ir, 600 (str 23) Verno sliko starih razmer so odkrila sovjetska izkopavanja 
v SnLr-Bluiu ^Sebatal). Avtor podrobno proučuje urartsk, slog, skuša 
ä0l°7^ZT^^T^Ta^ зе obdelana frigida umetnost 
(Со1оЖ^ 
frigijska kultura v srednji Mah Aziji zaceid. v piv yw 
Njen razvoj (775-500) deli na Stiri^bdobja (str 120 a . imL 
do 159) Karijcev (str. 160-166) in Peržanov (str. 161-1/4), kohkor gie 
naJdbNXSrrniUzShAÄkom in obravnava njihov umetnostni razvoj po 
^Ä'Ä^ ^--' semamsii4Torf^fr;rikrd: 
zlasti pa Male Azije. V. Korošec 
Jacques Pirenne, Histoire de la civilistion de l'Egypte Ancienne (avec 
la coSoratfon arctique d'Arpag Mekhitarian) (A la Baconmere-Neu-
châtel-Suisse. Éditions Albin Michel). Pans, I-II, 1962, III, 1963. 
Pisatelj sin velikega belgijskega zgodovinarja (prim. Henri Pirenne Sred-
3Š£S«£ŠŠ§gsI 
Svò'uS* S lem oprali „a тшис.о-о proujev»* „rov m ra.vo,», ta 
iZ nip'™r!ramS- L'I', v «.pu,«*. z**»*» mos«, loa« **> « 
Setkov d"îe' ločenih držav Gornjega in Dolnjega Egipta. Kraljestvo v Gor-
318 

njem Egiptu (glavno mesto Nechen) je fevdalnega izvora, medtem ko je po 
Pirennu kraljestvo Dolnjega Egipta nastalo pod vplivom tamkajšnjih trgov­
skih mest. V drugi fazi so vladarji Gornjega Egipta (prvi dve dinastiji sita iz 
Thinisa) združili obe državi v eno samo. V tretji fazi, za časa tretje dinastije 
(2778—2723), se monarhija centralizira. Za časa četrte in pete dinastije (v četrti 
fazi) vladavina postaja absolutna, medtem ko se v peti fazi (v času šeste di­
nastije) (2423—2263) osrednja oblast razkraja. Končno se v šesti fazi (proti 
koncu šeste dinastije) država fevdalizira. 
V drugem obdobju, ki po avtorjevi delitvi sega od konca Stare države 
pa do konca 20. dinastije (1090), loči P. zopet šest razvojnih stopenj. Prvo 
označuje kot fevdalni razkroj in obsega prehodno dobo od Stare dO' Srednje 
države (od 7. do 10. dinastije). V drugi fazi (11. in 12. dinastija) se monarhija 
zopet utrdi na škodo fevdalnih elementov v nomah; v tem vidi Pirenne paralelo 
s prvima dinastijama Stare države. Ko vdor Hiksov ta razvoj za nekaj časa 
prekine, se v tretji fazi (1580—1339) monarhija za 18. dinastije centralizira. Z 
Amenofisom IV. se začenja po Pirennu četrta faza (1330—1225). Nastaja abso­
lutna monarhija, ki vodi nekoliko tudi socialno politiko. Ta absolutizem se 
pa kmalu po Ramzesu II. začenja razkrajati. V naslednji fazi (1167—1090) 
vladarjeva moč še naprej slabi. Ko je Ramzes III. začasno še rešil obstoj 
države, se v šesti fazi (1167—1090) Egipt zopet fevdalizira. 
Tretje obdobje zgodovine Egipta se razvija že mnogo bolj pod zunanjimi 
vplivi. Prvo fazo (1090—663, to je čas od 21.—25. dinastije) označuje P. kot 
razkroj fevdalizma; končno za nekaj let zagospodujejo (1. 671) Asirci nad Egip­
tom. V drugi fazi se za 26. dinastije (663—525) obnovi monarhija, ki uvede tudi 
nekaj socialnih reform. V to fazo uvršča P. tudi skoiro 200 letno perzijsko go­
spostvo. Kot tretjo stopnjo absolutne monarhije šteje čas po Aleksandru Veli­
kem, namreč dobo Ptolomejcev in 300 let rimskega gospostva. Kot četrto fazo 
pa označuje čas po veliki gospodarski krizi v Dioklecijanovem času. 
Pirenne zaključuje svoje delo z osvojitvijo Egipta po Oktavijanu. Tudi 
ptolemejsko vladavino razmeroma kratko obdela (str. III, 372—407). 
Velika odlika Pirennove Zgodovine civilizacije Starega Egipta so bogato 
uvrščene reprodukcije, delno v barvah. Dodaja jim pojasnila v pripombah. 
Posebno prednost daje tudi povezanost z viri, iz katerih izvaja avtor zlasti 
svoje pravnozgodovinske zaključke. Zdi se mi pa, da bi avtor iz skromnega 
gradiva želel pogosto izvajati kar preveč. Tako npr. trditve o faraonu Bokhorisu 
(720—715) kot zakonodajavcu so preveč optimistične. 
J. Pirenne navaja k svojim izvajanjem tudi pripombe. V splošnem se mi 
zdi, da bo to po svojem obsegu monumentalno delo predvsem populariziralo 
zanimanje za kulturne pridobitve Starega Egipta. y кого§ес 
Wolf, Walter, Kulturgeschichte des Alten Ägypten (Kröners Taschen­
ausgabe, Band 321) (zal. A. Kröner) Stuttgart 1962, mali 8°, VI + 532 str, 
16 slik, 3 risbe v besedilu, zemljevid, časovna tabela. 
O velikem zanimanju široke javnosti za Stari vzhod, posebno še za Stari 
Egipt, pričajo neprestano nove obdelave njegove zgodovine. Tak razveseljiv 
pojav je tudi ta knjižica v žepnem formatu, z zares bogato vsebino. 
Pisatelja, ki je sedaj redni profesor za egiptologijo v Münstru, je Zgodo­
vinski časopis že predstavil svojim bralcem kot avtorja »Sveta Egipčanov« (»Die 
Welt der Ägypter« v zbirki »Grosse Kulturen der Frühzeit), Stuttgart 1954, 1962. 
319