe vladi bolj kot z ustvarjanjem nekakšne skupne »zgodovinske« komisije začeli bolj resno (in kritično) vsaka zase in obe skupaj ukvarjati z analizo (in posledicami) nespoštova-nja in najrazličnejšega izigravanja doslej sklenjenih sporazumov in posameznih dogovorov ter drugih potez, ki so škodile medsebojnim odnosom. Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tedniii je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročje 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Pogovor s predsednikom N.Si in finančnim ministrom Andrejem Bajukom »Delo finančnega ministra mi je pisano na kožo.« V N.Si so s svojo vlogo v vladi zadovoljni, saj se koalicijska pogodba dosledno uresničuje, je za Štajerski tednik 7. maja povedal minister za finance in predsednik N.Si dr. Andrej Bajuk, ko se je za kratek čas ustavil na Ptuju. S člani stranke in simpatizerji pa se je v baročnem dvorcu v Dornavi pogovarjal o aktualnih političnih vprašanjih in o pripravah na kongres stranke, ki bo 19. novembra v Novi Gorici. Za zdaj dr. Andrej Bajuk ostaja edini kandidat za predsednika stranke. Št. tednik: Kako ste se znašli v vlogi finančnega ministra oziroma ministra nasploh? Glede na mladost stranke, iz katere izhajate, je bil prodor na vrh izredno hiter. Dr. A. Bajuk: »Tako hiter pa spet ni bil, dejansko smo bili štiri leta v opoziciji. Leta 2000 smo takoj po nastanku stranke sklenili koalicijo Slovenije s takratno SDS. V opoziciji smo skupaj usklajeno nastopali v skoraj vseh bistvenih vprašanjih. Da smo po volitvah 2004 lahko sestavili vlado in sprejeli to odgovornost, je bila volja ljudi. Končno je bilo dovolj podpore, da smo lahko sestavili koalicijo. To pa, da sem finančni minister, najbolj odgovarja moji življenjski in poklicni stroki. Že kot poslanec sem se na področju javnih financ zelo močno angažiral. V nekem smislu mi je delo finančnega ministra pisano na kožo.« Št. tednik: Vseskozi ste zavzemate za transparentnost slovenskih javnih financ. Kaj lahko poveste o tem in kako zdrave so trenutno slovenske finance? Dr. A. Bajuk: »»Transparentnosti ni mogoče rešiti čez nič. Sedaj, ko smo v Evropi in se pripravljamo na prevzem evra, moramo Evropi poročati na podlagi standardov, ki veljajo za vse države članice. V imenu transparentnosti in finančne optimizacije ter bolj učinkovitega dela smo prevzeli dolgove SPIZ-a in zdravstvene blagajne, ker je to tako dolžnost države. Če se zadolžuje država, so pogoji veliko bolj ustrezni, kot da gremo po nekih stranpoteh in v imenu »kozmetike« plačujemo dejansko več, kot je potrebno. Transparentnost ni samo pomembna za nas, ki imamo to odgovornost začasno, temveč za vse državljane, da bodo razumeli, kam gre težko prigarani denar, ki ga zaupamo državi, da pokriva stroške za zadeve skupnega pomena.« Inflacija je še problem Št. tednik: Še ne tako dolgo smo v javnosti slišali vrsto polemik, takšne in drugačne podatke o finančni luknji. Ali sta si pozicija in opozicija v tem trenutku bliže, kar zadeva to vprašanje? Dr. A. Bajuk: »Govorimo o letnem primanjkljaju. Če ga gledamo v celoti, kot ga je treba, je bil za leto 2005 načrtovan v višini 112 milijard tolar- jev. Glede na rebalans naj bi ga znižali vsaj za 20 milijard. Danes smo v Evropi, hočemo biti del evropskega denarnega sistema, v njem pa velja zlato pravilo, ki je del pakta stabilnosti in kjer je ne glede na zadnje reforme obveljalo načelo, da mora biti vsaka država zelo blizu ravnovesja ali pa v presežku, ne pa v primanjkljaju. V Sloveniji pa smo se že na nek način navadili, da imamo stalni primanjkljaj. To se nam ne zdi čisto normalno, normalno je, da v težkih letih javna poraba požene gospodarstvo. To pomeni, da v letih, ko nam gre dobro, primanjkljaja ne bi smelo biti. Ni človeka v svetu, ki bi lahko razumel, da smo imeli pri 4,6-odstotni gospodarski rasti v letu 2004 primanjkljaj v višini okrog 2 odstotka BDP, merjeno po evropskih standardih.« Št. tednik: Nova slovenska vlada si je za enega osrednjih ciljev zadala prevzem evra. Kako daleč smo v tem trenutku in kaj lahko ogrozi njegov prevzem? Dr. A. Bajuk: »Slovenija praktično izpolnjuje vse pogoje za prevzem evra, razen enega, inflacije, ki je še previsoka. Ta znaša trenutno okrog 3 odstotke, potrebno jo je spraviti na gibljivi cilj, ki je odvisen od povprečne inflacije tistih treh držav, ki bodo imele najnižjo inflacijo. Inflacijo moramo spraviti vsaj na 2,5 odstotka. Obvladovanje inflacije je trenutno največji problem, kar zadeva zadolževanje, pa je potrebno reči, da Slovenija v 15 letih še ni nabrala toliko dolgov kot druge že bolj ustaljene države, ki niso spoštovale te discipline kot naši sosedje v Italiji. Zadolževanje ne sme preseči 60 odstotkov BDP. Odpovedati pa se moramo načelu, da imamo lahko vsako leto primanjkljaj.« Št. tednik: Kako se boste lotili davčne reforme, tudi tu se zavzemate za celovit pristop in ne za delne rešitve. Študentom ste že nekoliko popustili, kaj pa kmetje? Dr. A. Bajuk: »Študentje so skladno z zakonodajo vložili zakonski predlog, do katerega je bilo potrebno zavzeti neko stališče. Dobro veste, da je to zakonodajo, predvsem pa zakon o dohodnini, ki tako buri duhove, potrebno spremeniti, vendar to ne gre čez noč. To zahteva temeljite priprave, potrebno ga je tudi poenostaviti. Nesmiselno je, da nekomu, za katerega vemo, da mu bo Foto: Črtomir Goznik Dr. Andrej Bajuk: »Prevzem evra ni ogrožen.« država morala vrniti preveč plačano akontacijo, to med letom tudi obračunavamo. Vsaj pri 98 odstotkih študentov je pričakovati, da bodo imeli nižje dohodke, kot je to zapisano v »slavnem« 121. členu zakona o dohodnini. Ne moremo pa si dovoliti, da bi za vsakogar posebej reševali stvari, ker je to nemogoče. Že 13. januarja letos je vlada na moj predlog ustanovila strokovno skupino, ki pomaga ministrstvu za finance pri spreminjanju treh ključnih zakonov, zakona o dohodnini, zakona o davčnem postopku in davku za pravne osebe. Pri kmetih bomo zadeve poskušali reševati preko pravilnikov, vendar ne v celoti, tako kot si želimo. Moje osebno mnenje je, da bi Slovenija morala resno preučiti sisteme, ki jih imajo pri obdavčevanju kmetov sosednje države. Bolj ko se poglabljamo v to problematiko, bolj sem prepričan, da bi lahko za obdavčevanje kmetov v Slove- Foto: Črtomir Goznik »V N.Si smo zadovoljni, ker se koalicijska pogodba uresničuje.« niji uporabili model, ki ga pozna Avstrija. Predvidevam, da bomo s tem predlogom prišli v parlament še pred koncem leta.« Nacionalka kot opora demokratični politični razpravi Št. tednik: V tem trenutku se v Sloveniji krešejo mnenja o številnih aktualnih vprašanjih, tudi o pokojninski reformi. Kje je po vašem izhod iz tega začaranega kroga, število upokojencev se povečuje, vse manj pa je plačnikov pokojninskih prispevkov. Pokojninska reforma s predlogom za drugačno usklajevanje pokojnin, opozarjajo ekonomisti, je največja nevarnost za prihodnji gospodarski razvoj države? Dr. A. Bajuk: »Glede na to, da podpiram ta predlog, gledam na stvar drugače. Za leto 2005 bomo za usklajevanje pokojnin porabili okrog 6 milijard tolarjev. Za leto 2006 bo za te namene šlo med 12 in 14 milijard tolarjev. To ni vsota, ki bi sama po sebi ogrožala ravnovesje javnih financ. Ko sestavimo proračun v celoti, se bližamo že vsoti dva tisoč milijard tolarjev, zato omenjeni znesek ne more biti takšen problem. Istočasno se sprašujem, kje so ti ljudje, ko pri-jahajo na dan problemi, ki so večji od vsote za usklajevanje pokojnin. Če samo spomnim na problem uporabnine na slovenskih železnicah, kjer gre tudi za 8 do 12 milijard tolarjev. S tem zamujamo že dve leti, pa to nikogar ne skrbi. Strokovnjake, ki se prebudijo samo takrat, ko država nekaj naredi za najnižje sloje, bi povabil, da o tem temeljito in še enkrat premislijo.« Št. tednik: Slovenija 60 let po koncu druge svetovne vojne še ni našla poti do sprave. Kakšno je vaše stališče do tega, vaš odnos do polpretekle zgodovine? Dr. A. Bajuk: »Osebno zavračam totalitarizem v vseh pojavnih oblikah. Danes z vsemi demokratičnimi ljudmi po svetu praznujem 60. obletnico poraza fašizma in nacizma. Povedati pa moram, da sem bil zelo vesel in tudi praznoval, ko je padel berlinski zid, z njegovim padcem se je začel dokončni razpad komunističnega sistema in režima. Mislim, da je totalitarizem v katerikoli obliki nesprejemljiv in ga tudi odločno zavračam. Kdaj pa bomo Slovenci zacelili rane? Ko smo v Državnem zboru obravnavali zakon o grobiščih, sem imel zelo kratek govor. Misel, na katero sem se osredotočil, je zelo enostavna, izrazil sem prepričanje, da bo prišel čas, ko se bomo Slovenci lahko zazrli v našo preteklost in priznali vse tisto, kar je bistvenega pomena, da bo do sprave lahko prišlo, ko bomo dejali: bili so ljudje in bili so Slovenci.« Št. tednik: Kaj pa zakon o RTV, ki naj bi vseboval neustavne in diskrimina-torne določbe? Dr. A. Bajuk: »Zakon podpiram z globokim prepričanjem, da je medijski prostor, predvsem pa nacionalna TV potrebna prevetritve in nekega minimalnega uravnoveše-nja, ki ga očitno ne pozna. Zakon bo še predmet temeljitih razprav, iz srca si želim, da bi nacionalna TV delovala in odigravala vlogo, ki bo opora demokratični politični razpravi v Sloveniji, ne pa, da je samo trobilo ene in iste politične opcije.« Št. tednik: Slabo leto pred lokalnimi volitvami se bo zgodil kongres stranke. Neuradno je slišati, da je ogrožen vaš položaj predsednika stranke? Dr. A. Bajuk: »Vsak kongres ogroža vse, ki imamo odgovornosti in smo imeli zaupanje članstva do sedaj. To ni nič posebnega. Sem velik optimist, pripravljen sem stranko voditi še naprej. Odločili bodo ljudje, upam, da bodo prevladale pozitivne stvari, ne pa samo ocena določenih napak.« Spodnje Podravje • Kolegij županov V bitki za solastnistvo Term Skoraj osem let je preteklo od vložitve tožbe devetih novonastalih občin na Ptujskem pri Okrožnem sodiSču na Ptuju zoper KK Ptuj in Terme, d. o. o., zaradi vzpostavitve solastnega deleža in predloga za izdajo začasne odredbe, s katero bi Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo naložilo, da do pravnomočnosti te pravdne zadeve ne izda drugega soglasja za lastninsko preoblikovanje. 18. maja letos pa naj bi Okrožno sodišče o zadevi na glavni obravnavi odločilo s končno sodbo zaradi ekonomičnosti. Najprej pa naj bi odločilo, ali občine sploh lahko uveljavljajo 28-odstotni delež na ustanovitvenem kapitalu družbe in nato natančneje ugotovilo, kaj predstavlja premoženje občin. Višje sodišče v Mariboru je 10. julija leta 1998 zavrnilo pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča na Ptuju, s katerim je bil predlog za začasno odredbo zavrnjen. Postavilo se je na stališče, da lastninsko preoblikovanje KK Ptuj ne vpliva na tožbeni zahtevek občin. Leta 2001 so občine po svojem pooblaščencu vložile predlog za izdajo začasne odredbe, ker bi bila z morebitno prodajo 100-od-stotnega deleža onemogočena njihova terjatev. Okrožno sodišče na Ptuju je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo. KK Ptuj je dva dni po izdani začasni odredbi, 12. decembra leta 2001, vložila ugovor zoper omenjeni sklep. Okrožno sodišče je ugovoru KK Ptuj zoper sklep o izdaji začasne odredbe delno ugodilo, KK Ptuj je prepovedalo odtujitev 28-odstotne-ga lastniškega deleža v družbi Terme Ptuj, d. o. o. Ves čas pravdanja pa je KK Ptuj iskal strateškega partnerja oziroma možnosti za prodajo, ob tem pa so potekali pogovori med pravnimi naslednicami prejšnje občine Ptuj in KK Ptuj o skleniti dogovora, po katerem bi bila možna prodaja družbe Terme Ptuj kot celote. KK Ptuj Term Ptuj ni prodal v celoti, zato tudi ni bil podpisan dogovor oziro- ma pogodba. Zaradi izbrisa KK Ptuj kot tožene stranke je pravdni postopek v letu 2003 prevzela prevzemna družba Perutnina. 14. februarja letos je Višje sodišče v Mariboru ugodilo pritožbi Perutnine Ptuj in razveljavilo sklep o začasni odredbi ter zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Po mnenju višjega sodišča morebitna prodaja poslovnega deleža ne bo ogrozila zahtevka po 28-od-stotnem deležu občin, če bodo te uspele v pravdnem postopku. Gospodarski spor v zadevi Terme Ptuj je bila tudi ena od tem majskega kolegija županov Spodnjega Podravja, ki so se srečali včeraj. Župani so se seznanili z razpisano glavno obravnavo na Okrožnem sodišču na Ptuju. "O izidu sodne obravnave v tem trenutku ne moremo govoriti, ker je vsaka od strank v postopku prepričana v svoj prav. Osebno ocenjujem, da je kljub sodnim postopkom potrebno priti do takšnih rešitev, ki bodo v obojestransko korist. Predvsem pa je potrebno razmišljati o rešitvah, ki vodijo v pospeševanje razvoja turizma na Ptujskem. Kot je znano, občine uveljavljajo 28-odstotni delež na ustanovitvenem kapitalu družbe, ki izhaja iz naslova stvarnega vložka. Gre za zemljišča in vložek iz samoprispevka, ki sta ga z medsebojno pogodbo uredila nekdanja občina Ptuj in KK Ptuj, ko se je ustanavljalo to ptujsko turistično podjetje," je pred sejo kolegija županov Spodnjega Podravja povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. MG Ptuj • Modni tango Poleti bomo imeli kaj obleči Na Mestnem trgu na Ptuju je bilo v petek, 13. maja, živahno do zgodnjih jutranjih ur. Foto: Črtomir Goznik Ptujske trgovine so se za letošnjo pomlad in poletje dobro založile. Del ponudbe je bilo mogoče videti tudi na petkovi modni reviji. Zgodili sta se dve modni reviji, oblačila za pomlad in poletje je predstavilo okrog 70 manekenk in manekenov, med njimi sta bili tudi Tanja Hauptman in Monika Zajšek, ki sta z lepotnih presedlali na manekenske odre. 21. modni tango je poskrbel tudi za glasbene užitke. Nastopili so D'kwaschen retashai, Samir Kobler in Mili. V imenu MO Ptuj je prireditev pozdravil podžupan mag. Miran Kerin. Letošnjo pomlad in poletje bo ptujsko mestno jedro prireditveno živelo bolj kot prejšnja leta. Ker koledarja prireditev ni oziroma še ni, bodo po vsej verjetnosti dogodke sproti napovedovali. MG Kidričevo • Poslovno-obrtna cona Ljubljana • Odločba ustavnega sodišča 174 mio iz evropskih skladov Nekateri bodo izgubili delo Agencija RS za regionalni razvoj je mestni občini Ptuj in občini Kidrilčevo odobrila izdatno sofinanciranje izgradnje komunalne infrastrukture v poslovnih conah. Obe občini sta prejeli več kot 13% vseh razdeljenih sredstev. Trinajstega maja je prišla v javnost odločba ustavnega sodišča glede zakona o trgovini. Novela zakona se bo pričela uporabljati prvega januarja 2006, pomeni pa, da bodo s tem dnem trgovine lahko ob nedeljah in praznikih odprte le deset dni v letu. Poleg Mestne občine Ptuj, ki je prejela 280 milijonov, je sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj prejela tudi občina Kidričevo, kjer so novico o tem, da bodo prejeli skoraj 174 milijonov tolarjev, sprejeli z velikim navdušenjem. Kidričevski župan Zvonimir Holc je povedal, da je to velika pridobitev za celotno občino, še posebej pa je ta denar pomemben za razvoj oziroma širitev obrtne cone z okoli 2 hektara zemljišč oziroma 8 novimi parcelami, ki so predvidene med Talumom in podjetjem Boxmark leather v industrijskem naselju. Za pridobitev sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj so se prijavili prav s projektom za ureditev celotne infrastrukture v omenjeni obrtni coni, vrednim skoraj 300 milijonov tolarjev, ki ga je izdelalo podjetje Oikos iz Domžal, koordinator pa je bilo Znanstvenoraziskovalno središče Bistra iz Ptuja. To pomeni, da bodo iz evropskega sklada pridobili okoli 60 odstotkov potrebnega denarja, preostalih 40 odstotkov ali 123 milijonov pa bodo zagotovili v občini Kidričevo. Sredstva iz Evrope bodo pričeli koristiti še letos, ko naj bi porabili okoli 80 milijonov tolarjev, predvsem za ureditev krožne dovozne ceste od Tovarniške ceste mimo podjetja Boxmark Leather ter se vrne nazaj na Tovarniško cesto južno od podjetja Pleskar. V nadaljevanju urejanja Obrtne cone pa bodo v prihodnjem letu položili še vse elektro vode, zgradili kanalizacijo z manjšo čistilno napravo, razsvetljavo in pločnike. M. Ozmec Večji trgovci do konca tedna uradnega komentarja še niso dali, iz Mercatorja pa so sporočili, da odločitev obžalujejo, medtem ko je sindikat delavcev trgovine pri ZSSS pozdravil odločitev ustavnega sodišča, enako nekatere stranke, med njimi N.Si. Včeraj pa je uradno izjavo posredovalo Združenje za trgovino pri GZ Slovenije, ki ga vodi Stanislav Brodnjak. Z odločitvijo ustavnega sodišča RS se vsi trgovci gotovo ne strinjajo, so uvodoma zapisali. Sprejeta odločitev namreč ustvarja razlikovanje med pogoji za opravljanje dejavnosti v posameznih prodajalnah glede na velikost, lokacijo in prodajni program. Odločitev ustavnega sodišča pa je potrebno spoštovati, čeprav se postavlja vprašanje, ali je obratovanje prodajaln ob nedeljah v nasprotju z javno koristjo.V Združenju za trgovino poudarjajo, da odločitev ni v interesu vseh tistih trgovcev, ki so obratovalni čas prodajaln prilagodili željam in potrebam potrošnikov, ki so jim nakupi v nedeljo pomenili edino možnost nakupovanja. Odločitev tudi ni v korist tistih trgovk in trgovcev, ki želijo delati in več zaslužiti, je pa v interesu tistih, ki so se na referendumu odločili glasovati za zaprtje prodajaln ob nedeljah in praznikih. Glede na odločitev ustavnega sodišča bodo morala trgovska podjetja čim prej pričeti prilagajati organizacijo poslovanja in oceno posledic spremenjenih zakonskih pogojev za opravljanje trgovinske dejavnosti. Nesporno dejstvo je, da bodo nekateri zaradi uresničevanja novele zakona o trgovini izgubili delo - v Mer-catorju po neuradnih napovedih okrog 500. MG Od tod in tam Podgorci • Priprave na plesni večer V Podgorcih se društvo Alojza Žurana aktivno pripravlja na plesni večer, ki ga želijo pripraviti 5. junija v tamkajšnji dvorani. V goste bodo povabili dve folklorni skupini iz Hrvaške, folkloriste iz Preloga in Vinice ter domače skupine KUD Kresnik iz Maribora, ki bo zaplesal ormoške meščanske plese, kar bo nedvomno zanimivo, in folklorno skupino bolnišnice Ptuj, ki bo pripravila koroške in gorenjske plese. Podgorski folkloristi bodo prav tako pripravili nekaj novega, nastopile pa bodo tudi ljudske pevke in godci, ki delujejo v društvu. Priprave na prireditev vodi Stanko Kukovec, ki je povedal, da si želijo uvesti novo prireditev, ki bi postala tradicionalna in na kateri bi si obiskovalci lahko ogledali folklorno bogastvo domačih in tudi tujih skupin. Izkupiček prireditve bo letos namenjen obnovi tal v dvorani, ki jo bodo izpeljali v mesecu septembru. vki Cirkovce • Obnova cerkve Foto: M. Ozmec Delavci gradbeništva Sok so pričeli obnovo cerkvenega zvonika. Prejšnji teden so delavci Gradbeništva Sok iz Trgovišča pri Veliki Nedelji pričeli obnovo sto let stare farne cerkve v Cirkovcah. Kot je povedal farni župnik Janko Strašek, so cerkev zgradili župljani sami leta 1905 in jo posvetili Marijinemu vnebovzetju. V vsej svoji zgodovini je bila obnovljena le enkrat, leta 1946, in to samo znotraj, ko so delno popravili omet in cerkev poslikali z vzorcem marmorja. Letos pa so se na predlog župnijskega sveta odločili za temeljito obnovo celotnega poslopja, ki bo potekala v več fazah. Najprej bodo zaradi dotrajanosti v celoti zamenjali ostrešje, kritino in fasado zvonika. Pozneje bodo uredili še fasado cerkve ter odvodnjavanje in šele zatem tudi notranjost. Po sedanjih predračunih naj bi vsa obnovitvena dela veljala prek 30 milijonov tolarjev, od katerih naj bi večinski del prispevala župnija, ki šteje 2400 ljudi, nekaj denarja pa imajo obljubljenega tudi z Ministrstva za kulturo ter iz občine Kidričevo. -OM Voličina - Cerkvenjak • Revije pevskih zborov V ponedeljek, 9. maja, je Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana organizirala revijo otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol občine Lenart. Na njej so nastopili štirje otroški in mladinski pevski zbori: iz JVIZ OŠ Sv. Trojica pod vodstvom Petre Fendre, iz OŠ Lenart pod vodstvom Marine Zimič, iz OŠ Sv. Jurij pod vodstvom Jaka Baniča in iz OŠ Voličina pod vodstvom Anite Grajfoner Petrič. Revijo je strokovno spremljal Franci Kovač. V sredo, 11. maja, pa je JSKD, območna izpostava Lenart, organiziral območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov iz občin Benedikt, Cerkvenjak in Sv. Ana, ki so jo organizatorji poimenovali Slavčkov in čričkov gaj 2005. Potekala je v kulturnem domu v Cerkvenjaku, nastopilo pa je šest otroških pevskih zborov: iz OŠ Benedikt, OŠ Sv. Ana in OŠ Cerkvenjak-Sv. Andraž ter trije mladinski pevski zbori: iz OŠ Benedikt, OŠ Sv. Ana in OŠ Cerkvenjak-Sv. Andraž. Revijo je strokovno spremljal Franci Kovač. Zmago Šalamun Ptuj • V Gimnaziji odrasli pevski zbori V petek je bila v dvorani Gimnazije Ptuj območna revija odraslih pevskih zborov. Pravzaprav je šlo za prvi del revije, saj bo drugi del potekal ravno tako v Gimnaziji naslednji petek. Tokrat so zapeli Moški zbor KD Grajena pod vodstvom Rudolfa Mohorka, Mešani zbor sv. Miklavža KUD Maj-šperk z zborovodjem Jožetom Jagrom, Mešani zbor KD Cirkulane pod vodstvom Jožeta Dernikoviča, ki je vodil tudi Mešani zbor PD Cirkovce, Mešani zbor KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju z zborovodkinjo Matejo Purg, Ženski zbor KUD Vitomarci pod vodstvom Suzane Štel-car, Moški zbor Talum Kidričevo pod vodstvom Ladislava Pulka, Vokalna skupina Utrinek z zborovodjem Petrom Gojkoškom, Komorni moški zbor Ptuj pod vodstvom Franca Lačna in Mešani cerkveni zbor sv. Marko KUD Markovski zvon iz Markovcev pod vodstvom Ernesta Kokota. Prireditev, ki jo je vodila Mateja Lešnik, so pripravili: Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti, Gimnazija Ptuj in Zveza kulturnih društev Ptuj. Revijo je strokovno spremljal Mitja Reichenberg. Ptuj • Predstavili zbornik Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju Z zbornikom potrkali na vest S predstavitvijo zbornika Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju in osrednjo slovesnostjo ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne, osvoboditve Ptuja in Evrope, so se 8. maja v mestni občini Ptuj končale prireditve v počastitev teh jubilejev. Na slovesnosti v Mestnem gledališču Ptuj, na kateri je zapel Ptujski kvartet, je zbornik predstavila urednica dr. Ljubica Šuligoj. Povedala je, da so opravili veliko in odgovorno delo. Vedeti pa je treba, da zgodovina ne daje enostavnih odgovorov, temveč sili človeka k razmišljanju. »Izhajali smo iz zgodovinskih dejstev, res pa je, da je zgodovinska resnica vedno relativna. V zborniku nismo hoteli ničesar olepšati, pač pa potrkati na našo vest, na naš narodni ponos in vedenje. Ohranjali smo se skozi jezik in narodovo identiteto,« je poudarila. Zgodovinska dogajanja na Ptujskem od druge polovice 19. stoletja pa vse do zadnje osamosvojitvene vojne so v svojih prispevkih opisali avtorji, ob dr. Ljubici Šuligoj mag. Nataša Kolar, Irena Mavrič Žižek, Katja Zupa-nič, Sonja Dežman, Marija Hernja Masten, dr. Marjan Žnidarič, dr. Marjeta Cigle-nečki in Petja Janžekovič. Recenzenta sta bila prof. dr. Milan Ževart in Lojze Pe-nič. Zapisala sta, da je zbornik Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju vsekakor pomemben prispevek k zgodovini 20. stoletja na Ptujskem. Zbornik je napisan na 208 straneh, razdeljen je v tri sklope. Prvi vsebuje zgodovinopisne prispevke, drugi obravnava problematiko spomenikov in spominskih obeležij, v tretjem pa so predstavljene fotografije pomnikov na Ptujskem. Iz prve svetovne vojne je na širšem ptujskem območju ohranjenih le devet spominskih obeležij. Vsaka vojna je zlo, preizkušnja za Foto: Črtomir Goznik Dr. Ljubica Šuligoj, urednica zbornika Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, in Mitja Mrgole, predsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB, na predstavitvi zbornika v Mestnem gledališču ljudi, ki se morajo opredeljevati tako ali drugače. V dosedanjem delu je urednico zbornika dr. Ljubico Šuligoj vselej impresionirala narodna zavednost, narodni ponos, danes tega več ne zazna, zato postaja žalostna. V skupnosti evropskih narodov pa lahko obstajamo le, če bomo spoštovali svojo lastno preteklost in kulturo. Vsem avtorjem in drugim so- delavcem, ki so sodelovali pri izdaji zbornika, sta se zahvalila dr. Ljubica Šuligoj in Mitja Mrgole, predsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Ptuj. Izročili so jim izvod zbornika, zahvalili pa so se tudi trem največjim sponzorjem Talumu, Mestni občini Ptuj in Perutnini Ptuj. Pri izdaji zbornika, ki ga je izdalo in založilo Območno združenje borcev in udeležencev NOB, so pomagale tudi nekatere občine na Ptujskem, posamezniki in podjetja. V imenu vseh, ki so s sredstvi podprli izdajo, je govoril mag. Danilo Toplek. Povedal je, da je bilo z izdajo zbornika opravljeno veliko delo. Zelo iskrivo pa se je lotil aktualnega dogajanja v mestni občini Ptuj. Dejal je, da za dokazovanje slovenstva ni dovolj, če skačeš. MG Sv. Tomaž • Raziskovalni tabor Nova vsebina za staro šolo Kulturno društvo Fran Ksaver Meško od Sv. Tomaža je minuli teden organiziralo raziskovalni etnografski tabor za mlade, ki se ga je udeležilo lepo število dijakov Gimnazije Ormož in osnovnošolcev OŠ Tomaž pri Ormožu, ki so pod strokovnim vodstvom Nevenke Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj odkrivali preteklost. Raziskavo so začeli z anketnim vprašalnikom, ki so ga razdelili osnovnošolcem OŠ Tomaž, ki so ga odnesli staršem, ter ljudem pri obisku maše v cerkvi. Na podlagi vprašalnika, ki je dajal sliko o tem, koliko starih predmetov Sodelujoči na taboru so prve lastovke pri revitalizaciji šole. še ljudje hranijo ali jih še uporabljajo, kako jih imenujejo in ali bi nekatere bili pripravljeni podariti v etnološko zbirko, ki nastaja, so se lotili zbiranja eksponatov, njihovega evidentiranja in arhiviranja. Boštjan Rihtar, vodja projekta, je prepričan, "da so mnogi predmeti, ki so jih naši ljudje uporabljali še pred leti, ostali zavrženi po podstrešjih ali kleteh. Nekateri znajo ceniti ostanke preteklih rodov, spet drugi različne predmete uničijo, sežgejo, ker se ne zavedajo njihove etnografske vrednosti, pa tudi iz preprostega razloga, ker so jim napoti." S tem nastaja velika škoda, saj izginjajo priče preteklosti. Delček le-te so želeli iztrgati pozabi udeleženci tabora, ki so od torka do petka hodili po terenu in zbirali predmete. Gimnazijci so v taboru sodelovali v okviru obveznih učnih vsebin, pomagali pa so jim tudi osnovnošolci OŠ Tomaž z mentoricama Zdenko Šafarič in Alenko Rakuša. Mladi so zbrali veliko lon-čevine, različna svetila, ročno orodje za delo na polju, knjige, zvezke, slike. V krajevni skupnosti Sv. Tomaž so etnografske predmete dokumentirali in jih posneli z digitalnim fotoaparatom. Končni izdelek bo zgoščenka, povzetek raziskave pa bodo priložili uradni internetni strani občine Ormož. Del zbranega gradiva nameravajo predstavili javnosti ob krajevnem prazniku, v doglednem času pa si želijo v prostorih stare šole urediti tudi etnografsko zbirko. Strokovno pomoč jim je pri tem nudil Aleš Arih, direktor ptujskega muzeja, ki je za tabor prispeval mentorico Nevenko Korpič. Povezali so se tudi s Suzano Vešligaj z zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Maribor, sodelujejo pa tudi pri oblikovanju »etno programa« z vodjem Janezom Jocifom iz Škofje Loke. Boštjan Rihtar je prepričan, da je tabor šele uvod v širše dogajanje, katerega namen je tudi vdahniti novo življenje stari šoli, ki jo bodo v bodočnosti dobile v uporabo številne kulturne skupine, ki delujejo pri Sv. Tomažu. vki Od tod in tam Ljutomer • Včeraj pričetek 8. kulturnega maratona Profesorji in dijaki ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča so letospripravljalci že osmega kulturnega maratona, ki se bo končalprihodnji torek, 24. maja. Številne, predvsem kulturne prireditve, so namenjene širši javnost. Maraton se je pričel včeraj z literarno delavnico, v okviru katere so pripravljali šolsko glasilo, organizirali pa so še računalniško in lončarsko delavnico ter predstavili maturitetne in projektne naloge. Sinoči so se z gledališko predstavo Nekega jutra, ko se zdani, ki jo je zrežirala profesorica slovenskega jezika Cilka Jakelj, predstavili širši javnosti v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih. Danes, v torek, bo med 7. in 11. uro potekal varnostno-obrambni dan s predstavitvijo dela vojske in policije, med 11.30 in 13. uro bo nemška debata, ob 14. uri pa se bo pričela potopisna predstavitev Mongolije. V dopoldanskih urah v sredo bo govor o Nizozemski ter o odnosih med Združenimi državami Amerike in Evropo, za najmlajše bodo zaigrali lutkovno igrico Pika Pikapolonica, odvijale se bodo športne aktivnosti, literarne in računalniške delavnice, predstavitev poklica vzgojitelj predšolskih otrok, ob 19.30 uri pa se bo v avli gimnazije pričelo literarno srečanje s pesnikom Milanom Vincetičem. V četrtek ob 11. uri bo popotniški klub predstavil Havaje, natanko opoldne bo tradicionalni pohod maturantov in predaja ključa, popoldan se bodo odvijali šahovski in namiz-noteniški turnir ter računalniška delavnica, ob 14. uri se bo pričel dvodnevni pohod po Prlekiji, potekala pa bo tudi predstavitev rock koncertov na DDV-ju. Ob 18. uri bodo na šolskem dvorišču nastopile šolske glasbene skupine, dve uri pozneje pa se bo pričel koncert Vlada Kreslina z Malimi bogovi. Petek bo namenjen razrednim predstavitvam, osmi kulturni maraton pa bodo sklenili v torek, 24. maja, ob 20. uri v Domu kulture Ljutomer s ponovitvijo gledališke predstave Nekega jutra, ko se zdani. Miha Šoštarič Ptuj • Evropa v šoli V sredo so v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju v okviru zaključka regijskega natečaja Evropa v šoli podelili priznanja vsem sodelujočim učencem in njihovim mentorjem. Na natečaju, ki poteka v vrsti evropskih držav, je letos sodelovalo tudi 12 šol iz območja Ptuja, Ormoža in Lenarta. Mladi ustvarjalci so se ukvarjali z likovno dejavnostjo, literaturo in fotografijami. Ustvarjalo je 97 učencev pod vodstvom 24 mentorjev. 24 izdelkov so regionalne komisije izbrale in posredovale nacionalnim žirijam. Med učenci z našega območja sta tudi dva dobitnika nacionalnih programov, in sicer: Barbara Kolednik iz osnovne šole dr. Ljudevita Pivka iz Ptuja za likovni izdelek ter Uroš Sitar, dijak 2. letnika Ekonomske šole Ptuj, za literarni prispevek Revščina. Dobil je prvo nagrado na nacionalnem nivoju med srednjimi šolami. Oba sta dobila tudi praktične nagrade, Barbara počitnice ob slovenski obali, Uroš pa udeležbo na mednarodnem taboru na Nizozemskem. Komisijo za likovno področje so sestavljali: Tomaž Plavec, Lea Kralj in Jože Foltin. za fotografije: Stojan Kerbler, Alenka Slavi-nec in Stanko Zebec, za literaturo pa Liljana Klemenčič in Alenka Zenunovič. Priznanja je podelil Jure Šarman, za popestritev podelitve pa sta poskrbeli mladi pianistki Hana Jurič in Tina Krajnc. Fl Ormož • Lutkovno-gledališki večer Osnovna šola Ormož je minuli ponedeljek v domu kulture pripravila lutkovno gledališki večer s prerezom letošnje produkcije s tega področja. Najuspešnejša na letošnjih revijah je bila lutkovna predstava Alberta išče ljubezen, ki sta jo s starejšimi lutkarji pripravili mentorici Maja Korban in mag. Mateja Meško. Predstava se je uvrstila na državno revijo v Kranju in tako dosegla največ, kar je v njihovi konkurenci mogoče. Lutkovna predstava Jajce na travniku je hudomušna predstava, katere junaki ugibajo, kaj neki se bo izvalilo iz jajca. V predstavi so sodelovali najmlajši lutkarji, ki jih vodi Ljuba Fišer. Edina gledališka predstava je bila Pika v režiji Irene Bla-govič. Z dobro scenografijo, glasbeno podporo in kostumi je bila Pika natanko taka, kot mora biti: igriva, predrzna in zabavna. K temu je veliko pripomogla Jana Ploh, kije v naslovni vlogi gledalce uspešno zapeljala v Pikin domišljijski svet. Ptuj • Fundacija dr. Antona Trstenjaka na razpotju Na knjižni polici Za vec denarja iz občin Fundacija dr. Antona Trstenjaka ima v slovenskem prostoru poseben namen, saj je bila ustanovljena prva, po njenem zgledu je nastalo še okrog 150 ustanov. Med ustanovami zasebnega prava je najmočnejša v Sloveniji, njeno premoženje znaša 100 milijonov tolarjev. Fundacijo so ustanovili pred 16 leti, da bi pomagala pri magistrskem in doktorskem študiju mladim, pri razvijanju in financiranju znanstvene dejavnosti v Prle-kiji, Slovenskih goricah in Halozah oziroma na območjih bivših občin Gornja Radgona, Lenart, Ljutomer, Ormož in Ptuj ter pri financiranju založniške, umetniške in druge kulturne dejavnosti v Prlekiji, Slovenskih goricah in Halozah, je med drugim zapisano v odločbi o soglasju k aktu o ustanovitvi ustanove dr. Antona Trstenjaka iz leta 1998. Ta odločba že upošteva spremembe na lokalni ravni, saj je bila fundacija ustanovljena za nekdanje občine Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož in Ptuj, zdaj pa je na tem območju že 26 občin, od tega jih fundaciji pomaga polovica. Njihov letni prispevek znaša v tem trenutku okrog 2,5 milijona tolarjev, če bi jo podprle z donacijami (po številu prebivalcev) vse občine, bi njihov letni prispevek znašal enkrat toliko. Na torkovi tiskovni konferenci na Ptuju, na kateri je sodelovala večina ustanoviteljev: dr. Ludvik Toplak, dr. Jože Bešvir, Voj-teh Rajher, Mirko Prelog, mag. Milan Lovrenčič, ki je tudi predsednik uprave, in Dušan Gerlovič, izvršni direktor, so govorili predvsem o tem, kako statusno urediti delovanje fundacije in kako za njeno delovanje zainteresirati več občin na območju Prlekije, Slovenskih goric in Haloz ter gospodarstva, zato so jih povabili na srečanje na Ptuju. Od 26 povabljenih županov jih je prišlo le pet. "Polovica občin nas ne mara, z župani je težko sodelovati, zelo je prisotno neko lokalno politikantstvo, nezmožnost organiziranja nekega velikega projekta, ki bi bil morda mednarodno odmeven, za kar se nekako vsi trudimo," je med drugim na srečanju ustanovnih članov fundacije na Ptuju povedal Dušan Ger-lovič, izvršni direktor ustanove dr. Antona Trstenjaka. Iz Foto: Črtomir Goznik Izvršni direktor Fundacije dr. Antona Trstenjaka Dušan Gerlovič, ptujski župan dr. Stefan Celan, mag. Milan Lovrenčič in dr. Ludvik Toplak (od leve) na torkovi tiskovni konferenci v ptujski Mestni hiši, kjer so se ustanovni člani fundacije dr. Antona Trstenjaka zavzeli za več sodelovanja z novimi občinami. ^"velikega gospodarstva" tega okolja pa kljub dostavljenim pogodbam in osebnim srečanjem predstavnikov podjetij s predstavniki fundacije ni bilo odziva, čeprav je doslej to okolje dobilo več, kot je prispevalo. Člani ptujskega Manager kluba pa se z njimi niso niti želeli srečati, čeprav je bil sestanek že dogovorjen. V UO Manager kluba Ptuj je nekaj članov menilo, da delovanje fundacije ni najbolj pregledno, ker je razlika med zbranimi in podeljenimi sredstvi prevelika, zato tud ni prišlo do sodelovanja s fundacijo, je takrat povedal predsednik Manager kluba Ptuj Miran Senčar. Iz tega okolja želijo slišati tudi, kakšne so potrebe po najvišjih stopnjah izobraževanja. Doslej je ustanova štipendirala ali brezobrestno kreditirala 150 magistrskih in doktorskih študijev. Res pa je, da malokateri od teh strokovnjakov ostane v domačem okolju, ker to na eni strani ne kaže interesa za njihovo delo in znanje, po drugi strani pa tudi ne iščejo povezav z njim oziroma ne kažejo interesa za iskanje rešitev katerega od problemov, ki se v domačem okolju pojavljajo. Ob tem je ustanova dr. Antona Trstenjaka financirala še kakih 100 različnih kulturnih in raziskovalnih projektov, med katere sodijo tudi projekti na ptujski, ormoški in ljutomerski gimnaziji, ter sodelovala pri izdaji knjižnih del. Za majhne občine je letna donacija 500 evrov, za občine do 10 tisoč prebivalcev 1000 evrov, za občine z nad 10.000 prebivalci pa 1500 evrov. Prvotni znesek fundacije so v dosedanjem delovanju oplemenitili za kar 100-krat, ker imajo dober menedžment in ker varčno ravnajo z denarjem. Člani uprave delajo volontersko, ne prejemajo nobenih nadomestil, tudi potne stroške si plačujejo sami, skromen honorar prejema le izvršni direktor, iz česar se tudi delno financira poslovanje fundacije. To kaže, da se fundacija pri svojem delu dosledno ravna po visokih moralnih in etičnih načelih filozofije akademika dr. Antona Trstenjaka, njihovem vzorniku, katerega filozofija je bila človek - človek - človek. Prav tako ne zaposlujejo nobenega delavca. Ustanova dr. Antona Trstenjaka si je uspela pridobiti tudi nekaj strateških partnerjev, med katerimi so OMV Istrabenz, NKBM, Univerza v Mariboru, Nova finančna družba, KBM Infonda, Pomurski investicijski sklad, MIR Gornja Radgona ter podjetje CGS mag. Milana Lovrenčiča. Glavni donator je Istrabenz v višini četrtine premoženja fundacije. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je napovedal, da bodo že na prihodnjem kolegiju županov Spodnjega Podravja skušali najti ustrezen način sodelovanja občin s fundacijo. V letu 2006 bodo potekale slovesnosti ob 100-letnici rojstva dr. Antona Trstenjaka, po katerem se fundacija imenuje, letos poteka 10 let od njegove smrti, ki bodo nova priložnost za afirmacijo njenega delovanja, s tem pa tudi za razmah doniranja, so prepričani. Kot že rečeno, so v občinah, ki z njo sodelujejo, dobile svoje prispevke vrnjene z desetkrat-nikom in več. Mestna občina Ptuj je s sredstvi ustanove dr. Antona Trstenjaka prišla do 30 magistrov in dr. znanosti, v denarju to pomeni, da je tako dobila 15 milijonov tolarjev, je med drugim povedal predsednik zbora donatorjev dr. Ludvik Toplak. MG Ptuj • Aleš Šteger, Dušan Fišer in Peter N. Gruber na gradu Videoinstalacija, pesmi in glasba V sredo je bil v viteški dvorani na ptujskem gradu zanimiv večer poezije, glasbe in videoinstalacije. Aleš Šteger je predstavil svojo novo pesniško zbirko Knjiga reči, iz katere je prebiral svoje pesmi ob glasbeni spremljavi kontraba-sista Petra N. Gruberja iz Gradca ter ob predvajanju videoinstalacije z naslovom ARTerija Dušana Fišerja, ki jo je zmontiral Stanislav Zebec. Knjiga reči je izšla v zbirki Beletrina. Novost je tudi zgoščenka s knjigo izbranih pesmi Kamen, ki jo je izdal Talum, opremil Dušan Fišer, glasbo zanjo pa je prispeval kontrabasist Peter N. Gruber. Fl Aleš Šteger, Dušan Fišer in Peter N. Gruber Dan Brown: Angeli in demoni Ljubljana. Mladinska knjiga, 2005 Avtor Da Víncíjeve šifre, največje uspešnice zadnjih let, nas s knjigo Angeli in demoni ponovno vabi v svet skrivnosti, domišljije, umorov in znanstvene fantastike, v svet, ki je prepleten tako z dogodki, osebami in prizorišči iz realnega sveta kot namigovanji, ugibanji in napovedovanji morebitnih dogodkov v sedanjosti in prihodnosti Pravzaprav je kriminalni roman Angeli in demoni po času nastanka pred Da Vincijevo šifro, založniki pa so kajpada že vedeli, zakaj so izdaji zamenjali. Pri prebiranju obeh kriminalnih zgodb se bomo soočili z ugotovitvijo, da sta romana pravzaprav dvojčka. V Louvru je bil pod sliko Mone Lise umorjen glavni kustos, pripadnik skrivne lože, povezane s svetim gralom. Njegovo zadnje sporočilo, šifro, lahko razreši samo ameriški profesor simbologije Robert Langdon s pomočjo francoske kriptologinje Sophie Neveu. Po življenju jima strežeta posvetna in cerkvena oblast. Mimogrede, da bi lahko nek enigmatski obrazec odgovoril na vsa tuzemska vprašanja, sodi v čisto utopijo. V Angelih in demonih se iz občudovanega Pariza selimo v večno mesto Rim, kjer prav tako nastopa v detektivski vlogi profesor Langdon. Tokrat ima ob sebi mično italijansko atomsko fizičarko Vittorio Vetra, ki mimogrede ovrže neko Einsteinovo teorijo. V vlogi hudobca nastopa do konca zgodbe nejasno izrisani arabski morilec in seveda skrivnostna združba Iluminati. Da v pripovedi ne tavamo samo po vatikanskih hodnikih in turističnih znamenitostih in spomenikih Rima, je tukaj še raziskovalni center, švicarski CERN, kjer najboljši znanstveniki raziskujejo fiziko osnovnih delcev. Pri tem nesrečni fizik odkrije antimaterijo, da bi dokazal božji obstoj, hkratno simbiozo vere in znanosti. Sovražniki verepa antimaterijo kar v steklenih posodah prenašajo po svetu in grozijo z uničenjem Vatikana in večnega mesta. Resnični znanstveniki v CERNU lahko samo strmijo, se hahljajo in vzklikajo: »O, sveta preproščina!« V romanu je domišljiji odprta pot med namišljenostjo in skrajno preprostim namigovanjem in reševanjem sveta v stilu stripovskih junakov. Iluminatorji so razsvetljeni, znanstveni miselni stroj, naperjen proti katoliški veri, z mojstrom utemeljiteljem Galilejem in njegovimi sodobniki, ki so vzniknilipred štirimi stoletji v duhu renesanse in humanizma in so se sedaj v sodobni različici ponovno pojavili. Da je branje bolj napeto, nas prepričujejo hkratni dogodki na različnih prizoriščih in žrtve z obrednimi vžganimi znamenji. Rim je zibelka sodobne civilizacije, kjer je nekoč vladal Julij Cezar in kjer je bil križan sveti Peter. Skupaj z mladim intelektualnim parom se podimo po večnem mestu in rešujemo uganko stihov: Sanzija zemski grob z luknjo demona, križ Rima elementi se vrstijo, svetlobe pot te čaka posvečena, saj ti jo angeli blagoslovijo. Ameriški miselni šarmer in italijanska maščeval-ka sta tako zavzeta s svojim reševanjem ugank in sveta pred katastrofo in prapokom, da zagrešita prvi in edini poljub šele na strani 450. Če se ne bi srečevali s trupli umorjenih kardinalov, bi se nam lahko zazdelo, da smo na turističnem potepanju v Pante-nonu, trgu Navonni ali cerkvah Santa Maria del Po-polo, Santa Maria della Vittoria in drugih. Ob tem pa poteka v Vatikanu še konklave, ne volitve, pač pa starodavni mistični prenos moči, z očitnim namigovanjem na nedavne dogodke. Da ne pozabim, tajni arhiv Vatikana je takoj za vrati svete Ane, med zakladi pa so še nikoli objavljeni spisi Leonarda da Vincija in neizdane knjige Svetega pisma. Slogovno, jezikovno in pripovedno pa ni prav opazne razlike med romani Victorie Holt in podobnimi ter domišljijsko razburkano pripovedjo Dana Browna. Ko boste prebrali 488 strani zanimivosti, vseh mogočih in izmišljenih informacij, in vas bo zamikalo, da si boste sedaj poleg Louvra ogledali še Vatikan, pa kar potrkajte na vrata svete Ane. Vladimir Kajzovar Foto: Fl Nogomet Olimpija vzdržala le do 77. minute Stran 8 Tenis Zamujena priložnost nesovcev Stran 8 Plavanje Uspel mednarodni plavalni miting Stran 9 Triatlon Na Ptuju otvoritev sezone triatlona Stran 9 Karting Sobota bo v znamenju kartinga v Hajdošah Stran 10 Nogomet Zavrčani ponovno trdneje na 1. mestu Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www. športnizavod-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet • 1. SRL - moški - končnica Gorenje ni dopustilo še enega presenečenja Ormožani so se dostojno upirali odlični ekipi Gorenja iz Velenja in uspeli v Ormožu celo zmagati. Že v sredo 1. tekma za tretje mesto v Škofji Loki, povratna v soboto v Ormožu. Foto: Črtomir Goznik Aljoša Štefanič (Jeruzalem Ormož) je s 5 doseženimi zadetki pripomogel k zmagi proti Velenjčanom. Rokomet • 1. B SRI - moški Gorišničani in Nedeljani tik pod vrhom Jeruzalem - Gorenje 31:30 (16:13) JERUZALEM: Cvetko, Dogša (1 obramba), G. Čudič (17 obramb); Belšak 4, Mesa-rec 1, Koražija 8 (1), Bezjak 3, Grabovac, Ivanuša 7, B. Čudič 2 (1), Kosaber, D. Horvat 1, Štefanič 5, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik GORENJE: Podpečan (6 obramb), Prošt (9 obramb); Rutar, Tamše 1, J. Dobelšek 3, M. Oštir 4, B. Oštir, Sovič, Sirk 4, Ilić 8 (5), L. Dobelšek 4, Šimon, Lesar, Zrnić 6. Trener: Ivan Vajdl V nabito polni Športni dvorani na Hardeku (1000 gledalcev) smo videli še en rokometni spektakel in zmago Ormožanov. Sam začetek tekme je minil v znamenju ormoških vinarjev, ki so povedli s 4 goli, 13:9, v 24. minuti. Odgovor o potniku v veliko finale smo dobili na začetku drugega polčasa, ko so Velenjčani najprej povedli z 18:19 in nato še z 20:22. Do konca tekme so Ormožani dali vse od sebe in zabeleži- li novo zmago in nov skalp, tokrat velenjskih os, ki letos v Ormožu od treh tekem še niso zmagali. Zmagoviti zadetek na tekmi je dosegel Štefanič dobro minuto pred koncem srečanja. Pri domačih je blestel vratar G. Čudič in Ivanuša, ki je v obrambi dobro zaustavil prvega igralca Gorenja Ilića, v napadu pa je bil skupaj s Koražijo neza- ustavljiv. Pri Velenjčanih se je izkazal Ilić in vratar Prošt, ki je dobro zamenjal slovenskega reprezentanta Podpe-čana. Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik Zahvala trenerja in igralcev navijačem, ki so prav tako zaslužni za uspehe ormoških rokometašev. 1. B SRL MOŠKI REZULTATI 22. KROGA: Cerklje - Dol TKI Hrastnik 32:39, Velika Nedelja - Goriš-nica 29:27, Dobova - Sevnica 31:30, Ribnica - Slovan 31:30, Mitol Sežana - Pekarna Grosuplje 29:33. V tem krogu je bila prosta ekipa MIP Gorica Leasing. V prvo ligo sta se uvrstili ekipi Ribnice in Slovana. 1. RIBNICA 20 18 0 2 36 2. SLOVAN 20 15 2 3 32 3. GORIŠNICA 20 12 2 6 26 4. TKI HRASTNIK 20 11 2 7 24 t; \;FI iKi MmFi II in Q T Q in 6. PEK. GROSUPLJE 20 7. DOBOVA 20 8. SEVNICA 20 9. MITOL SEŽANA 20 10. GORICA LEASING 20 11 rfDKi If on 9 2 9 7 3 10 7 0 13 4 4 12 5 2 13 ■3 1 1R 20 17 14 12 12 7 Faruk Hrnjadovič (Gorišnica) je bil najboljši strelec tekme v Veliki Nedelii, a ie niegova ekipa kliub temu izgubila. V. Nedelja - Gorišnica 29:27 (15:15) VELIKA NEDELJA: Mun-da (3 obrambe), Kovačec (13 obramb), Bezjak (2 obrambi); T. Špindler 4, Kumer 3, Gotal 2 (1), Šterman 1, Planinc 2, Kvar, Kukec 9, Šoštarič 2, Korpar 3, Vajda, M. Špindler 1, Mesarec 2. Trener: Stanko Bezjak GORIŠNICA: Valenko (9 obramb), Šterbal (5 obramb); Buzeti 3, Sok, I. Ivančič 2, Pisar 2, D. Ivančič 6 (5), Hr-njadović 10, Sapač, Fistravec, Firbas 3, Lozinšek 1, Žuran 1, Vincek. Trener: Ivan Hrupič 7^iiimiv rlprhi ti je upravičil zanimanje okrog 500 prisotnih gledalcev. V prvem polčasu so v 18. minuti povedli gostje iz Gorišnice z izidom 5:12, blestel pa je Hrnjadovič, ki je bil nezgrešljiv z desnega krila. Domačinom je v pičlih 8 minutah s serijo 10:1 vseeno uspelo izid najprej izenačiti na 13:13 in nato celo povesti s 15:13. V izenačenem drugem polčasu so kljub rdečemu kartonu Planinca bili bolj brani Nedelj-čani, ki so se zasluženo po številnih napakah rokometa-šev Gorišnice veselili zmage. Pri domačih je blestel vratar Kovačec in mladinski reprezentant Kukec, pri gostih si je poleg Hrnjadoviča visoko oceno zaslužil vratar Valen-ko. Prvi strelec 1. B-lige D. Ivančič je svoj prvi gol iz igre dosegel šele v 58. minuti. lIrnĚ UrctSa Padalstvo Odličen nastop Petre Podgoršek Kot v vseh športih je tudi v padalstvu praktično vrhunec sezone oziroma tekmovanj. Ta vikend so se tekme evropskega pokala, ki je potekala v Petra Podgoršek na najvišji stopnički avstrijskem Lochnu, udeležili člani ptujskega aerokluba. V izjemno številčni in kvalitetni konkurenci, saj je nastopilo kar 180 tekmovalcev in tekmovalk, ki so prihajali iz 36 ekip, se je odlično odrezala Petra Podgoršek, ki je osvojila prvo mesto v ženski konkurenci. Fantje so bili manj uspešni v zelo izenačenem tekmovanju, kjer so skorajda odločali milimetri. Ekipa je osvojila zelo dobro osmo mesto. Kako je potekalo tekmovanje, pa pove podatek, da je Aleksander Čuš s samo tremi centimetri zasedel 21. mesto, Milan Jurič je bil 32. (5 cm), Peter Balta in Tonček Grego-rič sta bila 58. (8 cm), Boris Janžekovič pa je bil 123. (23 cm). Danilo Klainšek Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone - 29. krog Olimpija vzdržala do 77. minute KD Olimpija - Drava 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Miljatovič (77), 0:2 Zilić (84) DRAVA: Dabanovič, Go-rinšek, Grižonič, Miljatovič, Šterbal, Zajc, Težački, Preac (od 77. Petek), Čeh (od 67. Korez), Ljubanič (od 46. Ali-babič), Zilič. Trener: Srečko Lušič. Gostovanje v Ljubljani je bilo za nogometaše Drave izredno pomembno za morebitno evropsko vstopnico. Na slabem igrišču in pred slabimi sto gledalci je gostujoči trener v odsotnosti Emeršiča in Toplaka nekoliko spremenil začetno enajsterico. Odločil se je za nekoliko mlajšo in lažjo enajsterico, saj sta na klopi ostala Alibabič in Ko-rez. Sam začetek srečanja je bil v znaku boljše igre gostov iz Ptuja, ki jih je bodrilo nekaj desetin organiziranih navijačev, ki so preglasili bežigrajsko ruševino. Do 17. minute se je vse odvijalo na polovici, ki je pripadala domačim nogometašem. Domačinom je dvakrat uspelo v nedovoljeni položaj uloviti Seada Ziliča, ki je bil izredno aktiven. Ravno v tej minuti pa se je za strel z razdalje okrog petindvajset metrov odločil Robert Težački. Njegov močan udarec pa je domači vratar komaj izbil v kot. V 29. minuti je Ljuba-nič lepo našel Preaca, vendar strel mladega nogometaša ni bil najbolj natančen. Vsekakor se je več pričakovalo od »kurentov«, ki so lovili zmago. Drugi polčas je bil bolj dinamičen. Namesto mladega Ljubaniča je trener Drave Srečko Lušič v igro poslal Alibabiča ter okrepil igro v zvezni vrsti. V 50. minuti se je priložnost za strel ponudila Čehu, ki mu je lepo podal Gorinšek, vendar je njegov strel zletel visoko preko vrat. Devet minut kasneje so imeli Ljubljančani prvo priložnost, vendar je strel iz desne strani temnopoltega Mohameda vratar Drave izbil v kot. V 76. minuti pa je sledilo končno vodstvo gostov. Po strelu iz kota, ki ga je izvajal Korez, je žogo za hrbet domačega vratarja z udarcem z glavo poslal Matej Miljatovič. Toda dravaši s tem niso bili zadovoljni in so še bolj pritisnili proti vratom Olimpije. V 82. minuti je Korez sprejel žogo, naredil ekaj korakov ter videl prostega Gorinška, ki je v hitrem teku videl bolje postavljene- ga Ziliča in mu nesebično podal, kar pa je tretji strelec 1. slovenske nogometne lige tudi izkoristil in dosegel svoj trinajsti zadetek v tem prvenstvu. Zmaga Drave je zaslužena in jih tako še naprej ohranja v »življenju«, sicer minimalnem za osvojitev mesta, ki vodi v evropsko tekmovanje. V zadnjih treh krogih je potrebno vse zmagati in čakati na spodrsljaj Domžal. Danilo Klajnšek Nogomet • 2. SNL Prevelika nihanja v igri domačinov 2. SNL REZULTATI 29. KROGA: Aluminij - Factor 1:3 (0:0), Krško - Izola Argeta 0:0, Livar - Šmartno 3:0 (2:0), Nafta - Supernova Triglav 3:1 (3:1), Dravinja - Koroška Dravograd 1:1 (0:1), Svoboda - Rudar Velenje 0:1 (0:1) novno razočarani odhajali do- ni navdušila in zadovoljila z mov, saj jih igra domačinov zmago. Prevelika so nihanja 1. NAFTA 29 19 7 3 62:24 64 2. RUDAR (V) 29 20 2 7 67:35 62 3. SVOBODA 29 17 5 7 48:29 56 4. DRAVINJA 29 17 4 8 40:27 55 5.DRAVOGRAD 29 14 7 8 51:39 49 6. LIVAR 29 14 3 12 45:33 45 7. S. TRIGLAV 29 10 9 10 44:37 39 8. ALUMINIJ 29 11 4 14 51:47 37 9.FACTOR 29 10 2 17 43:54 32 10. KRŠKO 29 9 4 16 41:55 31 11. IZOLA ARGETA 29 4 6 19 21:60 18 12. ŠMARTNO 29 2 1 26 22:93 4 Aluminij - Factor 1:3 (0:0) STRELCI: 1:0 Fridauer (47), 1:1 Čoralič (58), 1:2 Asa-hi (64), 1:3 Jakopič (88). ALUMINIJ: Strelec, Saga-din, Topolovec, Golob, Pekez, Ozim, Čeh (Kelenc), Rozman (Vtič), Repinja (Šimenko), Dončec in Fridauer, trener M. Emeršič. Na igrišču Aluminija se je v lepem sončnem popoldnevu na tribuni zbralo nekaj manj kot 100 gledalcev, ki so po- Foto: Črtomir Goznik Jernej Repina (Aluminij, rdeči dres) je ostal pri 5 doseženih zadetkih v letošnjem prvenstvu 2. SNL v igri, v zavzetosti in borbenosti, da bi ekipa vzdržala 90 minut intenzivnega igranja. Znano je, da se zamujene priložnosti kaj rade maščujejo. Že v 7. minuti so si domačini zapravili priložnost, ko je Fri-dauer sam z 10 metrov poslal žogo preko vrat, nekaj zatem pa je Repina slabo ocenil let žoge in priložnost je splahnela. Tudi pri gostih je M. Kitič po podaji Laliča z glavo zgrešil domača vrata, idealno priložnost je zamudil Topolovec, ki je žogo poslal ob vratnici v avt. Gostje so bili do odmora vse bolj napadalni, toda priložnosti tako enim kot drugim niso rodile uspeha. V nadaljevanju so Kidriča-ni pričeli bolj zbrano in kaj kmalu prišli v vodstvo. V tem delu ob nenehnem obleganju vrat gostov niso vodstva spremenili, Fridauer in Ozim sta zamudila priložnosti. Nepazljivost domače obrambe so izkoristili gostje, ki so izenačili, nato pa je nepričakovani strel z desne strani v loku presenetil slabo postavljenega vratarja Strelca in gostje so povedli 2:1. V obdobju nenehnega obleganja vrat gostov za izenačenje pa je prodor Jakopiča zrušil vse upe in gostje so se z zadetkom ob koncu zasluženo veselili. anc A liga «U Simobil Q Vodafone™ 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA LIGA ZA PRVAKA REZULTATI 29. KROGA: KD Olimpija - Drava 0:2 (0:0), CMC Publikum - HIT Gorica 0:1 (0:0), Primorje - Domžale 0:1 (0:0) 1. HIT GORICA 29 18 8 3 47:21 62 2. DOMŽALE 29 13 8 8 42:33 47 3. CMC PUBLIKUM 29 14 4 11 44:25 46 4. DRAVA 29 12 8 9 36:31 44 5. PRIMORJE 29 11 8 10 33:28 41 6. KD OLIMPIJA 29 10 6 13 32:46 36 LIGA ZA OBSTANEK REZULTATI 29. KROGA: Ljubljana - Maribor Pivovarna Laško1:0 (1:0), Mura - Koper 3:2, Bela krajina - Zagorje 0:0 1. MARIBOR PIVO. LAŠKO 29 14 5 10 44:32 47 2. MURA 29 10 10 9 40:35 40 3. LJUBLJANA 29 9 10 10 34:41 37 4. BELA KRAJINA 29 8 9 12 28:43 33 5. KOPER 29 7 8 14 31:40 29 6. ZAGORJE 29 2 8 19 16:52 14 Foto: Črtomir Goznik Aljaž Zajc (Drava Ptuj, modri dres) se je uspešno kosal z Ljubljančani, ki so klonili šele v zaključku tekme. Lestvica najboljših strelcev: 17 - K. Bozgo (Maribor PL); 14 - S. Ranič (Gorica); 13 - S. Zilič (Drava); 10 - S. Cimirotič (Publikum), E. Rakovič (Mura); 9 - A. Rodič (Gorica), S. Dvorančič (Domžale), D. Žeželj (Primorje). Nogomet Mladinci Aluminija v polfinalu! Mladinsko moštvo Aluminija v tej tekmovalni sezoni igra odlično. Že dolgo časa so vodeče moštvo v 1. slovenski nogometni ligi, kar je kot ekipi novincev v tem tekmovanju velik uspeh. V sredo pa so še enkrat pokazali, da mladi Kidričani igrajo nogomet, saj so v četrtfinalnem srečanju za pokal NZ Slovenije s 4:1 premagali sovrstnike Mure iz Murske Sobote ter se tako uvrstile med štiri ekipe v Sloveniji, oziroma polfinale. Njihov nasprotnik za uvrstitev v finale bo CMC Publikum iz Celja. Srečanje bo v torek, 24. maja, ob 15. uri na stadionu Aluminija v Kidričevem. Danilo Klajnšek Tenis 2. državna liga - člani Zamujena priložnost nesovcev Tekmovanje v 2. moški članski ligi se nadaljuje z nezmanjšano hitrostjo. Ptujčani so v soboto in nedeljo igrali dve pomembni srečanji za vrh razpredelnice, žal pa obe izgubili z najtesnejšim izidom 3:4, čeprav so v obeh primerih že imeli celo zaključne žoge. Proti Kranjčanom je Luka Grdič v tretjem nizu vodil že s 5:2, nato pa ni izkoristil še dveh zaključnih žog v tie-breaku, podobno pa se je zgodilo tudi dvojici Ja-klin/Djurdjevič v Medvodah. S tema dvema porazoma so Nesovci zapravili praktično vse možnosti za napredovanje v 1. ligo, saj se vanjo neposredno uvrsti le prvouvr-ščeno moštvo, medtem ko drugouvrščeno igra dodatni dvoboj s predzadnje uvrščenim prvoligašem. Nes Ptuj - Triglav Kranj 3:4 Grdič - Kukec 6:4, 2:6, 6: 7(8), Zajšek - Podkrajšek 6: 7(3), 2:6, Hazdovac - Lenar 0:6, 0:6, Jaklin - Ferjan 1:6, 7:6 (2), 6:3, Gobec - Brzin 6:3, 6:1, Gr-dič/Hazdovac - Kukec/Ferjan 7:6(1), 6:2, Jaklin/Djurdjevič - Lenar/Podkrajšek 3:6, 4:6. Partizan Medvode - Nes Ptuj 4:3 Menih - Grdič 6:0, 6:2, Kru-pak - Zajšek 2:6, 4:6, G. Kožuh - Hazdovac 3:6, 6:4, 6:2, Knez - Jaklin 2:6, 4:6, M. Kožuh - Gobec 1:6, 2:6, Menih/Krum-pak - Grdič/Zajšek 6:4, 6:4, G. Kožuh/Knez - Jaklin/Djurdje-vič 3:6, 6:2, 7:6(7). Jože Mohorič Mitja Zajšek (TK Ptuj Nes) Foto: Črtomir Goznik Plavanje • 1. mednarodni miting za Pokal Term Ptuj Uspel plavalni miting Plavalni klub Terme Ptuj in Terme Ptuj sta v soboto in nedeljo po 24 letih ponovno na Ptuju vzorno organizirala plavalni miting Pokal Term Ptuj. Dvodnevnega tekmovanja se je udeležilo več kot 300 plavalcev iz Srbije in Črne gore, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Na tekmovanju so sodelovali naslednji klubi: Čigota Zlatibor, Banja Luka, Dubrava Zagreb, Igra Zagreb, Jadran Split, Branik Maribor, Celulozar Krško, Cem. Rudar Trbovlje, Marines Neptun Celje, Olimpija Ljubljana, Velenje, Zvezda Kranj in Terme Ptuj. Med njimi je domači klub zastopalo približno 70 tekmovalcev. Posebej si bodo to tekmovanje zapomnili najmlajši plavalci stari med 4 in 6 let, saj je bilo to njihovo prvo tekmovanje, na katerem so preplavali svojim prvih nekaj metrov in za to so bili nagrajeni s spominskimi medaljami. Tekmovanje je potekalo v štirih starostnih kategorijah A (letnik 87, 88, 89), B (letnik 89, 90), C (letnik 91, 92) in D (letnik 92, 93, 94). Največ zmag so na mitingu pobrali plavalci Jadrana iz Splita. V Foto: Črtomir Goznik Utrinek s 1. mednarodnega plavalnega mitinga za Pokal Term Ptuj skupnem seštevku dveh najboljših rezultatov je največ točk zbrala Nina Sovinek iz plavalnega kluba Olimpija in s tem tudi osvojila Pokal Term Ptuj in denarno nagrado. Drugi je bil Ante Zoričič iz plavalnega kluba Jadran Split in tretja Tina Kotnik iz plavalnega kluba Marnies Neptun Celje. Od domačih plavalcev so se najbolj izkazali Gregor Šerbec, Grega Ivančič, Tina Radolič in štafeta 4 x 50 metrov mešano v kategoriji B. Predsednik domačega kluba Franjo Rozman je dejal, da je bil osnovni namen domačih tekmovalcev izboljšanje osebnih rekordov in predstavitev na mitingu. Za izvedbo mitinga je skrbelo približno 50 članov in simpatizerjev kluba, ki so svoje delo opravili odlično. Direktor Term Ptuj Andrej Klasinc je napovedal, da bo plavalni miting za Pokal Term Ptuj postal tradicionalen. David Breznik Pomembnejši rezultati: Moški: - 50 m prsno: kat. A: 1. Goran Ljubičič (SPT); kat. B: 1. Jure Mušič (ZVK), 4. Gregor Šerbec (TP), 10. Tadej Valenko (TP); kat. C: 1. Radoš Govoruša (JS), 18. Grega Ivančič (TP); kat. D: 1. Klemen Schweigho-fer (BM), 30. Matej Težak (TP), 32. Domen Vidovič (TP), 33. Črt Foltin (TP), 34. Aljaž Puž (TP) - 100 m prosto: A: 1. Ante Zoričič (JS); B: 1. Slavko Borzič (JS), 15. Dejan Terbuc (TP); C: 1. Ivan Burarin (JS), 19. Grega Ivančič (TP); D: 1. Edo Hadžič (DZ) - 200 m mešano: A: 1. Goran Ljubičič (SPT); B: 1. Gregor Fras (BM), 4. Gregor Šerbec (TP); C: 1. Jaka Kramaršič (CK) - 4 x 50 m prosto - štafeta: A: 1. Jadran Split 3, 7. Terme Ptuj 1, 13. Terme Ptuj 2 - 50 m delfin: A: 1. Ante Zoričič (JS), 7. Klemen Terbuc (TP); B: 1. Aleš Jan (OL), 11. Gregor Šerbec (TP), 14. Domen Terbuc (TP); C: 1. Duje Vibak (JS), 13. Grega Ivančič (TP); D: 1. Edo Hadžič (DZ) - 100 m hrbtno: B: 1. Luka Leskur (JS), 7. Domen Terbuc (TP); C:1. Jaka Kramar-šič (CK); D: 1. Petar Novak (DZ) - 200 m prosto: A: 1. Marko Jovanovski (OL); B: 1. Slavko Borzič (JS), 11. Gregor Šerbec (TP); C: 1. Jaka Gorišek (VV), 6. Grega Ivančič (TP) - 50 m prosto: A: 1. Ante Zorčič (JS), 9. Klemen Terbuc (TP); B: 1. Filip Vrhovnik (IG), 9. Gregor Šerbec (TP), 14. Gregor Božič (TP); C: 1. Ante Polič (OL), 13. Grega Ivančič (TP), 18. Žiga Bezjak (TP); D: 1. Lovro Ljevar (DZ), 21. Aleksej Dobnik (TP), 22. Blaž Kekec (TP) - 50 m hrbtno: A: 1. Srdan Vujasin (ČIG); B: 1. Luka Leskur (JS), 5. Domen Ter- buc (TP), 13. Gregor Božič (TP); C: 1. Jure Gruntar (OL); D: 1. Petar Novak (DZ), 21. Aleksej Dobnik, 22. Blaž Petrovič (TP) - 4 x 50 m mešano - štafeta: A: 1. Jadran Split 1. 8. Terme Ptuj - 1500 m prosto: B: 1. Alen Žukič (IG); C: 1. Aljaž Novak (OL), 3. Grega Ivančič (TP) Ženske: - 50 m prsno: A: 1. Nina Sovinek (OL); B: 1. Meri Bradtič (JS), 16. Breda Zorec (TP), 17. Vida - Klara Vidovič (TP); C: 1. Ana Supič (BM); D: 1. Ema Volčjak (ZVK), 4. Maruša Korpič - Lesjak (TP) - 100 m prosto: A: 1. Nina Sovinek (OL), 14. Tina Radolič (TP); B: 1. Margareta Vu-drič (JS), 17. Breda Zorec (TP), 18. Vida - Klara Vidovič (TP); C: 1. Katja Hajdinjak (OL), 34. Ana Sršen (TP) - 4 x 50 m prosto - štafeta: A: 1. Olim- pija 1, 7. Terme Ptuj - 50 m delfin: A: 1. Tina Kotnik (MNC), 9. Tina Radolič (TP) - 100 m prsno: A: 1: Mia Validžič (JS); B: 1. Margareta Vudrič (JS), 9. Vida - Klara Vidovič (TP), 10. Breda Zorec (TP); C: 1. Ana Supič (BM); D: 1. Maruša Malec (MNC) - 50 m prosto: A: 1. Tina Kotnik (MNC), 5. Tina Radolič (TP); B: 1. Tjaša Cigit (BM), 15. Breda Zorec (TP); C: 1. Katja Hajdinjak (OL), 12. Ana Sršen (TP); D:1. Ema Glavaš (BM), 5. Ela Emeršič (TP), 8. Maruša Kor-pič - Lesjak (TP) - 50 m hrbtno: A: 1. Mia Validžič (JS); B: 1. Izza Blagajac (BM); C: 1. Andreja Tožič (JS), 7. Ana Sršen (TP) - 50 m prosto - finale A: 1. Tina Kotnik (MNC) Strelske novičke Močna zasedba podravski strelcev na mednarodnih tekmovanjih Od 3. do 8. maja je v nemškem mestu Suhl potekalo močno mednarodno tekmovanje mladink in mladincev s pištolo oziroma puško. Tekmovanja, ki bi ga lahko primerjali z mladinskim svetovnim prvenstvom, so se udeležili vsi najboljši asi, med njimi tudi Simon Simonič, SD Juršinci, ter Mojca Lazar, SK Ptuj. Z doseženimi rezultati sta bila oba zadovoljna, saj sta izpolnila svoja pričakovanja pred tekmo. Simon je v izjemno močni konkurenci, kjer so prevladovali predvsem Indijci, dosegel 567 krogov ter zasedel odlično 15. mesto. Do finala so mu zmanjkali le 3 krogi, kar pomeni, da je Simon po evropskem prvenstvu še obdržal visok nivo pripravljenosti, kar je izjemen dosežek glede na to, da je vrhunec sezone že minil. Ponovno se je pokazalo, da se Simonu uspe izjemno motivirati za mednarodna tekmovanja ter da so domače tekme, kjer tekmuje brez prave konkurence, zgolj dober trening za taka tekmovanja. Tudi Mojca je pokazala, da je iz »pravega testa«, saj ji je vsako mednarodno tekmovanje v izjemno pomoč pri piljenju svoje tehnike ter doseganju želenih dolgoročnih rezultatov. Dosegla je 346 krogov ter se uvrstila na dobro 36. mesto. V istem terminu je v češkem Plznu potekalo še člansko mednarodno tekmovanje ter velika nagrada Plzna v streljanju z zračnim ter ma-lokalibrskim orožjem. Tekmovanja, na katerem so prevladovali predvsem domači strelci ter njihovi bližnji sosedi iz Slovaške, se je udeležila tudi članska reprezentanca Slovenije s pištolo. Najboljši med njimi je bil Boštjan Simonič, SD Kidričevo, ki je dosegel 570 krogov ter se uvrstil na dobro 42. mesto v neverjetni konkurenci skoraj stotih tekmovalcev. Peter Tkalec se je tokrat odrezal slabše od pričakovanj, saj je dosegel 568 krogov ter za- Foto: Simeon Gonc Boštjan Simonič, SD Kidričevo sedel 54. mesto. Končno je tudi slovenski pištolski selektor opazil dobro formo Aleksandra Ciglariča in ga zasluženo uvrstil v člansko ekipo. Aleksander je v svojem prvem zunanjem mednarodnem tekmovanju med člani dosegel 564 krogov ter na koncu osvojil 69. mesto. Člani so nastopili tudi v ekipnem delu, kjer so s 1702 krogoma zasedli dobro 10. mesto. V streljanju z maloka-librsko pištolo proste izbire na 50 metrov je Peter Tkalec dosegel 544 krogov ter se uvrstil na dobro 25. mesto, Boštjan Simonič je dosegel 540 krogov ter tekmovanje končal na 40. mestu. Kvalifikacije za 2. slovensko državno ligo V kvalifikacijah za 2. slovensko državno ligo s pištolo, ki so potekale pod organi-zatorstvom SD Železniki v Ljubljani, so zmagali strelci SD Juršinci II s skupnim rezultatom 1612 krogov ter na ta način uspešno ubranili udeležbo v 2. državni ligi s pištolo tudi prihodnje leto. Za Juršinsko ekipo so streljali mladinec Gregor Moleh, ki je dosegel odličnih 553 krogov, mladinec Simon Druzovič, ki je dosegel 530 krogov, ter Janko Berlak, ki je dosegel krog manj. Družbo med drugoligaši jim bodo prihodnje leto delali tudi strelci SK Ptuj II, aktualni podprva-ki 2. lige s pištolo. Simeon Gonc Triatlon Na Ptuju otvoritev sezone Čeprav na Ptuju ni športnega društva ali kluba, ki bi se redno ukvarjal z organizirano vadbo triatlona, je konec tedna potekal že 4. ptujski triatlon V Termah Ptuj se je v soboto odvijal otvoritveni triatlon sezone za pokal Slovenije, ki sta ga organizirala Klub ptujskih študentov in tekaški klub Maraton Ptuj. V toplem in sončnem vremenu je bilo na startu 120 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške, ki so tekmovali v dveh različno dolgih progah te zelo atraktivne športne panoge. V sprint triatlonu so morali udeleženci preplavati 750 m v bazenu ptujskih Term, prekolesari-ti 20 km, na koncu pa jih je čakalo še 5 km teka. Super sprint triatlon je namenjen manj pripravljenim in tistim, ki se s triatlonom šele spoznavajo, kar je za tekmovalce predstavljalo 300 m plavanja, 7 km kolesarjenja in 2 km teka. Najmlajši so se pomerili v akvatlonu, ki ga sestavljata plavanje in tek. Najbolj množična udeležba je bila v sprint triatlonu, letos je bil na nekoliko spremenjeni trasi tekme najhitrejši Erih Pečnik iz ljubljanskega triatlonskega kluba, zmago si je zagotovil v zadnji disciplini, teku. Drugi je bil Uroš Seme (TK Gorenjska), tretje mesto pa je osvojil Sandi Ivančič (TK Celje). Najboljši domačin je bil Gregor Kravos, ki je z dobrimi 8 minutami zaostanka osvojil 10. mesto med člani, sicer pa so Ptujčani več uspehov dosegli v starejših kategorijah. V super sprint triatlonu je bil najhitrejši kadet Luka Kaplan iz Ribnice, drugi pa je bil Aleš Bezjak iz Ptuja, ki je zmagal v kategoriji članov. Uroš Gramc Rezultati sprint triatlon: Moški: Člani: 1. Erih Pečnik (TK Ljubljana) 1:01:54, 2. Uroš Seme (TK Gorenjska) 1:03:06, 3. Sandi Ivančič (TK Celje) 1:04:23, Veterani I.: 1. Jani Železnikar (Tri-sport) 1:10:28, 2. Branimir Komel (KPŠ) 1:12:08, 3. Boris Zmazek (TK Maraton Ptuj) 1:17:39 Veterani II.: 1. Stane Kogovšek (ŠD Sokol) 1:15:20, 2. Marko Mihelič (ŠD Kidričevo) 1:22:30 Veterani III.: 1. Anton Žagar (TŠD Grič) 1:14:04, 2. Gregor Gantar (TK Tri-sport) 1:14:23, 3. Rado Aćimović (KPŠ) 1:14:35 Ženske: Članice: 1. Mateja Šimic (TK Trisport) 1:06:54, 2. Melita Šinkovec (ŠD Sokol) 1:13:49, 3. Jelena Gracin (TK Zrinski) 1:16:54 SUPER sprint: Moški: Člani: 1. Aleš Bezjak (KPŠ) 0:31:30, 2. Boštjan Maračič 0:33:45, 3. Berni Pihler 0:33:57 Mlajši mladinci: 1. Bor Bajič (TK Go- renjska) 0:32:48, 2. Jernej Terbuc (KPŠ) 0:35:21, 3. Nino Jankovič 0:36:51 Kadeti: 1. Luka Kaplan (TK Inles Riko Ribnica) 0:28:21 Veterani III.: 1. Ivan Mlaker 0:36:46 Ženske: Članice: 1. Andreja Bezjak (KK BIKE EK Haloze Ptuj) 0:39:00 Mladinke: 1. Saša Rot (TK Sokol) 0:36:24 Mlajše mladinke: 1. Ula Štibelj (TK Gorenjska) 0:36:21, 3. Tjaša Štraus 0:42:07 Veteranke II.: 1. Dunja Knez 0:50:39 AKVATLON: A-kategorija: Dečki: 1. Adrian Pelaj, 2. Aljaž Štrukelj, 3. Jernej Meden Deklice: 1. Špela Perše B-kategorija: Dečki: 1. Jaka Pavlič, 2. Jernej Lipovec, 3. Aljoša Šinkovič Deklice: 1. Tina Perše, 2. Lucija Griljc C-kategorija: Dečki: 1. Matija Meden, 2. Žiga Ver-hovec, 3. Jakob Muhič Deklice: 1. Tjaša Romšak Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štaj. liga, 1. in 2. liga MNZ Ptuj Zavrč ponovno trdno na prvem mestu 3. SNL-VZHOD REZULTATI 22. KROGA: Kovinar Štore - Pohorje 2:0, Veržej - Paloma 2.1, Bistrica - Stojnci 1:6, Holermuos Ormož - Šmarje pri Jelšah 1:0, Zavrč - Šoštanj 3:1, Čren-šovci - Tišina 1:1, Križevci - Železničar 4:0 1.ZAVRČ 22 14 5 3 62:17 47 2. PALOMA 22 13 4 5 43:27 43 3. POHORJE 22 11 8 3 30:19 41 4. STOJNCI 22 12 4 6 56:33 40 5. VERŽEJ 22 11 6 5 48:21 39 6. TIŠINA 22 9 5 8 35:32 32 7. HOL. ORMOŽ 22 8 7 7 37:33 31 8. ČRENŠOVCI 23 8 6 9 35:43 30 9. KOVINAR ŠTORE 22 7 8 7 28:35 29 10. KRIŽEVCI 22 8 4 10 38:38 28 11. ŽELEZNIČAR 23 6 5 12 26:42 23 12. ŠMARJE 22 5 6 11 25:36 21 13. ŠOŠTANJ 22 4 2 16 26:63 14 14. BISTRICA 22 2 4 16 27:77 10 Nogometaši Zavrča so proti Foto: Danilo Klajnšek Nogometaši Apač (na sliki) imajo v 2. ligi MNZ Ptuj 5 točk prednosti pred najbližjimi zasledovalci. Šoštanju dosegli drugo zaporedno zmago in tako preboleli rahlo rezultatsko krizo. Domačini so vse svoje skrbi rešili v dobrih desetih minutah v prvem polčasu, ko so dosegli tri zadetke za visoko vodstvo, ki ga gostje iz Šoštanja nikakor niso mogli ogroziti, s tem pa sebe pahnili praktično k izpadu iz te konkurence. Ob porazu Palome v Veržeju in Pohorja so nogometaši iz Zavrča ponovno na varni razdalji štirih točk pred Palomo iz Sladkega Vrha. Ker je igra v vzponu, do konca pa so še štirje krogi, imajo Zavrčani kar veliko prednost, vendar bodo morali biti skrajno previdni in preostanek prvenstva odigrati na vso moč. Zato imajo dovolj kvalitetnega kadra, da lahko uresničijo svoje sanje in postanejo prvaki 3. SNL - vzhod. V Slovenski Bistrici je kar grmelo ob sončnem vremenu. Neurje so povzročili »kanarčki« izpod Borla, ki so domačim nasuli kar pol ducata zadetkov in tako še enkrat potrdili odlično formo, tokrat so jo zaključili še z odlično strelsko realizacijo. Stojnča-ni tako nadaljujejo odlične igre v spomladanskem delu prvenstva in se nahajajo pod samim vrhom v 3. SNL. Seveda pa na drugi strani ne more biti nič veselega. Ekipa Bistrice je izpadla že nekaj krogov pred koncem, oziroma tem srečanjem. Očitno je nekaj hudo narobe, da ne spravijo prav ničesar skupaj. Očitno so precenili svoj igralski potencial za to ligaško tekmovanje, pa verjetno še kaj. Če se bodo kaj naučili iz tega, potem je dobro, drugače pa se jim nič dobrega ne piše tudi v nižjem rangu tekmovanja. ZAVRČ - ŠOŠTANJ 3:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Vidovič (17), 2:0 S. Kokot (19), 3:0 Poštrak (28), 3:1 Kurnik (48) ZAVRČ: Dukarič, Vidovič, Veselič (od 81. Fridl), Črnko, M. Kokot, Sluga, Krepek, S. Kokot, Golob, Zdelar, Poš-trak. Trener: Milivoj Jamnik. BISTRICA - STOJNCI 1:6 (1:3) STRELCI: 0:1 Lesjak (18), 1:1 Plevnik (30), 1:2 Letonja (31), 1:3 Habjanič (33), 1:4 Gaiser (47), 1:5 Habjanič (59), 1:6 Pernek (88) BISTRICA: Danilovič, Koren, Veranič, Broz, Frelih, Mo-drič, Ratkovič, Mlinar, Tkavc, Plevnik (od 65. Leva), Primožič (od 80. Stegne). Trener: Momčilo Mitič. STOJNCI: Strelec, Milošič (od 70. Brec), Janžekovič, Rižnar, Vilčnik, Bezjak, Leto-nja, Lesjak, Habjanič (od 68. Pernek), Žnidarič (od 62. Petrovič), Gaiser. Trener: Miran Klajderič. Danilo Klajnšek Holermuos - Šmarje 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Prapotnik (88) HOLERMUOS ORMOŽ: Ripak, Emeršič, Jurčec, Ha-brun, Jerebič, Jambriško (od 75. Kolarič), Zidarič, Smol-kovič, Prapotnik, Tobijas (od 60. Goričan), Govedič. Trener: Drago Posavec. V zelo slabi nogometni predstavi, kjer sta obe ekipi nujno potrebovali zmago, je odločitev padla v samem zaključku tekme. Iz prostega strela je z razdalje 28-metrov z levico neubranljivo zadel Boris Prapotnik. Zadetek Prapotnika je eden najlepših golov v slovenskih ligah v letošnji sezoni. Sicer so si gostje po prikazani igri zaslužili točko. UK ŠTAJERSKA LIGA REZULTATI 22. KROGA: Zreče - Rogaška Crystal 2:0, Brunšvik - Kovinar Ferina 2:0, MU Šentjur - Boč 2:0, AJM Kungota - Gerečja vas Unukšped 1:0, Malečnik - Središče 3:1, Tehnotim Pesnica - Oplotnica 2:0, Šentilj Jarenina - Mons Claudius 0:2 1. MALEČNIK 22 15 5 2 76:31 50 2. ZREČE 22 14 3 5 55:23 45 3. M. CLAUDIUS 22 12 4 6 40:30 40 4. MU ŠENTJUR 22 10 6 6 40:29 36 5. OPLOTNICA -4 22 12 2 8 38:30 34 6. BRUNŠVIK 22 10 3 9 48:45 33 7. GEREČJA VAS 22 9 3 9 45:44 31 8. ŠENTILJ-JAR. 22 10 1 11 47:63 31 9. AJM KUNGOTA 22 9 2 11 45:45 29 10. KOV. FERINA 22 7 5 10 35:39 26 11. PESNICA 22 6 5 11 31:40 23 12. SREDIŠČE 22 6 4 12 30:62 22 13. ROGAŠKA C. 22 5 3 14 26:48 18 14. BOČ 22 2 7 13 30:57 13 V 22. krogu Štajerske lige tokrat ni bilo nobenih presenečenj. Vodilni Malečnik je po pričakovanjih premagal ekipo Središča, ki se krčevito bori za obstanek. Središča- nom tokrat ni uspelo osvojiti kakšne točke, vendar imajo za želeni cilj - obstanek - še štiri kroge, kjer bo na voljo za vse ekipe dvanajst točk. Že to soboto pa bo Središče imelo svojo prvo zaključno žogo proti ekipi Kungote. Sedaj ne bo več dovolj samo zmagovati, ampak z enim ušesom biti na srečanjih direktnih konkurentov. Izgubila sta tudi oba druga predstavnika, ki prihajata iz MNZ Ptuj, in sicer avto-prevozniki iz Gerečje vasi v Kungoti, Boč iz Poljčan pa je bil po pričakovanju poražen v Šentjurju. Nogometaši iz Gerečje vasi lahko mirno pričakujejo preostanek prvenstva, medtem pa nogometaši iz Poljčan lahko že polagoma pripravljajo ekipo za tekmovanje v 1. ligi MNZ Ptuj. Zanimivost tega kroga pa je, da je za vodeči Malečnik zaigral nekdanji odlični igralec jugoslovanskega nogometa Milko Djurovski, ki je bil tudi strelec tretjega zadetka za svoj klub v srečanju proti Središču. BRUNŠVIK - KOVINAR FERINA 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Voglar (62), 2:0 Habjanič (79) BRUNŠVIK: Frangež, Koren (od 89. Pek), Ogrizek, Ti-hec (od 46. Tomanič), Verlak, Habjanič, Barbarič, Medved, Grahovac, Voglar, Plavfšič. Trener: Darko Trantura. MALEČNIK - SREDIŠČE 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Dvoršak (8), 2:0 Bosilj (54), 3:0 Djurovski (75), 3:1 Kolenc (77) SREDIŠČE: Polak, Žerjav, Masten, Marčec, Balažič, Klajnčar, Kolarič (od 72. Vel-din), Miljevič, Krajnčec, Ko-lenc. Trener: Miran Rakovec. MU ŠENTJUR - BOČ 2:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Korun (4), 2:0 Novak (25) BOČ: Črešnar, Curk, Sama-stur, Trunkl (od 81. Dolšak), Brodnjak, Korošec, Skale, Habjan, Volavšek, Ozvaldič (od 46. Kodba). Trener: Bojan Brodnjak. AJM KUNGOTA - GEREČJA VAS UNUKŠPED 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Simonič (34) GEREČJA VAS UNUKŠPED: Lampreht, Sagadin, Slaček, Ciglar, Kaisesber-ger, Kokot, Debevec, Petek (od 66. Vrbanec), Jurišič, G. Krajnc (od 35. B. Krajnc), Hertiš. Trener: Ivan Ornik. 1. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 19. KROGA: Dornava - Cirkulane 3:0, Markovci - Videm 2:5, Mark 69 Rogoznica - Gorišnica 2:2, Podlehnik - Slovenja vas 1:2, Skorba - Hajdina 4:0, Bukovci - Podvinci 8:0 1. DORNAVA 19 12 4 3 43:15 40 2. PODVINCI 19 10 4 5 43:39 34 3. VIDEM 19 10 2 7 55:34 32 4. BUKOVCI 19 8 6 5 48:35 30 5. ROGOZNICA 19 7 6 6 40:39 27 6. GORIŠNICA 19 7 5 7 30:34 26 7. HAJDINA 19 7 5 7 29:34 26 8. SKORBA 19 7 4 8 41:38 25 9. SLOVENJA VAS 19 4 10 5 30:34 22 10. CIRKULANE 19 5 5 9 32:47 20 11. PODLEHNIK 19 4 5 10 28:47 17 12. MARKOVCI 19 4 2 13 21:44 14 BUKOVCI - PODVINCI 8:0 (4:0) STRELCI: 1:0 Bezjak (6), 2:0 Zemljarič (29), 3:0 Musta-fi (37), 4:0 Mustafi (41), 5:0 Rakuša (55), 6:0 Mustafi (61), 7:0 Mustafi (66), 8:0 Štrafela (80) PODLEHNIK - SLOVENJA VAS 1:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Vinko (4), 1:1 Erhatič (38. z 11 m), 1:2 Ornig (65) SKORBA - HAJDINA 4:0 (4:0) STRELCI: 1:0 Vogrinec (2), 2:0 Topolovec (14), 3:0 Brun-čič (35), 4:0 Žgeč (43) MARKOVCI - VIDEM 2:5 (1:3) STRELCI: 1:0 Janžekovič (6), 1:1 Šeliga (15). 1:2 Peč- nik (34), 1:3 Šeliga (38), 1:4 Pečnik (60), 1:5 Varnica (84), 2:5 Janžekovič (88) DORNAVA - CIRKULANE 3:0 (0:0) STRELCI: 1:0 Serdinšek (58), 2:0 Belšak (71), 3:0 Novak (73) MARK 69 ROGOZNICA - GORIŠNICA 2:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Petek (17), 2:0 Petek (49), 2:1 Bakič (50), 2:2 Poplatnik (53) 2. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 15. KROGA: Apače - Zgornja Polskava 5:0, Spodnja Polskava - Prager-sko 1:0, Leskovec - Tržec 1:1, Lovrenc - Grajena 1:1. 1. APAČE 13 9 2 2 42:14 29 2. LOVRENC 14 7 3 4 37:28 24 3. PRAGERSKO 13 7 2 4 30:19 23 4. SP. POLSKAVA 13 7 1 5 36:26 22 5. ZG. POLSKAVA 14 6 4 4 25:25 22 6. HAJDOŠE -1 13 7 1 5 32:25 21 7. GRAJENA 13 3 4 6 14:33 13 8. LESKOVEC 14 2 3 9 15:44 9 9. TRŽEC 13 1 2 10 20:37 5 SPODNJA POLSKAVA - PRA-GERSKO 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Polanec (7) LOVRENC - GRAJENA 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Polajžer (61), 1:1 Rojko (86) APAČE - ZGORNJA POLSKAVA 5:0 (2:0) STRELCI: 1:0 B. Bauman (15), 2:0 M. Bauman (25), 3:0 Kukovec (68), 4:0 Kmetec (77), 5:0 Kukovec (80) LESKOVEC - TRŽEC 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Zavec (10), 1:1 Emeršič (72) Danilo Klajnšek Karting Sobota v znamenju kartinga v Hajdošah Spet je prišel čas za ljubitelje kartinga. Tudi letos bodo na kartodromu v Hajdošah v mesecu maju zabrneli motorji mini formule, ki ima v naših krajih veliko privržencev. O tem, kako se pripravljajo na to zanimivo tekmovanje, pa nam je predsednik AMD Ptuj Uroš Langerholc (na sliki) dejal naslednje: "To soboto bomo organizatorji dir- eno pristali na soboto, dirka ob ptujskem občinskem prazniku pa bo v nedeljo.« Število tekmovalcev je precej nihalo v minuli sezoni. Dirke so odprte, z nekaj mednarodne udeležbe. O tem, kaj pa se bo ta vikend dogajalo na kartodromu v Hajdošah, pa je Uroš Langerholc pove-dal:"V petek dopoldne bomo še pripravljali kartodrom, po- ke v kartingu na kartodromu v Hajdošah. Same priprave na to prireditev so stekle in sedaj potekajo po določenem vrstnem redu. Sedaj je praktično že vse v finalizaciji in do samega prihoda voznikov in njihovih spremljevalcev bo vse nared." O spremembi tekmovanj v kartingu in številu dirk pa je predsednik AMD Ptuj nadaljeval: "Letos je spremenjen urnik tekmovanj. Vozi se za državno prvenstvo v kartingu, ob tem pa še tekmovanje Sportstil. Vse je začinjeno z vozniki iz tujine. Predvidenih je sedem dirk, od tega sta dve v Ptuju. Prva je sedaj, 21. maja, druga pa zadnjega julija. Vse dirke bodo v soboto, kar pa nam ne odgovarja, a smo vse- poldne bomo pa imeli treninge in verifikacijo. S časom bo šlo bolj na tesno, vendar mislim, da bo naša ekipa, ki dela na tej dirki, to vse uspešno izpeljala, saj to dokazujemo že vrsto let. Število tekmovalcev je v porastu in jih je okrog osemdeset. Nekaj podobnega pa pričakujemo tudi na naši dirki. V letošnji sezoni tudi ponovno startamo na ekipno prvo mesto. V ognju imamo kar nekaj železa, saj imamo kategorije dobro popolnjene. Za nas tekmuje dvanajst voznikov z licencami in zato tudi upamo, da bomo uspešni. Tako bodo številni ljubitelji kartinga imeli dovolj razlogov za obisk tega zanimivega tekmovanja.« Danilo Klajnšek AvtoD^TOM Alternativa tistim brez izpita za osebni avtomobil - vozilo EKE V kolikor ste bili pozorni, ste na naših cestah lahko opazili majhna štirikolesna vozila EKE. Pri vsem je bistven podatek, da se le-ta smejo voziti brez izpita za osebni avtomobil! Malček je primeren za vožnjo po mestu; zaradi svoje majhnosti se z njim pač ne velja odpraviti na kakšne daljše relacije ali počitnice. Sodi v razred lahkih štirikoles, katerih značilnost je majhna teža, najvišja dovoljena Vitz bo nasledil Toyoto Yaris Toyota je na Japonskem pred kratkim predstavila model Vitz, proti koncu leta pa ga lahko pričakujemo tudi v Evropi; seveda kot drugo generacijo modela Yaris. Oblikovno ostaja podoben sedanjemu modelu, le z nekaj več dinamike in športnosti. S svojimi zunanjimi merami je Vitz v primerjavi z Yarisom zrasel; ponaša pa se tudi s prenovljeno notranjostjo, vstopom v vozilo brez ključa, gumbom za zagon motorja ter napredno klimatsko napravo. Motorna iz- sorbirajo energijo, diagonalna ojačitev bočnih vrat, kar omogoča, da se le-ta ne upognejo premočno, vodila, ki sedež pomaknejo proti sredini potniške kabine ter velika stranska varnostna meha in zavesi za zaščito glave, omogočajo Volvu S40 uresničitev varnostnih in proizvodnih načrtov. S40 je po zunanji obliki popolnoma zvest trenutnim oblikovalskim smernicam pri Volvu. S svojo obliko daje vedeti, da je v sorodu z večjim S60, saj ima podobne oblikovne poteze, a je bolj kompakten. Prepoznaven švedski nos, obli prehodi, kupolasta potniška kabina, stopnički na bokih in dinamičen rep ostajajo podobni kot pri večjih S60 in S80. Povsem nov korak je Volvo naredil pri oblikovanju potniške kabine. Gre za osnovni hišni model in praktično pomeni »vstopnico« k tej znamki, zato je delno bolj na- Moje cvetje EKE Toyota Vitz hitrost 45 km/h ter izpit kategorije H (kolesa z motorjem). Vozilo EKE poganja vodno hlajeni 0,5-litrski dizelski motor, ki prihaja iz italijanske tovarne motorjev Lombardini in sodeluje z avtomatskim menjalnikom. Kombinacija dizelskega motorja in majhne teže vozila (349 kg) naj bi zagotavljala tudi varčnost pri porabi goriva. Šasija in karoserija sta v celoti narejeni iz aluminija, v prid vsaj delno večji stopnji varnosti pa tudi nižji teži. Ne boste verjeli, ampak stopenj opreme je več; osnovni model pa ponuja centralno zaklepanje, električni pomik stekel in vratne obloge v barvi sedežev. Ostali modeli omenjeno nadgrajujejo, po želji in proti doplačilu s sedežema iz kvalitetnejše tkanine ali usnja, daljinskim centralnim zaklepanjem, električnim strešnim oknom, lahkimi platišči, kovinsko barvo in dvobarvno izvedbo. Glede na dejstvo, da voznikom ne zmanjka domišljije, kam vse parkirati svojega jeklenega konjička, ko za to ni več na voljo dovoljenih parkirnih mest, bo malček dobrodošel ne le v naši prestolnici, ampak tudi na Ptuju. bira bo na začetku prodaje zajemala 1,0-litrski motor s 70 KM, 1,3-litrskega s 87 KM, 1,4-li-trski dizel motor s 75 KM ter za bolj športno naravnane kupce 1,5-litrski motor s 110 KM. Kot zanimivost naj omenim sistem IIS (Inteligent Idling Stop), ki skrbi za samodejni izklop motorja ob mirovanju vozila ter za kasnejši zagon ob speljevanju. Volvo S40 - zagotavljanje učinkovite zaščite potnikov Volvovi strokovnjaki so si zadali cilj, da mora biti njihov predstavnik srednjega avtomobilskega razreda S40 vsaj tako varen kot največja limuzina S80! Varnosti so vedno namenjali največjo pozornost; že če pogledamo njihov slogan »For life«, kar bi lahko prevedli »za (vse) življenje«, pa tudi z dovolj veliko denarja, ki ga imajo na voljo za raziskave in udejanjanje tehničnih rešitev. Številni elementi, kot so čvrsta karoserija, narejena iz petih različno trdih jekel, ki se tudi različno upogibajo in s tem ab- menjen mlajšim kupcem, pa tudi notranjost je oblikovana precej ekskluzivno, hkrati pa enostavno in elegantno. Prav zaradi omenjenega se bodo več ali manj vsem ustavile oči na sredinski konzoli, ki naj bi bila zaščitni znak pri prepoznavnosti modela S40. Armatura in instrumentna plošča sta sicer klasično zasnovani, posebnost pa predstavlja sredinska konzola v obliki tanke plošče, ki je na dnu ukrivljena proti sredini prednjih sedežev, na njej pa najdemo stikala za avdio-informacij-ske naprave in klimatsko napravo, na vrhu pa zaslon za izpis podatkov. Za njo pa je prazen prostor, dosegljiv tako vozniku kot sovozniku. Ker je S40 širši in višji kot njegov predhodnik, se velikost pozna tudi v potniški kabini, kjer je predvsem na prednjih sedežih dovolj prostora. Podvozje in tehniko si S40 deli z mazdo 3 in fordom focusom C-max. Volvo želi z modelom S40 dokazati, da predstavlja pojem varnosti v svojem razredu. Mu bo uspelo? Pripravil: Danilo Majcen Zdravniški nasvet Siva mrena - katarakta Za sivo mreno uporabljamo strokovni izraz katarakta. Za vse vrste sive mrene je značilno, da postane naravna očesna leča motna. Vzroki za nastanek motne očesne leče so različni, zato ločimo več značilnih vrst mrene. Bolnik zaradi sive mrene megleno ali nejasno vidi, moti ga svetloba, sčasoma je lahko motnost tako gosta, da se zaradi slabega vida težko giblje in opravlja vsakodnevne dejavnosti. Najpogostejši vzrok za nastanek sive mrene so naravni procesi staranja očesne leče. Starostna siva mrena je glavni vzrok poslabšanja vida v svetu. Siva mrena lahko nastane tudi zaradi dolgotrajnega jemanja zdravil, predvsem kortikosteroidov. Nastane tudi po poškodbi očesa. V tem primeru postane leča motna nekaj ur po poškodbi, lahko pa šele po več mesecih. Možni vzroki so še različna sevanja in nekatere presnovne bolezni. Zelo redko je siva mrena prirojena in takrat je operacija nemudoma potrebna. Edini način zdravljenja sive mrene je operacija. Žal ne poznamo zdravila, ki bi motno lečo ponovno zbistrilo. Z razvojem medicine se je razvijal tudi način operacije sive mrene. Še pred nekaj več kot 10 leti sta bili pogosti metodi ICCE - odstranitev leče v enem kosu z ovojnico in ECCE - odstranitev leče v enem kosu, ovojnica je ostala v očesu. Ob uporabi starejših metod operacije je več zapletov, nekaj dni je potrebno ostati v bolnišnici. V nekaterih težjih primerih je to še danes za bolnika najbolj primerna oblika operacije. V naši bolnišnici na Ptuju operiramo sivo mreno in uporabljamo najsodobnejšo metodo operacije sive mrene - fakoemulzifi-kacijo. Pred operacijo je najprej potreben natančen pregled očesnega zdravnika, ki oceni, če je operacija smiselna in potrebna. Nato je potrebno narediti biometrijo. To je meritev očesa z ultrazvočnim aparatom, ki je neboleča metoda za določitev dioptrije umetne leče, ki jo vstavimo na mesto narav- Foto: Črtomir Goznik Brigita Cvetko, dr. med., specialistka oftalmologije ne, skaljene leče. Pred operacijo moramo poznati bolnikovo splošno zdravstveno stanje. Potrebne so krvne preiskave in mnenje zdravnika specialista internista o sposobnosti za operacijo. Operacija poteka v lokalni anesteziji, pacient dobi večkrat kapljice za razširitev zenice in kapljice za zmanjšanje občutljivosti na bolečino. Skozi majhno ranico zdravnik najprej z ultrazvokom drobi in nato odstrani utekočinjeno lečo, potem pa na njeno mesto vstavi umetno lečo. Rane praviloma ni treba zašiti, saj se zaradi svoje oblike in majhnosti zapre sama. Operacija traja od 15-40 minut. Bolnik zapusti bolnišnico kmalu po operaciji. Prvi dan običajno vidi megleno, stanje se postopoma izboljšuje. Doma mora 3-4 tedne uporabljati predpisane kapljice in upoštevati navodila svojega očesnega zdravnika. Ker običajno vstavimo v oko lečo, ki ustreza za gledanje na daljavo, je po enem mesecu potrebno predpisati očala za bližino. Vsaka operacija ima tudi tveganje. V manj kot 1 % je potrebna dodatna operacija, pri 1 od tisoč bolnikov lahko operacija vodi do vnetja v očesu - endoftal-mitisa. Po mesecih ali letih po operaciji se lahko zamotni zadnja lečna ovojnica, kar se da odpraviti ambulantno z manjšim posegom z YAG-laserjem. Končna vidna ostrina po operaciji ni odvisna samo od operacije. Vidna ostrina je lahko 100 % le, če so ostali očesni deli zdravi. Pri boleznih roženice, mrežnice ali vidnega živca takšnega uspeha operacije ne moremo pričakovati. Brigita Cvetko, dr. med., specialistka oftalmologije Ledeni možje nas niso izneverili Vsako leto nas ledeni možje in "poscana" Zofka obdarijo z nizkimi temperaturami, tudi letošnje leto ni bilo izjemno. Če nam rastline poškoduje toča ali jih ožge mraz, jih takoj zjutraj ali pa čim prej popoldan zalijemo s pripravki, narejenimi iz alg ali pa pripravki na osnovi aminokislin in vitaminov. To so Drin, Bioplantella Vita, Algoplasmin ali Protifert. Zalivanje oz.škropljenje ponovimo po enem tednu. Lončnice Lončnice smo presadili, večjim pa smo dodali svežo prst, kolikor je le bilo v naših močeh. Sedaj jim lahko privoščimo še blago spomladansko tuširanje. Najbolje ga je izvesti kar v kopalnici, kjer vse listnate rastline nekaj minut tuširamo z mlačno vodo. Nagnemo jih poševno, tako da večina vode pade po listih, zemlja pa ne pada v kad. Podobno kopel jim lahko privoščimo tudi na prostem, vendar se moram nekoliko ogreti. Ko nas bo spet zajelo deževno vreme, pa jih prenesemo na prosto in jih prepustimo dežju. Vendar je v letošnjem letu zaenkrat za to še premrzlo. Tako osvežene lončnice nato obrišemo z mehko krpo. Če tega ne storimo, se pogosto kapljice posušijo na listih in tako pustijo grde madeže. Tako osvežene in presajene rastline nam bodo našo skrb povrnile z novo, močno rastjo. Pričnemo tudi redno dognojevanje - enkrat tedensko. Okrasne in balkonske rastline Mačehe še vedno lepo cvetijo, kar žal nam je, da jih bomo počasi morali zamenjati z enoletnicami. Pa vendar moramo počasi misliti tudi nanje. Ker se je letošnja pomlad zavlekla, imamo še kakšen teden časa, v tem tednu pa si naredimo načrt kaj in kako bomo sadili na okrasne gredice. Enoletnice so se komaj dobro pojavile na policah vrtnarij in vrtnih centrov. Zelo pomembno je, da sadike, ki jih kupite, pustite na prostem, ne glede na vreme, ki se obeta. Nikar jih ne postavljajte v še tako svetle prostore, ker tja enostavno ne sodijo. Pri nakupu se prepričajte, da so lončki dobro prekoreninjeni. Ni pomemben zgornji del, ki je lahko manjši, v lončku morajo biti goste, močne in svetle korenine. Obstaja namreč nevarnost, da bodo letos v vrtnarijah poskusili s pojačanim gnojenjem z duškom pospešiti rast rastlin. V takem primeru pa bodo te zelo neodporne in jih malo močnejša nevihta lahko uniči. sr Î. ^ m Foto: Miša Pušenjak Okrasne trave so modna zapoved tudi na cvetličnih gredicah. Ko pripravljate načrt, se ozirajte na barve balkonskega cvetja, ki ste si ga omislili za letos. Obenem pa tudi upoštevajte trajnice, ki rastejo v bližini gredice. Temu primerno prilagodite barvo gredice. Trenutno so v modi gredice z mešanim cvetjem, ne pa geometrijsko posajene enoletnice. Tako kot za balkonski cvetje velja, da lahko uporabljamo nekatere zelenjadnice za popestritev zasaditev in seveda vse vrste okrasnih trav, tako enoletnih kot tudi trajnih. Zelišča in dišavnice Mnogi boste v naslednjih dneh presajali plodovke, papriko, kumarice in paradižnik. Ne pozabite na pravilne medvrstne razdalje, posebej pri paradižniku. Ta mora rasti vsaj 70 cm narazen, če želite preprečiti napade krompirjeve plesni. Eden izmed načinov, da bo težav z boleznimi manj, so tudi zelišča, ki rastejo v bližini teh rastlin. Bazilika je že ena izmed nujnih spremljevalk vseh bučnic, paradižnika in paprike. Ob vznožju kumaric in ob robu bučk bo preganjala pepelasto plesen. Kot soseda ob paradižniku in papriki bo blažila težave s krompirjevo plesnijo. Predvsem za paradižnik pravijo, da ima veliko boljši okus, če v njegovi bližini raste bazilika. Tudi druga zelišča lahko kombiniramo z vrtninami, da bomo pridelali zdrave vrtnine brez kemije. Miša Pušenjak Foto: arhiv Foto: arhiv Mozirski gaj • Park cvetja dobro obiskan Raj med tisočerimi cvetovi Upravičeno mu pravijo najlepši slovenski park cvetja in etnografije, saj je v teh dneh Mozirski gaj sredi Savinjske doline prava paša za oči in dušo. Le nekaj kilometrov naprej od Celja je na avtocesti oznaka za Logarsko dolino, kjer zavijete desno. In kmalu se pred vami odpre čudovit razgled na zeleno Savinjsko dolino, obkroženo z okoliškimi s snegom ovitimi vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp. Savinjska dolina je v teh dneh še posebej privlačna, saj jo poleg prijazne pokrajine ob brzičasti Savinji krasi park cvetja Mozirski gaj. Za obiskovalce je za ogled odprt od začetka aprila do začetka oktobra, vsak dan od 8. do 19. ure, letos pa ponuja še tri Foto: M. Ozmec Letošnjo pomladno razstavo so v Mozirskem gaju pričeli z odprtjem novega 18 m visokega razglednega stolpa, iz katerega je pogled na cvetoče poljane še lepši. Foto: M. Ozmec Priporočamo ogled: le nekaj kilometrov stran od Mozirja se ob Savinji navzgor šopiri zasanjana Logarska dolina z 90 m visokim slapom Rinka. osrednje prireditve oziroma razstave. Od 23. aprila do 2. maja je bila na ogled pomladanska razstava Cvetje in glasba iz razglednega stolpa; od 13. do 21. avgusta bo odprta razstava Poletje skozi cvetje, od 17. septembra do 9. oktobra pa bodo pripravili še Razstavo buč. Od letošnje pomladi se sredi dehtečega gaja šopiri 18 m visok leseni stolp, s katerega se obiskovalcu ponuja čudovit razgled na okoliške gredice s tisočerimi svetovi, pa na grmovnice ter etnološke objekte - kmečko hišo, čebelnjak, preužitkarsko hišo, kaščo, kovaško delavnico in Pleški mlin. In medtem ko vaš avtomobil počiva na urejenem parkirišču, na bližnjem travniku, se lahko še okrepčate in odžejate. Lahko pa se odpeljete v bližnjo Logarsko dolino, kjer se lahko osvežite pod naravno prho 90 m visokega slapa Rinke, ali pa se podate celo na vrh Okrešlja. M. Ozmec Ormož • 3. veliki dobrodelni koncert DPM Dobrodelni koncertni večer V soboto je v športni dvorani na Hardeku potekal že 3. veliki dobrodelni koncert v organizaciji Društva prijateljev mladine iz Ormoža, posvečen svetovnemu dnevu družine in 50-letnici društva. še posebej prisrčno je voditelj Bojan Rajh med publiko pozdravil ustanovne članice društva, od katerih so tri sedele v dvorani. Topel aplavz je bil namenjen Pavli Lah, Ančki Potočnik, Ivanki Šterman ter odsotnima Jožici Kolarič in Štefki Petek. Delo društva je od njegovega nastanka naprej usmerjeno v omogočanje vsega najboljšega za otroke in mladino, v bogatenje prostega časa, počitniških dni in otrokom priklicati zadovoljstvo in iskrivost v oči, kar je tudi plačilo številnim prostovoljcem, ki pri tem pomagajo, je povedala sedanja predsednica društva Aleksandra Bratuša. Slovesnemu začetku je sledil veseli večer, v katerega so nastopajoči vložili veliko truda. Tudi organizatorji so se potrudili in v Ormož pri- Rebeka Dremelj je s svojima plesalkama Vesno in Janjo ogrela dvorano. vabili zveneča imena. Naj- Pa brez zamere Izvoljeni Export blaginje in miru? Bojda največja svetovna nacija se rada pohvali, kakšna velika izvoznica miru, demokracije in napredka je. Pravijo tudi, da so največji svetovni izvoznik stabilnosti in svobode. Ta izvajanja včasih dobivajo že kar metafizične lastnosti in dimenzije, tako da se zdi, kot da je "deželo svobodnih in dom pogumnih" (prosti prevod himne) neka sveta previdnost izbrala ter določila za to, po njihovem sveto nalogo. In da drugače biti ne samo da ne sme, ampak sploh ne more biti. Da je to samo po sebi umevno. Da jim je večnost podelila ta mandat, to sveto nalogo, odrešiti svet ter ga popeljati v boljše čase. Vendar, zgodovina je pokazala, da so taka in podobna prepričanja sila nevarna. Dovolimo si toliko objektivnega, pa tudi kritičnega pogleda v zgodovino, in videli bomo nekatere osupljive ter hkrati strašljive podrobnosti. Vzemimo ZDA ter diagnozo iz prvega odstavka in poglejmo, ali se kje v zgodovini pojavljajo enaki vzorci mišljenja, kot ga je mogoče zaslediti pri samooklicanem največjem svetovnem izvozniku zgoraj omenjenih dobrot. Seveda je treba ob tem imeti v mislih tudi različne zgodovinske okoliščin in karakteristike posameznih časov, pa tudi izenačevati ter posploševati ne gre, a vseeno so nekatere značilnosti prav strašljivo podobne. Vzemimo najprej prepričanje o poklicanosti ter neki od previdnosti oziroma višje sile postavljeni določenosti. Ali, še bolje, o izbranosti, posvečenosti. Ni nam treba iti ne vem kako daleč v zgodovino, da najdemo nacijo, ki je imela podoben sindrom in prav tako mislila, da so izbranci, da posedujejo edino resnico in da morajo to resnico posredovati svetu, svet prirediti tej resnici, temu videnju sveta. Tudi z ognjem in mečem, če je potrebno. Kajti nobena žrtev ni prevelika za uveljavljanje te resnice. Če hočete, za izvažanje te resnice. Gremo dalje. Omenjena nacija, kije v preteklem stoletju zase menila, da je od previdnosti, ki vodi svet, izvoljena, je prav tako verjela, da ji je ta previdnost dala tudi voditelja, modrega moža, vizio-narja, ki jo bo popeljal k tej njeni sveti nalogi. Ta mož je bil pravzaprav ikona, personalizacija te svete naloge in izbranosti nacije. Z njim so je identificiral velik del nacije, hkrati pa so nacijo z njim identificirali tudi drugi (preostali svet). Ali nimamo v sedanjem izvozniku demokracije, svobode, državljanskih pravic in miru prav tako na oblasti človeka, ki popolnoma ustreza temu profilu? Dalje. V naciji, ki je v preteklem stoletju tako bridko izkusila svoje zmotno prepričanje o izbranosti ter usojenosti, takrat veliko ljudi sploh ni vedelo, kaj se dogaja zunaj meja države, ki je hotela postati imperij. Enostavno so sprejemali to, kar so jim ponudili servirano preko medijev ter propagande. Tudi zanimalo jih ni kaj prida, kaj se dogaja drugod, izven tega njihovega sterilnega prostora, kajti v glavo jim je že bilo vcepljeno prepričanje, da obstaja samo en in edini Prav in da je ta na njihovi strani. Ter da jim seveda vsi ostali, tisti drugi, "izven", hočejo samo slabo in hudo. Spet, ali ne zveni to presenetljivo podobno situaciji, kateri smo lahko priča dandanes v deželi hamburgerjev in kokakole? Podobnosti so presenetljive in srhljive. A obstaja tolažba: ne živimo več v preteklem stoletju in situacija se je spremenila. Hm, če tole dobro premislimo, a hočete še en, zares srhljiv podatek? Nemčija nikoli ni bila tako dominantna, kot so danes ZDA. Gregor Alič bolj bleščeča je bila gotovo Rebeka Dremelj, ki bo ta mesec nastopila na vsaj treh dobrodelnih koncertih. Ni ji bilo žal energije, da je spravila sicer zadržano ormoško publiko na noge. Skupaj sta zapela tudi s Frenkom Novo, ki je prav tako nastopil v Ormožu. Med znanimi imeni je tudi Dadi Daz, ki je na odru predstavil svoje hite. Iz Prekmurja, natančneje Beltincev, je prišla skupina Veški dečki, ki je segrela publiko s poskočnimi pre-kmursko-ciganskimi ritmi. Med domačimi izvajalci so se odzvale članice kvarteta Deteljica s Koga in novinci iz Miklavža pri Ormožu, narod-nozabavni ansambel Zadnji trenutek. Svoje oboževalce pa so gotovo našle tudi poskočne plesalke Gimnazije Ormož. Generalni pokrovitelj koncerta je bil Belcont, d. o. o., podprla pa so ga številna podjetja in samostojni podjetniki z Ormoškega. Žal je treba povedati tudi to, da koncerta in humanitarnega namena, zaradi katerega je bil organiziran, niso podprli prebivalci mesta Ormož, saj je bil obisk bolj slab. Ptuj • Medobčinsko prvenstvo v atletiki za osnovne šole Skoraj 500 tekmovalcev V sredo, 11. maja, je na Mestnem stadionu v Ptuju potekalo medobčinsko prvenstvo v ekipnem mnogoboju in posamično atletsko tekmovanje. Osrednje in najbolj množične športne prireditve v koledarju šolskih športnih tekmovanj, ki jih organizira Športni zavod Ptuj, se je udeležilo 15 osnovnih šol iz ptujske regije z rekordnimi 476 udeleženci. Pri tekoči izvedbi organizacijsko zelo zahtevnega projekta je sodelovala sodniška sekcija Atletskega kluba Keor Ptuj pod vodstvom Stanislava Krajnca, na pomoč pa so priskočili z osnovami atletskih pravil seznanjeni učenci OŠ Ljudski vrt in OŠ Olge Meglič. Direktor tekmo- vanja in Športnega Zavoda Ptuj Simon Starček je izrazil zadovoljstvo nad kvalitetno izvedbo tekmovanja, dodaja pa: »Naša želja je, da iz osrednjega šolskega športnega tekmovanja naredimo brezhibno organiziran spektakel, že naslednje leto po dokončani izgradnji tribun na stadionu pa se bomo potegovali za organizacijo področnega in državnega prvenstva v atletiki za osnovne šole«. Tekmovalci razdeljeni v dve starostni kategoriji, starejši učenci, letnik 1990 in mlajši ter mlajši učenci, letnik 1992 in mlajši so se pomerili v devetih oziroma šestih starosti prilagojenih atletskih disciplinah. Splošna ugotovitev ob pogledu na dosežene rezultate govori o nekoliko nižjem nivoju kakovosti glede na prejšnja leta. Delno gre razloge iskati v nekoliko hladnejšem vremenu in koledarsko zgodnjem začetku tekmovanja, ko športni pedagogi nimajo dovolj časa za ustrezno pripravo učencev. Po drugi strani pa so nihanja med generacijami običajen Foto: Langerholc Za smele zamisli in prave poteze i ^ i Ugodni krediti za podjetne iz sreds VËEÎBÊ Imate odlične zamisli, vizijo razvoja in dobro ekipo, a vam primanjkuje sredstev za uresničitev načrtov. Nič hudega, tu nastopimo mi. S široko ponudbo storitev financiranja bomo zagotovili, da boste naredili pravo potezo. Posebej priporočamo ponudbo kreditov iz sredstev Evropske investicijske banke (EIB), ki so ena ugodnejših ponudb na slovenskem bančnem trgu. Namenjeni so: • malim in srednjim podjetjem, ki imajo največ 75 milijonov evrov osnovnih sredstev in zaposlujejo do 500 ljudi, • mikro podjetjem, katerih skupna sredstva ne presegajo 27 milijonov evrov oziroma letni prihodki ne presegajo 40 milijonov evrov in imajo manj kot 250 zaposlenih. Glavne prednosti EIB kreditov so: • ugodna obrestna mera • možnost izredno dolgih ročnosti (do 12 ali celo do 15 let) • izbira med spremenljivo in nespremenljivo obrestno mero • možnost odloga odplačila glavnice do 5 let • pri kreditih iz sredstev EIB se ne plačuje davek od dohodka pravnih oseb Vaš finančni paket lahko poleg sredstev EIB dopolnimo še z različnimi oblikami dolgoročnih tolarskih in deviznih kreditov, dolgoročnimi mikrokrediti, sredstvi iz sklada tveganega kapitala in storitvami LB Leasinga. Vabimo vas, da se oglasite v Podružnici Podravje, Poslovalnici za gospodarske družbe in samostojne podjetnike Ptuj, Prešernova 6, 2250 Ptuj, tel. 7870414 ali Poslovalnici Ormož, Kerenčičev trg 7, 2270 Ormož, tel. 7402784, kjer vam bodo poslovni skrbniki strokovno svetovali in vam pomagali izbrati najugodnejšo obliko financiranja vaše investicije. www.nlb.si O ljubljanska banka Nova Qui \ka d.d., Ljubljana pojav v dolgoletni atletski statistiki. Najuspešnejša šola po številu osvojenih naslovov je OŠ Juršinci s sedmimi zmagami. Izdvojiti velja zagnano delo športnega pedagoga na šoli Stanka Podvrška, ki je uspešen nastop svojih učencev napovedal v začetku maja, ko je njegova šola v spomladanskem krosu pometla s konkurenco. Šest naslovov in največ uvrstitev med prve tri pa so dosegli učenci OŠ Borisa Kidriča, kjer je opazno načrtno atletsko delo nekoč najboljšega ptujskega atleta Mi-kija Prsteca. Med mestnimi šolami se je najbolje odrezala OŠ Ljudski vrt, splošen trend pa je, da učenci mestnih šol, kljub boljšemu dostopu do atletske in ostale športne infrastrukture zaostajajo za vrstniki. Med posamezniki velja izdvojiti zmago Mitje Horvata (OŠ Mladika), ki je v okviru četveroboja dosegel boljša rezultata kot zmagovalca v teku na 60 metrov in v skoku v daljino. Pohvaliti velja tudi Pa-tricijo Rajh (OŠ Juršinci), ki je v kategoriji mlajših učenk v teku na 60 metrov zmagala z odličnim rezultatom 8,54 sekunde. S tem je bila hitrejša od sovrstnikov v kategoriji mlajših učencev kakor tudi od starejših učenk. Boljši rezultati: Mlajše učenke 60 m: 1. Patricija Rajh, Juršinci, 8.54, 2. Vanja Zemlja-rič, Markovci, 8.74, 3. Ingrid Šprah Mušič, Boris Kidrič, 8.97 600 m: 1. Maruša Malovič, Ljudski vrt, 1:55.71, 2. Sabina Mlakar, Videm, 2:00.61, 3. Mateja Munda, Juršinci, 2:01.86 Starejši učenci Mnogoboj: 1. Mitja Horvat, Mladika, 3577, 2. Denis Krajnc, Cirkovce, 3256, 3. Kristjan Lenart, Mladika, 3192 300 m: 1. Mitja Jupič, Ljudski vrt, 40.54, 2. Tomas Plohl, Dornava, 41.80, 3. Dani Petek, Gorišnica, 42.38 Skok v višino: 1. Miha Sabo, Ljudski vrt, 1.73, 2. Jan Rihta-rič, Boris Kidrič, 1.70, 3. Denis Veiskopf, Dornava, 1.67 Met žogice: 1. Mario Za-goršek, Markovci, 75.18, 2. Janko Maruh, Olge Meglič, 71.80, 3. Miha Grabar, Ljudski vrt, 69.28 Starejše učenke 300 m: 1. Špela Zorli, Gorišnica, 46.66, 2. Urška Škr-get, Breg, 48.90, 3. Tamara Sevšek, Mladika, 49.51 Skok v višino: 1. Urška Horvat, Gorišnica, 1.45, 2. Nuša Plohl, Dornava, 1.38, 3. Doroteja Kelenc, Mladika, 1.38 Skok v daljino: 1. Živa Sabo, Ljudski vrt, 4.78, 2. Nina Tetičkovič, Ljudski vrt, 4.27, 3. Nina Zupanič, Ljudski vrt, 4.20 Uroš Esih Ormož • Planinski kotiček za mlade Poletni tabor bo julija! Ormoški planinci so objavili razpis za tradicionalni poletni tabor za mlajše otroke, osnovnošolce, dijake, študente in ostale ljubitelje narave in planin. Trajal bo kar šest dni, med 4. in 9. julijem. Letošnji tabor bodo planinci društva Maks Meško postavili v Karavankah pod Košuto. Tabor bo vodila preizkušena ekipa, ki jo sestavljajo Andrej Rakuša, Ciril Ambrož, Urška Ambrož, Ksenija Lukman, Marjan Kukovec, Marjan Putanec, Herman Prejac in Rajko Košič. Za dobro hrano bosta skrbeli Marija Košič in Marija Jaušovec. Cena tabora je za člane PD ugodna. Za odrasle je 18.000, osnovnošolce, dijake in študente 14.000, otroke pod 6 let 8.000, za nečlane društva pa 28.400 SIT. Planinci so se z družinami z več otroki za ceno pripravljeni dogovoriti. Tabora se lahko udeležite tudi za manjše število dni, v tem primeru je cena 3000 SIT/dan za odrasle in 2000 SIT/dan za otroke. Prijave sprejemajo do 15. junija na telefon 041 698 741, na elektronski naslov info@pdrustvo-mmormoz.si in s prijavnico pri mentorjih na vseh osnovnih šolah občine. Pred taborom bo organiziran še sestanek udeležencev in vodičev tabora, ki bo 24. junija ob 19. uri v hotelu Ormož. vki Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: KASTOR, AKTIVA, STOTAK, TUR, LA RAIS, MARTIN, ORT, ERDS, TORZO, TVORI, KREMŽAR, MIK, ALPE, KOBAČA, NI, CK, PRŠA, INK, OB, ETNA, NOR, POLIVKA, AVT, TROTOAR Vsak četrtek ob 20.00 uri posKočm mičmHm' 7 7 7. MLADI DOLENJCI - Očka bom postal 6. VITEZI CELJSKI - Šubi du ali pa hopsasa 5. MARKO PEZDIRC In ZLATI MUZIKANTJE - Berač 4. VESELE ŠTAJERKE - Le tvoja ljubezen 3. ANJA BURNIK Z ANITO ZORE - Vprašaj zvezde 2. ZARJA - Na Škofcah 1. NOVI SPOMINI-Bojim se deidet 1. ČUKI-Huba Buba ,,,,, 2. PETOVIO - Ne igraj več pesmi te p| 3. TULIPAN - Še en iiter fei 4. ŠTRK - Jurita, imarnica, iwinton RiHX 5.Y0-Z0&FREDI MILER-Srnica 6. VALERIJA - Naj zvai( harmoniice raziega se 7. SAŠO BALANT-Ogenj in ied Poskočnih 7 Veličastnih 7 Glasujem za: _ Glasujem za:. Ime in priimek: _ Tel. številka: e poBlJlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Orfejčkove SMSglaibeneialle: 041/818-666 Nagrado prejme: Milena Furek Zlatoličje 56a 2205 Starše MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDEUKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Vabimo vas na HIŠNI SEJEM AVTO SKRBIŠ, ki bo v petek, 20.5.2005, od 12. do 18. ure in v soboto, 21.5.2005, od 9. do 16. ure, na Spodnji Polskavi 102. Na testno vožnjo se boste lahko ^ zapeljali z novim SUZUKI SWIFT- om, on pa bo zapeljal vas! AVTO SKRBIŠ, Milan Skrbiš s.p., Sp. Polskava 102, Pragersko, tel.: 02/845-22-50, email: avto.skrbis@siol.net NaroČite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! AeR<|)BIKB www.aerobika.net NAROČILNICA ZA TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Pošta: 4 Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis: RADIO TEDNK Ptuj io ». Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in AEROBIKE Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: 4řÍÍř TM CHI CHUAN, TREBUŠNI PLES, UADBA ZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA ime in priimek: Irena Sumexyak GoriSnica 1S8,8878 GoriSnica Nagrajenec prejme nagrado po pošti. i^/ E R A PULA 3* hoteli, brezplačno za otroka do 12 let do9.7y3D/POL 19.470 BAVARSKI GRADOVI 2-dnevno avtobusno potepanje, odlično slovensko vodenje i8.6y2D/POL 29.900 Sončkov klub v ČRNI GORI 2* Obala, vsebina kluba - avtobusni prevoz + 3 izleti (dopl. 15.900 SIT/os.) junij, julij/7D/P0L od 39.900 Senikov klub v POREČU 2* hoteli, šport brez meja, popusti za otroke do 18 let od 19.6y7D/POL od 40.900 Sonikov klub na KRFU 3* Oasis, cena velja za dve osebi, doplačilo za klub 14.900 SIT/os. 19.671 CD/NZ 69.900 GRČIJA. Kreta 3* Orfeas Resort, polet letala iz U, (14D samo 105.900) 11.,18.6./7D/POL 69.900 GRČIJA, Rodos 2* Als, polet letala iz ljubljane, (14D samo 91.900) 5.6.-25.6./7D/NZ 69.900 TUNIZIJA, Skanes 4* Rosa Beach, odhod letala iz gubljane, (14D od 94.300) 28.5.-18.6/7D/POL od 69.900 TURČIJA, Alanija 3* Kleopatra Princes, polet letala iz U, (14D od 98.900) 29.5.-19.6./7D/POL od 77.900 ŠPANIJA, Mallorea 3* Leo, polet letala iz gubljane, (14D samo 136.600) 16.,23.,30.6./7D/POL 94.200 Chii ao v Srr n na vt(u&i^ SONČEK TUI potovalni nnUr Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82 Tel. prodlela: 02/22 080 33 • www.sanchek.cam World of TUI Prireditvenih vabimo@radio-tednik.si Torek, 17. maj 11.00 Mestno gledališče Ptuj, Kekec, predstava Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana 19.00 SNG MB, Hlapci, StaDvo, za abonmaje drama torek 1, 2, 3, 4, 5 in izven 20.30 SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za abonma Drama Torek 7 - Ptuj, Lekarna na Trstenjakovi 9, na ogled je fotografska razstava Primoža Tropa v okviru projekta Ohranimo mladost Sreda, 18. maj 10.00 18.00 19.00 20.00 Ormož, voden ogled gradu s poučnim sprehodom po parku, pripravlja Mladinski center Ormož Ormož, voden ogled gradu s poučnim sprehodom po parku, pripravlja Mladinski center Ormož SNG MB, Hlapci, StaDvo, za abonmaje Drama popoldanski 1, 2, 3, 4, 5 in izven Ptuj, razstavišče Stari zapori, odprtje gostujoče razstave Pokrajinskega muzeja Maribor - Sinagoga Holokavst, v počastitev 60. obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom Ptuj, CID, film Kraljeva vrnitev Mestno gledališče Ptuj, Desedemona, Hrvaško narodno gledališče iz Osijeka, za izven Četrtek, 19. maj 10.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo 18.00 Ormož, Glasbena šola, Koncert učencev Glasbene šole 19.30 Maribor, Stolna cerkev, 7. abonmajski koncert komornega cikla 19.30 SNG MB, Čaj za dve, StaDvo, za izven 20.00 Ptuj, Kolnkišta, Jam Session 20.00 Ormož, dom kulture, gledališka predstava Sen kresne noči v režiji Gregorja Geča, pripravlja kulturni klub Ormož - Ormož, Osnovna šola, Projekt Evropa - zaključek projekta KOLOSEJ Maribor Torek, 17. maj, ob 15.50 in 18.00 Moj kuža. Ob 17.10, 19.30 in 21.40 Prekleti. Ob 16.30, 18.50 in 21.10 Več kot ljubezen. Ob 17.20, 19.20 in 21.20 Mi še vedno nismo angeli. Ob 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 Nebeško kraljestvo. Ob 16.40 5 otrok in Željozaver. Ob 20.40 V dobri družbi. Ob 20.40 V dobri družbi. Ob 18.45 in 21.00 XXX2: V pripravljenosti. Ob 15.45 in 18.10 Lepotica pod krinko 2: Čudovita in nevarna. Ob 16.20, 18.40 in 20.50 Misija: Cucelj. Ob 17.45 Bodi kul. Ob 20.30 Prevajalka. Ob 20.10 Propad. Ob 15.40 Medvedek Pu in Slovon. Sreda, 18. maj, ob 19.00 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 15.50 in 18.00 Moj kuža. Ob 17.10, 19.30 in 21.40 Prekleti. Ob 16.30, 18.50 in 21.10 Več kot ljubezen. Ob 17.20, 19.20 in 21.20 Mi še vedno nismo angeli. Ob 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 Nebeško kraljestvo. Ob 16.40 5 otrok in Željozaver. Ob 20.40 V dobri družbi. Ob 21.50 XXX2: V pripravljenosti. Ob 15.45 in 18.10 Lepotica pod krinko 2: Čudovita in nevarna. Ob 16.20, 18.40 in 20.50 Misija: Cucelj. Ob 17.50 Bodi kul. Ob 20.30 Prevajalka. Ob 20.10 Propad. Ob 15.40 Medvedek Pu in Slovon. Mali oglasi STORITVE ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasa-nagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. KVALITETNO in ugodno zidanje, izdelava strojnih estrihov in ostala gradbena dela. Sanacije, d. o. o., Apače 230, Lovrenc na Dravskem polju. Gsm: 051 255 219. KMETIJSTVO BELE KOKOŠI in peteline, težke od 4 do 4,5 kg, po 750 SIT za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 688-13-81 ali 040 531-246. KUPIM nakladalko, 16-19 m3, tro-silec z dvema ležečima ali pokončnima valjema ter pajek na dve ali štiri vretena. Tel. 041 555-049. KUPIM bikce simentalce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 263 537. NEPREMIČNINE PRODAMO novo hišo v centru naselja Juršinci. Hiša ima 300 m2 (mansarda + pritličje), zgrajena do 4. faze z okni. Za več inf. pokličite na telefonsko št: 041-35-22-77. PRODAM stanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, 1,5 km iz centra. V račun vzamem eno ali dve manjši stanovanji. Tel. 031 697-097. PARCELO na Ptuju, 1100 m2, gradbeno urejeno za poslovno-stanovanjski objekt z lokacijskim dovoljenem, ugodno prodam. Tel. 041 920-200. KUPIM hišo do 40 let ali od 3. gradbene faze, okolica Ptuja. Tel. 041 437 029. DOM - STANOVANJE KUPIM enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 883-789._ PRODAM 3-sobno stanovanje, 82 m2, v II. nad., na lokaciji ob gozdu in parku, gradnja 1980. Vsi priključki urejeni, vpisano v ZK, vseljivo v roku 1 meseca. Cena po dogovoru. Tel. 031 649 059. MOTORNA VOZILA PRODAM zelo dobro ohranjen ford escort 1,6 CLI, letnik 1990. Tel. 041 715 348._ SKUTER PIAGGIO 50 prodam. Tel. 041 420 999. RAZNO PRODAM avtoprikolico, nosilnost 750 kg, in balkonsko ograjo, lahko po metrih. Tel. 031 539-583. GLASBENA ŠOLA ORMOŽ Dobravska cesta 13 a, Tel.: 741-07-30 VPIS UČENCEV na vse glasbene instrumente, petje in balet. Vpisujemo tudi v prešolske programe. Vpis učencev - novincev v Glasbeno šolo Ormož za šolsko leto 2005/2006 bo 25. maja 2005, od 14. do 17. ure, v prostorih šole. Število učencev je omejeno. O sprejemu v glasbeno šolo bodo kandidati pisno obveščeni. Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, saj solza žalosti te ni zbudila, ostala je praznina. V SPOMIN 17. maja 2005 mineva žalostno leto, odkar si nas za vedno zapustil, naš dragi sin, brat, stric in boter Ivan Paveo IZ GEREČJE VASI 40 B Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo ter poklonite cvetje. Mama, ata in brat z družino Oko zaprem, v spominu vedno zn^^a tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli ^ Spomin na tebe ve~no bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih ve~no boš živel. SPOMIN Milivoj - Milisav Jankovic 18. maja bodo minila tri leta, odkar te ni več med nami, dragi mož in ati. Neizmerno te pogrešamo. Hvala vsem, ki se s svečko, cvetko ali lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji Odkar Bog vzel te je s seboj, ostal prazen dom je tvoj. Le družina tvoja zanj skrbi, tudi tebi na tvoji nadaljnji poti ve~ni mir želi. SPOMIN Franc Prosenjak IZ BRSTJA 1956 - 2003 Danes, 17. maja, mineva dve leti, odkar si nas za vedno zapustil. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke in podarite cvet. Žalujoči: tvoji najdražji Solze lahko skrijemo, bole~ino zatajimo, le praznine, ki ostaja, ne nadomestimo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Antona Duha KICAR 137 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in mu s tem izkazali spoštovanje. Zahvala še g. župniku, ge. Veri za molitev in ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žal ujoči: vsi njegovi Ptuj • Ptujski vrtec dela že 60 let Vrtec je otrokom drugi dom Vrtec Ptuj je eden redkih, če že ne edini vrtec v Sloveniji, ki se ponaša s svojim praznikom. Letošnji že 21. praznični dan pa je bil še bolj prazničen, ker so hkrati z njim praznovali tudi 60 let Vrtca Ptuj. Vrtec Ptuj danes obiskuje okrog 850 otrok iz skoraj 30 občin, prvi pridejo že ob 5.30 uri, zadnji ga zapuščajo ob 22,30 uri. Ima 50 oddelkov, vključno z bolnišničnim oddelkom, oddelkom za otroke s posebnimi potrebami, jas-ličnimi in vrteškimi oddelki ter izmenskim oddelkom. Vrtec Ptuj se je s svojim kvalitetnim delom uveljavil tudi v slovenskem merilu. Celo letošnje leto je mentorsko središče v mreži kurikular-ne prenove, v okviru katere intenzivno delajo na vsebini, na spremljanju pedagoške prakse z vidika petih elementov uspešnega dela. Že vrsto let pa uspešno dela tudi v Unescovi mreži vrtcev. Že po tradiciji so pripravili prireditev otrok in svečani zbor s srečanjem delavcev in gostov v Narodnem domu na Ptuju. V glasbeno-plesni prireditvi pod naslovom Domek moj in tvoj, potekala je v športni Foto: Črtomir Goznik Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj: "Naš jubilej je tudi jubilej mesta Ptuja, zato si želimo, da smo skupaj ponosni na prehojeno pot." dvorani Šolskega centra Ptuj, je nastopilo okrog 300 otrok. Letošnji projekt, ki ga uresni- čujejo kot Unescov vrtec, poteka pod geslom Domačija. Uresničevali ga bodo dve leti, Foto: Črtomir Goznik V glasbeno-plesni prireditvi Domek moj in tvoj je nastopilo okrog 300 otrok, najmlajši so imeli petnajst mesecev. Napoved vremena za Slovenijo Napoved za Slovenijo: Danes bo spremenljivo oblačno. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah kratkotrajna megla. Predvsem popoldne bodo nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Pihal bo jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne pa od 20 do 24 stopinj C. Obeti: V noči na sredo se bodo padavine okrepile in od zahoda razširile nad vso državo. V sredo bo oblačno s pogostimi padavinami, deloma nevihtami. skozi različne vsebine bodo otroci doživljali enakost, hkrati pa drugačnost. Vsa živa bitja potrebujejo svoj dom, ki pa je lahko drugačen. "Tudi v vrtcu premnogim generacijam ustvarjamo prav poseben dom igre in učenja, da uspejo otroci izkoristiti in razviti vse svoje danosti," je med drugim v svojem govoru poudarila direktorica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. V imenu MO Ptuj je govoril župan dr. Štefan Čelan. Pohvalil je prireditev, ki je bila zelo poučna, ob tem pa nagovoril otroke, da poskušajo čim več odraslih prepričati, naj vendarle ostanejo otroci, ker bomo le na tak način lažje in hitreje razvijali naše lepo mesto, ker zadnje čase kot župan opaža, da mu primanjkuje mladostne ustvarjalnosti. Zatem pa je prebral pravljico o zvestobi in predanosti, ki lahko pomenita veliko ali pa tudi ne, ki jo je spisal posebej za 60. praznik Vrtca Ptuj. Delo ptujskega vrtca je pohvalila tudi državna sekretarka dr. Magdalena Žverc. Na večernem srečanju so podelili priznanja najzaslužnejšim zunanjim sodelavcem in zaposlenim. Letošnja priznanja Vrtca Ptuj so prejeli Vekoslav Lašič, Angela Petek, Dragica Lah, Milica Zavec in enota Mačice. Razrezali so tudi jubilejno torto. Ravnateljica Božena Bratuž je podala kratek prerez dogajanj v 60-letni zgodovini predšolske vzgoje na Ptujskem. Še vedno pa v tem trenutku vsi pričakujejo odgovor na vprašanje, kje bo stal novi ptujski vrtec. MG 'vuknmi Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni - Mjnčavnlčarska dela - manjša gradbena dela Osebna kronika Rodile so: Liljana Javorić Ilič, Vodnikova 4, Lesce - Alena; Polonca Mrzel, Črneče 154, Dravograd - Jaka; Valerija Križanec, Log 50, Rogatec - Roka; Laura Planinc, CMD 14, Ptuj - Zaro; Mateja Skri-njar, Podgorci 121 - Lariso; Petra Šegula, Hranjigov-ci 3, Sv. Tomaž- Klemna; Sergeja Bombek, Čufar-jeva 8, Ptuj - Živo; Anica Keček, Ljutomerska 46, Ormož - Nino; Sabina Iskra, CMD 7, Ptuj - Hano; Martina Horvat, Litmerk 23, Ormož - Mašo; Andreja Lah, Podlehnik 61 - Urško; Darja Hercog, Sestrže 24, Majšperk - Evo; Betka Zajšek, Stanošina 6, Podlehnik - Gašperja; Suzana Dobnik, Draženci 33/b, Hajdina - Blaža; Vlasta Puconja, Sp. Kamenščak 66, Ljutomer - Laro; Mirica Lukavečki, Sitarovci 3, Mala Nedelja - Žiga. Poroke - Ptuj: Marjan Gradišnik, Grajenščak 15, in Emanuela Čeh, Čufarjeva 14, Ptuj; Boštjan Galun, Lancova vas 89/e, in Saška Horvat, Rogaška c. 13, Ptuj; Peter Verlak in Ana Ferčec, Koresova ulica 6, Ptuj; Vlado Čemas in Renata Cafuta, Podlehnik 35; Vlado Kukec in Valerija Petrovič, Bukovci 154/ a; Matej Rižnar in Milena Janžekovič, Špindlerjeva ulica 15, Ptuj. Poroki - Ormož: Klemen Horvat, Obrež 37, in Tosja Šavora, Obrež37; Andrej Jurkovič, Cven 95/a, in Helena Erhatič, Mihovci pri Veliki Nedelji 45. Umrli so: Marija Gril, Kvedrova ul. 5, Ptuj, umrla 30. aprila 2005; Anton Bedenik, Planjsko 12, umrla 5. maja 2005; Jožef Zebec, Medvedce 29, umrl 9. maja 2005; Ana Horvat, Volkmerjeva cesta 10, Ptuj, umrla 8. maja 2005; Vladislav Vadnjal, Moškanjci 114/c, umrl 7. maja 2005; Franc Lesjak, Gornji Klju-čarovci 18, umrl 10. maja 2005; Jakob Jeza, Janški Vrh 53, umrl 10. maja 2005; Zora Krajnc, Ul. Borisa Kraigherja 13, Kidričevo, umrla 10. maja 2005; Anton Erbus, Doklece 23, umrl 11. maja 2005. Črna kronika Prehitro v ovinek 14. maja ob 3.45 seje na Opekarniški ulici v Ormožu pripetila prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti. 25-letni voznik doma iz Ormoža je vozil osebni avtomobil po Opekarniški ulici iz smeri Pavlovcev proti Ljutomerski cesti. Ko je pripeljal do dela vozišča, ki poteka v ostri levi nepregledni ovinek, je vozilo zaradi hitrosti zaneslo v desno na bankino, od koder je pričelo bočno drseti, tako da je trčilo v zadnji del neoznačenega parkiranega priklopnika, kije bil pripet k tovornemu avtomobilu.V trčenju so voznik in sopotnika ostali vkleščeni v avtomobilu. Sopotnik, star 31 let, doma iz okolice Ormoža, je utrpel tako hude telesne poškodbe, da je kasneje v bolnišnici umrl. Voznik in 28-letni sopotnik sta bila hudo telesno poškodovana. Vlomi Neznani storilec je v času od 7. do 9. maja med 14.00 in 5.50 vlomil v prostore centralne čistilne naprave Ob Dravi na Ptuju. V notranjosti je pregledal omare in predale ter vsebino razmetal po pisarnah. Odtujil je štiri LCD monitorje, tri računalnike, večjo črno usnjeno torbo, digitalno pomično merilo in različne svedre za kovino. Škoda, ki jo je utrpelo podjetje, znaša okoli 1.700.000,00 SIT. 13. maja med 9. in 10.15 je neznani storilec razbil vhodna vrata na stanovanjski hiši v Poljčanah. Iz prostorov hiše je ukradel 450.000,00 SIT. Neznani storilec je v noči s 13. na 14. maj vlomil v frizerski salon Brigita na Osojnikovi ulici v Ptuju, od koder je odnesel aparate za striženje las, šampone, kreme, pene, lake in drugo ter s tem lastnico oškodoval za okoli 300.000,00 SIT. Poškodba pri delu 9. maja okrog 8. ure je prišlo v podjetju Impol, d. d., PE Profili v Slov. Bistrici do nesreče, v kateri se je poškodoval 49-letni delavec. Pri opravljanju vzdrževalnih del linije ni ustavil, pri tem pa mu je vodilo poškodovalo noge. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v Splošno bolnišnico Maribor, kjer je ostal na zdravljenju. Ilegalni prihodi Minuli vikend so ormoški policisti obravnavali štiri državljane Bangladeša, šest državljanov Turčije in štiri državljane BiH, ki so na območje R Slovenije prišli na ilegalen način. Državljani Bangladeša so zaprosili za azil in bili prepeljani v Azilni dom v Ljubljano, državljani Turčije so bili po končanih postopkih predani hrvaškim varnostnim organom, državljani BiH pa so bili odpeljani v Center za tujce v Prosenja-kovce.