Leto XXVII. Številka 25 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka « Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Udakar glasilo socialistične zveze iTe lovnega ljudstva Kranj, sobota, 30. 3. 197< Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednik Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobota! za gorenjskc m VOLIMO NAŠE PREDSTAVNIKE V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA OBČINSKE SKUPŠČINE Volitve delegacij 31. marca 1974 pomenijo uveljavljanje takšnih odnosov, v katerih bodo delovni ljudje in občani združeni v temeljnih samoupravnih skupnostih, neposredno sodelovali pri družbenem odločanju. Volitve delegacij 31. marca 1974 so zato zgodovinski korak pri nadaljnji graditvi naše samoupravne socialistične družbe. Delovni ljudje in občani Gorenjske Udeležimo se volitev polnoštevilno, svojo državljansko in samoupravljavsko dolžnost opravimo čimpreje. Uredimo mesta, vasi in naselja, izobesimo z<*stave. Z volitvami manifestirajmo našo narodno in politično enotnost, pripadnost socializmu ter socialističnemu samoupravljanju. Občinske konference SZDL Gorenjske Pravica in dolžnost Potem, ko smo v četrtek izvolili delegacije oziroma člane delegacij za zbor združenega dela občinske skupščine, bomo jutri v krajevnih skupnostih volili delegacije za zbor krajevnih skupnosti v občinski skupščini, kmetovalci pa bodo posebej volili še delegate za zbor združenega dela. Glasovali bomo tudi o listi kandidatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine. ^ tem bo končan tako imenovan prvi krog volitev, ko bomo neposredno izvolili naše predstavnike v občinsko skupščino. Vs&ka občinska skupščina bo imela tri zbore: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični 2bor. Kot rečeno smo v četrtek izvolili delegacije oziroma člane delegacij za zbore združenega dela občinske skupščine. Jutri bodo v ta zbor izvolili svoje delegate še kmetovalci. Zaposleni n& četrtkovih volitvah niso izpolnili le z ustavo priznane pravice in dolžnosti, marveč .zavestno potrdili, da sami urejajo Politično oblast in uresničujejo vse družbene zadeve. Jutrišnji dan bo prav tako pomemben. Volili bomo delegacije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Tokrat bodo glasovali vsi, ki imajo volilno pravico. V zbor krajevnih fkupnosti bomo volili tako, da bomo obkrožili številke pred »meni. Glasovali pa bomo tudi o listi kandidatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine. Za ta zbor so volitve nekoliko drugačne. O listi kandidatov bomo glasovali tako, da bomo obkrožili besedo »glasujem za« ali »glasujem proti«. Lahko pa bomo tudi prečrtali posamezne kandidate na listi. Toda, če bomo prečrtali več kot polovico kandidatov na listi bo takšna glasovnica neveljavna. Tudi za družbenopolitični zbor občinske skupščine imamo delegacije, ki pa so drugačne od delegacij za zbor združenega dela ali za zbor krajevnih skupnosti. Delegati družbenopolitičnega zbora so delegati delavcev in drugih delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitične organizacije, 2družene v socialistični zvezi. V teh družbenopolitičnih organi-2acijah (SZDL, zveza sindikatov, ZK, zveza borcev in zveza gladine) opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, "elegati pa so stalni in izvoljeni za štiri leta. Jutrišnje volitve tako kot četrtkove pomenijo zgodovinski trenutek. Z nedavno sprejeto ustavo smo utrli nove poti družbenega napredka. Z udeležbo na volitvah bomo uveljavili svojo Pravico in izpolnili dolžnost ter se vključili v skupna prizadevanja za še hitrejši razvoj. A. Z. OBČINSKA SKUPŠČINA ZBOR ZORUZENEGA DELA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI DRUŽBENO POLITIČNI ZBOR 1 T 1 I | delegacija | | delegacija 1 | delegacija I temeljne organizacije Z0RU2ENEGA dela delovne Skupnosti, ki niso organizirane kot tozd ' [ skupnosti kmetov in skupnosti obrtnikov delegacija | [ delegacija Irnr krajevne skupnosti družbeno politične organizacije Bodoče občinske skupščine bodo imele tri zbore: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. Delegate oziroma delegacije volimo neposredno DELEGACIJE TOZD IN DRUGIH SKUPNOSTI DELA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA gospodarstvo I I z0ravstv0, socialno varstvo konferenca delegacij T skupnosti kmetov in skupnosti obrtnikov konferenca deleoacij ni kov I državni organi družb pol.org. oruStva. jla I delegacija V zbore združenega dela občinskih skupščin smo izvolili delegacije in člane delegacij v četrtek. Volili smo vsi zaposleni, vključno obttniki in študentje. Kmetovalci pa bodo volili jutri. DELEGACIJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI I KONFERENCA DELEGACIJ DELEGACIJA DELEGACIJA DELEGACIJA DELEGACIJA fJutri bomo volili delegacije za zbore krajevnih skupnosti občinskih skupščin. Volili bomo tako, da bomo obkrožili številke pred kandidati. DELEGATI DRU2BEN0 POLITIČNEGA ZBORA DRUŽBENO POLITIČNI ZBOR OBČINSKE SKUPSClNE DELEGATI rn [D L ZVE _____ SINDIH 1 SZDL ZVEZA ZVEZA ZVEZA ZVEZA SINDIKATOV KOMUNISTOV BORCEV MLADINE Marko Bule rri v* v v Tržiču Včeraj dopoldne je obiskal tržišk« občino član predsedstva SFR.J ir ZK.J inž. Marko Bule. Ob desetih dopoldne se je na skupščini občim pogovarjal z gospodarskim in poli tirnim aktivom tržiške občine. I\) poldhe pa je obiskal Bombažno predilnico in tkalnico, kjer se je zanima za položaj te delovne organizacije in tekstilnopredelovalne industrije nasploh. Marka Bulca so v Tržič povabili predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij. -jk Svečanost na Dobravi Ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja je bila v sredo popoldne pred zadružnim domom na Srednji Dobravi pri Kropi spominska svečanost. Pripravila jo je krajevna organizacija zveze združenj borcev Dobrava, v programu pa so sodelovali pevski zbor osnovne šole Stane Žagar iz Kranja in pevski zbor iz Krope ter recitatorji osnovne šole Stane Žagar iz Lipnice. O liku narodnega heroja pa je govoril predstavnik mladine z Dobrave. A. Ž. 6., 7. in 8. stran: Novinarski večer v So vod nju Družbenopolitične organizacije v okviru socialistične zveze so z dogovorom določile listo kandidatov za družbenopolitične zbore občinskih skupščin. O listi kandidatov bomo glasovali tako, da bomo obkrožili besedo »glasujem za« ali »glasujem proti«, pri čemer pa bo vsak lahko prečrtal posamezne kandidate na listi. |§ XIII. mednarodni spomladanski kmetijski sejem ođ 12. do 21.4.1974 Naročnik: Sadat v Jugoslaviji Na porabilo predsednika SFRJ Tita se te dni mudi v naši državi predsednik arabske republike Egipt Mohamed Anvar el Sadat. K nam je prispe! na delovni in prijateljski obisk. Dražje predivo Predsta i n i ki jugoslova n -skih proizvajalcev prediva so sklenili dogovor o novih cenah bombažnega in drugih vrst prediva. Po tem dogovoru naj bi se cene v poprečju povečale za 90 odstotkov. Sporazum bo podpisan, ko bodo pristojni organi sprejeli odlok o liberalizaciji cen tekstilnih izdelkov. Proizvajalci tkanin so že sklicali posvet o določitvi cen, ki bodo usklajene s cenami njihovih surovin. Ugodnejša posojila Izvršilni odbor je sklenil, da bo Ljubljanska banka letos odobravala kredite pod bolj ugodnimi pogoji. Gornja meja za potrošniške kredite je pomaknjena na 20.000 dinarjev. Denar bodo posojali za nakup pohištva, kmetijske mehanizacije, osebnih avtomobilov in drugega potrošnega blaga. Dovoljen je tudi nakup barvnega televizorja in avtomobilske prikolice. Podaljšali so se tudi vračilni roki za posojila, ki jih bodo potrošniki najeli za nakup avtomobilov. Sedaj znašajo 30 mesecev. Termoelektrarna na plin Izvršni svet Vojvodine je predlagal naj bi v tej pokrajini zgradili prvo termoelektrarno, ki bi ji dajal »pogon« zemeljski plin. Stroški za gradnjo elektrarne, ki bi letno dajala okrog 800 milijonov kilovathih ur električne energije, bi po dosedanjih izračunih znašali okrog milijardo dinarjev. Nahajališča plina so v Vojvodini zelo bogata. Fiat v izvoz Zaradi slabih izgledov za boljšo prodajo vozil Crvene zastave na domačem trgu, je tovarna morala poiskati rešitev v izvozu. Na tuji trg bodo letos prodali okrog 23.000 avtomobilov v vrednosti 32 milijonov dolarjev. Kongres ZK BIH V torek popoldne se je v Sarajevu začel VI. kongres zveze komunistov BIH. Kongresa se je udeležilo skoraj 1000 delegatov in gostov. Zasedanje je odprl predsednik republiškega centralnega komiteja Branko Mikulić. Prvi nosilec štafete Na slavnostni konferenci mladinske organizacije so v topilnici cinka in svinca v Titovem Velesu določili, da bo 6. aprila prvi ponesel letošnjo štafeto mladosti kvalificiran metalurški delavec Lazar Sir-karovski. 25-letni kovinar je bil izbran v akciji »izbiramo najboljšega mladega delavca«. Boljše sodelovanje Te dni se je v Beograd vrnila delegacija sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je sodelovala na kongresu generalne konference delavcev Peruja v Lijni ter obiskala sindikate Argentine, Paname in Venezuele. Delegacija se je s predstavniki sindikatov v državah, ki jih je obiskala, pogovarjala o aktualnih dogajanjih in sodelovanju v mednanfdnem sindikalnem gibanju. Povsod so sindikati pokazali izredno zanimanje za razvoj delavskega samoupravljanja. kakor tudi za bolj redno sodelovanje z našimi sindikati. Aktivni mladinci v Alplesu Jesenice V industriji pohištva Alples v Železnikih je zaposlenih veliko mladih. Kar prek 300 članov šteje mladinski aktiv v tovarni. Ker v Železnike pride veliko delavcev iz drugih krajev, bi Jahko dejali, da ima aktiv neko specifično poslanstvo, da skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami poskrbi za vključitev mladih-ljudi v kraj, delo, da poskrbi za njihovo udejstvovanje v prostem času. Mnogi, ki pridejo od drugod, niti niso člani mladinske organizacije! Da bi se vsi ti mladi čimbolj aktivno vključili v družbenopolitično življenje, povezali med seboj, je mladinski aktiv v Alplesu minulo soboto pripravil prisrčno slovesnost, na kateri so v mladinsko organizacijo sprejeli 34 mladih, ki so se prišli zaposlit v Alplesovo tovarno iz Zagorja, Trbovelj ter drugih štajerskih, dolenjskih in primorskih krajev. »Pred nedavnim smo izvedli anketo,« pravi predsednik aktiva Lojze Nastran, »in ugotovili, da lepo število mladih še ni včlanjenih v mladinsko organizacijo. Vse smo pozvali, da se vključijo. Veliko delo je pri tem opravil upravnik samskega doma Slavko Stankovič! Lahko rečem, da tudi sicer dobro skrbimo za delavce, ki prihajajo k nam iz drugih krajev. Imamo posebne uvajalne seminarje, na katerih jih seznanjamo s samoupravljanjem, z varstvom pri delu in drugim! Vodstvo podjetja mladinski organizaciji dovolj zaupa, a mislim, da se tega mladina še vedno premalo zaveda. Še vedno mislimo, da nismo toliko pomembni, da bi lahko spregovorili o zahtevnejši problematiki, odločali o pomembnejših in bolj delikatnih vprašanjih.« Predsednik občinske konference ZMS Olga Bandelj je nato na novo sprejetim članom spregovorila o mladinski organizaciji, njenih nalogah ter sploh o vlogi, ki jo imajo danes mladi! Sledil je kratek kulturni program, ki so ga izvedli učenci domače osnovne šole, ter zakuska za mladince ter goste. J. Govekar Kranj Radovljica V Bitnjah, Žabnici in pri Sv. Duhu praznujejo S turnirjem v malem nogometu na športnem igrišču v Žabnici, mladinskim kvizom v gasilskem domu Bitnje in s slavnostno akademijo, ki bo drevi ob pol osmih v kulturnem domu pri Sv. Duhu, se bo začelo praznovanji krajevnega praznika Bitenj, Zabnice in Sv. Duha. Praznovanje, posvečeno herojski smrti Staneta Žagarja in tovarišev leta 1942 v Rovtu nad Crngrobom, bo sklenjeno v nedeljo, 7. aprila. Pripravil ga je odbor, sestavljen iz predstavnikov vseh treh krajevnih skupnosti. Jutri ob 9. uri bo v Žabnici rokometni turnir, v ponedeljek ob 19. uri pa pri Sv. Duhu gasilske vaje, ki jih pripravljajo gasilci iz Bitenj, Zabnice in od Sv. Duha. V torek ob 16. uri bo v Bitnjah (gasilski dom) strelsko tekmovanje, v sredo ob 15. uri v Žabnici (športni dom) namiznoteniški turnir in v četrtek ob 10. uri pohod žabniške mladine ob spomenikih in obeležjih NOB. V petek bo v Bitnjah šahovsko srečanje ekip Zabnice in Bitenj, v soboto ob 10. uri pa na Planici zborovanje mladine kranjske in Škofjeloške občine, borcev, aktivistov ter prebivalcev. Zaradi te prireditve bo med 8. in pol deseto uro cesta Stražišče—Planica zaprta za motorna vozila! V nedeljo, zadnji dan praznovanja, bo ob 8. uri pred kulturnim domom pri Sv. Duhu zbor mladine, športnikov, vojakov, borcev, predstavnikov organizacij in občanov. Ekipe bodo odšle na tradicionalni patruljni pohod »Po poteh Rovta«. Patrulje se bodo okrog 15. ure vrnile v Zabnico, kjer bo v zadružnem domu sprejem in razglasitev rezultatov. -jk Pri občinski organizaciji ZM so se odločili, da v času volitev organi-_—___________—— zirajo med vsemi mladinskimi aktivi . v občini tekmovanje za najbolje urejeno volišče. Potem ko bo posebna komisija pregledala vsa volišča, bodo najbolj prizadevni aktivi dobili nagrade, k> jih bodo prispevali: občinska organizacija ZM, občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet. J- Rabič Kranj, 29. marca — Dopoldne je bila 57. seja kranjske občinske skupščine j _____ Odborniki so razpravljali o predlogu družbenega plana občine za letos in o predlogu družbenih dogovorov o skupni in splošni porabi, nadalje o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, o spremembi odloka o občinskem prometnem davku in o predlogu proračuna občine za letos. Na dnevnem redu je bil tudi predlog spremembe • tarif za kanalščino in za pogrebne storitve. — Pred današnjo skupno sejo so se, v sredo sestali tudi vsi sveti občinske skupščine in obravnavali predlog! družbenega plana in predlog proračuna občine za letos. A. Z. Odborniki radovljiške občinske skupščine so v sredo sprejeli odlok _ _ ________ . _ ____ o registraciji plovnih objektov in | varnostnih ukrepih na Blejskem in Bohinjskem jezeru. Sprejeli so tudi smernice gospodarskega razvoja v občini za letos in družbeni dogovor 0; osnovah programiranja nalog in oblikovanju sredstev za splošno in skupno porabo ter občinski proračun. Na predlog republiškega sekretariata za notra;1 nje zadeve je skupščina razrešila načelnika uprave javne varnosti Kranj Miloša Mitiča, ki odhaja na novo dolžnost. — Sredina seja radovljiške občinske skupščine je bila predzadnja v tem mandatnem obdobju. Mandat odbornikov namreč traja do konca aprila letos, ko se bodo sestale nove skupščine. Do takrat pa bo v Radovljici še ena seja skupščine, na kateri bodo i sprejeli statut občine. A. Z. Ta teden so bile v Tržiču razprave o namembnosti izpraznjene osnovne; _ šole heroja Bračiča. Komu bo skupščina občine dodelila oziroma prodala trinadstropno šolsko poslopje, so govorili v ponedeljek na javni tribuni, na torkovi seji izvršnega odbora občinske konference SZDL, na zborih volivcev in svetih občinske skupščine ter včeraj na zasedanju občinske skupščine. Kaj bo z izpraznjeno osnovno šolo heroj« Bračiča, bomo poročali v sredini številki. V sredo in četrtek so bile seje svetov občinske skupščine. Na svetu z« družbeni plan in finance so razpravljali o financiranju splošne in družben« potrošnje, na svetu za gospodarstvo pa o razvojnem programu kmetijstva do leta 1980 in letošnjih negospodarskih investicijah v tržiški občini. V četrtek je bila na pobudo kluba gospodarstvenikov Tržič v dvorani paviljona NOB razprava o lanskem gospodarjenju v občini, problemih pri investicijah ter perspektivah tržiškega gospodarstva. Uvodne misli je podal načelnik oddelka za gospodarstvo skupščine občine Rihard Jerebic. Zveza kulturno prosvetnih organizacij je sklicala pretekli teden posvetovanje predsednikov kulturno-umetniških društev in skupin iz tržiške občin« ter predstavnikov krajevnih skupnosti. Na posvetovanju so razpravljali o obnavljanju kulturnih domov v občini. Pri sestavljanju programa obnove kulturnih domov bo sodelovala tudi temeljna kulturna skupnost. -jk Mesec mladosti manifestacija del* Tržič Kandidati za vodilne funkcije občine Škofja Loka 2 Tudi v Škofji Loki so družbenopolitične organizacije občine že razpravljale o kandidatni listi za vodilna mesta v bodoči občinski skupščini. Za predsednika skupščine občine je predlagan Tone Polajnar (dosedanji predsednik občinske skupščine), za podpredsednika skupščine občine dr. Branko Berčič (bibliotekar — Univerzitetna knjižnica Ljubljana), za predsednika občinskega izvršnega sveta Jože Stanonik (sedanji predsednik občinskega sindikalnega sveta), za podpredsednika izvršnega Sveta Zvone Tržan (sedanji načelnik za gospodarstvo SO Škofja Loka), za predsednika družbenopolitičnega Seminar za mlade delavce V četrtek se je v mladinskem domu v Bohinju pričel tridnevni seminar za člane konference mladih delavcev iz Kranja. Predavanja poslušajo predsedniki aktivov ZMS iz delovnih organizacij in delegati teh aktivov za konferenco. Za pripravo seminarja se je predsedstvo konference odločilo na svoji prvu seji. Organiziralo pa ga je v sodelovanju z delavsko univerzo v Kranju. Najprej so mladi poslušali predavanje predsednika občinske skupščine Kranj Franca Šifkoviča, o perspektivah razvoja kranjskega gospodarstva. Včeraj pa jim je najprej pomočnik sekretarja komiteja občinske konference ZKS Kranj Štefan Horvat govoril o pripravah na kongresa ZKS in ZKJ ter jim pojasnil značilnosti resolucij, ki jih bosta kongresa potrdila. Zatem je republiški sekretar za delo Pavle Gantar predaval mladim iz delovnih organizacij o novi ustavi in utrjevanju vodilne vloge delavcev v našem samoupravnem sistemu. Popoldne je Štefan Marcijan govoril o samoupravni delavski kontroli, Viktor Eržen pa o novi organiziranosti sindikatov v kranjski občini. Seminar se bo sklenil danes s predavanjem sekretarja komisije za družbenopolitične odnose pri RK ZMS Ivana Nerada o zvezi socialistične mladine in vlogi kongresov ZMSinZMJ. L. B. zbora Slobodan Poljanšek (ravnatelj OŠ Žiri), za podpredsednika družbenopolitičnega zbora Stane Preskar (Iskra Železniki), za predsednika zbora združenega dela Miloš Zakot-nik (Jelovica Skofja Loka) ter za predsednika zbora krajevnih skupnosti Tone Rakovec (obrat Iskra v Idriji). Praznovanje meseca mladosti ne bo le manifestativen prikaz delovanja slovenske mladine, temveč bo vsebinski zaključek aktivnosti, ki so jih mladi razvili ob pripravah na kongrese ZM. Hkrati naj pomeni tudi spodbudo za nadaljn je delo. To so poudarili na sredini tiskovni konferenci, ki jo je pripravila republiška konferenca Zveze mladine. Povedali so, da bodo prireditve mladih ob mesecu mladosti posveče-t ne obujanju revolucionarnih tradicij NOB, delavskemu gibanju med obema vojnama in bodo hkrati izražale pripadnost mlade generacije naši družbi in njeno željo, da bi se čimbolj aktivno vključila v nadaljnjo graditev samoupravnega sistema in novih družbenoekonomskih odnosov. Aktivi in občinske konference bo do pripravile kulturne tedne mladih ustvarjalcev, mladinske politične Šoj le, pohode mladine in vojakov, pro; sljjve in manifestacije ob obletnic1 zloma fašistične organizacije ORJU' NA, tekmovanja mladih delavcev, srečanja z vrstniki iz pobratenih mest .v republiki in iz drugih republik in številna športna tekmo -vanja. .[ Na tiskovni konferenci je bilo tud1 govora o delovni akciji Kozjansko 74. Akcija bo zveznega značaja in s* jo bo udeležilo prek 800 mladih >z Slovenije in iz drugih republik. Nf daljevali bodo lani začeta dela pf gradnji ceste Gračnica—Ledinšče j11! pri gradnji vodovodov na obmoČn Kozjanskega. Akcija se ho začela * maja. Zaključili pa jo bodo kone£ avgusta. L. B. j Oblastniki v Rimu najbrž niso mislili na posledice, ko so 21. februarja letos izročili našemu veleposlaniku v Italiji Miši Pavi-čeviču neko čudno noto: niso si najbrž mogli misliti, da se bo zaradi tega vzdignil tak val ogorčenih in spontanih protestov svobodoljubnih Jugoslovanov. A zgodilo se je natanko tako, kot se vselej in se vselej bo, kadar si kdo skuša lastiti del tistega, kar je samo naše — pa najsi gre za ozemlje ali za svobodo ali za pravico do lastnega razvoja. Kronologija dogajanj zadnjih tednov je, sporočena v telegrafskem slogu, naslednja: italijanska nota z dne 21. februarja, v kateri so protestirali zaradi postavitve kovinske ploščice z napisom SFRJ-SRS Slovenija na jugoslovanskem ozemlju in obtožili Jugoslavijo kršitev londonskega memoranduma o soglasju, je vzbudila v uradnih jugoslovanskih krogih ne samo začudenje, marveč tudi takojšnjo zahtevo po razjasnitvi. Temu je sledilo ustno pojasnilo, da nota z dne 21. februarja sploh ni uraden dokument, da je bila izročena bolj po pomoti in naključju in da bi bilo najbolje, če jo sploh ne bi resno jemali. Jugoslavija je terjala, naj ji to pojasnilo izročijo v pismeni obliki. Italija je nato 11. marca letos res izročila noto, vendar pa je v njej ponovila vse izjave, izrečene že v noti z dne 21. februarja letos. Bistvo teh izjav pa je, da »suverenost Jugoslavije ni bila nikoli razširjena na italijansko ozemlje, označeno kot cono B nerealiziranega Svobodnega tržaškega ozemlja.« To je seveda izbilo sodu dno in Jugoslavija je z noto odločno protestirala ter zavrnila italijanske izjave. Protesti so nato zajeli vso državo in smo jim priča še danes. ^a boljše razumevanje je treba k temu dodati vsaj delček ozadja povojnih jugoslovansko-italijanskih odnosov, za katere je bila zadnja leta sicer značilno zelo dobro sodelovanje na skoraj vseh področjih ob izjemno odprti meji. Meje so nedotakljive 1 Začetek predstavlja mirovna pogodba, podpisana v Parizu, ki je začela veljati 15. septembra 1947 in po kateri je bilo Svobodno tržaško ozemlje razdeljeno v nekdanjo cono B (ta je prišla pod jugoslovansko upravo) in nekdanjo cono A, ki je prišla pod upravo anglo-ameriških zavezniških sil. Kasneje, 5. oktobra 1954, so v Londonu podpisali memorandum o soglasju, po katerem je dobila Jugoslavija ozemlje nekdanje cone B in majhen del ozemlja nekdanje cone A,' Italija pa preostanek ozemlja nekdanje cone A. Na tej osnovi je kasneje mešana komisija na zasedanju v Portorožu podpisala protokol o razmejitvi in označevanju meje. Jugoslavija je memorandum o soglasnosti ratificirala. Italija pa tega kljub neštetim pobudam Jugoslavije nikoli ni storila. Namesto tega ga je zgolj »vzela na znanje«. Tisto, kar je pri vsem tem b1' stveno, je mogoče izraziti zel" preprosto: italijansko-jugoslp' vanska meja je dokončna i" stalna! O tem ni nobeneg* dvoma — čeprav je sicer možn® govoriti o manjših, ozemeljski nebistvenih, spremembah na te' renu. Argumentov za to je dovolj' političnih in pravnih, pri čeme'* se zdi pomembno v tem trenutk*1 opozoriti predvsem na prve kar pa nikakor ne pomeni, $ slednjih nimamo. (Samo za ilU' stracijo navajamo vsaj eneg*j, Italija je odprla v Kopru sv<> generalni konzulat. Ce bi bilo rf to, kar trdi Rim, ko načenja vprašanje suverenosti Italije n*-Koprščino in BujŠčino, bi se v nikoli ne zgodilo: v zgodovin mednarodnih diplomatskih nosov namreč ni znan niti & sam primer, da bi neka držav* imela konzularna predstavi' štva na ... lastnem ozemlju!). Politični argumenti pa s predvsem tisti, ki zadevajo ** j zumno priznanje po vojni nasta) j resničnosti, so tisti, ki želi) I utrditi mir in sodelovanje J®'j svetu. Italijanska akcija je v rektnem nasprotju s tem, vnaša v ta del Evrope eleme*: nepotrebne napetosti in nego*0 vosti. J In ne nazadnje: če Rim ho^; načenjati vprašanje nekdaj cone B, ni nikjer rečeno, da * more kdo drug načenjati vp*.( šanja nekdanje cone A. To J namreč čisto jasna možna pos\y dica zadnje italijanske diplom*; ske dejavnosti — toda komu to koristilo? J Miru in sodelovanju, za rega se neodvisna, suverena M svobodoljubna Jugoslavija skozi prizadeva, prav gotovo ** Nova pridobitev za kmete Pogodba, ki sta jo te dni sklenila Zadružna zveza Slovenije in Skupnost invalidskega ter pokojninskega zavarovanja, omogoča kmetom-kooperantom in njihovim svojcem polno pokojninsko in invalidsko zavarovanje — Pogoj: združevanje dela in sredstev s kmetijsko delovno organizacijo m doseganje najnižjega čistega osebnega dohodka, ki je določen v samoupravnem sporazumu za kmetijstvo — Nova izenačitev delavcev in kmetov Posebna pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavajanja kmetov, ki sta jo te dni podpisala Zadružna zveza Slovenije in Skupnost pokojninskfega in invalidnega zavarovanja, je za slovenske kmete-kooperante precejšnja pridobitev. Pogodba temelji na zakonu o "ivalidskem in pokojninskem zavarovanju in zakonu o združevanju Kmetov, njen osnutek pa je bil tudi v javin razpravi. Kmetom-kooperan-tom, ki združujejo svoje delo in sredstva s kmetijsko zadrugo, obratom za kooperacijo ali drugo organizacijo združenega dela in dosegajo v koledarskem letu vsaj najnižji čisti osebni dohodek, določen v samoupravnem sporazumu za kmetijstvo (le-ta znaša letos 1050 dinarjev), omogoča pogodba takšno invalidsko in pokojninsko zavarovanje, kakrš- Kazniva dejanja v škofjeloški občini Mladinsko prestopništvo v porastu — Neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti in vinjenost so Najpogostejši vzroki prometnih nesreč — Kaljenje Javnega reda in miru brez bistvenega porasta imajo še , Pogled na razpredelnico kaznivih dajanj v škofjeloški občini v zadnjega pol desetletja daje zanimivo shko! Številke povedo, da so milič-niki leta 1970 obravnavali 260 takih Primerov, leto kasneje 245, predlanskim »samo« 185, lani pa je spet sunkovito poskočilo na 239. Od obravnavanih kaznivih dejanj v 81 prime-rih storilec še ni odkrit. Število ne-raziskanih primerov je kajpak na P,rvi pogled precej visoko. Ko razglabljamo o vzrokih za tako stanje, Moramo prav gotovo na prvo mesto Postaviti dejstvo, da so se storilci v zadnjih letih modernizirali, saj ni °obena redkost, da prihajajo na »ro-Parske« pohode v Škofjo Loko iz drugih krajev Slovenije ali celo iz drugih republik. Druga ugotovitev, k*'i*-je..prav tako treba dati poseben °men, seveda ne z namenom, da bi omalovaževali uspešno delo mladih l'iličnikov, pa je ta, da so v zadnjih dveh letih starejše izkušene milič-n,ke zamenjali mlajši kolegi, ki sicer Ustrezne šole imajo, na učinkovitosti Pa se vseeno pozna, da Premalo prakse. . Izredno veliko dela' so loškim mi-•čnikom lani povzročili vlomi v avtomobile. Ti so se navadno pojav-Jali kar v serijah. V eni sami noči so v'omilci petnajstkrat segli v tuja v°zila. Po velikih prizadevanjih UsPeh seveda ni izostal. Enemu samemu vlomilcu so dokazali 27 vlomov. Prekaljeni tat je za to že prejel isluženo kazen. Kar 41 je bilo obravnav zaradi atvin denarja in dragocenosti iz '^anovanj. Pri tem pa so miličniki e«to ugotavljali, da gre največkrat ? naivnost in malomarnost samih Očanov, ki puščajo vrata in okna dprta, ko odhajajo zdoma. Niti malo ni prijetna ugotovitev, da duh Uzbene samozaščite slabo prodira £ zavest občanov. Svoje premoženje vedno puščajo nezavarovano, v j Iaterih primerih gredo celo tako aleč, da je storilec kaznivih dejanj ^aravnost izzvan. Tudi varstvo , ružbenega premoženja je vse prej ot zadovoljivo. Loški miličniki po-so° delovno organizacijo, v kateri ' storilci v zadnjih dveh letih se-^krat! prišli po isti poti v usti vp^ 'n 'z nJe8a odnesli precejšnje v ef,nosti. Vodstvo podjetja pa niti enem primeru ni ukrepalo, vznemirljiva je ugotovitev, da je ^Porastu mladinsko prestopništvo. c r?c'i prepuščeni samim sebi in k 1 vse pogosteje kradejo denar Hi ?if-, T1 vodi, vlamljajo v avto-sta m stikajo po nezaklenjenih VeV?°vanjih. Da pa bo tragedija še rw'ai naj za ilustracijo omenim pri-„ I T* k° so celo otrokovi starši poma-j ' zabrisati sledove kaznivega de-^ svojega malčka in sta oče in ukradene predmete skušala *riti pred miličniki. lani i i smrtnih žrtev o 10»T. Prometnih nesrečah v škofje-fta L- ohčini lani smo pred nedavnim rj- kr«tko že pisali. Številke govo-jav-' se nj'h°vo število v primerja Z . om prej sicer ni povečalo, hi,* je nesreč s smrtnim izidom |)rv. Med vzroki je na ^itr'ni rnes^u še vedno neprimerna in sledi izsiljevanje prednosti ,n len ost. Raziskave sicer kažejo. da vinjenost kot taka ni nikoli sama vzrok prometni nesreči, da pa alkohol nesrečam vse prevečkrat botruje. Predvsem je to mogoče ugotoviti pri težkih prometnih nesrečah: kar v sedmih primerih od enajstih lani, ko so na cesti ugasnila življenja, je bil prisoten alkohol, pri 84 drugih lažjih nesrečah pa so preiskave prav tako pokazale, da je bil povzročitelj alkoholiziran. Tem številkam je treba dodati še 125 voznikov, ki nesreče niso povzročili, a so imeli to »smolo«, da so jih vinjene med vožnjo zalotili miličniki. Miličniki v loški občini so lani vložili zoper kršilce cestno prometnih predpisov tudi 46.'} prijav pri sodniku za prekrške. Kar 268 med temi se jih je moralo zagovarjati zaradi tega, ker niso imeli vozniškega dovoljenja. Med resne probleme prometne varnosti ali brezobzirne predrznosti je brez dvoma mogoče šteti poskuse povoženja miličnika med opravljanjem službene dolžnosti na cesti. V preteklih letih takih primerov še ni bilo, lani pa so jih našteli kar 13! V enem primeru se je moral miličnik pognati celo na streho službenega avtomobila, da je ušel brezvestnemu vozniku. Vse omenjene »kamikaze« so za svoje neodgovorno početje že dobili ustrezno »nagrado«. ločani so živeli v miru Kljub jubilejnemu letu, številnim prireditvam političnega, kulturnega, zabavnega in športnega značaja, obiskom najvidnejših domačih predstavnikov oblasti iz domovine in tujine, vse to je zahtevalo izjemne dodatne napore milice, se ni zgodilo nič takega, kar bi resno motilo normalen potek teh prireditev in manifestacij. Tudi sicer t4e kršitve javnega reda in miru lani niso povečale, kar jih pa je že bilo, pa so jih pretežno povzročili ljudje v alkoholiziranem stanju. Največ kršitev je bilo ugotovljenih v starem mestnem jedru Škofje Loke in okrog avtobusne postaje, kar je povsem razumljivo, saj je v teh predelih gibanje prebivalstva najmočnejše. Iz leta v leto pa narašča število intervencij na domovih občanov, v gostinskih lokalih in na drugih javnih mestih. Lani je bilo zabeleženih tudi precej posegov v samskih domovih, in malce nenavadno je, da »škandale« povzročajo v precejšnji meri dekleta. Tu gre v glavnem .za mlade ljudi, ki so prišli za zaslužkom v Škofjo Loko. Prav gotovo bi v takih primerih morale ukrepati tudi socialna služba, delovna organizacija in sindikat! premalo miličnikov Za poklic miličnika se odloča še vedno premalo mladih. Resda s kadrovanjem v kadetnico ni posebnih težav, veliko premalo pa je tistih, ki so odslužili kadrovski rok v JLA in bi želeli nastopiti službo v milici. Na postaji milice Škofja Loka se je stanje v primerjavi s preteklimi leti sicer nekoliko izboljšalo! Iz kadetnice so prišle mlade moči, katerih učinkovitost dela je moč pričakovati v naslednjih letih. Tudi skupščina občine Škofja Loka je na zadnji seji sprejela vrsto ukrepov, da bi se miličnikom v občini omogočile kar najboljše možnosti za delo. J. (»ovekar nega imajo delavci. Zanimivo je, da se tako zavarovanje lahko uveljavlja že od začetka lanskega leta dalje in da ne velja le za kmečke gospodarje, temveč tudi za njihove svojce (žene, otroke). Dokler ugotavljanje čistega dohodka ne bo določeno, se bodo kmetje in njihovi svojci lahko pokojninsko in invalidsko zavarovali na temelju zavarovalnih osnov,ki jih je pet. Će na primer znaša zavarovalna osnova 2000 dinarjev, bo plačal zavarovanec mesečno okrog 400 dinarjev, kar v primerjavi s sedanjim prispevkom za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, kolikor ga imamo, ni veliko. Pogodba namreč zagotavlja popolno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Slednje je sedaj, ko se kmetijstvo mehanizira in so nesreče pri delu s kmetijskimi stroji pogostejše, vedno bolj pomembno. Na osnovi zavarovalnih osnov, ki so po pogodbi določene za letos in se bodo vsako leto usklajevale s splošno rastjo osebnih dohodkov, bo znašal mesečni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje med 250 in 530 dinarji. Kaj je proizvodno sodelovanje med organizacijo in zavarovancem, je v pogodbi točno določeno, pojasnila pa so voljni posredovati na kmetijskih organizacijah. Zadružni zvezi in pri invalidskem ter pokojninskem zavarovanju. Tudi merila za ugotavljanje čistega dohodka od proizvodnega sodelovanja so določena, vendar jih bo morala dokončno oblikovati praksa. Na novinarski konferenci, ki so jo ob sklenitvi pogodbe v torek sklicali na Zadružni zvezi Slovenije, so dejali, da si od novosti veliko obetajo. Predvsem utegne biti izenačitev pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja z delavci v združenem delu zanimiva za mlajše kmečke gospodarje in njihove svojce ali za ljudi, ki bodo posestva šele prejeli v upravljanje. Prav tako je lahko takšno zavarovanje zanimivo za kmete, ki imajo že nekaj delovne dobe in invalidskega ter pokojninskega zavarovanja, in za zdomce, ki so v tujini, pa se nameravajo vrniti domov na kmetije. Seveda se morajo izkazati z ustreznimi potrdili. V Sloveniji je trenutno 84.000 kmetijskih gospodarstev vključenih v zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov. Najverjetneje — podatkov na Zadružni zvezi in na Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja še nimajo — se bodo mnogi med njimi zavarovali na osnovi pogodbe, ki je nov korak pri odpravljanju razlik med delavci in kmeti in obe strani tudi na pomembnem področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja izenačuje tako v pravicah kot dolžnostih. J. Košnjek /O ljubljanska banka Morda niste vedeli Dnevno, lahko dvignete s hranilno knjižico Ljubljanske banke — podružnice Kranj 3000 din pri vseh poštah v Sloveniji in vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji Enote banke poslujejo za stranke: vsak dan od 6.30 do 12. ure, ob sredah od 6.30 do 16.30 ob sobotah zaprto Poslovna enota hranilnica v Kranju (pred »Globusom«) vsak dan od 7. do 18. ure ob sobotah od 7. do 11. ure Denar dvigajte z osebno izkaznico Manj denarja za več potreb Finančne škarje predloga občinskega proračuna občine Kranj so kot za sedaj kaže odrezale kar precejšen del denarja in s tem potreb, ki jih ima v svojem programu socialno varstvene dejavnosti konferenca za socialno delo. Ta interesna skupnost bo v letu 1974 še vedno dotirana iz občinskega proračuna, ki bo tako edini vir financiranja socialno varstvene dejavnosti v občini. Krčenje finančnih sredstev za to področje pa pomeni tudi, da ne bo mogoče izpolniti programa, ki ga je sprejela konferenca za socialno delo, ugodno pa je bil sprejet na javnih razpravah. Za to področje je konferenca plani- Iniciativni odbor je na svoji 2. seji dne 21. marca 1974 v zvezi s pripravami za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti obravnaval III. delovni osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet ter sprejel naslednje sklepe: 1. Sprejme se osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet s prilogo in poslovnima poročiloma Železniškega gospodarstva Ljubljana ter Luke Koper za leto 1973 (v nadaljnjem: osnutek samoupravnega sporazuma). 2. Osnutek samoupravnega sporazuma s prilogo in poslovnima poročiloma se daje v javno razpravo od 1. aprila do 21. aprila 1974. Navedeno gradivo se objavi v posebni izdaji Vestnika Gospodarske zbornice SRS, in to v tolikšni nakladi, da bo zagotovljena informiranost delovnih ljudi ter občanov prek organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij. 3. Med potekom javne razprave se organizirajo sestanki z uporabniki po prometnih središčih, po potrebi pa tudi drugod, na katerih se pojasnjujejo in razlagajo določila osnutka samoupravnega sporazuma. Člani iniciativnega odbora se obvezujejo, da bodo na teh sestankih obrazlagali gradivo, ki je v javni razpravi, pri čemer naj bi po potrebi sodelovali tudi poročevalci Železniškega gospodarstva Ljubljana in Luke Koper. 4. Z dnem pričetka javne razprave se na sedežu Železniškega gospodarstva Ljubljana, Ulica Moša Pijadeja 39, organizira posebna informacijska služba, ki spremlja potek javne razprave in daje vsa potrebna pojasnila. Informativna služba posluje vsak delavnik od 8. do 14. ure v sobi št. 120 (tel. 313-044, int. 136, 138 in 44-05) do konstituiranja samoupravne interesne skupnosti. Na naslov informacijske službe iz prejšnjega odstavka je treba dostaviti tudi vse pripombe in predloge iz javne razprave o osnutku samoupravnega sporazuma. 5. Iniciativni odbor po končani javni razpravi analizira pripombe in predloge ter na podlagi tega izdela do 30. aprila 1974 predlog samoupravnega sporazuma. V zvezi s tem iniciativni odbor izdela tudi navodila za potek sprejemanja in postopek podpisovanja samoupravnega sporazuma. 6. V sredstvih javnega obveščanja je treba objaviti razglase, s katerimi se poziva javnost k tvornemu sodelovanju pri obravnavi osnutka in kasneje tudi predloga samoupravnega sporazuma. Predsednik iniciativnega odbora Jože Slokar, dipl. inž., 1. r. rala "6.772.376,00 i din, v predlogu občinskega proračuna pa je zagotovljenih le 5.946.530,00 din. Indeks potreb je sicer še vedno 130, vendar pa, če podrobneje pogledamo strukturo potrošnje, ostane za redno dejavnost na področju socialnega varstva le 13 odstotkov več sredstev kot lani. Tako skrčena sredstva pa ne bodo zadoščala, zato so delegati skupščine konference za socialno delo na svoji zadnji seji izrazili bojazen, da bi tako okrnjena sredstva lahko močno ogrozila socialno varnost občanov, ki so jim ta sredstva najbolj potrebna. Določene kategorije občanov so namreč odvisne izključno od družbene socialne pomoči. Ne bi pa smeli dopustiti, da bi morali zmanjševati število oskrbovancev v domovih za ostarele ali da ne bi plačevali oskrbnine zavodom za delikvent-no mladino. Takšni in podobni problemi, da ne omenjamo prenizkih rejnin, potrebne adaptacije doma ostarelih v Preddvoru, nizkih dotacij humanitarnim organizacijam, lahko močno ogro-ze že sprejeti program socialne politike. Če pa je konec koncev sprejeti program prevelik, ga ne kaže obrezovati s finančnimi škarjami te vrste, pač pa je treba za zmanjšanje programa ubrati drugačno samoupravno pot. Skupščina konference je naložila izvršnemu odboru konference, da kar najhitreje pripravi družbeni dogovor o izvajanju socialne politike v občini za javno razpravo v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. L. M. Žito Ljubljana TOZD Pekarna Kranj Takoj zaposlimo: a) 3 delavce K V ali PK za delo v pekarni b) snažilko za čiščenje proizvodnih prostorov 'i Pogoji: pod a) stanovanje v Kranju ali j bližini in vojaščine prost pod b) delo popoldne. Osebni dohodek po pravilniku. I Razpis velja do zasedbe delov nih mest. ■mil m-* J* S 3 Sobota, 30. marca 1974 Železničarji in luški delavci v enotni skupnosti Zmanjka 2 5 milijonov dinarjev Do kakšne mere in kdaj bomo modernizirali železniški in luški promet, je odvisno predvsem od pripravljenosti potrošnikov teh storitev enakopravnih članov nove skupnosti V torek je bila v klubu poslancev v Ljubljani novinarska konferenca, na kateri so predstavniki Železniškega gospodarstva Ljubljana in Luke Koper seznanili novinarje s pripravami na ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet. Na osnovi ustavnih dopolnil so se začele priprave na ustanovitev prve tovrstne skupnosti v Jugoslaviji že lani. Nova ustava je dala pripravam še jasnejšo smer. Interesni skupnosti za železniški in luški pro- met je posvečena zadnja številka Vestnika Gospodarske zbornice. 1. aprila se bo pričela še javna razprava, ki bo trajala do konca maja, ko bo prvo nasedanje skupščine samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet. Skupščina bo dvodomna. Prvi del skupščine bodo sestavljali delegati železniškega in luškega prometa, drugega pa delegati potrošnikov železniških in luških storitev. V tem delu skupščine bodo imeli svoje predstavnike Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu LIP lesna industrija Bled TOZD lesna predelava Mojstrana razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje izmene v proizvodnji vhodnih in garažnih vrat 2. vzdrževalca Pogoji: pod 1.: TSŠ lesne stroke z 2-letno prakso ali delovodska šola lesne stroke s 3-letno prakso; pod 2.: kvalificiran elektrikar s 3-letno ustrezno prakso. Prijave je treba poslati najkasneje do 10. aprila 1974 na naslov: Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu LIP, lesna industrija Bled, TOZD lesna predelava Mojstrana, p. 64281 Mojstrana. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj skupščina samoupravne enote za gospodarjenje s skladom hiš razpisuje po sklepu 1. seje skupščine z dne 26. marca 1974 volitve v hišne svete Volitve se opravijo na zborih stanovalcev, katere skličejo hišni sveti v času od 1. do 20. aprila. Zbori stanovalcev obravnavajo tudi poročilo o delu hišnih svetov, o porabi sredstev tekočega vzdrževanja, o poslovanju Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj in o investicijskem vzdrževanju hiš. Hišni svet izvolijo stanovalci v hišah z več! kot pet stanovanji, v hišafc do pet stanovanj pa vsi imetniki stanovanjske pravice tvorijo hišni svet. Hišni sveti se konstituirajo do 30. aprila in dostavijo poročilo v smislu navodil, ki so bila dostavljena hišnim svetom. Skupščina samoupravne enote za gospodarjenje s skladom hiš Kaj je pokazalo tekmovanje mladih zadružnikov Področno tekmovanje mladih zadružnikov iz znanja o kmetijstvu je končano. Ekipi, ki sta pokazali največ znanja, smo prijavili za, republiško tekmovanje. Naloga je torej opravljena do prihodnjega leta, vendar samo za tekmovalno komisijo. Zakaj tako? Tekmovalo je sedem posebej pripravljenih ekip. Dobršno število članov teh ekip je končalo tudi kako kmetijsko strokovno šolo ali pa so še učenci teh šol. Lahko sklenemo, da so to ljudje z nadpovprečnim znanjem. Ekipe so dobile po dve vprašanji v prvi težavnostni stopnji, po tri v drugi stopnji in po štiri vprašanja v tretji težavnostni stopnji. Vsaka ekipa je torej odgovarjala na devet vprašanj. Tekmovalna komisija pa na skoro četrtino vprašanj ni dobila odgovorov. Le ena ekipa je odgovorila na vsa zastavljena vprašanja. Če gledamo po panogah, vidimo, da je bilo najmanj pravilnih odgovorov na vprašanja iz mehanizacije in poljedelstva, odgovori iz agrarne politike so bili v glavnem pravilni. Živinoreja je delala najmanj težav. Naše gorenjsko kmetijstvo je usmerjeno v živinorejo, poljedelstvo ji je podrejeno ali pa je prav tako pomembno za obstoj obrata. Pri obeh panogah je neobhodna mehanizacija. Pričakovati in tudi zahtevati moramo prav v teh treh panogah izenačeno znanje, če jih primerjamo po pomembnosti za eksistenco obrata. Ce pa upoštevamo, da je šla zadnja leta velika večina denarja za investicije na Gorenjskem prav v stroje, o katerih pa je znanje kmetovalcev slabše, potem se lahko ustrašimo, da ti ne bodo in tudi niso strokovno pravilno vzdrževani in rabljeni. Boom trgovine s stroji na Gorenjskem še ni minil, ob sedanjem poznavanju strojev pa tudi vsak nakup ni več gospodaren. Intenzivno poljedelstvo je pri nas omejeno na nižje predele v dolinah. Zato bi morda lahko na nekaterih področjih tolerirali manj znanja, toliko pač, kolikor ga proizvodna usmeritev področja zahteva. Seveda pa moramo pričakovati tudi tu širše znanje. Pospeševalna služba v zadrugah bo morala najti poti, da se bo to popravilo. Z organizacijo tečajev, seminarjev, predavanj se bo to sčasoma izboljšalo. Vse to je že vpeljano, odziv je dober. Vendar je premalo. Za podučevanje ljudi o rabi mehanizacije imamo v Sloveniji le skupino strokovnjakov pri Kmetijskem inštitutu Slovenije, kar je premalo. Trgovina nudi stroje, kakršne ima, na kmetijo pridejo stroji, ki se dobijo. Vez med trgovino in kmetom je le ob prodaji, potem še ob servisu, če ti so organizirani in — konec. Le malo pa je podjetij, ki prodajajo mehanizacijo in ob prodaji, ali celo pred njo in po njej nudijo ljudem še strokovno pomoč. To so le domača podjetja. Vendar bi morala tak način vnesti tudi podjetja, ki nudijo uvoženo mehanizacijo. S tem bi se izognili, če bi bila ta pomoč objektivna, nesmotrnim nakupom, nesrečam pri delu in nepotrebnim okvaram. Živinorejsko veterinarski zavod Kranj Kmetijska pospeševalna služba: Boris Praprotnik, dipl. ing. agr. tudi potniki, združeni v enajstih prometnih središčih Slovenije in Istre. Domova skupščine bosta enakovredna. Bo članstvo v skupnosti prostovoljno ali obvezno, še ni določeno. Pobudniki za ustanovitev skupnosti se ogrevajo za obvezno članstvo, ker je tudi železnica, kot dejavnost posebnega družbenega pomena, po zakonu dolžna prevažati (ne glede na ekonomičnost) vse tovore, čeprav posluje kot vsaka druga gospodarska organizacija, v Zadnje leto se je položaj železniškega gospodarstva zboljšal, vendar se posledic zanemarjanja te panoge v preteklih letih ne da prek noči odstraniti. Zaradi energetske krize opravlja naša železnica vedno več prevozov, predvsem tovora, vendar največ po zaslugi tujih prevhznikov in naročnikov. Nova skupnost bo imela največje naloge pri modernizaciji tovornega prevoznega parka, modernizaciji vleke in modernizaciji magistralnih prog. Vendar je stopnja modernizacije odvisna predvsem od članov skupnosti, ki so potrošniki železniških in luških storitev. Ce bo prevladala potrebna mera pripravljenosti in razumevanja, je modernizacija lahko opravljena v štirih, petih letih, sicer pa se lahko vleče 15 do 20 let Nova skupnost ne bo zaprta, temveč je pripravljena sprejeti druge panoge našega prometa ali sodelovati z njimi v okviru skupnosti jugoslovanskih prometnih panog. J. Košnjek Obračun tržiških gasilcev Preteklo soboto je bil v Tržiču občni zbor občinske gasilske zveze. Za predsednika so ponovno izvolili Milana Valjavca, za poveljnika pa Jelka Hladnika. OBčinska gasilska zveza združuje 9 terenskih gasilskih društev in 4 tovarniške desetine. V zadnjih dveh letih so se tržiški gasilci desetkrat spopadli z rdečim petelinom. Dva požara sta bila hujša. Kljub pomanjkanju strokovnega kadra in neuspelim prizadevanjem, da bi dobili tržiški gasilci avtomobilsko cisterno, je splošna ocena dela občinske gasilske zveze ugodna. Gasilci so se udeleževali tekmovanj in raznih oblik izobraževanja, razen tega pa dobili precej sodobne tehnične opreme. Le društvo v Lomu še nima ustreznega gasilskega terenskega vozila. Tudi gasilski domovi so dobro vzdrževani. Posebno pomembna je lanska obnova" doma v Tržiču. Zgledno je bilo sodelovanje s civilno zaščito in šolami, posebno v tednu požarne varnosti. Na osnovnih šolah bi kazalo ustanoviti gasilske krožke. V prihodnje namerava občinska gasilska zveza posvetiti še več pozornosti strokovnemu izobraževanju članstva in prebivalcev nasploh, vključevanju pionirjev in žena, izdelavi požarnega načrta ter ustanavljanju skupnosti za požarno varstvo. Tesnejše bo moralo biti sodelovanje s komunalnim podjetjem pri urejevanju hidrantov. -jk Občni zbor TD Jesenice bo 6. aprila Na zadnji seji turističnega društva Jesenice, ki je bila 20. marca, so se dogovorili, da bo^redni letni občni zbor 6. aprila. Na njem bodo poročali o delu v preteklem letu, podelili priznanja v akciji -»lepe rože«, izvolili nov upravni odbor in sprejeli letošnji program. Dogovorili so se, da bodo v kratkem postavili nove deske za plakatiranje v bližini samopostrežne trgovine na Plavžu, ob avtobusni postaji pri gimnaziji, nasproti gostišča »Triglav«, v bližini samopostrežne trgovine na Tomšičevi cesti in ob stavbi upravnih služb železarne. Razen tega bodo obnovili in popravili dotrajane. Pri pregledu krmilnih hišic za ptice, ki so bile razpostavljene po parkih in javnih mestih, so ugotovili, da je od petih ostala le ena, in sicer nasproti železniške postaje na Jesenicah. V zvezi s predlagano lokacijo nove razdelilne trafopostaje — osnutek je javno razgrnjen v avli skupščine občine — bodo predlagali, da se na predvideni prostor ne postavi, ker je tu edino možen kraj za že urejen kamp. B. Blenkuš Na zadnji seji radovljiške občinske skupščine je bilo odbornikom podano poročilo o gradnji šol v občini. Poročilo je podal predsednik upravnega odbora sklada za gradnjo šol Stanko Kajdiž. Iz obširne razlage, ki jo bodo z vsemi podatki o zbranih, porabljenih in manjkajočih sredstvih dobili tudi vsi občani ozifoma družine v občini, je razvidno, da je doslej gradnja šol potekala po programu. Na podlagi referenduma, ki je bil v občini januarja 1968, so bile doslej zgrajene šole v Lipnici, Radovljici, Lescah in na Bledu. Konec prihodnjega meseca bo zgrajena šola v Bohinjski Bistrici. Tako bo po sedanjem programu treba zgraditi še šolo v Begunjah in pri vseh šolah razen pri lipniški dokončati telovadnice. Čeprav bodo občani radovljiške občine plačevali samoprispevek, za katerega so se odločili na referendumu, še približno deset mesecev, je iz poročila razvidno, da se do takrat ne bo nabralo dovolj denarja za uresničitev celotnega programa. Dve devalvaciji in znatne podražitve gradbenega materiala oziroma grad nje v teh letih so prvotni finančni načrt močno spremenili. Zbrana sredstva do januarja 1975 na primer ne bodo zadoščala niti za to, kar je doselj že zgrajenega. Samo za to bo zmanjkalo blizu 12 milijonov novih dinarjev. Za dograditev telovadnic in šole v Begunjah pa bo zmanjkalo nadaljnjih skoraj 14 milijonov. Skupaj bo torej za uresničitev programa, začrtanega 1968. leta, zmanjkalo nekaj nad 25 milijonov dinarjev. Odborniki so skrbno preučili poročilo in razpravljali tudi o možnostih, kako dobiti manjkajoči denar. Na zadnje so ugotovili, da ni druge rešitve, kot da po končanem samoprispevku v občini ponovno razpišejo referendum. Tako bi lahko zbrali denar, za dokončanje in za izgradnjo nekaterih novih objektov. Med novimi objekti bi morali nameniti skrb predvsem otroškemu varstvu. Na seji skupščine so nazadnje poročilo o gradnji šol sprejeli, hkrati pa predlagali, naj družbenopolitične organizacije začno pripravljati vse potrebno za razpis novega referenduma. A. Zalar Na zborih volivcev od Žirov do Sorice so menili: V prvi polovici marca so bili na celotnem področju škofjeloške občine zbori volivcev. Občani so na njih razpravljali o izhodiščih osnutka načrta družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1974, osnutku proračuna občine; za letos, sklepali so o podaljšanju mandata svetom krajevnih skupnosti ter obravnavali in sprejeli statutarni sklep o oblikovanju delegacije krajevne skupnosti. Skoraj na vseh zborih so prisotni dnevni red še razširili in spregovorili predvsem o težavah, s katerimi se srečujejo in,ki tarejo kraj. Zbori volivcev so bili v 39 krajih. Udeležilo se jih je 1749 občanov. Najmanjša udeležba na enem zboru je bila 15 volivcev, največja 142, kar pomeni v povprečju 45! Najštevilnejša je bila udeležba v Sorici — 142 prebivalcev! Predolgo bi bilo naštevanje vseh problemov, vprašanj in predlogov, ki so jih dali občani za njihovo rešitev. Zato poglejmo le najzanimivejše! Žiri — Zirovce zanima predvsem, če je res predvidena rekonstrukcija ceste Trebija—Ziri že letos, predlagali pa so tudi, naj se v proračunu določijo sredstva za čiščenje ulic ter zahtevali pojasnilo, kako je letos s plačevanjem samoprispevka iz delovnega razmerja. Obenem so menili, da je potrebno preveriti delitev sredstev na krajevne skupnosti ter določiti kriterije za plačilo električne energije za javno razsvetljavo. , , Žiri — Dobračeva — Ker Sora ob hujšem deževju poplavlja v vasi Ledinica, volivci z Dobračeve zahtevajo, da se o problemu obvesti Vodno skupnost Gorenjske, ki bi morala nekaj ukreniti. Med nerešenimi problemi so omenjali tudi most na Ledinici, za katerega je polovico sredstev pripravljeno prispevati GG Kranj, četrtino vaščani sami, za ostalo četrtino pa bodo zaprosili skupščino občine Škofja Loka, nadalje pa še zdravstvo — za vse veliko področje je en sam zdravnik — ter slabo založenost trgovin z raznim blagom Selo — Volivci s Sela zahtevajo predvsem odgovor na vprašanje, zakaj je električna napetost v omrežju na njihovem področju tako nizka, zahtevajo pa tudi odgovor KGZ »Sora« Ziri, zakaj ne odkupuje mleka, saj ga zdaj lahko oddajajo le v Trebiji. Sovodenj — Sovodenjčane najbolj boli slaba cestna povezava z ostalim1 kraji. Menijo, da bi dobra cesta pripomogla k hitrejšemu razvoju industrije, turizma ter omogočila dober in hiter prehod na Primorsko. Trebija — Prebivalci s področja trebijske krajevne skupnosti zahtevajo, da se izvede prekategorizacija zemljišč na njihovem področju ter reši vprašanje hotela Dom pod Planino. Hotavlje — Na Hotavljah so se prisotni na zboru volivcev predvsem zanimali, kakšne investicije so predvidene za Poljansko dolino in kaj bodo podjetja gradila ter kam gre davek od stanovanjskih hiš! Leskovica — 48 udeležencev zbora volivcev se je zavzelo za ponovno kategorizacijo cest ter povprašalo, kako je s kmečkimi pokojninami, saj je tudi tisti, ki izpolnjujejo pogoje, še niso dobili. Gorenja vas — V Gorenji vasi je bilo največ govora o bodočem rudniku urana v Zirovskem vrhu ter problemih, ki ob tem nastajajo. Postavljena je bila zahteva, da se na vse razgovore in razprave o bodočem rudniku, ki jih bo vodila občinska skupščina, povabi tudi predstavnika krajevne skupnost' Gorenja vas. Lučine — Zelja Lučinčanov in okoličanov je, da se podaljša avtobusna proga od Lučin do Suhega dola. Volča — Lekarna v Gorenji vasi naj spremeni delovni čas, so menili na zboru volivcev v Volči. Zaradi ugodnih avtobusnih zvez naj bi bila odprta Že od 7.30 in ne šele od 8. ure dalje. Zapreval — Prebivalci turističnega Starega vrha zahtevajo, da se v čim' • krajšem času uredi dostava pošte na njihovem področju ter napeljava telefona. Škofja Loka — Spodnji trg, Gosteče — Na obeh zborih so volivk predlagali, naj se cesta proti Sori asfaltira v celoti in ne samo skozi naselja* pri čemer so pripravljeni to akcijo podpreti tudi finančno. Volivci v Gosteča!1 so se sklenili priključiti krajevni skupnosti Škofja Loka. Reteče — Občani so nakazali potrebo po postavitvi otroškega vrtca v kraju. Škofja Loka — Stara Loka — Staroločani so se najbolj zanimali, kaj )e s sredstvi za gradnjo ceste skozi Staro Loko in kaj z gradnjo pokopališč* Luša-Lenart — Volivci so kritizirali zlasti postopek pri izdaji gradbeni11 dovoljenj, saj je treba nanje čakati izredno dolgo. Bukovica — Kmetje so se pritoževali nad neurejenim odkupom živine- Selca — Selčane je zanimalo, kdaj se bo začelo z gradnjo nove šole v Selcih, ker je sedanja že dotrajana. Železniki — Prebivalci industrijskega središča Selške doline so se zan>' mali, kakšno mesto ima v družbenem načrtu razvoj Soriške planine ^ nadaljnji razvoj turizma v občini. ( Davča — V Davči je bilo predlagano, naj se denar, ki je bil doslej namenjen za dirke za »Nagrado Loke«, dodeli za starostno zavarovanj6 kmetov ali z3 pomoč socialno ogroženim ljudem. , Zali log — V zgornjem delu Selške doline so se občani pritoževali na^ neurejenim prevozom otrok v šolo iz vasi Potok ter nad veliko škodo, ki jo p teh krajih kmetom povzroča divjad. Obenem so kritizirali dimnikarsko službo* ki svoje delo slabo opravlja. . Sorica — Soričani in okoličani menijo, da se premalo skrbi za sociali1 ogrožene občane po oddaljenih krajih. Prav tako tudi niso zadovoljni s pi"e' vozom šoloobveznih otrok do osemletke ter z zdravstveno službo. Škofja Loka — Škofjeločani so se zavzeli za nadaljevanje akcije 2 gradnjo pokopališča in kulturnega doma ter ureditev igrišča za stavb gimnazije. . . Tako! Na kratko sem poskušal omeniti probleme, ki so bili nakazani n zborih volivcev v škofjeloški občini. Vseh, seveda, še zdaleč ni bilo moč zaje^ Nekatere sem poskušal združiti, nekatere težave pa smo v našem časopi^ " v ' Zato tudi poročil z Vseh 39 zborov volivcev ni m° obravnavali že prej zaslediti! J. Govekar Renault 4 Včeraj popoldne — KUD Storžič s Kokrice Aerodrom LjubljanaiPula Letališko in turistično podjetje manjkljivost je bila le v tem, da ostali igralci, kljub temu, da so vedeli, kaj morajo kako narediti, niso zmogli dati svoji igri več gotovosti. Toda, sedaj je, kot da bi od njih zahteval več kot od ansambla PG, ki naj bi bil vendarle nekakšen vzor ostalim amaterjem. Resnično pa je motila le kulisa grmovja v parku pred bifejem, ker ni v stilu ostale scene, pa še ta je bila le v enem prizoru ali kadru, kar je bolj umesten pojem. Delo je namreč narejeno v stilu filmanja. Vsekakor moram še enkrat zapisati, da je bila predstava Kokričanov pogumen korak naprej v iskanju lastnih zmožnosti, pa tudi možnosti amaterskega igranja, kar pa je v veliki meri zasluga režiserja na Kokrici Staneta Peternela. Pa je morda tudi zasluga moje lanskoletne kritičnosti, če se ve, da »prizanesljiva« kritičnost amaterjem več škodi kot pa koristi. Včeraj popoldne je hvaležna igra, ki daje tako režiserju kot igralcem mnogo možnosti, hkrati pa je toliko zahtevna, da se njihove sposobnosti spoznajo v dobrem ali slabem. Upam, da bodo s to predstavo nastopili na raznih revijah dramskih amaterskih skupin, že zato, ker so revije navadno dobro obiskane. Pa tudi zato, ker je predstava dokaz, da zmorejo tudi podeželski gledališčniki ustvariti solidno kreacijo. Janez Poštrak no dobri ravni, je pa tekst, ki dovolj sugestivno pripoveduje o sodobnih družinah, kjer nihče več nima časa niti do svojih najbližjih. V ospredju je družina novinarja Prelca, težišče dela pa je v vlogi hčerke Alenke. Kot je v igri sicer veliko dogajanja, je vendarle igra grajena predvsem na monologih, ob Alenkinih razmišljanjih, ko piše šolsko nalogo na temo včeraj popoldne. Gledališko so zlasti zanimivi retrospektivni prizori, podkrepljeni z igro luči (Branka- Smuca), pa dokaj dobro narejena nakazana scena (Šmuca in Dolžana). Igralsko je izstopala Bojana Ciglič v vlogi Alenke, pa Anči Peternel v vlogi njene matere, Stane Peternel je sicer svoji kreaciji dal ton vlogi očeta in novinarja, ki je moder le za pisalnim strojem, ne pa tudi v družini, a vendar ni bil toliko prepričljiv kot sta bili omenjeni igralki. Omenil bi še Tineta Mik-lavžiča in Majdo Beton, ki sta mestoma bila dovolj suverena, da ni bilo toliko kreativne različnosti nasproti družini Prelc. In prav to je predstavo naredilo enotno, igralsko spontano. Pri tem moram še omeniti, da tistih običajnih napak, ki jih navadno delajtr amaterski igralci, tako rekoč ni bilo. Sicer pa, delo so s presledki študirali dve leti. Tudi to dejstvo bi lahko bilo večini dramskih skupin za zgled. Po- razpisuje naslednji vodilni delovni mesti: ZA TOZD AERODROMSKA DEJAVNOST I. 1. pomočnika direktorja TOZD Aerodromska dejavnost 2. direktorja plansko razvojnega sektorja in objavlja naslednja prosta delovna mesta: II. 3. diplomiranega ekonomista za delo v plansko-raz-svojnen\ sektorju 4. samostojnega referenta v carine prosti trgovini 5. vodje centralnega skladišča 6. vodje strojepisnega biroja 7. mehanografa 8. več prodajalk v carine prosti trgovini in več stewardess 9. KV avtoelektričarja 10. več čuvajev 11. več čuvajev parkinga 12. več čistilcev in čistilk 13. več delavcev v prtljažno-blagovni službi III. 14. več dijakov za sezonska pomožna dela Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: k 1.: visoka ali višja izobrazba prometne, letalske, organizacijske ali ekonomske smeri, 5 oziroma 8 let prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu, znanje angleškega jezika, moralno politične kvalitete, k 2.:-visoka ali višja izobrazba ekonomske ali gradbene smeri, 5 oziroma 8 let prakse, znanje enega od svetovnih jezikov, moralno politične kvalitete, k 3.: končana II. stopnja, k 4.: višja ali srednja izobrazba komercialne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, obvezno aktivno znanje angleškega jezika, k 5.: popolna srednja šola ekonomske ali upravne smeri, najmanj 2 leti prakse v vodenju skladišča, k 6.: srednješolska izobrazba administrativno-upravne smeri, najmanj 3 leta izkušenj na delovnem mestu daktilografa ali vodje strojepisnega biroja, znanje angleškega jezika, k 7.: popolna srednja šola ekonomske smeri, k 8.: popolna srednja šola z aktivnim znanjem angleškega in še enega tujega jezika; dolžni so opraviti strokovni izpit, ki ga bo organiziralo podjetje, k 9.: vsaj 2 leti prakse Na delovnih mestih pod točko 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. združujejo delavci delo za določen čas. Za vsa objavljena delovna mesta se zahteva poskusno delo, in sicer: v — za delovna mesta, za katera se zahteva visoka ali višja šolska izobrazba, ne več kot 90 dni * — za delovna mesta, za katera se zahteva kvalifikacija ali srednješolska izobrazba, ne več kot 60 dni — za delovna mesta PK in NK, ne več kot 45 dni. Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 9. aprila 1974 na naslov: Aerodrom Ljubljana-Pula, Splošni sektor, Kadrovska služba, 64210 Brnik Aerodrom, pp. 10. »Janko in Metka« v Žireh Žiri — Drevi ob 20. uri bodo člani mladinske sekcije pri dramski skupini delavsko prosvetnega društva Svoboda Žiri v dvorani žirov-skega kulturnega doma zaigrali mladinsko igro »Janko in Metka«. To bo po uspešni uprizoritvi komedije »Nebesa na zemlji« že druga premiera žirovskih gledališčnikov — amaterjev v zadnjih dveh mesecih. -jg »Dnevi naše sreče« na Hrušici Hrušica — Člani dramskega odseka DPD Svoboda Hrušica so minulo nedeljo uprizorili na domačem odru komedijo Dnevi naše sreče. To je v letošnji gledališki sezoni že tretje dramsko delo, ki so ga pripravili prizadevni člani dramskegaodseka. Režijo in sceno za komedijo Dnevi naše sreče je zasnoval Lojze Mrvič. J. Rabič Udobno družinsko in prostorno poslovno vozilo obenem Gorenjski muzej Krani — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v isti hiši je bila 29. marca otvoritev razstave MLINI NA GORENJSKEM. V Baročni stavbi v Tavčarjevi ulici št. 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka NARODNOOSVOBODILNI BOJ NA GORENJSKEM in republiška zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI — tretja razstava iz serije retrospektiv slovenskih umetnic — dela umetnice KARLE BULOVEC. V galeriji v Prešernovi hiši je na ogled razstava del slikarja MIROSLAVA STEVANOVICA. Razstavne zbirke so odprte vsak dan od 10.^-12. in od 17.—-19. ure razen ponedeljka. ZA VSE NAMENE, ZA VSE TERENE! Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj Sejmišče 4 MINIMALNA PORABA GORIVA Cena: 42.583,60 din fco. tovarna Novo mesto Dobava: takoj po prispetju plačila Tekoči račun: 52100-601-10035 SDK Novo mesto Razpisuje na podlagi 43. člena statuta in 4. člena dopolnitve tega statuta ter sklepa delovne skupnosti z dne 26. marca 1974, prosto delovno mesto direktorja zavoda Tovarna klobukov Obrnite se na banko v vašem kraju, da vam odobri ^potrošniško posojilo Kreditno sposobni lahko pri banki _ uporabijo družinsko posojilo inDusTRiJH moTDRniH vozil novomESTO Za podrobnejša pojasnila vas pričakujejo Poslovalnice IMV: Ljubljana, Titova 172 a, 061 343-485 Novo mesto, Zagrebška 18-20, 068 21-075 Pogoji: 1. da ima visoko izobrazbo, zaželena ekonomska ali pravna smer s 3-letno prakso 2. da ima višjo izobrazbo, zaželena ekonomska, pravna ali kadrovska smer s 5-letno prakso Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še: 1. da ima ustrezne moralno politične kvalitete, ki se izražajo v ustreznem odnosu do samoupravne družbene ureditve 2. da ima sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov za uspešno voden je organizacije 3. cki pozna družbenoekonomsko problematiko. Kandidati morajo predložiti dokazila o svojem dosedanjem delu in dokaze, da izpolnjujejo razpisne pogoje. Rok za sprejemanje ponudb je 15 dni od dneva razpisa. Vloge sprejema Komunalni zayod za zaposlovanje, 64001 Kranj, Sejmišče 4 — razpisna komisija.. škofja Loka išče Poslovodjo ?? . trgovino v Kranju, ^ Jo bomo odprli v bližn Prihodnosti. [rijave sprejemamo do 1U- aprila 1974. Po nizu ocen raznih amaterskih gledaliških skupin iz okolice Kranja, ki nikakor niso hotele "iti spodbudne v tistem hvalisa-vem smislu besede, pač pa toliko "olj razkrivajoče ob slabostih, ki ®i jih nihče, kdor na odru Nastopa, ne sme dovoliti, po tankih, kjer sem skorajda že obupoval pri izbiri besed, da bi vse skupaj ne bilo še slabše, lahko tokrat pišem o dobri amaterski predstavi. KUD »Storžič« 8 Kokrice je z igro Mire Štefana-°a Včeraj popoldne, dokazal, da amaterstvo ni zgolj ljubiteljstvo, se mora gledalec pač zadovoljiti s tem, da pač nekaj vidi, in ob tem ne sme biti niti kritičen. Lansko leto, ko so odigrali Glavni dobitek, je prišlo sicer do blagega poizkusa polemike med režiserjem in menoj, kjer je vsak Pač hotel zagovarjati svoje stališče do predstave, ne pa tudi Širšega pogleda na amaterizem v celoti, ni prišlo do zanimivih ?Ugestij o izbiri teksta, vzgoji bralcev in podobnem. Ce še vedno, po desetletjih obstoja dramskih skupin, v veliki večini primerov skupine kakovostno ne rastejo in se še vedno zadovoljujejo s tako imenovanim železnim repertoarjem ^ljudskih iger«, potem je potrebno pohvaliti skupine, ki si upajo Predstaviti tudi dela sodobne tematike, kjer je prav od režiserja ®e kako odvisen potek in uspeh kakšne predstave. Žajostno je se-Veda in nekako tudi razumljivo 2ftradi repertoarne politike, ki je večinoma v rokah posameznikov, da »modernejše« predstave niso tako dobro obiskane, če ?e ne zapišem, da so v resnici čredno slabo obiskane. Rekli so 'ni* da niti med domačo publiko 111 bilo zanimanja toliko kot recimo za gostovanja drugih 8kupin z bolj standardnimi deli. VČERAJ POPOLDNE, igra v,treh slikah, sicer ni tekstovno niti umetniško na kakšni poseb- Harmonikarski orkester iz Radovljice Pri Glasbeni šoli Radovljica že Približno deset let deluje harmonikarski orkester. V začetku ga je ^°dil Tone Noč, sedaj pa ga že osem let Jože Ažman, ki na glasbeni šoli Poučuje harmoniko. Orkester je bil v 2^Četku ustanovljen predvsem z namenom, da učenci dopolnijo znanje ^ skupno muziciranje. Z rednim in ^arljivim delom pa je dosegel zelo kvalitetno stopnjo igranja in začel tudi javno nastopati. Člani harmo-"•karskega orkestra so imeli več j^spelih samostojnih koncertov po gorenjski, gostovali so v Varaždinu ^ v Celovcu, nekaj skladb pa so p0|neli tudi za ljubljanski Radio. Število članov orkestra se giblje dvanajst do štirinajst, predvsem J° to dijaki osnovnih in srednjih šol Y Radovljice in okoliških krajev. adijo navadno enkrat tedensko, v P°memknejšimi nastopi pa tudi ečkrat. Največji problem, s katerim e_ srečujejo, je pomanjkanje časa,, v lni.aj° učenci najprej obveznosti, svojih šolah, zatem pa še v glasbe-soli. Poleg tega imajo težave tudi . jotami za skladbe, ker se izredno te*ko dobijo, ^menimo naj še, da starši članov kestra kažejo izredno razumevanj6 za dodatno obremenitev, poleg pa so kupili kvalitetne harmo-ke> ki so eden od osnovnih pogojev a Uspešno delo .orkestra. xe !' harmonikarji iz Radovljice i radi odzovejo vsem vabilom in VaK* SO(lelujejo na številnih prosla-kot 'n Prireditvah tako v radovljiški 1 tudi jeseniški občini. J. Rabič • Roža Piščanec razstavlja na Jesenicah Jesenice — Te dni je v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah odprta že peta letošnja likovna razstava, ki so jo pripravili člani likovne skupine Dolik pri DPD Svoboda Tone Čufar. Tokrat se jeseniškemu občinstvu prvič predstavlja slikarka in ilustratorka Roža Piščanec iz Ljubljane. Na razstavi prevladujejo dela v olju, risbe, akvareli in predvsem ilustracije otroških knjig, za katere je Roža Piščanec prejela Levstikovo nagrado in nagrado zlato pero Beograda. Razstava na Jesenicah je zanimiva predvsem po tem, da kronološko prikazuje razvoj njene slikarske ustvarjalnosti od leta 1948. Razstavo so odprli ob navzočnosti jeseniških kulturnih delavcev, za kulturni program pa so poskrbeli učenci glasbene šole Jesenice. • J. Rabič Pred dobrima dvema mesecema smo po nekajletnem premoru ponovno pripravili novinarski večer. Saj se spomnite, na Šenturski gori pod Krvavcem smo bili! Ze takrat smo se odločili, da bomo tudi v prihodnje radi šli v vsak kraj, kamor bomo povabljeni. Na prvi poziv ni bilo treba dolgo čakati. Prišel je s skrajnega konca Poljanske doline — iz Sovodnja. V goste nas je povabilo še vedno izredno aktivno domače kulturno umetniško društvo »Boštjan Jezeršek«! Minulo soboto malo po deseti uri dopoldne se je naša 11-članska ekipa utaborila v prostorih podjetja Termopol, našem novem začasnem uredništvu, kjer sta nas sprejela direktor podjetja inž. Janko Pogačnik ter tajnik kulturno umetniškega društva — gostitelja — Janko Kalan, ki sta potem ves dan skrbela za naše prijetno počutje in nam svetovala ter nas. usmerjala, da smo lahko zbrali čimveč podatkov. Potem smo, seveda, sestavili bojni načrt in naši reporterji so se že razkropili po kraju ter z avtomobili odhiteli proti Podjelovemu b~rdu, Kopriv-riiku, Lanišam in drugim Vasem. Malo po drugi uri, ko smo se zbrali na kosilu v prijetni domači gostilni »Pri Dori Peternelj«, je vsak že imel zbranih kopico zanimivosti. Sesti je bilo treba le še za pisalne stroje in začeti ustvarjati! Pri tem nam je seveda pomagala tajnica Helena Jelovčan, ki je popravljene rokopise sproti pretipkavala. Kazalci na uri so se pomaknili čez četrto, ko so začeli prihajati gostje. Prvi nas je obiskal predsednik občinske konference SZDL Škofja Loka Jože Šubic, kmalu za njim pa so prišli še predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar, predsednica občinske konference ZMS Olga Bandelj, direktor podjetja Jelovica iz Škofje Loke Tine Kokelj, direktor KZ Škofja Loka Vinko Kržišnik ter predsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Stanonik, ki pa se je opravičil in povedal, da zaradi zadržanosti žal ne bo mogel prisostvovati novinarskemu večeru. Ob sedmih se je začelo zares! Za začetek so se predstavili gostitelji. Predsednik Janko Kalan je Orisal 28-letno uspešno delo društva, člani igralske skupine so zaigrali odlomek iz igre • »Iz-viharja v zavetje«, za konec pa sta prijetne zvoke iz orgel in harmonike izvabila še brata Rihtaršič! Potem smo besedo prevzeli mi. Glavni urednik Anton Miklavčič in odgovorni urednik Albin Učakar sta pozdravila obiskovalce — več kot 200 se jih je zbralo v dvorani sovo-denjskega zadružnega doma — predstavila časopis in sodelujoče na novinarskem večeru. Sovoden j in okolico so v pisani besedi predstavili novinarji: Leopoldina Bogataj, Lea Mencinger, Janez Govekar, Igor Guzelj, Jože Košnjek, Andrej Zalar ter naš športni sodelavec Dušan Humer, na sprožilec fotoaparata pa je pridno pritiskal fotoreporter Franc Perdan. Vmes pa so na vprašanja, zanimiva za Sovo-denjčane, odgovarjali gostje, ki so jih povabili medse! Tako! Lahko zatrdimo, da smo bili res zadovoljni! Sovo-denjčani in okoličani, upamo, da ste bili tudi vi? Uredništvo Glasovci na novinarskem večeru v Sovodnju (od leve proti desni): športni sodelavec Dušan Humer, novinarja Jože Košnjek in Janez Govekar, tajnica He- j lena Jelovčan, odg. urednik Albin Učakar, glavni urednik Anton Miklavčič ter časnikarji Lea Mencinger, Andrej Zalar, Poldka Bogataj in Igor Guzelj- Termopol — del krajevne energije »Kar neverjetno je včasih, da smo v preteklosti tako pozabili na neka-\ tere odmaknjene kraje. Lahko bi rekel, da je Sovodenj eden takšnih, saj bi kot mejnik med kranjsko in goriško nedvomno zaslužil večjo pozornost. Stara furmanska pot je včasih povezovala obe področji. Zal cesta še danes,ni takšna, kot bi jo ljudje in kraji zaslužili. Že več kot dvajset let delam v gospodarstvu. Ko sem pred sedmimi meseci prišel v podjetje, sem naletel na mnenja, da se tod težko dela. Ugotovil sem, da ni tako. Kaže, da se nekateri niso znali vživeti v kraj in v ljudi. Ta kraj škofjeloške občine je med vojno veliko doživel, utrpel in prispeval. Samorastniški ljudje, bi rekel, so tu doma. Takšni kot so bili včasih so tudi danes. Zato ni prav, da bi jih ocenjevali kot odmaknjene, vase zaprte in nedostopne.« Tako mi je med sproščenim dopoldanskim pogovorom povedal direktor Termopola — podjetja za predelavo plastičnih mas inž. Janko Pogačnik. . / Prav gotovo se v nekaj urah ne da spoznati vseh značilnosti, posebnosti, navad in običajev kraja in ljudi. Težko je zato dajati poglobljene ocene. Vseeno pa bi si upal trditi, da podjetje Termopol pomeni del napredka Sovodnja in okoliških krajev. Ce ne bi bilo tega podjetja in seveda prizadevnih delavcev in prebivalcev, ta kraj najbrž ne bi imel novih in obnovljenih hiš, mladi bi odhajali in domačije bi se postarale, ne bi bilo pošte, telefona, dv,eh trgovin. Zato torej ocena, da Termopol danes najbrž predstavlja del krajevne energije. ' Lojzka Jezeršek, ki je v podjetju zaposlena že enajst let, takole pravi: »Seveda sem zadovoljna s podjetjem. Blizu imam na delo, zato si želim, da bi tudi v prihodnje čim-bolje delali in da bi čimprej dobili novo tovarno.« Termopol — podj.etje za predelavo plastičnih mas letos praznuje 15-letnico obstoja. Nastalo je namreč 4. maja 1959. 7 zaposlenih je bilo na začetku. Najprej so delali dežne plašče, vrečke, obleke za motoriste in podobno. Potem so se začeli specializirati in hkrati razvijati. V 15 letih so se razširili in povečali. Zdaj ima podjetje okrog 100 zaposlenih in med njimi je kar dve tretjini žensk. Večina je,doma iz Sovodnja in okoliških krajev. Včasih so bili tod čevljarji, kovači, mizarji, danes pa sta le dve večji podjetji -t Termopol in obrat loške Jelovice. 3P* Sobota, 30. marca 1974 Drugo podjetje, ki poleg žemlje daje zaslužek prebivalcem Sovodnja in okoliških krajev, je obrat škofjeloške Jelovice, kjer delajo okna, oziroma stavbno pohištvo. Zanimiv je nastanek tega obrata. Ko so v Sovodnju delali zadružni dom, je eden od domačinov naredil tudi okifa irt vrata. Potreb po tem stavbnem pohištvu pa je bilo takrat (1947. in 1948. leta) še več. Tako je nastala obrtna dejavnost, ki jo je prevzela najprej kmetijska zadruga, kasneje (1963.), ko se je že zelo razmahnila, pa se je obrat pripojil k škofjeloški Jelovici. Prek 50 zaposlenih je danes v tem obratu, sami domačini in večina starejši. Sele pred kratkim so tu začeli iskati zaslužek tudi mlajši. »Mladi bi sploh raje ostajali doma, če bi bile v Sovodnju večje možnosti za zaposlitev,« pravi Mirko Kalan, mojster oziroma izmeno-vodja. v obratu. »Naš obrat se je v zadnjem času sicer precej razvil. Včasih smo predelali le nekaj deset kubikov lesa na dan, danes jih že kakih dvesto. Več lesa predelamo, kot ga je tod okoli. In še več bi ga lahko, če ne bi bili tako utesnjeni. Takole so fantje od kulturno-umet-niškega društva Boštjan Jezeršek svojim sovaščanom najavili prihod ekipe Glasa. Ležeči parček sredi deloma zakrite reklame za prihodnji film je bil viden ravno toliko^ da je zbudil pozornost mimoidočega. In ni vrag, da med ugibanjem, kaj se še skriva zadaj, radovednež ne bi opazil tudi plakata, ki vabi na novinarski večer, so najbrž sklepali organizatorji. Polna dvorana v zadružnem domu je dokazala, da so imeli prav. (-ig.) — Foto: F. Perdan Čimprej bomo morali misliti na nove prostore, saj so danes moderni stroji dobesedno zatrpani z napol obdelanim lesom.« , »Kako pa ste sicer zadovoljni z delom in pogoji?« »Včasih smo slišali pripombe, da pri ustvarjanju celotnega dohodka podjetja Jelovica nismo najbolj zanimivi. Takšno prepričan je se je zdaj umaknilo in prevladalo je mnenje, da je obrat pomemben Člen v proizvodni verigi podjetja. Mislim, da se ne moremo pritoževati. Delamo na dve izmeni, imamo urejeno prehra- Postopek pri predelavi plastičnih mas je dokaj zapleten. Na sliki je varilnica folij oziroma polizdelkov — eden najbolj pomembnih proizvodnih procesov v podjetju Termopol. — Foto: F. Perdan x w Jelovica Sk. Loka inž. Janko Pogačnik " Kot rečeno se je Termopol v 15 letih zelo razvil. Zdaj izdelujejo avtomobilsko opremo, pisarniške potrebščine, obloge za opremo stanovanj in prostorov, zahtevno tehnično embalažo in domače potrebščine, kot so albumi za značke, slike in podobno. »Surovina za naše izdelke so plastične mase. Uporabljamo mehke, poltrde in trde PVC folije. Ti izdelki danes vse bolj nadomeščajo tekstil, usnje, papir in les in tehnološki razvoj na tem področju še zdaleč ni končan. Zadnje čase imamo sicer nekaj težav s surovinami. Naftna kriza nas namreč že po svoje pesti. Nekaterih izdelkov ni moč dobiti, vsi pa so se precej podražili. Naši glavni dobavitelji so Jugovinil, kranjska Sava, Cetinka in Violeta. Lani. smo naredili za dobro milijardo starih dinarjev izdelkov, letos pa predvidevamo, da se bo vrednost proizvodnje povečala na 1 ^5 milijarde. Glede na težave s surovinami je to sicer precejšen skok, vendar sem prepričan, da bomo uspeli, saj imamo za okrog 70 odstotkov planirane proizvodnje že sklenjenih pogodb,« pravi direktor. Eden glavnih ciljev, ki si jih je zadal kolektiv je, da bi iz obrtniške prerasli v industrijsko proizvodnjo. Prvi rezultati se že kažejo. Termo- pol danes že opremlja avtomobile Cimosa Koper in IMV Novo mesto, z nekatero tehnično embalažo pa so prodrli tudi na zunanji trg. Tako so na primerldobili priznanje za posebne etuije za ročne diktafone v Zahodni Nemčiji. »Vso skrb posvečamo razvojnemu oddelku. Ne moremo si namreč privoščiti, da bi čakali na kupce, marveč jih moramo z izdelki sami pridobiti. To pa nam trenutno še ne uspeva najbolje. Imamo moderne stroje, vendar v prostorih zadružnega in gasilskega doma ne moremo najbolje organizirati proizvodnje. Naš glavni cilj so tprej novi prostori. Ta problem sicer že nekaj časa rešujem«), vendar upam, da ga bomo v bližnji prihodnosti vendarle rešili,« ugotavlja Janko Kalan, predsednik delavskega sveta, ki je v podjetju že od začetka 1960. leta. Enako menijo tudi zaposleni. Prepričani so, da bodo potem lahko še več naredili, da se bo s teni tudi za; služek povečal. Z boljšimi delovnimi pogoji bodo tudi laže dobili nove delavcy, več bodo lahko namenili z* stanovanjsko grad,njo, za reševanj« nekaterih komunalnih in drugih problemov. Seveda pa pri teh načrtih in željah računajo tudi n*' pomoč in razumevanje občine in širše skupnosti. A. Zalar obrat So vodenj no, osebni dohodki so nekako na'občinskem poprečju. Morda je pri slednjih le malo preveč uravnilovke. Precejšnja sredstva pa podjetje in sindikat v njem namenjata tudi rekreaciji. Danes ima na primer vsak član kolektiva možnost, da lahko poceni preživi dopust na morju. In čeprav imamo ljudje v teh krajih poleti veliko dela, vse pogosteje odhajamo za nekaj dni tudi na morje. K skrbi za delavce pa sodi tufli pomoč pri gradnji in obnovi stanovanj. Mislim, da je doslej še vsakdo v podjetju, ki je zaprosil za takšno pomoč, le-to tudi dobil.« Lahko bi torej rekli, da je sovo* denjski obrat Jelovice majhna proizvodna enota, vendar pomembna, tako za podjetje in tudi za občin" kot celoto,še bol j pa za prebivalce in kraje v tem delu občine. A. Zalar Otroci poftienijo srečo Mirko Kalan Malo po poldnevu se je »princ« našega glavnega urednika s posadko, »glavnim« in avtorjem pričujočega zapisa, zagrizel v hrib proti Podjelovemu brdu. Po ozki vijugasti cesti, mimo raztresenih kmetij naju je pot vodila po podnožju Ermanovca do domačije Jožeta Rupnika-Gričarja po domače. Da imajo pri hiši številno družino, so nama dejali v dolini. Čeprav povsem na slepo, sva že pri prvem poskusu potrkala na prava vrata. S tem pa, kot se je pokazalo, posel še ni bil opravljen. »Moža ni doma,« je dejala žena Marija, »k sosedu je šel. Sicer pa sploh ne želim, da bi o na., pisali po časopisih « Vse je kazalo, da bo treba oditi praznih rok. Šele, ko sta »posredovala« domača dva fanta' in dekle, ter so vsi skupaj mami prigovarjali, naj vendar ne bo tako trmasta, je bil led prebit. Kajpak smo ob šilcu domačega potem prav lepo pokramljali. »Naša majhna domačija, vsega 12 hektarov velika, je zredila štiri- najst otrok,« je dejala Marija. »Šest' najst bi jih sicer bilo, pa sta d v* umrla. Najstarejšemu je 41, naj' mlajšemu pa 20 let. Danes so ra&' kropljeni po ysem svetu. Dve deklet' sta v Švici, dve v Avstriji, en fant v Nemčiji, ostali pa so bliže domu.« Ko smo spregovorili o otrocih ^ njihovih poklicih so domači poti"®' bovali kar »zemljevid«, da je'bil0 moč izbrskati vse potrebne podatke Ta zemljevid je bila fotografij*! 'izpred 13 let, ko so se zadnjič zbral' vsi otroci doma. In kot vidite, šlo je Anica je šivilja, Slavka izučen*1 poštarica, a zdaj dela v Alpini, M*1' lica kuharica, Jože čevljar, Franck*1 frizerka, Dorica zobna asistentki1' Franci komercialni tehnik, Domini* delavec, Milan šofer, Jožica delavk*« Cvetka gostinska delavka, Lojzka '"> Nikica delavki ter Edvard farm*' cevtski tehnik. ' »Ob sobotah in nedeljah se n*h vedno nekaj zbere doma,« je pripoji' nil sin Milan. »Očetu in mami p1'1' skočimo na pomoč pri delu. Kar z* vikend imamo to našo kmetijo. K(,t r Novinarski večer v Sovodnju Boli me, če vidim propadati kmetijo »Podoba kmetijstva v naših *rajih se je spremenila. Včasih 8mo sejali in sadili vse od ovsa do ječmena, prosa in ajde. Danes teh posevkov skoraj ni najti. Večina se nas ukvarja z živinorejo, daje tudi največ dohodka. Mleka odkupimo dnevno le okrog 300 litrov. Dohodek od 8ozda je pomemben le za tiste redke kmete, ki posekajo letno joče. Štiri otroke imam in računam, da bo ostal eden na domu. Ce bom pa spoznal, da bo v primerjavi z drugimi prikrajšan, mu bom svetoval, naj išče kruh drugje.« Sovodenjski zadružni okoliš je dosegel predvsem pri mehanizaciji in živinoreji največji napredek. Le redke so domačije brez kosilnice. Traktorji so se množičneje pojavili pred tremi, štirimi leti. Danes jih je prek 50. Vendar je pri nakupu mehanizacije, primerne za te kraje, kjer večkrat tudi najmočnejši stroj omaga in so delu kos le roke, precej težav. Zadruga je lani odobrila kredite za traktorje, le-teh pa ni. Enako bi lahko trdili tudi za obračalnike. Živinorejska »revolucija« se je začela pred 15 leti. Cikasto pincgavsko pasmo zamenjuje ob podpori zadruge simentalska in lisasta. Pred leti je zadruga kupovala predvsem na Štajerskem od 80 do 100 okrog 200 kilogramov težkih telic in jih dajala v pitanje. Splačalo se je. Prodajna cena je bila višja od nabavne. Danes je obratno. Telice za vzrejo prodajajo po 2350 starih dinarjev za kilogram, za kilogram spitane živali pa dobi kmet 1500 dinarjev. To pomeni, da redi kmet žival najmanj pol leta zastonj. »Naša zadruga s pospeševalno službo, za katero odgovarjajo trije agronomi, pomaga kmetom in jim svetuje,« nadaljuje Janez Treven. »Hranilno-kreditna služba deluje že več let in obrača precejšen denar. Za gradnjo gospodarskega poslopja ali nakup strojev lahko dofoi kmet do 2 stara milijona kredita z obrestno mero 3 odstotke. Kooperacijski krediti so druge vrste kreditov. Hranilna služba jih daje za nakup gnojil, semen in plemenske živine. Obresti dosegajo 6 odstotkov. Ti krediti so dobrodošli posebno spomladi, ko mora kmet Ignacovi piščančki 'Jane 2 Tre ven 70 do 80 kubikov lesa. Povprečni letni etat v naših kra-pa znaša 15 ali 20 kubikov.« Tako mi je pripovedoval Janez rVeven iz Laniš nad Sovodnjem, kniet iz vasi tik ob stari jugoslovan-?ko-italijanski meji, in vodja pro-'^vodnega okoliša Sovodenj Kmetijske zadruge Skofja Loka. Zadruga jnia v Sovodnju tudi trgovino z žepnino in stvarmi, ki se na kmetiji Potrebujejo vsak dan. Kupijo Jih v povodnju in jim ni treba v Škofjo £°ko, Gorenjo \7as, Cerkno ali Idrijo. ! ^družni proizvodni okoliš obsega {J^selja Sovodenj, Laniše, Pod jelovo £"do, Novo in Staro Oselico, ^obovše, Koprivnik in Javorjev dol t«* del Primorske: Cerkljanski vrh, in Mrzli vrh. Velikih kmetov, I ' j>m dajejo zemlja, živina in gozd pini dohodek, je le 10 ali 11. Ostali, tudi močnejši, so zaposleni. »Samo industrija ljudi lahko ?adrži doma,« pripoveduje Janez i lreven. »Kmetijstvo, pa naj je še .ko opremljeno in tudi dopolnjeno s kmečkim turizmom, jih JJe bo. Domače tovarne morajo j ?ati ljudem osnovni zaslužek, i kmetijstvo pa dopolnilnega. Ško-a» da bi ljudje še naprej odhajali p1 se vozili na delo v Idrijo, ! ^e**kno in Škofjo Loko. Boli me, vidim kmetijo propadati. V ^vodnju in okolici je nekaj sam-?kih starejših kmečkih fantov, V bodo težko dobili življenjske *jružice, pomočnice in gospodi-Je. Takim posestvom se obeta ,ragiČen konec. Sodim, da je za ^niečki poklic med fanti vseeno zanimanja kot med dekleti. e vem, kje je vzrok? Ali v 8Uovni šoli mladini ne povedo, a obstaja pri nas tudi kmečki j*°klic, nič manj vreden kot j yVtomehanik, električar itd. j.®ndar tako navduševanje mla-nič ne pomaga, če razmere za || a*voj kmetijstva ne bodo obeta- V Sovodnju oziroma njegovem delu, ki po besedah domačinov »še k mestu spada«, je 61-letni kmet Ignac Kržišnik postavil 11. marca leta 1967 nenavadni hlev. Preden stopiš vanj, moraš temeljito očistiti čevlje in v posebnem bazenčku pred vrati razkužiti čevlje. Šele nato prijazni gospodar Ignac odpre vrata. Znajdeš se pred na 30 stopinj Celzija centralno ogrevano dvorano, polno krmilnic in razsvetljeno z infra-žarnicami, ki gore noč in dan. Gorje, da bi ugasnile in centralna odpovedala! V hlevu ni štirinožnih rogatih živali, temveč več tisoč čivkajočih piščančkov, ki se ob vsakem obiskovalčevem gibu zdrznejo in plašno stisnejo drug k drugemu. Nebogljene rumenokljune živali pridejo v Kržiš-nikovo pitališče, ko so stare en dan. Potem jih gospodar in predvsem njegova žena Slavka in sin Marko noč in dan krmijo od 53 do 58 dni. Ko od 1,60 do 1,85 kilograma težke živalce odpeljejo in jih naslednji dan v klavnici Emone za-koljejo, pride v Kržišnikov hlev nova pošiljka 10.000 enodnevnih piščancev, ki jih je zvalila umetna koklja. To se ponovi petkrat na leto. Ignac Kržišnik, ki ima sicer 12 hektarjev skupnih površin in precej številno čredo pitancev, dobi za vsak kilogram žive teže piščancev 151 starih dinarjev. Kako je Ignac Kržišnik začel s ko-operacijsko rejo piščancev? L. 1965 je na kmetijskem sejmu v Veronu opazoval vzrejo brojlerjev. Drugo leto je na sejmu v Novem Sadu srečal prijatelja, ki je bil zaposlen pri kombinatu Pivka. Le-ta mu je pripovedoval o vzreji piščancev in ga navdušil. Na loški zadrugi se je zanimal za kooperacijsko rejo, vendar pravega odziva ni bilo. Odšel je na tedanjo ljubljansko Perutnino. Sprejeli so njegove namere in postal je kooperant. Sodelavec Perutnine dr. Herugoth mu je pomagal in svetoval. Ignac je naredil strogi obvezni tečaj rejca. 1. junija leta 1966 je dobil prvih 1500 enodnevnih piščancev. Kar v zgornje prostore skednja jih je dal. Želel je zgraditi novo pitališče. Perutnina mu je dala kredit brez obresti, pomagala mu je loška zadruga, doma pa so izbrskali vse skrite denarne rezerve. Leta 1967 je hlev sprejel prve piščance. Danes je Ignac Kržišnik eden redkih rejcev piščancev na Gorenjskem (v loški občini se s tem ukvarja še Franc Gantar iz Hobovš) in trdni sodelavec Emone iz Ljubljane, obrata Kooperacija. Obrat mu da piščance, krmila, strokovno pomoč, Ignac pa mora skrbeti za prostore, elektriko, vodo, razkužila, zdravila, vitamine itd. Na mesec plača za elektriko skoraj 300.000 starih dinarjev. Z vzrejo piščancev dobi veliko kvalitetnega gnoja. Sam ga niti potrošiti ne more. Da ga sosedom kot zahvalo za pomoč pri nakladanju vzrejenih piščancev. Ignac Kržišnik je s sodelovanjem z Emono pri vzreji piščancev zadovoljen. Tudi čez dohodek se ne pritožuje. Ce so kooperacijski odnosi čisti, urejeni in stimulativni, potem rejcu ni žal tudi noči, ki jih prebije ob živalicah. J. Košnjek naenkrat kupiti semena in gnojila, denarja na kupu pa toliko ni. Tretje ,sorte' krediti so srednjeročni krediti, ki jih dajemo za 5 ali 8 let, v izjemnih primerih pa tudi na daljšo dobo.« J. Košnjek Veliko zamisli, le časa je premalo Ignac Kržišnik vzredi v tem hlevu letno okrog 50.000 piščancev Janko Kalan Kulturno umetniško društvo Boštjan Jezeršek v Sovodnju je bilo ustanovljeno že leta 1946. V vseh teh letih je bila dejavnost društva enkrat bolj živahna, drugič spet manj, toda društvo je vendarle, živelo. Tako je tudi sedaj. Prav zelo živahno delo ravno ni, vendar pa je za delo vsakega društva tako kot drugje tudi v Sovodnju najpomembnejše, da ima društvo nekaj najbolj vnetih kulturnikov, ki spodbujajo ostale- V Sovodnju pravzaprav ni posebnih ovir za delo društva. Dvorana v zadružnem domu je dokaj velika, prostori za delo društva pa morda niso najbolj ustrezni, vendar so. »Naš največji problem je vsekakor deljen delovni čas naših članov. Za vsako delo, za katerega se v društvu zmenimo, je namreč treba usklajevati različne delavnike. Deljen delovni čas pa nas pri delu močno ovira. Ze od lanske jeseni se namreč trudimo, da bi postavili na oder igro, pa kaže, da nam bo to uspelo šele pred koncem letošnje sezone,« pravi predsednik društva Franc Pintar. Ni pa igranje edina • dejavnost sovoden jskega kulturnega društva. Še posebno ponosni so na to, da jim je uspelo obdržati kino predstave. »V zadnjem času smo namreč že razmišljali, da bi te predstave ukinili, ker so s prikazovanjem filmov preveliki stroški, obisk pa je včasih premajhen. Kljub temu pa vztrajamo, saj daleč naokoli ljudje ne morejo gledati filmov. Razen na televiziji seveda-Tako ni kina ne v Poljanah, ne v Gorenji vasi, le pri nas se lahko dvakrat na teden zberejo pri pred- leti so se Gričarjevi fantje in dekleta zadnjikrat zbrali vsi ičo streho. Se jim bo uresničila želja, da se bodo letos ponov-^bfali prav vsi pri mami in očetu 'i e,'«n(vsmo vsi otroci bili zadnji-IVj doma pred trinajstimi leti. je imela takrat rojstni dan. h() j daj se bomo spet srečali? Pri-n.K* leto ali pa že jeseni. To je Po!/* No, saj srečujemo se kar o^°st(). Prejšnjo nedeljo, ko je imel Praznik, nas je bilo doma tri- »Lepše se nismo imeli nikoli kot zdaj,« pravi mama. »Vsi otroci, razen treh, so že poročeni in prav pogosto naju obiskujejo. S seboj pa pripeljejo vnuke. Petnajst jih imava!« »No, saj tako hudo pa,res ni bilo,« je dejala mama, ko sva se poslovila in vrnila v dolino. J. Govekar Stanovanjsko podjetje Radovljica po poprejšnjem soglasju vlagatelja prodaja naslednje nepremičnine: družinsko stanovanjsko hišo v Kropi št. 20, enonadstropno in podkleteno, z uporabno površino 123 kv. m. Izklicna cena je 105.639 din. Prodaja se bo izvedla z zbiranjem pismenih ponudb, ki jih je treba poslati na naslov Stanovanjsko podjetje Radovljica do 20. aprila 1974 v zaprti ovojnici, na kateri mora biti označeno: ponudba za nakup stanovanjske hiše. Ponudnik mora vplačati 10 dni pred potekom razpisnega roka kavcijo v znesku 5 % od izklicne cene. Kavcija se vplača na račun številka 51540-601-12409. — Stanovanjsko podjetje Radovljica. Hiša je zasedena. Nosilci stanovanjske pravice imajo predpravico nakupa po določilih 34. čl. zakona o lastnini na delih stavb. Pogoji prodaje: 50 'I kupnine se plača takoj po podpisu kupoprodajne pogodbe, ostalih 50 % kupnine pa v 15 letih z 2 % obrestno mero. Kupec nosi vse stroške v zvezi s kupno pogodbo, to je legalizacijo podpisa, stroške zemljiškoknjižnega prenosa, prometni davek, stroške razpisa in eventualno druge podobne stroške. stavah ljubitelji filmske umetnosti,« pravi tajnik društva Janko Kalan. Na programu društva so seveda tudi pripravljanje raznih prireditev ob različnih praznikih. Posebno lepo jim je uspela novoletna prireditev, pa tudi obisk je bil izreden. »Kadar pripravimo igro,« trdi tajnik društva, »imamo vedno polno dvorano, saj nas Sovodenjčani radi pridejo pogledat.« »Z našim programom pa je tako,« meni tajnik društva, »zamisli imamo skoraj več, kot pa potem zmoremo opraviti. Ze nekaj časa si prizadevamo, da bi pripravili nekakšno veselo popoldne, pa se nam vedno ustavi pri težavah s časom. No, nekateri so tudi čez mero zaposleni, pa vseeno najdejo čas za delo v društvu.« Denarja v društvu ni veliko, saj dotacije skorajda ni. Tudi povezava z občinsko zvezo kulturno umetniških društev je dokaj slaba, in to, kot pravi tajnik, ni samo krivda društva. Društvo pa se lahko pohvali s sodelovanjem z mladinsko organizacijo. Tudi knjižnico imajo, kakih 350 knjig je v njej, vendar pa je zadnje čase izposoja skoraj docela zamrla. Ce bi samo po izposoji knjig ugotavljali, ali Sovodenjčani kaj berejo, potem bi bila slika kaj slaba. Tudi za potujočo knjižnico ni posebnega zanimanja. Sovodenjčani pa si gotovo knjige kupujejo v knjigarnah. L. M. Domačina brata Rihtaršič sta v soboto doživela svoj ognjeni krst. Na prvem javnem nastopu sta za Sovodenjčane, okoličane in goste iz svojih instrumentov — harmonike in orgel — izvabila nekaj poskočnih vi ž. Člani kulturno umetniškega društva »Boštjan Jezeršek« iz Sovodnja Mira Peternelj, Janko Bevk (na sliki) ter Tine Bašelj so na sobot tTVm večeru zaigrali krajši odlomek iz. igre »Iz viharja v zavetje«. Celotno delo bodo sovodenjski igralci že v aprilu zaigrali na domačem odru. « 1 1% 7 JLst JHfk * Konfekcija Mladi rod Kranj odbor za kadre razglaša prosti delovni mesti: w 1. FAKTURISTA 2. TRGOVSKEGA POMOČNIKA Pogoji: 1. ekonomski ali upravno administrativni tehnik 2. končana trgovska šola Pismene prijave z dokazili o strokovnosti sprejema splošni sektor, Kranj, Pot na kolodvor 2. Razglas velja 7 dni po objavi. Ko sem vstopila v Mlinarčkovo hišo v Sovodnju, kjer živita Angela in Lojze .Jereb, se niti predstavljati ni bilo treba. »Vi ste pa od Glasa, je že hkrati s pozdravom rekla gospodinja. »V časopisu smo prebrali, da boste danes prišli v Sovodenj in ker niste od tukaj, ste prav gotovo novinarka. Vstopnice za zvečer sva že kupila in ata se je že obril, da ne bova zamudila,« je nadaljevala. In že je hitela pristavljati vodo za kavico in ko je ata odprl še steklenico cvička, smo se že pogovarjali kot bi se poznali že dolga leta. Ata Lojze je bil rojen v Opalah nad Zirmi. Njegov oče je imel majhno bajto iti veliko otrok. Kar osemnajst se mu jih je rodilo v dveh zakonih. Lojze je bil trinajsti. »Devet let tni je bilo, se spominja, ko sem šel k sosedu za pastirja. Denarja nisem dobil, le vsako leto so mi kupili hlače in včasih klobuk, da sem mogel v nedeljo k maši. Tri gospodarje sem zamenjal in iz pastirja sem zrasel v hlapca.« Ko mu je bilo devetnajst let, gaje sosed, ki je imel sina čevljarja, vprašal, če bi se hotel izučiti tega poklica. »Tega sem bil zelo vesel. Čevljarja sem si predstavljal kot gospoda. Pozimi je hodil od kmeta do kmeta, sedel je na toplem v hiši, zbijal in šival čevlje in dobro jedel. Jaz pa sem bil vse dni le v hlevu in na ,štali' in sem v hišo hodil le jest. Seveda potem ni bilo tako prijetno kot sem si predstavljal. Zlasti tedaj ne, ko sem bil vajenec.« Kot izučen čevljar je Lojze najprej delal pri Gantarju v Novi vasi pri Zireh-petnajst Jet. Po vojni pa je bil vse do upokojitve zaposlen v Alpini. V tem času se je oženil prvič in v zakonu se mu je rodilo šest otrok in potem še drugič, vendar je spet ostal sam. »Nekoč sem, približno šest let je od tak rat, bil po opravkih v Sovodnju. Srečal sem se z Angelo. Poznala sva se že od prej. Ker sva bila oba vdovca, sva drug drugemu potarna-la, kako sva osamljena in potem sva se drug drugega usmilila in se vzela,« se sme jet a in se hudomušno spogledujeta. Lojze je s seboj prinesel čevljarsko orodje in že kmalu po prihodu v Sovodenj, je imel dovolj dela s popravili in tudi nove čevlje še zbije. I'a še enega kon jička ima. »Ze dobrih petdeset let se ukvarjam tudi s čebelarstvom. Prvi panj sem kupil za svoj prvi zaslužek v tovarni. Seveda ni dovolj samo postaviti čebelnjak in vanj vložiti panje, s čebelami je tudi veliko dela. Pa veselje je treba imeti.« Popoldne šola sameva Poljanski hribi, kakorkoli so že privlačni in lepi za dolince, pa so lahko posebno pozimi velika prepreka na poti v dolino. Takrat je pot nemalo težavna za šolarje, ki morajo pregaziti pot do podružnične šole v Sovodnju, naprej proti Gorenji vasi, kamor hodijo šolarji od 4. razreda naprej pa je potem pot z avtobusom že precej lažja. Kadar zapade visok sneg, pa so kak dan ali dva poti za nekatere kraje tod okoli za otroke še posebej povsem neprehodne. »Zadnji sneg, ki je zapadel v začetku marca, je bil previsok za otroke iz Stare Oselice in še nekaterih krajev, ki so tudi ob lepem vremenu oddaljeni od Sovodnja kako uro hoda,« pravi vodja podružnične šole Franc Pintar. »Naša štiriraz-redna šola v Sovodnju ima zelo velik teritorij, saj jo obiskujejo celo otroci iz sosednje idrijske občine. Večina otrok mora prehoditi pot do šole. Mislim, da se od 50 učencev le štirje vozijo. Za naše kraje ni uporabno niti kolo, saj ni da bi tiščal v tak breg kot ponekod je, še kolo.« Sola v Sovodnju je ena od šestih podružničnih šol centralne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Kombiniran pouk v nižjih dveh razredih ima Dragica Gnezda, višja razreda pa Franc Pintar. Učenci imajo pouk samo dopoldne, le zdaj je živžav v šoli tudi popoldne, ko se privajajo na šolske klopi tudi otroci iz male šole. »Popo|dne pa naša šola običajno sameva,« pravi učitelj Pintar. »Zaradi oddaljenosti otrok je dokaj težavno organizirati kakšno izven-šolsko dejavnost, pa tudi starši radi vidijo, da otroci postore tudi kaj doma. Zgodi se tudi, da zaradi dela na kmetiji trpi tudi šolsko delo. To pa predvsem jeseni in spomladi.« Sola ima tudi telovadnico, v kateri je oprema primerna za vadbo nižjih razredov, vendar pa prostor za kake igre ni povsem primeren, saj je prenizek. Zdaj ko se je začelo lepo vreme, pa bodo otroci tako veliko zu- naj, posebno na dvorišču. Tam so postavili mizo za namizni tenis, radi pa se pomerijo tudi v košarki. Prav zdaj si prizadevajo, da bi ta prostor primerno uredili. Šola je že kupila koše, mladinska organizacija, s katero šola lepo sodeluje, pa je poskrbela za mrežo okoli šolskega dvorišča, da ne bo prav vsaka žoga ušla po bregu navzdol. Ko smo že pri urejanju šolskega dvorišča, je Franc Pintar pohvalil prizadevne učence, ki so lani pomagali pri zaključnih delih za novo kanalizacijo. »Ali podružnična šola, kot je vaša, v opremi kaj dosti zaostaja za drugimi šolami?« »V opremi morda niti ne, saj smo letos dobili nekaj sodobnih učil kot so grafoskop, diaprojek-tor in magnetno tablo. -Je pa stavba že precej stara in dotrajana, vzdrževanje take stavbe pa je drago.« Morda še posebnost podružnične šole v Sovodnju: vsi učenci si lahlto za minimalno odškodnino sposodijo šolske učbenike iz šolske knjižnice. To, za kar se nekatere šole v drugih občinah že nekaj časa prizadevajo, a jim uspeva le delno, je šolam na tem področju uspelo. Prav vsi učenci brez izjeme dobe učbenike v šoli. Po zaključenem četrtem razredu je seveda treba na centralno šolo v Gorenjo vas, kjer Sovodenjčani zaključijo osemletno šolanje; no, morda kdo občepi tudi v kakem nižjem razredu, tako kot se dogaja povsod drugod. »Kavno jih s kolegico dobro vpeljeva v šolsko delo, ko dobijo izkušnje v nastopanju na raznih prireditvah, pa je četrti razred zaključen in spet se začenja delo z novimi učenci. Kam gredo po osemletki? Zelo različno. Zadnje čase se jih vse več odloča za srednje šole, vozijo se v Škofjo Loko in v Ljubljano, precej jih gre v poklicne šole, saj jih čaka delo v teh industrijskih obratih, ki jih imamo v Sovodnju, nekaj pa jih seveda ostane tudi doma na kmetijah, zraven pa hodijo še na delo, da je kak dinar več pri hiši.« L. M. Ročno delo še nikoli ni bilo dobro plačano Vsako leto so mi kupili hlače in včasih klobuk Prek 200 gledalcev v dvorani sovodenjskega zadružnega doma je z zanimanjem prisluhnilo več kot dve uri dolgemu programu. Čeprav je bilo klekljanje čipk še ne tako dolgo nazaj ena od glavnih zaposlitev žena in deklet in postranski zaslužek marsikaterega moškega, danes v Sovodnju že težko najdemo čipkarico, ki se s to zanimivo in zahtevno obrtjo ne bi ukvarjala le priložnostno. Domača tovarna Termo-pol in obrat Jelovice ter drugi obrati v Poljanski dolini jim nudijo dovolj priložnosti za zaposlitev in boljši zaslužek. Zato se le redka dekleta še naučijo predevati klekeljne. »Sedem let mi je bilo,« se spominja Helica Kržen iz Sovodnja, »ko sem se naučila klekljati. Tedaj smo doma, rojena sem bila v Lanišah, vsi delali čipke. Atu je šlo to delo še najbolje od rok. Le dve starejši klekljarici v Sovodnju sta ga ugnali. Naslednjo zimo sem že s kleklja-njem zaslužila toliko, da sem si za pomlad kupila novo obleko. Kako sem bila važna, ko sem se v nedeljo srečala z drugimi otroki.« »Kakšne so bile včasih čipke?« »Vzorci so bili veliko bolj zapleteni kot so pri moderni čipki. Nekatere so znale izdelati le najbolj izurjene čipkarice. ,Špice' so sestavljale ,cvetke, krogi, ribice, talarčki' in drugi vzorci.« »Kam ste čipke prodajali?« »Naša mama so jih nosili v Ziri. Tam jih je odkupoval velik vaški trgovec. Ko so se vrnili, smo imeli doma pravi mali praznik. Četrt kilograma sladkorja so kupili, pa za dinar čaja in pol litra vina. In doma smo pili pravi čaj s pravim sladkorjem in vinom. Drugače smo tedaj poznali le saharin. Ker je bila meja z Italijo blizu, so čipke nekatere korajžne ženske nosile prodajat v Idrijo, ki je bila takrat na italijanski strani. Nazaj so prinesle rute, perilo ali blago za obleko. Ze takrat je obleka, ki je bila kupl jena prek meje, vel jala za bolj ,nobel\« ».Je bil zar.lužek dober?« »Zelo slab, a ker drugega ni bilo, je vsak dinar prav prišel. Sedaj je zaslužek veliko boljši, čeprav ročno delo še nikoli ni bilo zares dobro plačano.« »Kdaj je čipkarstvo začelo zamirati?« »Prva leta po vojni se je v Sovodnju klekljalo kot še nikoli prej. Tedaj niti za moške ni bilo zaposlitve in so se nekatere družine preživljale samo z izdelovanjem čipk. Ko pa je steklo delo najprej na" žagi in zatem v mizarskem obratu in ko so odprli Termopol, so najprej Kaj pa mama? Ko je šla v pokoj. ; skoraj pol leta je že tega, je poiskala na podstrešju punkelj in klekeljne in ob zimskih večerih spet dela čipke. »Majhno pokojnino imam in da , i me ne bi ata dali služit na kmete, moram še malo zaslužiti,« pravi. L. Bogataj vrgli punkeljne v kot možje. Za njimi pa so čipkarstvo začjje opuščati tudi ženske.« »Boste ostali zvesti klekljanju?« »Najbrž, če bo le zdravje dopuščalo. Na to delo sem se že tako navadila, da brez njega skoraj ne bi mogla. Pa tudi časa imam dovolj. Otroci so odrasli in živijo po svoje. Da mi ne bi bilo dolgčas, rada sedem za punkelj.« Med našim enodnevnim obiskom v Sovodnju smo se minulo soboto seznanili tudi s 76-letno Alojzijo Kosmač, kmetico, gospodinjo in kleklja-rico, ki sta jo novinar in fotoreporter zalotila pred pragom njene skromne domačije. Spretno kot kaka mladenka je vihtela lesene klekeljne, na hrbtu starega punklja pa so zapleteni vzorci pravkar začeli dobivati obliko prelepega okrasnega prtiča. Vse življenje, od (i. leta dalje, izdeluje čipke, je poved (d a in žalostno pristavila, kako danes za to žlahtno obrt pri mladih ni nobenega, zanimanja. Včasih so ji bili menda vdani fantje in dekleta, možje in žene. In zdaj? Zdaj je v Sovodn ju le še 10 aktivnih čipkaric. »Preslabo nas plačujejo,« je ugotovila Kosm očeva- in otožno dodala, kako so čipke po vojni prinašale v hišo več denarja kot ga je zaslužil mož — golcar v enem mesecu. Ko smo si potlej segli v roke, ni nihče niti sluti/, da bo nenadna smrt že čez tri dni prekinila Lojzkine načrte. V torek so spretni prsti obmirovali — za zmeraj. Kdo ve, ali jim je uspelo dokončati tisti čudoviti prt i ček? Pričujoči prispevek zato posvečamo spominu na njihovo lastnico, spominu na klekljanje in k/ek/jarice, ki jih je zdaj v prijazni vasici pod Ermanovcem ostalo samo V-l. (!. — Koto: F. Perdan Pagonov France pripoveduje Ce kam, potem v Sovodnju moraš zaviti k Francetu Pagonu, 74-letne-mu upokojenemu cestarju, ki je pravi živi leksikon. Kljub grčavim dlanem bolj spominja na častitljivega univerzitetnega profesorja kakor pa na Človeka, ki sta tnu bila kramp in lopata 35 let neločljiva sopotnika. Dasi v osebnih dokumentih piše, da je končal le nekaj razredov osnovne šole, ima v glavi več kot marsikateri akademik z doktorskim naslovom. Tokrat smo ga obiskali predvsem zaradi bogatega arhiva dokumentov o preteklosti okoliških vasi, arhiva, ki bi zagotovo navdušil slehernega etnologa. Brez oklevanja je ustregel naši prošnji ter odprl predale, polne starih zabeležk, rokopisov in listin — pa še pomagal nam je izločati najbolj sočne podatke za novinarski večer. Brez Pagona, denimo, bi najbrž nikoli ne izvedeli, da so leta 1919 v Sovodnju razsajale črne koze, za katerimi je v kratkem času pomrlo 10 ljudi. Kpidemija je bila verjetno posledica neurejenih povojnih higienskih razmer. A pustimo črne koze in raje poglejmo, kateri možje so v preteklem stoletju, v dobi, ko je sovodenjski kot doživljal največji razcvet obrtništva, ponesli slavo poljanske nadarjenosti daleč čez meje loškega ozemlja. Kot najstarejšega vsekakor velja omeniti rezbarja Antona Zajca (1819—1H71), znanega izdelovalca cerkvenih oltarjev. Obvladal je tri tuje jezike ter v svoji delavnici zaposloval H pomočnikov. Umrl je med potovanjem po Hrvaški in počiva na pokopališču v Karlovcu. Antonov brat Franc v podobar-stvu tudi ni bil od muh, vendar ne dosega slovesa sina" Ivana Zajca, akademskega kiparja, avtorja čudovitega spomenika Franceta Prešerna pri Tromostovju v Ljubljani. Ob odprtju so Zajčevi sodobniki, puritanski meščanski veljaki, zagnali strašen hrup in pisarili o javnem pohujšanju, toda umetniška vrednost plastike je kmalu odpihnila pomisleke »zagovornikov morale«. Ivanu so kasneje zaupali klesanje Slomškovega spomenika v mariborski stolnici. In že smo pri kovaštvu, pri umetnosti, ki je vaškim rokodelcem nudila največ možnosti, da izpričajo prirojeni talent in iznajdljivost. Izstopa zlasti mojster Janez Kržiš-nik, rojen 1H(>7. v Koprivniku. Kose je z 42 leti priženil na majhno sovo-denjsko kmetjjo pri Korenincu in si tam uredil skromno delavnico, so začeli v Sovodenj zahajati gosposki kupci od blizu in daleč. Janez je namreč znal neprekosljivo spretno kovati kuhinjske nože. S tolminskimi žepnimi nožici in svedri-povžarji pa je širom po Gorenjski zaslovel Kržišnikov sodobnik in prijatelj, tri leta mlajši Anton Jereb. IJmel je tudi popravljati vsakovrstne stroje in mehanske naprave, ki so polagoma, vendar zanesljivo izpodrivali primitivno ročno orodje. Danes niti Janez, niti Anton ne najdeta posnemovalcev. Nekoliko nenavaden, a pri kmetih močno čislan »as« kladiva in nakovala, je bil Martin More. Leta 1H7H je v Sovodnju odprl pravcati industrijski obrat v malem ter prvi v Sloveniji razvil postopek izdelovanja železnih osi za tovorne vlečne vozove, ki so kmalu zasenčili prejšnje lesene. Moretova kovačija še danes nadaljuje tradicijo njenega ustanovitelja, vodi pa jo Martinov vnuk Franc. Je zadnji zasebni kovač v Poljanski dolini in zlepa ne bo ostal brez posla. I. Guzelj Poštenost mesarjev na tehtnici »gospodinj« je prejšnji petek v 13 prodajalnah Kesa nakupilo za 909,55 dinarja mesa in mesnih l*delkov. 9 je bilo oškodovanih za 33,87 dinarja, v 4 prodajalnah pa bi bil lahko račun večji. — Ni vseeno, če namesto stegna dobite bočnik — Akcija kranjske tržne inšpekcije vseJe m^ado pitano govedo ali ni; ali je bočnik ali stegno? Gospodinje eno> kakšno meso naročite in kaj potem dobite. Razlika je tudi v ceni. Povod za akcijo, ki je bila prejšnji sr Vr* dopoldne v večjih potrošniških ' ediščih v Sloveniji, so bile precej nilf0Ste Plombe in pritižbe potroš-m na pravilnost poslovanja barskih podjetij in prodajaln in Qa Poštenost mesarjev. Republiški |. Bani so pravzaprav akcijo priprav- hot Že -ie časa> NaklJuCJe Pa Je to • je PreJšnji petek, i fej ravno v času, ko smo pri nas z a svojevrstni »mesni krizi«. Gre zarVr da je trenutno mesa dovolj nek znane omejitve izvoza mesa v sk ,ere države evropske gospodar- pra m Upnosti- ie torej tokrat za m^sv^ost poslovanja in poštenost SrA^ycija se je v večjih potrošniških don ulh zaCela točno ob 10- uri i lišk° Gorenjsko so se repub- Inan organi odločili, da je treba ska lli preskus v Kranju. Kranj-I lotil tržna inšpekcija se je akcije 12 av.sodelovanju s sanitarnim in »nišr erinarskim inšpektorjem. Na-koiiuen^ g()SP0dinje so dobile nalogo, • izdelb m kakšnega mesa in mesnih t Pov- n?V ^orajo kupiti. Vsaka naku-|Hia Je Pred prodajalcem oziro-hla„ mesarjem spravila kupljeno liti v naPrejypripravljeno vrečko 8kui^tevala račun. Potem pa je vse Čak iJ °ddala inšpektorju, ki jo je i tlaku Prefl mesnico. Takoj po ^Pek so meso v prostorih (tržne in-dan;Clf'e, stehtali na posebni, pregle-s°del tni°i- Pri tem pregledu sta i tia»-oi(-Va'a tudi sanitarni in veteri- arsk' inšpektor. PIČLA POŠTENOST i arn|šljene gospodinje so obiskale Živjj "Ofialn mesa: 7 pri Kmetijsko ! Km^f-^ k°nibinatu Kranj, 3 pri ; Lok-, Jrkem gospodarstvu . Škofja i ^seh pri Veletrgovini Živila in 2 blij, ' na mesarja. Takšen sestav pri-Mln ° Ustreza tudi razmerju proda-I *i"ar>; *?\e8a in mesnih izdelkov v , občini. Prod«- ^^Podinje« so v,omenjenih ^sn • ah Plačale za kupljeno i vSakjl ,n izdelke 909,55 dinarja ali Uj?ot" poprečno 70 dinarjev. Prva bila h P° Pregledu in analizi je Pfaviln 80 cene mes» v podjetjih1 Pomet?e' drugimi besedami to h°hen • omenjena podjetja v P^im*!'m. Primeru niso navijala cen j prekrške. Pošast A? l)a je bila slika v |Je bil Prodajalnah. Kar precej , lo Primerov, da jeziček na I • . tehtnici ni segel do črte, ki označuje poštenost. To se je ponekod pokazalo v pičli teži, v prevelikem znesku glede na težo, ali pa je bilo meso drugačno kot je cena zanj. Najbolj je zarobila, če tako rečemo ceno, centralna poslovalnica oziroma prodajalna mesa in mesnih izdelkov pri Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj na Maistrovem trgu. »Gospodinja« je tod morala odšteti 106,90 dinarja. Kupila je štiri vrste mesa oziroma izdelkov. Pregled in analiza pa sta pokazala, da je bilo to blago vredno 93,56 dinarja. Pri vsaki vrsti mesa je bil znesek večji kot je dovoljen, najbolj pa pri telečjem mesu, kjer je razlika V škodo kupca znašala kar za 12,60 dinarja. Sicer pa je neupravičena razlika v tej prodajalni znašala 13,34 dinarja. Podobno, morda le za spoznanje bolje, je bilo tudi pri sosedu — v prodajalni Kmetijskega gospodarstva Škofja Loka na Maistrovem trgu (v kotu). Tod je znašal račun 76 dinarjev, kupljeno meso pa je bilo vredno 67,53 dinarja; torej 8,81 dinarja v škodo kupca. Do razlike je prišlo, ker je »gospodinja« dobila svinjski bočnik in ga plačala po ceni za svinjsko stegno. (Kilogram svinjskega stegna je namreč 9 dinarjev dražji od kilograma boč-nika). V tej prodajalni pa so bili tudi radodarni s kostmi. Čeprav je posebej kupila 300 gramov kosti, je prodajalec na govejo zarebrnico dodal še nekaj vranice in 80 gramov kosti. Tega pa ne bi smel, ker se pri mesu, kjer vraščene kosti niso izločene (zarebrnica, rebra, prsni koš) kosti ne sme dodajati. Pravzaprav se praviloma meso prodaja brez kosti in jih kupec lahko naroči posebej in tudi posebej plača. Goveje kosti so po 3,20 dinarja ža kilogram, svinjske pa po 2 dinarja. Omenjeni dve prodajalni po velikosti prekrška hitro dosega Alojz Sodnik, zasebnik iz Tupalič pri Preddvoru. Inšpektorji so ugotovili, da prodano goveje meso ni bilo od mladega pitanega goveda (ki je dražje), ampak čisto navadno goveje meso. Za kranjsko klobaso pa je nakupovalka plačala 38 par preveč. Račun je tukaj znašal 73,70 dinarja, lahko pa bi le 68,67 dinarja. Neupravičena razlika je torej znašala 5,03 dinarja. Tem primerom potem sledijo prodajalna KZK na Kokrici (2,55 di- narja preveč), prodajalna Veletrgovina Živila v Globusu (1,88 dinarja), prodajalna KZK na Titovem trgu (1,09 dinarja) in prodajalna Kmetijskega gospodarstva Škofja Loka na Orehku (0,29 dinarja preveč). Zanimivo pa je, da se je en mesar zmotil tudi v korist potrošnika. Svinjsko stegno je zaračunal 7,65 dinarja premalo, hkrati pa kranjsko klobaso za 25 par preveč. Tako se je pri skupnem znesku zmotil za 6,93 dinarja v svojo škodo. Edini, ki bi lahko vsako vrsto kupljenega mesa zaračunal več kot ga je, je bil zasebnik Franc Kalan iz Stražišča. Račun v tej prodajalni bi bil lahko za 2,90 dinarja večji kot je bil. Končen pregled pokaže, da so »gospodinje« plačale v devetih od 13 prodajaln za 33,87 dinarja preveč. V treh prodajalnah je bil račun manjši kot bi bil lahko, vendar so tod nekatere vrste mesa zaračunali preveč, druge pa premalo. In le v enem primeru, kot rečeno, je bil znesek pri vsaki vrsti mesa manjši kot je dovoljeno po ceniku. Ce pa vzamemo poprečje, so gospodinje v vseh 13 prodajalnah plačale za 4 odstotke več, kot bi smel znašati račun. Ali z drugimi besedami: pri vseh 13 kupcih so imeli končno korist (če o njej lahko govorimo) mesarji in ne potrošniki. BOČNIK ALI STEGNO NI VSEENO Za konec dodajmo še dve, tri ugotovitve. Svoje čase si v prodajalnah mesa lahko prebral tudi takle napis: »Pomni draga, da meso se brez kosti ne vaga!« Ali pa: »Biki, krave, ovce in koze, brez kosti nikjer se ne dobe.« No, danes je, vsaj kar se cen tiče, malce drugače. Za meso je takšna, za kosti pa drugačna cena. Seveda je kosti tudi treba prodati. Kaže pa, da danes mesarji kosti kar radi prodajajo. Akcija je namreč pokazala, da so ponekod namesto govejih dali tudi svinjske kosti. Ponekod pa so jih tudi računali kar po enotni ceni. Druga ugotovitev, ali bolje povedano nasvet, je, naj bodo gospodinje pri nakupu mesa čimbolj pozorne. Za nekatere včasih slišimo, da so še celo preveč »sitne«. Najbolj pametna je ravno pravšnja mera. Toliko pozonosti vsekakor velja posvetiti vsakemu mesarju, da ne boš dobil bočnik, plačal pa stegno. Bočnik je namreč le precej cenejši od stegna. In še nekaj. Kaže, da se včasih nekateri mesarji zmotijo tudi pri kranjskih klobasah. Prodajajo jih kar po kosih, čeprav je cena odvisna od teže. Med to akcijo je bilo kupljenih sedem kranjskih klobas. Kar štiri so bile predrage — od 3 do 38 par. Zvedeli smo, da bodo v prihodnje inšpektorji še imeli tovrstne in podobne akcije. Gre za poštenost, točne tehtnice in pravilno računanje. In tokrat? Primerno prekrškom boTlo izjemno hude tudi kazni. A. Zalar Če si mladost nadene modro uniformo Kadeti iz Tacna vnašajo »prepih« v miličniške vrste »To so sitni! Niti na stranskih poteh nisi več varen pred njimi,« se mi je oni dan potožil bežni znanec, ki mu bodo oblasti zaradi vožnje pod vplivom alkohola v kratkem odvzele vozniško dovoljenje. Seveda je imel v mislih miličnike. Le-ti so namreč resnično vedno bolj »sitni«. Vedno popolnejši je nadzor nad cesto, vedno manj kršilcev uide roki pravice. Pa ne samo prometnih kršilcev, ampak tudi drugačnih sort flčflričev, katerih podvigi so skregani z normami in zakoni naše družbe. GOLOBRADI DETEKTIV In kje tiči vzrok podvojene aktivnosti zaščitnikov reda, miru in varnosti? Skrivnosti pravzaprav ni, kajti pozorni so gotovo opazili, da so vrste mož v modrih uniformah zadnja leta močno narasle. Pomnožila jih je stotnija mladih, neredko še golobradih fantov, bivših gojencev Strokovne šole republiškega sekretariata za notranje zadeve v Tacnu, ki jo bo letos jeseni zapustila že peta generacija kadetov. Vendar nas tokrat sama šola ne zanima. Ne zanimajo nas učni programi in posebnosti v procesu vzgoje, marveč bolj njeno potrjevanje v praksi. Preprosteje povedano:«slišali bi radi, ali in kako so v Tacnu pridobljeno znanje diplomanti prenesli v stvarnost, kako so ga uporabili na svojem novem delovnem mestu, pri reševanju tekočih problemov. Kot vzorec smo vzeli postajo milice Škofja Loka, kjer je med skupno 28 uslužbenci (vštnvši oddelka v Zireh in Železnikih) 13 mlajših od 25 let. »O kadetih vse najlepše,« pravi komandir postaje Andrej Bolčina. »Reči moram, da tacenska ustanova ni omogočila le učinkovitega premagovanja kronične kadrovske stiske in neobhodno potrebnega pomlajevanja milični-ških enot v Sloveniji, temveč je hkrati bistveno dvignila kvaliteto storitev — če smem uporabiti izraze iz slovarja gospodarstvenikov. Izborna teoretična podkovanost, obča razgledanost, poklicna vnema, elan in ambicioznost mladih ter izkušenost in rutina zrelejših kolegov sta idealna kombinacija, ki nenehno povečuje odstotek uspešno rešenih zadev.« Kadet mora najprej prestati polletni pripravniški staž, namenjen vpeljavanju v terenske naloge. Načeloma naj bi se ta čas »na lastno pest« ne loteval nobenih zahtevnih stvari, dejansko pa mu preprostejše naloge zaupajo že po dveh, treh mesecih. Sem sodi zlasti opazovalna služba, o kateri vemo, da predstavlja osnovno obveznost sleherne PM in da vključuje urejanje prometa, obravnavanje lažjih nezgod, prekrškov ipd. »V glavnem napredujejo izredno naglo, znatno hitreje kot so nekdaj napredovali civilisti s končano osemletko, sprejeti v miličniško druščino brez poprejšnje specialne izobrazbe. Navedel bi zgolj primer nadarjenega novinca, ki je šolskim klopem dal slovo komaj pred 9 meseci; čisto samostojno je razvozljal zapleteno tatvino in razkrinkal storilca,« pripoveduje komandir. Upoštevajoč dejanske potrebe, znaša primanjkljaj na loški postaji milice natanko 8 oseb. A Bolčina ne godrnja. Da so bile v preteklosti zadrege še dosti hujše, pristavlja. Le kadar steče beseda o preventivi, postane zlovoljen: »Kakor kakšni prezaposleni zdravniki smo: ravno dovolj nas je za .zdravljenje' in precej premalo za odstranjevanje virov »bolezni'. Toda vprašanje preprečevanja kriminala že presega okvire pričujočega razgovora, kajne?« PROČ S PREDSODKI! Medtem je v pisarno stopil miličnik Branko G'elar, po starosti (23 let) in stažu (2,5 let) eden od zastopnikov mladega rodu, po sposobnostih in delovnih metodah pa prekaljen maček, ki ne zavzema zaman položaja vodje obhodnega okoliša. Opravlja tudi funkcijo predsednika 15-članskega aktiva ZMS škofjeloške PM. Kot so mi potihem zaupali, je izboren organizator in sodi v krog gorečih pobudnikov odpiranja navzven ter navezovanja stikov z občani. »Menim, Branko, da si si izbral enega najtežavnejših poklicev,« sem pripomnil. »Morda res, ampak drugače skoraj ni moglo biti. Pripadnost organom javne varnosti je nenapisana družinska zapoved; cel kup sorodnikov dela pri UJV. Posel sicer ni mačji kašelj, ampak ko se privadiš, gre ... Okolje oblikuje človeka, okolje določi, ali bo miličnik dober ali slab. Jaz, recimo, sem zorel v Loki. Kot začetnika so me starejši tovariši in predstojniki lepo sprejeli. Sploh nam, mladim, nudijo obilico možnosti osebnega razvoja, osebnega uveljavljanja, saj pustijo, da lahko pokažemo svoje sposobnosti.« Škofjo Loko Celar seveda pozna v obisti. Na utrudljivih nočnih obhodih je odkril temne in svetle plati častitljivega kraja, zaznal pritajeni utrip ulic in preučil navade njihovih prebivalcev, ki so »kar v redu«. Moti ga le pretirana brezbrižnost ljudi, spričo katere družbena samozaščita na zaživi tako kot bi morala. Pogreša tudi solidarnost do someščanov v zagati ter pripravljenost za sodelovanje s preiskovalci. Podeželani so znatno bolj prijazni, bolj komunikativni in bolj voljni, pomagati, ugotavlja. Potlej se je v pome nek spet vmešal komandir Bolčina in povedal, da je po prihodu kadetov navzlic predsodkom in odporu čutiti svež veter v odnosih mfcica — državljani. »Polagoma smo od mrtvih obudili športno in telesnovzgojno aktivnost, naši fantje so včlanjeni v številna društva in klube, v ZMS in v SLO, prek 90 odstotkov jih je komunistov, vsi pa radi pomagajo, kadar organiziramo predavanja, srečanja ali tekmovanja. Ni moč spregledati, da je bil storjen pomemben korak naprej.« »Mladost je norost, čez vodo skače, kjer je most.« Drži! Toda edino mladost zmore rušiti pregrade okostenelih pojmovanj in nezaupanja. In v modrih uniformah ta lastnost nikakor ni nedobrodošla. I. Guzelj Lfch Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka Prodajajo na javni licitaciji 3. aprila naslednja osnovna sredstva: začetna cena: 1. osebni avto zastava 750, KR 65-20, letnik 1969 3000 din 2. osebni avto zastava 750, KR 65-09, letnik 1969 3000 din 3. osebni avto zastava 750, KR 64-66, letnik 1968 3000 din 4. osebni avto zastava 750, KR 65-19, letnik 1969 3000 din 5. osebni avto zastava 750, KR 65-17, letnik 1969 3000 din 6. osebni avto zastava 750, KR 65-21, letnik 1969 3000 din 7. 2 stabilni naftni peči za taljenje Al zlitin 8. druga osnovna sredstva po spisku Ogled osnovnih sredstev bo v torek, 2. aprila v obratu Vincarje od 12. do 13.30. Interesenti morajo vplačati 10 % kavcijo od začetne izklicne cene in jo oddati v pisarni OE Vzdrževanje najkasneje, do 3. aprila do 11. ure. Pismena licitacija se bo izvedla 3. aprila ob 12. uri, objava rezultatov ob 13. uri. zbrali smo družinski pomenki Vipravna ogledalca za v torbico, ki na eni trani kažejo normalno, na drugi povečano n nc zapirajo s posebnim patentom, imajo { vseh barvah naprodaj v Zarjini PARFU-vfKRIJI na Jesenicah. Oena: od 18,20 do 24,20 din za vas ^ M llL# J*lk Jfell Sobota, 30. marca 1974 Marta — Plašč za vas je krojen športno in je muli dolžine. Zapenja se z enorednimi gumbi. Zadnja stran ima razporek na gumbe. Plašč je v pasu rezan. Ima dva žepa v prsni višini in- dva večja pod prerezom. Hrbtni in prednji vstavljeni del pod rameni sta prešita z grobimi šivi. Ti so tudi na žepih in zunanjem delu rokavov. Plašč ima manjši ovratnik in pas. Razvojna sosledja otroške igre v predšolskem obdobju Strokovnjaki so ugotovili, da obstajajo tipični načini in oblike igralne dejavnosti otrok v raznih starostnih obdobjih in razne oblike medsebojnih odnosov v igralnih skupinah. Prav na osnovi teh dejstev je mogoče ugotavljati, ali posamezen otrok v razvoju igralne dejavnosti zaostaja ali se razvija kot poprečni otroci ali pa razvoj prehiteva. Pri tem pa seveda moramo upoštevati otrokove možnosti za razvoj, kamor sodi otrokovo zdravje, prirojene dispozicije, okolje z materialnimi in kulturnimi pogoji ter vse vzgojne vplive. Kako si sledijo načini in oblike igralne dejavnosti pri otrocih v posameznih starostnih obdobjih? Dokler otrok še ne zna uporabljati rok, rad gleda živo-barvne predmete, ki visijo na vrvici ob otroški posteljici in se rahlo zibljejo v zraku. V ' drugi polovici prvega leta ima otrok rad stvari, ki jih preklada po rokah, z njimi ropota in jih grize; za to so primerne novejše igračke iz plastike (velik obroč, na katerem visijo majhni obročki). Ko je star otrok leto in pol, se rad igra tako, da vtika manjše stvari v večje in jih vlači po sobi. Dejstvo je, da otrok igrače najprej poriva pred seboj po tleh, šele kasneje jih vleče za seboj. V tem starostnem obdobju ima otrok rad kozice, lonce, cedila, žlice itd. • Ko se otrok približa drugemu letu starosti, že začenja posnemati odrasle. Najbolj posnema vsakdanja opravila matere in očeta kot so pometanje, pomivanje posode, britje itd. Ko pa prekorači drugo leto, postane n jegova domišljija bolj ustvarjalna. Otrok ima rad punčke, hišno opremo, avtomobile, predvsem pa kocke. Iz kock zloži nebotičnik, vlak itd. Kocke imajo vse do šestega ali osmega leta neprecenljivo vrednost. V tretjem letu začneta še močneje vstopati v otrokovo igro dramatizacija in domišljija. Otrok se zanima za kombinacijo igrač kot klad in avtomobilov za gradnjo garaž, cest, mostov. Triletnik se tudi začne zanimati za igre z drugimi otroki, medtem ko je do tega starostnega obdobja bolj prevladovala posamezna igra. Stiriletnik se rad igra v skupinah dveh ali treh otrok. Pri njem opazimo znaten porast ustvarjalnosti. Ima že sestavljene ideje, ne more pa jih izpeljati do podrobnosti. Petletni otrok rad izrezuje, lepi, dela projekte za trgovino ali ladjo. Igra se v skupini dveh do petih otrok. Pri igri ga spodbuja tekmovanje. Z izrazitim zanimanjem konča, kar je začel. Ta razvojna sosledja otroške igre pa veljajo le za otroke, ki imajo za igro čas in tudi primerne igrače. Mira Sluga, dipl. psiholog V___/ --- — Kopalno kad nikakor ne smemo čistiti z grobimi čistilnimi sredstvi. Le-1 a bi lahko poškodovala email in v razpokah bi se nabirala umazanija in bakterije. Uporabljamo le peno kakega, dobrega čistilnega sredstva, ki vsebuje belilo in ki emaila v kadi ne more načeti. — V toplih in vetrovnih ■dneh, ko sicer sonce ne sije premočno, prezračimo odeje, pernice in vzmetnice. Vroče s on ce jim šk od uje. — Večjih čiščenj se lotevamo ob začetku tedna, konec tedna naj pripada otrokom in družini. Velikega čiščenja ne moremo opraviti v enem tednu, zato ga razdelimo na dva ali tri tedn<,*. • je HITRO in ENOSTAVNO PRIPRAVLJENO •je POCENI •ima LEPO in PRAKTIČNO EMBALAŽO •imaPESTRO IZBIROIrolade,mini rolade,kolači, TO-PO express, tonka, jurko, rozinček, poljubčke kosmičeve, lešnik in kokos eje vedno SVEŽE IN dobi se V VSAKI TRGOVINI! ŽIVILSKI KOMBINAT »ŽITO« LJUBLJANA Pred nakupom primernih oblačil za tople pomladne dni ne pozabite obiskati Modno hišo, ki ima v prodaji bogat asortiment najrazličnejših pomladanskih modelov. Izbirali boste lahko med kostimi, lahkimi plašči, modnimi jopami ter drugimi modeli. Poleg tega si lahko v Modni hiši izberete tudi primerne modne dodatke, aktualno metrsko blago in druge galanterijske artikle. Modni kroji, kvaliteta materialov in dostopne cene vam jamčijo dober nakup. Dobili smo novo pošiljko lasulj iz naravnih in umetnih las. Novost: lahke in zračne lasulje za poletje. modna hiša Frizerski salon hotel Creina naj vam zaupam bistvene prednosti CT21 ! (ateremu malčku srček ne zaigra ob pogledu na takole veliko »ta pravo« igračo? n fte tako lepo rdeč in bel je. Pa čisto »ravo trobljo ima! Tomboline, tako so Ita-ijani imenovali to otroško kolo, imajo pri tlovenijaavtu v Kranju (Titov trg). 3ena: 139,70 din Nega nohtov Ce hočemo, da bodo naši nohti epi in negovani, jim je treba enkrat la teden posvetiti pol ure časa. Skrbno jih ohdelajmo, tako bodo »stali lepi prav do naslednjega edna. 1. Ze nekaj časa velja, da nohtov le strižemo, pač pa jih s pilico »blikujemo v ovalno obliko. Nohti iaj ne bodo predolgi, da se nam ob 'sakdanjem delu prehitro ne polonij o. Pa Se nekaj za va&ega fantiča. Pri Zarjini NOVOSTI na Jesenicah se dobe žametne ilačke (vel. 2 do 7 let) s podaljšanim život-jem. Temno rjave so, poživlja pa jih pri-jubljeni Kalimero. Zraven se lepo poda športni suknjič (vel. 7 do 16 let) iz umet-lega velurja. Na žepih in rokavih so sidrge. Jena: hlačke: od 97 do 137 din iuknjič: od 107 do 335 din Renata iz Škofje Loke — Doma imam usnje za plašč, pa se ne morem odločiti, kakšnega kroja naj bo. Vzorec v pismu prilagam. Všeč mi je midi dolžina. Stara sem 27 let, visoke in vitke postave. 2. Ko smo nohte lepo popilili, jih okopljimo v topli milnici, vsako roko po pet minut. 3. Milnico nato speremo in jih natremo s posebno kremo za nohte. Se posebej jo vtremo v kožico okoli nohtov. Dobra krema nohte ojača in jih hrani. 4. Voda in krema omehčata kožico okoli nohtov. Pri nas se na žalost še ne dobi preparat, ki kožico razkraja. 5. Omehčano kožico okoli nohtov potisnemo navzdol z vatirano paličico ali pa z očiščenim in razkuženim manikirnim priborom. Paziti moramo, da se kožica ne zatrga, saj se potem zelo rada vname. 6. Ostanke kožice nato odstranjujemo s škarjicami. Ne smemo pa kožice enostavno odrezati, pač pa jo s škarjicami previdno izpulimo, da se izognemo poškodbam. Kožice okoli nohtov pa nikoli ne odstranjujemo izključno s škarjicami. 7. Zdaj nohte dobro okrtačimo. Preden jih polakiramo, jih moramo dobro osušiti in odstraniti z njih vso maščobo, sicer bo lak slabo držal. Cisto prav je, če pred lakiranjem potegnemo prek njih z odstranjevalcem laka. 8. Nohte lakiramo v treh plasteh: najprej s prozornim lakom in ko se le-ta osuši, še z barvnim. Nato pa še enkrat s prozornim. Lak v pastelnih barvah lahko nanesemo samega v treh plasteh. Vsaka plast mora biti pred ponovnim mazanjem dobro osušena. 9. Lak odstranjujemo z odstranjevalcem laka in ne z acetonom. ''isti, ki ste vneti hribolazci, menda že iolgo iščete nahrbtnike s podaljškom, z elikimi žepi in dosti vrvic in jermen, da ahko nanj pritrdite prav vse potrebno. Na (okrinem športnem oddelku v GLOBUSU ih zdaj imajo. Izbirate lahko med rdečo, javo, modro, sivo in rumeno barvo. Jena: 553,50 din Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) rešitev nagradne križanke iz sobotne številke izžrebani reševalci Ptice se vračajo Zgodnje pomladi letos ne napoveduje le izredno toplo vreme, temveč tudi ptice selivke. Konec preteklega tedna so gosi, race, čaplje in kormorane opazili na kvarnerskem območju, ko so se vračale v svoja gnezdišča v srednji in severni Evropi. Običajno se ptice vračajo v severne kraje proti koncu aprila. Azija najbolj naseljena Leta 1972 je bilo na zemlji 'i milijarde in 782 milijonov prebivalcev. Več kot polovica ljudi živi v Aziji, in sicer 2 milijardi in 154 milijonov. Evropa je s 469 milijoni ljudi druga. Severna Amerika s 332 milijoni prebivalcev pa tretja. Največ prebivalcev ima Kitajska, in sicer H00 milijonov, druga je Indija — 560 milijonov prebivalcev, nato sledijo SZ, ZDA, Indonezija in Japonska. Krajšanje las Med prvim letošnjim »lovom« na dolgolasce v Južni Koreji so ostrigli 6500 dolgolascev. Policija je tudi zaprla približno sto mladeničev, ki so se striženju upirali. Na policijskih postajah so dolgolasce ostrigli na balin. Ta akcija je bila začetek splošne gonje proti dolgim lasem v Južni Koreji, za katero je dala blagoslov tudi vlada te azijske dežele. Zahteva namreč, da mora biti mladina dostojno ostrižena in počesana. Temelji postavljeni Priprave za gradnjo jedrske elektrarne v Krškem so prišle v odločilno fazo. Konec prejšnjega tedna so pooblaščeni predstavniki slovenskega in hrvatskega gospodarstva v Krškem podpisali pogodbo o združevanju sredstev za skupno gradnjo in skupno eksploatacijo JK Krško. S to pogodbo je jedrska elektrarna zaživela. Postala je tako imenovana »jedrska elektrarna v ustanavljanju«. Prvi nudist že pred 2200 leti Slačenje in kazanje golega telesa, najraje tam, kjer je veliko ljudi, je postalo prava modna muha, ki se širi zlasti v zahodnem svetu. Ob tem so se pri nekem grškem časopisu spomnili in pobrskali po zgodovini. Našli so podatek, da so prav v Grčiji imeli prvega takšnega nagca. To je bil sloviti matematik Arhimed. Ko je odkril zakon o vzgonu, je skočil z vzklikom Kureča (imam ga) iz kopalne kadi in potem ves vznemirjen leta! gol okoli. Mars je imel toplo podnebje Na posnetkih, ki so jih sovjetske avtomatične ladje poslale z Marsa na zemljo, se jasno vidijo 400 do 700 kilometrov dolge rečne struge. Znanstveniki menijo, da je imel Mars v nedavni geološki dobi toplo podnebje. Takrat so se topili polarni ledeniki, zrak je bil nasičen z vlago in tudi deževalo je. To naj bi bilo pred 20 milijoni let. Tudi na Zemlji je bilo takrat bolj toplo. Vnučki Pavleta Kernjaka (na sliki jih je le polovico!) (13. zapis) Preden prekoračimo Dravo in se podamo na obisk k slovitemu koroškemu skladatelju ljudskih pesmi Pavletu Kernjaku, si oglejmo prej Rožek, precej velik trg na desnem dravskem bregu. ŽIVALSKI VRT Rožek (Rosegg) je sedež občine in okrajnega sodišča. Kraj je zelo star, saj ima po njem oziroma po njegovih vitezih Roža-nih ime najlepša pokrajina na slovenskih koroških tleh. Kraj pa slovi tudi po svojem živalskem vrtu, ki je bil ustanovljen že 1. 1820. Razprostira se na precejšnjem zemljišču okrog grajskih razvalin iz 12. stoletja. V živalskem vrtu je največ jelenov; najznamenitejši je osemletni lepotec z rogovjem, ki ima kar 44 izrastkov. Toliko jih menda nima noben drug jelen na svetu. — Poleg raznih vrst živali, žive tu tudi pritlikavi jelenčki — muntjaki. Lastnik živalskega vrta v Rožeku je dr. Heinrich Reuss. Prav gotovo je njegov vrt s tako številno in raznovrstno divjadjo ena največjih turističnih atrakcij v Rožu. IZ PRAZGODOVINE Ze pred časom je Rožek zaslovel tudi po svojih izkopaninah iz 0. stoletja pred našim štetjem. Arheologi so izkopali vrsto svinčenih figuric (dirjajoče jezdece, ženo z vedrom, gole osebe, štirikolesni voz z dvanajstero vprego, sončni obroč idr.). Najbrž so bili vsi ti kipci in okraski dani v grobove rožanskih prebivalcev kot simbolični darovi za srečno pot čez reko pozabi jen ja... Zdaj je vse to staro okrasje shran jeno v celovškem muzeju. Nedavno pa je Rožek spet zaslovel po novih izkopaninah. Pri gradnji nove elektrarne so naleteli v zemlji na kovinasto posodje, za katero so strokovnjaki ugotovil' izvor še i/, halštatske dobe (okrog 800 let pred našim štetjem). K MOJCEJU V VAS No, sedaj pa bomo za nekaj časa zapustili Rož in se podali na najnižje obronke slovenskih Gur (Gure, to so seve gore) ali Zadnjice (Nemci pišejo na svojih zemljevidih dosledno: Sattnitz; pač kot izgovarjajo po svoje Zadnjico!). Naša pot bo vodila iz Rožeka čez dravski most, skozi vasico Semislov-če (St. Lambrecht) in Zoprače (Sel|M-itsch) do razpotja proti Loga vasi (Augsdorf). Tu pa bomo spet krenili k Dravi in se je kar nekaj, * kilometrov tesno držali. Skozi Loče ' (Latschach) in Deščice (Dieschitz) nas bo precej ozka cesta pripeljala do Šentilja (St. Egvden). Še preden pa pridemo v sredo vasi, moramo zaviti s ceste na stransko pot, ki vodi naravnost na Trebinjo (Treffen), kjer je doma Pavle Kernjak, oče najlepših koroških pesmi. DAR SLOVENSKEGA OKTETA Da smo prišli prav, nam pove že velik, nad 2 m visok, lesen kip Mojeeja, ki ga je iz enega samega mogočnega hrastovega debla oblikoval naš gorenjski kipar* samorastnik Peter Jovanovič. Slovenski oktet se je ob 20-letnici svojega obstoja čutil dolžnega, da se primerno zahvali skladatelju pesmi, s katerimi je obšel svet in žel še posebne aplavze med rojaki onstran morja. Zato je bil dne 25. oktobra 1970 s primerno slovesnostjo postavljen pred Kernjakov dom ta simboličen dar, ki pomenja nesmrtnost lepe koroške pesmi. Kip sam pa predstavlja koroško dekle v rožanski ljudski noši — to je Mojcej! (Ne Mojca, kot navadno pravimo; Korošci se trdno drže svoje oblike: \ Mojcej). (Se bo nadaljevalo) VODORAVNO: 1. govornik, pridigar, 7. izdelovalec ali prodajalec torb, 13. delavec v vinogradu, 15. skupno ime za germanske narode, 16. izbrana družba, 17. ime pesnika Grudna, 19. pomladanski mesec, 20. Noetov sin, praoče semitov, 21. pesnik našega Krasa, 24. kubanski zunanji minister, Rani, 25. nekdanji vladar, zlasti v Rusiji, 27. plemiški naslov, posestnik baronije, 28. industrijska rastlina, 29. alpinistično orodje za sekanje stopinj v snegu in ledu, 31. znameniti slikar, predstavnik ruskega realizma, Ilja, 33. smokva, 34. kratica za tono, 35. ime dirigenta in skladatelja Simonitija, 37. ime jeseniškega igralca in režiserja Cebulja, 38. pesnik, pripovednik in humorist madžarske narodnosti iz Vojvodine, Laslo, 40. italijanski kraj v Emiliji, jugovzhodno od Bologne, 42. ime mladinske pesnice Perocijeve, 43. mesto v srednji Slavoniji z Daruvarskimi toplicami, 46. daljše časovno razdobje, era, 47. znak za kemično prvino titan, 48. kip, lesen steber, 49. leseno pihalo, ki daje rahle tone, 51. Nikola Tesla, 52. znani ruski violinist, glasbeni pedagog in dirigent, David, 54. obnašanje, 56. naenkrat, na mah, 57. ladjavec, lastnik ladij. NAVPIČNO: 1. vrsta žita, krma za konje, 2. cevkasti podaljšek glave pri prašiču, slonu, 3. oživljanje, animiranje, 4. ime pesnika, kritika in novinarja Vidmarja, 5. mož stare zaveze v bibliji, 6. znak za kemično prvino radij, 7. znak za kemično prvino telur, 8. stara ploskovna mera, 9. Raja M. Pavlović, 10. češki filmski studio v Pragi, 11. ion z negativnim električnim nabojem, 12. gorovje v Bolgariji, 14. staro mestece v Boki Kotorski, 15. izražanje misli v besedah in stavkih, 18. kratica za gorenjski, 22. širok svilen pas pri japonskem kimonu, 23. mornarska kratica za vzhod-severovzhod (East-North-East), 26. zelena drevesna žabica, 28. ime irskega realističnega pisatelja 0'Flahertyja, 30.v starogrški mitologiji lepotica, ustvarjena ljudem v pogubo; odprla je Zevsovo škatlo s tegobami, 32. narava, 33. tenek kovinski list, 34. grška črka t, 36. laponski kraj ob jezeru Kolozero na polotoku Kola v ZSSR 37. strnjena zmes iz peska in cementa, pomešana z vodo, 38. rod zelnatih metuljnic s 8tročjem, 39. pokrajinsko središče v Ukrajinski SSR, 41. igralec, 44. poldrag kamen za okrasne predmete, 45. ime nizozemskega pomorščaka Tasmana, 48. kratica za stran, 50. starogrški ljudski pesnik in pevec junaških pesmi, 53. avtomobilska oznaka za Skopje, 55. kratica ameriške države v ZDA New Jersey. Rešitve pošljite do srede, 3. aprila, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din 1. voda, 5. zmota, 9. tisk, 13. amandma, 15. avanzma, 17. Logatec, 18. Larsson, 19. RM, 20. rdečilo, 22. TD, 23. cian, 25. aleja, 26. tona, 28. ekran, 30. JLA, 31. zapik, 32. VA, 33. sod, 35. sok, 36. KA, 37. Stevo, 39. glosa, 41. Krka, 43. omelo, 45. Alep, 48. Rea, 49. prijava, 51. Itu, 52. izvirek, 54. vanadij, 56. matrica, 57. antraks »Danes imam razveseljivo novico za vas! Sodnik bo dama, ki se moškim čarom ne more upirati!« Prejeli smo 152 križank in izžrebali: 1. nagrado (50 din) bo dobil Stane Polak, 64220 Škofja Loka Mestni trg 22; 2. nagrado (40 din) Milko Kunatelj, 64000 Kranj, Prešernova 4; 3. nagrado (30 din) pa Jana Gregorc, 64204 Golnik, Tenetiše 1. Nagrade bomo poslali po pošti. Madžarska jesen Kmetijske površine v tem skrajnem zahodnem delu Madžarske, pa tudi po vsej deželi, so v primerjavi z našimi, neprimerno večje in širše. Človek dobi vtis, da nikjer ni niti kvadratnega metra neobdelane zem-Ije. Tam, kjer ni njiv, so nasadi sadnega drevja, vinogradi ali kultivirana močvirja. Znano je, da so bili naši vzhodni sosedje vedno pridni kmetijci. Takšni so tudi danes, ko je celotno kmetijstvo kolektivizirano. Nikjer ni bilo opaziti nepobrane letine koruze. Strnišča so bila vzorno zorana in vsepovsod se je že zelenila ozimna pšenica. Ob cesti ni dosti naselij, pač pa so kot samotne far-nie, zgubljene v širni ravnini — gospodarska poslopja njihovih državnih posestev in traktorskih postaj. Večina teh velikih objektov, tako se nam je najprej zdelo, k-^smo jih gledali skozi okna v daljavi, je zapuščenih, številna mehanizacija na dvoriščih pa brez strehe, zarjavela in prepuščena vplivom ostrega stepskega Podnebja. Stari traktorji, kombajni 'n drugo težko kmetijsko orodje je v čudnem neredu čakalo, ali na odvoz za staro železo ali pa so tamkajšnji kolhozniki slabo gospodarili? ' oda bolj ko smo prihajali v notranjost dežele, bolj smo dvomili o slednjem. Na poljih so kot ogromne po-sasti gomazeli celi divizioni najsodobnejših kmetijskih strojev. Name-st° opustelih, s slamo kritih bajt in slabo vzdrževanih kmetijskih objektov smo videli številne lepo urejene hleve, skladišča, silose in ob vsakem posestvu sodobna stanovanjska naselja za delavce in njihove družine. Vsa pokrajina tja do Budimpešte je posejana z značilnimi vodovodnimi stolpi, ki kot nekakšni veliki srebrni baloni na vitkih stebrih štrlijo nad naselji. V preteklosti na podeželju niso imeli vodovodov, pač pa znamenite ravninske vodnjake — z dolgimi lesenimi drogovi na stebrih. Na enem visoko štrlečem kraku je visela posoda, na drugem pa je bil pritrjen kamen za obtežitev. S posodo so zajemali motno talno vodo in polnili z njo korita za živino. Redka naselja, skozi katera smo se vozili, so lepo urejena. Široke panonske ceste obrobljajo pasovi cvetličnih gred, nato pa asfaltni pločniki. Hiše se držijo druga druge v ravni vrsti, tako kot pri nas v Slavoniji in Vojvodini. Zunanjost večine kmečkih hiš kaže, da so Madžari čisti in dobri gospodarji. Ker je kmet delavec na državnem posestvu in ima zadaj na dvorišču le vrt za ohišnico — seveda ni opaziti nobene odvečne krame, gnojišč in kmetijskega onxl-ja. Tako dvorišče je videti kot bi bilo pospravljeno pred prazniki. Zidovi domov so lepo pobeljeni, okna z zavesami in cvetličnimi lončki pa kažejo prijetno domačnost. Pravzaprav nimamo kaj reči in jih primer- jati z našimi vasmi, kvečjemu toliko, da bi jih lahko posnemali; to pa toliko prej, ker so povsod tudi na gosto postavljeni stebri javne neonske razsvetljave. Sploh pa nas je presenetilo, kako močno.so elektrificirana njihova naselja — vasi in mesta, čeprav ne premorejo kdove koliko energetskih virov. Nepoučen opazovalec najbrž ne ve, da pri njih obstaja enotni državni elektroenergetski sistem kot sestavni del sistema vseh držav članic SEV. Na poti skozi naselja smo povsod naleteli na sorazmerno lepe trgovske objekte z velikimi oznakami ABC. To so samopostrežne blagovnice, ki so po vsej državi pod enotno upravo. Tudi cene so podobno kot v drugih vzhodnih deželah enotne po vsej državi. Prometa je bilo na cesti malo. Srečevali smo le tovornjake, traktorje in redke osebne avtomobile, največ škod, fiatov 1100 (žiguli), moskvičev, tu in tam tudi kako zahodnoevropsko vozilo. Proti pričakovanju starih vozil nikjer nismo videli. To smo se prepričali tudi pozneje na avto cesti in v Budimpešti. Ob tem velja omeniti, da madžarski šoferji vozijo zelo disciplinirano, brez nepotrebnega prehitevanja in dirjanja. Tujec vsekakor najprej opazi vrste čakajočih avtomobilov pred redko razporejenimi bencinskimi črpalkami državnega podjetja A POR. Poznavalci madžarskih razmer priporočajo voznikom, da ne čakajo, da se jim rezervoar izprazni, kajti lahko se dogodi, tla na pol poti ostanejo nemočni na cesti. V zadnjem T as u so ob magistralnih cestah črpalke s kvalitetnim visokooktan-skim gorivom. Precej živahnejše je seveda življenje v mestih. V 30 km od meje oddaljeni Nagykanizci, skozi katero pelje magistralna cesta proti Blatnemu jezeru in naprej v prestolnico, smo že lahko občutili utrip mesta, ki se ne razlikuje dosti od naših srednje velikih mest, kot je Kranj. Madžari se trudijo, da bi glede na bližino zahodnih meja poživili v mestu turizem. Za zdaj pa premorejo le en sam sodoben hotel Central, nekaj poprečnih restavracij in malo več domačih gostilnic. Mesto z okoli 35.000 prebivalci leži v neposredni bližini znanih lispanjskih naftnih polj in tovarne petrokemije — industrije, ki daje zaslužek mnogim ljudem v jugozahodnem delu države. Razen starih mestnih hiš, med katerimi je precej zapuščenih in razpadajočih, je veliko na novo zgrajenih stanovanjskih blokov, povsod pa so parki s številnimi spomeniki, otroškimi in športnimi igrišči. V mestu je razvita živilska predelovalna industrija, saj ima bogato kmetijsko zaledje. BALATON — MADŽARSKO MORJE Naš avtobus je, kot bi se zdramil z nami vred, lahkotno potegnil po široki betonski cesti proti severovzhodu. Cesta je bila zgrajena že pred vojno, tako kot gorenjska od Ljubljane do Bleda, vendar je precej bolje vzdrževana kot n<\ša, ki s širokimi razpokami že močno ogroža promet. Seveda nikjer ob njej ni reklamnih tabel, zato pa so table s prometnimi znaki in .krajevnimi napisi naravnost vzorne, dobro vidljive in nepoškodovane. Neučakano zremo naprej, kdaj bomo zagledali gladino znamenitega** Blatnega jezera, oziroma Balatona po madžarsko, ki ga imajo naši sosedje kar za morje, kar pravzaprav niti ni tako strašno pretirano, če upoštevamo njegov pomen v tej celinski deželi, daleč stran od vseh morskih obal. Toda ceste ni in ni konec. Izzivalno se je raztezala naprej v neskončno perspektivo kot puščica. Vozimo okoli 100 km na uro, vendar imamo občutek, da se komaj premikamo. Pokrajina okoli nas je enolična. Nepregledne njive in nizko gozdičevje, težki kombajni in pridni obiralci zadnjih pridelkov na koruziščih. Komentiramo in ocenjuj jemo, kako in kdaj lahko obdelajo tako ogromne komplekse zemlje in kako požanjeno in oberejo letino. Nekateri, ki se jim madžarski socializem ne zdi preveč pripraven in dajejo prednost zasebnemu kmetijstvu, so menili, da gre pri kolektivni obdelavi zemlje pri tako prostranih površinah zagotovo velik del pridelka v /gubo ali pa zgnije. Drugi so kot dokaz dobrega gospodarjenja Madžarov kazali na res vzorno zorane njive in simetrične vrste že posejane ozimne pšenice. Janez je bil edini med nami, ki se lahko šteje za kolikor toliko dobrega poznavalca tamkajšnjih razmer, saj je bil menda""* na Madžarskem že tretjič. (Se bo nadaljevalo) •Jošt Rolc 0b30-letnici izdaje Šorlijevega mlina Pred 30. leti se je v Šorlijevem mlinu sestalo 20 partizanov, da bi se dogovorili, kako nadaljevati odpor na Gorenjskem. Bili so izdani. Nemci so obkolili mlin in vsak partizan se je skušal po svoje prebiti. Nemci so ubili tri partizane: Mileno Korbar, Maksa Jezo in Ivana Lombarja. Mlin Peresa Geha za najboljše Ob prazniku žena smo dobili veliko lepih prispevkov in med njimi smo i/brali prispevek Milene Fornazarič, H. b r. osnovne šole heroja Bračiča, Tržič — Zacveteli so telohi — našla je lepe prispodobe, znala prisluhniti prazniku doma in v naravi. Njenih 85 let — je napisal Zoran Jelovčan iz 5. razreda osnovne šole Ivana Tavčarja iz Gorenje vasi. Čeprav tako nenavadno lepo razumel življenje mlad, je opisal in stare žene. Sonja Plešec iz 8. razreda osnovne šole v Železnikih pa nas je vest no obveščala o vseh dogodkih na šoli in v vasi. Njeni prispevki so zanimivi za najmlajše in tudi starejši bralci so iz njih lahko spoznali, kako marljivi so učenci šole v Železnikih. so Nemci požgali in podminirali. Vsako leto se spomnimo tega dogodka. Tudi letos smo se pionirji Kranja, Primskovega in Kokrice zbrali pred spomenikom. Tam smo izvedli kratek kulturni program. Na spomenik smo položili cvetje. Potem smo odšli k razvalinam mlina, kjer nam je tovariš Suhadolnik-Luka razložil, kako je potekal boj. s šolskih klopi Sova Sredi vasi lipa stoji; noč za nočjo se iz dupla glasi: »Hu, hu, hu.« Sova vreščava, siva, vsa stara v duplu čepi — otroke plaši. Marjeta Valjavec, 6. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič m nagrajuje ŽREBANJA ZA NASLEDNJE ŠTEVILO NAGRADNIH SLIČIC, KI SE KONČUJEJO S ŠTEVILKO LAHKO DOBITE: 5, 15, 25, 35 1. Edinstveno majico BAZOOKA JOE v vseh velikostih za 30 sličic 2. Za šolo in dom zanimiv pisalni set (nalivno pero, tehnični svinčnik, kemični svinčnik) za 25 sličic 3. Atraktivno BAZOOKA JOE žogo za 15 sličic 4. Sestavljivi model originalnega Revvell aviona za 14 sličic 5. 10 letečih diskov s pištolo za 5 sličic 6. Dve okrasni nalepki BAZOOKA JOE za 3 sličice 7. BAZOOKA JOE florescenčna značka, nepogrešljivi razpoznavni znak prijateljev BAZOOKA JOE za 2 sličici Nepoškodovane sličice pošljite na naslov: »BAZOOKA JOE« Žito, Ljubljana, Šmartin-ska 154, 61000 Ljubljana. Naslov napišite čitljivo in točno s tiskanimi črkami, če pa ste kandidat za prvo nagrado, napišite še, katero izmed sledečih velikosti majice želite (8,10,12,14,16). Tega dogodka dolgo ne bom pozabil. Še dolgo bom premišljeval o junakih Šorlijevega mlina. Pionirji radi poslušamo naše borce, če nam pripovedujejo o junaških partizanskih bojih. Tudi mi bomo odločno branili s krvjo pridobljeno svobodo, če bo to kdaj potrebno. Marko Kurat, 4. č r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj Moje popoldne Pridem iz šole. Ze pred kuhinjskimi vrati zaslišim: »Kako je bilo v šoli?« Te besede me vznemirjajo le, kadar dobim v šoli slabo oceno. Takrat ne odgovorim na vprašanje, le prav počasi kot polž sezujem čevlje, odložim kapo ter plašč in napravim še veliko drugih nepomembnih reči, preden vstopim v kuhinjo. Nato po-mijem še vso posodo in pospravim sobo, preden povem materi, da sem dobila slabo oceno. Ko mati odide v službo, se začne zopet moje vsakdanje delo. Najprej napišem nalogo, nato pa pride na vrsto učen je. Najprej se lotim tistih predmetov, ki mi gredo najbolje, nato pa še ostali. Nazadnje mi ostane največkrat zemljepis. Ko se urini kazalec približuje osmi uri, pa postajam vse bolj vznemirjena, ker komaj čakam, da odidem v svojo toplo posteljo. Preden pa odidem, pa še redne očetove besede: »Si napravila nalogo? Si se naučila? Si pripravila torbo?« Jaz pa mu odgovarjam: »Da, da, da, vse sem pripravila!« in že smuknem v svojo posteljo. Tako preživljam delovne dneve. Tjaša Ankele, H. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Pevski zbor posebne osnovne šole Kranj že nekaj let vodi glasbeni pedagog Janez Tome. Mladi pevci pogosto nastopajo na šolskih prireditvah, pogosto pa zapojejo tudi na takih prireditvah, kot je bila akademija v počastitev svetovnega dne invalidov v Delavskem domu v Kranju. — Foto: S. Hain Moje prvo kosilo »Le kdaj se boš naučila kuhati in gospodinjiti?« se huduje oče, ker se nerodno obračam okrog posode s krompirjem. »No, kdaj pa naj se naučim?« sem ga začudeno vprašala in nadaljevala: »Kadar kuha kosilo mamica, se mi ne zdi potrebno, da bi še jaz sitnarila zraven, zato se rajši umaknem. Kadar pa kuhava kosilo midva, pa moram čistiti solato in paziti na juho, da preveč ne povre ter lupiti krompir. Le kuhanja?« kako naj se naučim Začel sem na cesti, končal pa v grapi Ko sem bil star sedem let, sem dobil kolo. Seveda sem se sjirva vozil z dodatnima kolesoma. Slo je kar dobro. Nekega dne pa sem se odločil, da bom poskusil samo z dvema kolesoma. Voziti se samo z dvema kolesoma se mi ni zdelo nič posebnega. Vendar sem se motil. Prišel je tisti trenutek, da sem sedel na kolo, se odrinil in dal noge na pedala. Toda kmalu sem sedel na tleh kot kup nesreče. Bil pa sem trmast in sem hotel kolo obvladati. Tisti kup nesreče se je še nekajkrat ponovil, a je bilo že bolje. Zato sem se šel prevažat na stransko cesto. Za mano pa pridrvi avto in zatrobi. Bil sem ves trd od strahu. Obrnil sem se, tedaj pa je reklo: »Tresk!« in znašel sem se v grapi. »da, ljubi otrok, kaj pa delaš?« me vpraša mimoidoča ženska. »Vozim se,« ji odgovorim, čeprav sem bil takrat na vso moč preplašen. Kolo zdaj obvladam, a še vedno se rad spominjam tega »veselega« dogodka. Boštjan Kuljič, 6. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Ker oče še vedno zmajuje z glavo pri mojem obnašanju, vzkliknem: »Le kdo je prišel na svet že učen?« Tudi enako izurjenega kuharja, kakor sem jaz, popade strašanska jeza: »Dobro, pa skuhaj kosilo! Sama se pobrigaj kaj, ko pa bo gotovo, me pokliči!« No, prišla sem v veliko zadrego. Kosilo mora biti tako, da bo kdo hotel jesti in da bom jaz znala skuhati. V predalu sem staknila juho v kocki in jo pripravila. »Toda, sama juha ne bo dovolj! Le zakaj sem se jezila nad krompirjem, zdaj pa imam,« vsa obupana vzdihnem in se sesedem za mizo. V hladilniku sem našla nekaj zrezkov. Po svojevrstnem receptu sem jih pripravila. V posodo sem zlila precej olja in vanj porinila kose mesa. V shrambo sem stekla še po kozarec. paprike. Kosilo je bilo pripravljeno. Vse skupaj sem postavila na mizo in tekla klicat očeta h kosilu. Medtem se je že vrnila mamica in obadva sta hvalila moje prvo kosilo, ki sem ga sama pripravila. Tudi meni se je zdelo kar v redu. Maruška Frelih, 7. a r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas r Počasi stopam proti hiši, ki je ovita v žalost. Pred hišo je gruča ljudi v črnem. Z lenobno počasnostjo hodijo drug mimo drugega in si ne upajo pogledati v oči, ker bi s pogledom drug drugemu povzročili bolečino. S povešenimi očmi stopam mimo njih in se ne oziram nikamor. Bojim se stopiti pred njega, kot se boji stopiti grešnik pred obličje sodnika, čeprav je bil prijatelj, čeprav malo manjši, zato pa dober, tih in miren. Usoda Stopam proti sobi, ki je okrašena z rožami, ki dehtijo in po katerih legajo sence žalosti in bolečine. V roki stiskam drobno cvetlico. Po roki mi spolzi drobna kaplja. Zdrznem se. »Mar je to rosa;« se sprašujem, »ali pa roža joče?« Z nežnim pogledom jo objamem in ne morem odtegniti pogleda od nje. Znova se zdrznem, kajti zazdi se mi, da držim Slavkovo življenje v rokah. Groza mi stiska ustnice. Kaj ni bilo njegovo življenje majhna spomladanska cvetica, ki je skozi trdo skorjo zemlje prikukala na prosto? Kaj ni bil on kot rožica, ki se bori v mrazu, dežju in ponosno vzdiguje mlade liste proti soncu in si želi vode, ki ji pomeni življenje. Tudi mi hočemo živeti in vendar vsak trenutek jemljemo naravi živo, ki pa ga hoče nazaj. Življenja se mi zdijo kot rože, ene ovenele, druge mlade in smrt-vrtnarica ne izbira. Ona ne čisti starih ovenelih rož, ampak trga drugo za drugo na gredici usode. Ona ne izbira med mladikami in obletelimi rožami. Njena kosa kosi in življenja omahujejo kot rosna trava pod koščevo koso. Rahel val ihtenja me zdrami iz premišljevanja. Se vedno zrem v rožo, ki se mi maje v roki. Z rahlim vzdihom stopim k mrliču in ga gledam. Njegov obraz s temnimi potezami, njegove svetle oči in njegov zvonki glas, vse to mi bo ostalo v spominu. Shranila bom v droben kotiček srca, kjer bo zagotovo ostalo in ne bo nikoli pozabljeno. Z drhtečo roko položim rože na njegovo vznožje, tako kot polagajo sužnji darove pred carja. Vendar mu ta roža ne bo služila, le na poslednji poti ga bo spremila v temno Hadovo kraljestvo. Ida Kogovšek, 8. a r. osn. šole Cvetka Golarja, Šk. Loka OFENZIVA NA BLEGOS NAPISAL: PETERNEL ANTON - IGOR, NARISAL: PETERNELJ JELKO Nemci nas niso dobili, pobili pa so nekaj zavednih kmetov, požgali nekaj hiš in ujeli tudi nekaj naših ranjencev. Naše skupine so se prebile na Blegoš, kjer so se že zbrali bataljoni d^uge skupine. Tu nas je doletela Blegoška ofenziva. " Na Blegoš smo šli zato, da bi si nabrali moči, ker smo bili od neprestanih nemških hajk in akcij izčrpani. Kmetje pod Be/gbšem so bili zelo zavedni in so nas obveščali o nemških premikih. Spominjam se nekega Lovra z Jelovice. Ta je bil zelo požrtvovalen. Minil je teden in julij je šel h kraju. Dobil sem nalogo, da z desetimi ljudmi napadeni nemške avtomobile. Vstal je lep dan 2H, julija, ko smo se približali trebijskemu mostu. Razvrstil sem borce v zasedo. Pogum dveh na lavini Lavinski odsek pri Gorski reševalni službi na Jesenicah je edini pri nas — Enajst lavincev je s svojimi psi u stalni pripravljenosti — Anton Novak in Borut Razinger uspešno sodelovala pri reševanju dveh mariborskih alpinistov, ki sta se ponesrečila februarja v Prokletijah Lon in Don, nemška ovčarja in imenitna lavinska psa, sta poskakovala okrog svojih gospodarjev — Antona Novaka in Ignaca Hrovata — ko smo merili korake proti Hrovatovi hiši v Jeseniških Rov ti h. Uživajoč prostost sta se precej oddaljila, a sta se že na prvi klic vrnila. Psa kot mnogi drugi, ki jih lastniki po mestnih ulicah vodijo na sprehode, bi rekli, a bi se pošteno zmotili. Lon in Don pa psica Sidra in še drugi »člani« lavinskega odseka na Jesenicah so tako izvrstni lavinski psi, da jim ni enakih. Nekako krivični bi bili, ko ne bi omenili tudi njihovih prednikov, ki so se v preteklih letih v marsikateri akciji reševanja imenitno izkazali: Hro-vatov pogumni Črt, na primer, ali Činč in drugi. Dostojanstveno in upravičeno so ti psi in seveda tudi sedanji nosili posebne značke gorske reševalne službe, kajti vedno znova so dokazovali svoj pogum in vztrajnost. Seveda pa ne sodelujejo .samo psi v reševalnih akcijah. Sele pod vodstvom svojih vodnikov, ki morajo biti dobri gorski reševalci, lahko pokažejo lavinski psi vse svoje sposobnosti. Povsem napačno je mnenje in prepričanje, da lahko vsakdo, ki ima dobrega psa-slednika, rešuje izpod sneženih plazov. Nekdo, k"i na nevarnih plazovih ne zna pravilno ravnati, ki ne pazi na svojo varnost in ki ni dovolj telesno vzdržljiv, se akcij nikakor ne more udeleževati. Lavinski pes tudi ni pasma psa kot nekateri zmotno mislijo. Lavinski pes je šolan pes, a ne popadljiv, Organi za urejanje medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu pri Merkur veleželeznina Kranj objavljamo naslednja prosta delovna mesta: 1. saldakontista 2. mehanografa 3. glavnega blagajnika 4. skladiščnika 5. komisionerja 6. prodajnega referenta 7. administrativno komercialnega referenta 8. administratorja Pogoji: . pod tč. 1.: ESŠ in 1 leto prakse ali nepopolna srednja sola m 3 leta prakse v saldakontih pod tč. 2. in 8.: administrativna šola ali nižja strokovna izobrazba z izpitom za delo na Ascota strojih pod tč. 3.: ESŠ in 1 leto prakse na delovnem mestu blagajnika ali nepopolna srednja šola in 3 leta prakse na delovnem mestu blagajnika - . n , pod tč. 4.: trgovski poslovodja tehnične stroke in 3 leta prakse pri vodenju skladišča . .... pod tč. 5.: trgovski pomočnik — železninar ali orodjar, ključavničar, vodovodni instalater ter veselje do dela v skladišču pod tč. 6.: trgovski pomočnik — železninar s 3-letno prakso v prodaji na debelo ali komercialni tehnik s predhodno trgovsko šolo in 2-letno prakso, pod tč. 7.: ESŠ in 2 leti prakse ali administrativna šola s 3 leta prakse pri vodenju prodajne evidence Ponudbe pošljite na trgovsko podjetje Merkur veleželeznina Kranj — Kadrovska služba, Kranj, Koroška I, 10 dni po objavi. odličen sledar, z obilo telesne vzdržljivosti in ubogljivosti. Najpogosteje je to nemški ovčar, ki se precej giblje in je tudi zadosti močan. Ni nujno, so dejali v našem pogovoru Ignac Hrovat, Janez Ramuš in Anton Novak, da je pes čiste pasme. Ze odlične ovčarje so imeli, ki niso bili plemenitega rodu, a so bili odlični! Torej, če hočete s svojim psom sodelovati v raznih akcijah — mnogi člani Kinološke zveze bi radi sodelovali — potem se boste morali vključiti kot pripravnik v naše alpinistične odseke in napraviti izpit. Vsako drugo leto boste s svojim psom morali izpit obnavljati tako, kot ga morajo sedanji jeseniški lavinci. Sami boste morali znati psa pravilno voditi' in usmerjati na lavini, opraviti izpit iz prve pomoči in reševanja ter obenem skupaj s svojim štirinožcem poiskati na plazu dva zasuta ponesrečenca in dva njegova predmeta. Če vam bo šlo vse po sreči, potem boste prejeli za svojega psa oceno zelo dobro. Skratka: odločila bo predvsem iskalna sposobnost psa in vaše ravnanje. Vendar jeseniški lavinci svetujejo: če imate zares odličnega psa slednika ki obvlada vaje poslušnosti, sami pa nikakor ne bi mogli postati član gorske reševalne službe, se ukvarjajte s psom naprej, kajti lahko se zgodi, da se boste nekoč znašli nekje, kjer bo potrebna vaša pomoč. Očividec, pravijo, lahko naredi več kot vse poznejše reševalne akcije. Psa lahko dobro izvežbate tudi po nasvetih iz knjige Plazovi, ki je že na naših knjižnih policah. Predvsem je najbolje, da se pes veliko giblje v goratem svetu in da ga vzgajate sami, kajti tako boste največ dosegli. IN KAKO DELA LAVINSKI ODSEK NA JESENICAH? »Odsek smo ustanovili leta 1951,« pravita predsednik Janez Ramuš in prvi in dolgoletni član Ignac Hrovat, »ustanovili smo ga na pobudo alpinista Uroša Zupančiča, ki je vabil tedanje planince, da bi se zbrali v okviru lavinskega odseka. Prva dva člana sta bila Ignac Hrovat in Niko Bernard starejši, ustanovni občni zbor smo imeli v Kamniški Bistrici. Pozneje so se včlanili tudi drugi kot Marjan Perko iz Tržiča, Škerleb, Franc Kraj nar (ki je odsek dolgo časa vodil) in Zvone industrija kovinske opreme in strojev Kranj Savska cesta 22 razpisuje naslednja vodilna delovna mesta 1. direktorja 2. pomočnika direktorja 3. vodje splošno-kadrovskega sektorja Delovna mesta lahko zasedejo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, in sicer: pod 1.: da ima visoko izobrazbo strojne, organizacijske ali ekonomske smeri, 6 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 4 leta na vodilnem delovnem mestu v industrijski organizaciji združenega dela. — da ima ustrezne moralno politične kvalitete — da obvlada nemščino. pod 2.: da ima visoko ali višješolsko izobrazbo tehnične, pravne ali komercialne smeri, 6 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 4 leta na odgovornejših delovnih mestih v industrijskih podjetjih. — da ima ustrezne moralno politične kvalitete — da obvlada nemščino. pod 3.: da ima višjo ali visoko izobrazbo ustrezne smeri, 6 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 4 leta na odgovornejših delovnih mestih pri vodenju splošno-kadrovskih poslov v industrijskem podjetju. — da ima ustrezne moralno politične kvalitete. Poleg tega objavlja: — več prostih delovnih mest strojnih, ekonomskih in administrativnih tehnikov za delo v tajništvu, pri samoupravnih organih, v komercialnem in finančnem sektorju. Kandidate prosimo, da svoje ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev za zasedbo razpisnih in ostalih delovnih mest pošljejo splošno-kadrovskemu sektorju Ikosa v 15 dneh od dneva objave razpisa. Ažman. Pozneje so pristopili tudi Cveto Jakelj, Janez Rakovec, Silvo Brane. Leta 1957 je bila prelomnica v našem dotedanjem delu, ko se je zgodila nesreča na Korošici v Kamniških Alpah. Tedaj je1 Črt, pes Ignaca Hrovata, našel ponesrečenca. Pozneje smo reševali tudi na Bjelašnici. Predstavnik naše lavinske službe je Zvone Ažman. Prizadevamo si, da bi se vključili tudi drugi, predvsem mlajši alpinisti. Zdaj nas je enajst: Ignac Hrovat, Zvone Ažman, Cveto Jakelj, Janez Ramuš, Janez Rakovec, Janez Tonejc, Anton Novak, Anton Gasar, Borut Razinger, Dolfe Kramžar in Ciril Cencelj. Pri našem delu nam pomagata naša postaja ter komisija za GRS Slovenije, ki nudita opremo in pomoč. Vsako leto organiziramo več tečajev, v Tamarju, na Komni ali pri Valvasorju. Teh tečajev se lahko udeležujejo tudi tisti, ki niso naši člani. Tesne stike smo v zadnjem času navezali s sosedi Avstrijci. Povabijo nas na njihove vaje in tečaje, oni pa se radi odzovejo našim povabilom. Imajo dobro organizirano lavinsko službo, kar je po eni strani razumljivo, saj je pri njih visokogorska smuka bolj razvita in je zato več nesreč. Udeležili smo se že tudi tečajev v Švici, posebno ob koncu zime, ko je treba preizkusiti sposobnost psov, posebno tistih, ki so prvi na ,alarm' listi — tistih torej, ki jih ob nesreči najprej pokličejo.« LON IN SIDRA NA SVOJO PRVO VEČJO PREIZKUŠNJO Februarja letos se je v masivu Karanfila v Prokletijah zgodila huda gorska nesreča. Pogrešali Prebivalci naselij Jamnik, Podblica in Nemilje v krajevni skupnosti Podblicu so po vojni predvsem pa v zadnjih letih veliko tudi sami prispevali za ureditev nekaterih komunalnih problemov. S pomočjo občine, samoprispevkom in prostovoljnim delom so na primer zgradili štiri vodovode, cesto Jamnik— Dražgoše, prosvetno-gasilski dom na Podblici in drugo. Tako so zgradili tudi kopalni bazen v Nemiljah (na sliki). —A. Z. — Foto: F. Perdan so dva alpinista iz Maribora: Branka Logarja in Maksimirja Časa. Skupini sedmih alpinistov iz Varšave in petih alpinistov iz Slovenije sta jih zadnjič videli 10. februarja. Ekipe GRS iz Črne gore, vojaki in tudi domačini so začeli z mrzličnim iskanjem. Takoj so poklicali na pomoč tudi gorsko reševalno postajo na Jesenicah in na pot sta se takoj odpravila Anton Novak z Lonom in Borut Razinger s Sidro. Psa sta kar dobro prenesla vožnjo z avionom ter poznejšo pot, ki je trajala več. kot osem ur. Prvi dan reševanja ni bil uspešen. Šele po namigu domačinov, da bi alpinista utegnila biti na drugem koncu in poterh, ko so na tem drugem kraju našli plezalno vrv in cepin ponesrečenih, sta Lon in Sidra začela ponovno iskati. Noč so prespali kar v bivaku in navsezgodaj usmerili oba psa na lavino. Lon je prvi našel zaščitna očala, potem pa je ' Sidra dajala jasne znake na kraju, kjer so pozneje izkopali ponesrečenega Branka. Lon in Sidra sta iskala izmenično, vsak po pol ure, kajti pes in vodnik se pri takem iskanju hitro utrudita. Lavina je imela 1100 metrov višinske razlike, visoka je bila najmanj dva kilometra in ponekod široka tudi več kot sto metrov! Potem sta psa našla še drugega ponesrečenca Maksa Časa. Reševanje je bilo težavno predvsem zaradi tega, ker so bile vremenske razmere zelo neugodne in je obstajala nevarnost novih lavin. »Večkrat me je Lon opozarjal,« pravi reševalec Anton Novak, »vendar to niso bili znaki, ki jih je nakazoval ob vajah, ko je isk^L živega ponesrečenca. Tedaj je vedno živahno kopal, zdaj pa so bili znaki medli in nejasni, kot da bi pes slutil, da je ponesrečenec že mrtev! Psa sta osem ur intenzivno iskala na veliki lavini. Bilo je zelo naporno, predvsem zaradi tega, ker je pihal veter in snežilo je,« se spominja Anton, ki je s svojim Lonom več let, preživel kot meteorolog na Kredarici. 1 Lon in Don sta lajala ob mojem odhodu, a ne prehudo in ne popadljivo. Seveda obvladata osnovne vaje poslušnosti in ubogljivosti, a najboljša in neprekosljiva sta rr*r lavini, kjer velja, da je pogum in izkušenost dveh — psa in njegovega vodnika — vedno življenjskega pomena. D. Sedej A9 13 Sobota, 30. marca 1974 Dimnik schiedel je okrogel, kar daje tele prednosti: — odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten — varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine — enostavnost pri čiščenju ima šamotni vložek, odporen proti kislini, zato je: — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov, — odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 %, « — varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je Samotna cev odporna proti kislini in vlagi, — temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev. DIMNIK ST. 1 dimnik schiedel s samotnim vložkom je montažni dimnik in je: — varčen zaradi hitre in enostavne montaže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije tesnilnimi fugami, — varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen, — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje. V EVROPI schiedel — YU — kamin proizvaja, prodaja, montira, uvaža in izvaža gradbeno podjetje Gradnja Žalec, v kooperaciji s Cinkarno Celje, telefon 71-783, 72-227. . ' prodajna mesta: Kurivo Kranj, KZ Bled, Murka Lesce, ABC Napredek Domžale, Kočna Kamnik, Ljubljanske opekarne in Gra-mex Ljubljana. 1300 Renault-12 samo 52.200 din fco. jugo-romunska meja dobava iz skladišča! inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novomESTO Rezervni deli v poslovalnicah IMV in v specializiranih servisih IMV-RENAULT Vsa podrobnejša pojasnila in dobava: v Poslovalnicah IMV: Ljubljana, Titova c. 172 a, 061 343-485 Novo mesto, Zagrebška 18-20 068 21-075 ViATOR PROMETNO HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE LJUBLJANA Izleti v aprilu: 2 dni Salzburg — odhod 13. aprila 2 dni Slovenska Koroška — — odhod 20. aprila 2 dni Kopenhagen — avion — odhod 1. maja Prvomajski izleti: 6 dni Rim—Neapelj— Capri, avtobus — odhod 27. aprila 4 dni Praga—Munchen — odhod 1. maja 2 dni Dunaj -r- odhod 1. maja Benetke — vsako soboto od 30. marca 1974 dalje Po vaši želji vam rezerviramo počitnice za 1. maj in predsezono v kateremkoli hotelu. Informacije in prijave v poslovalnicah Viatorja in v prenovljeni poslovalnici v Ljubljani na Titovi 310-933. cesti 3(i/a telefon Uprava javne varnosti v Kra.iju razpisuje prosto delovno jjiesto strojepiske Pogoj je končana dveletna administrativna šola. Zaposlitev je za nedoločen čas. Prijave sprejema uprava do zasedbe delovnega mesta, kjer kandidatke dobijo še podrobnejše informacije. Tržiška tovarna kos in srpov Tržič proda naslednja osnovna sredstva: 2 skobeljna stroja schepping ogrevalno peč lutz-unitas 5 elektromotorjev razne jakosti škarje za pločevino, 3 mm škarje za jeklo telefonska centrala sats1/10 Informacije dobite v tehničnem sektorju podjetja. Osrednja knjižnica Kranj obvešča, da bo pionirski oddelek od 1. aprila 1974 dalje odprt v naslednjem času: ponedeljek, torek, četrtek, petek: od 8. do 18.30 sreda: od 12. do 18.30 sobota: od 8. do 12. ure kolektivni šolski obiski: sreda: od-8. do 12. ure Cestno podjetje v Kranju razglaša prosto delovno mesto gradbenega tehnika Za delovno mesto se zahteva dokončana gradbena tehnična šola in dve leti prakse, lahko tudi začetnik. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Interesenti naj pošljejo pismene vloge na upravo podjetja. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnega mesta. Zabavni večer v Šenčurju Šenčur — Zveza slepih, osnovna organizacija Kranj, bo priredila v soboto, 30. marca, ob 19. uri zabavni večer v Domu kulture v Šenčurju. Prireditev bo v počastitev dneva invalidov. Na prireditvi bodo sodelovali moški pevski zbor Zveze slepih Kranj, ansambel Rudija Marondinija s pevci. Na sporedu bo tudi vesela spevoigra v treh dejanjih Kovačev študent v izbedbi pevskega zbora Primskovo. Zbilje vabijo Zbilje — Člani turističnega društva Zbilje so se v soboto zbrali na jubilejnem, 20. občnem zboru. Dolgoletna prizadevanja članov društva oziroma vaščanov so obrodila sadove, saj so danes Zbilje vzorno urejena vas, ki privablja iz leta v leto več obiskovalcev. Mimo veslanja po jezerski gladini, so obiskovalcem na voljo urejene sprehajalne poti, v poletnem času plesna glasba, ribolov, ogled kakovostnih vodnosmu-čarskih prireditev ter gostišče Turistični dom z nočnim lokalom. Toda zbiljski turistični delavci načrtujejo naprej. Želijo urediti rekreacijski center ob zgornjem robu Zbiliskega jezera. Tu naj bi bil prostor za piknike, mini golf in balinišče. Že letos nameravajo odpreti turistično poslovalnico. Verjetno se bodo že v bližnji prihodnosti lotili gradnje letnega kopališča, saj so že uredili zajetje vodnega vira, nadaljevali pa bodo ž razširitvijo Turističnega doma. -fr Samski dom bodo gradili Gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke bo avgusta začelo graditi samski dom na Svetju. Dom bo imel štiri etaže s po 32 oziroma 36 posteljami. Kvadratni meter koristne površine bo veljal 3900 dinarjev, cena ležišča pa od 30 do 35.000 dinarjev. Posamezne etaže samskega doma, ki bo vseljiv septembra prihodnje leto, so kupila medvoška podjetja za svoje delavce. -fr Tečaj za gasilce Zali log — Pred dnevi se je pri prostpvoljnem gasilskem društvu Zali log v Selški dolini končal tečaj za'naziv izprašanega gasilca. Pripravil ga je gasilski center iz Železnikov, ki je tudi poskrbel za strokovni kader in predavatelje, udeleževalo pa se ga je 30 članov domačega društva. Na njem so bili gasilci seznanjeni z njihovimi osnovnimi nalogami in dolžnostmi. Da bi čimbolje spoznali gasilsko taktiko in preventivo, so si tečajniki ob zaključku tečaja ogledali nekaj strokovnih filmov. Poleg članov se je tečaja udeleževalo tudi precej članic. Prav zdaj gasilski center iz Železnikov pripravlja nov tečaj za mlade gasilce iz PGD Bukovica. Začel se bo aprila. A. Sedej Zatrti požari Medvode — V medvoški tovarni barv in lakov Color imajo zelo dobro organizirano gasilsko službo. Poleg devetih poklicnih gasilcev je zelo uspešno tudi prostovoljno gasilsko društvo. Zaradi opravka z lahko vnetljivimi snovmi posvečajo največjo pozornost preventivni dejavnosti. Tako vsako leto v tednu požarne varnosti prikažejo načine gašenja vsem članom kolektiva. Lani se je v Colorju šestkrat vnelo, vendar so delavci pokazali izredno prisebnost in požare pogasili v začetni fazi. Letos nameravajo v svoje vrste vključiti predvsem mlade strokovnjake, poskrbeti za njihovo izobraževanje ter izboljšati sodelovanje s sosednjimi društvi. -fr Krvavec: stop za tekoča goriva Kranj — V ponedeljek je bil v Kranju pogovor predstavnikov republiške sanitarne inšpekcije, Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, Hidrometala iz Mengša, Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, vodnogospodarske inšpekcije in Planinskega društva Kranj. Na sestanku so sklenili, da je treba Krvavec zavarovati pred onesnaževanjem. Posebno zato, ker je krvavško področje pomemben vodni rezervat za Cerkljansko, Mengeš in naselja v okolici Ljubljana. Zato na Krvavcu ne bi smeli več uporabljati tekočih kuriv, predvsem olja, ki v primeru razlitja lahko vdro v vodne rezerve, temveč le trda goriva in elektriko! V ponedeljek so prav tako zahtevali rednejši odvoz smeti s Krvavca. V te namene bi bilo potrebno kupiti posebne kontejnerje za prevoz na žičnici. -jk Prenovljen kamp Smlednik — Kamp Smlednik v Dragočajni, ki je v upravljanju lansko jesen ustanovljenega domačega turističnega društva, bo urejen dočakal otvoritev letošnje sezone. Člani turističnega društva so se odločili zgraditi recepcijo, kopalnice, sanitarije ter okrepčevalnico, razširiti" kamp ter urediti parkirišča. Vaščani so opravili že nad tisoč prostovoljnih delovnih ur, uredili pa bodo še sprehajalne poti ob Savi ter priključke za turistične prikolice. V kampu bodo zaposleni sami domačini, ki računajo, da bo dobra urejenost privabila veliko število obiskovalcev, saj je prostor namenjen predvsem za rekreacijo delovnih ljudi. -fr NOVO! SAVNA v PA VIL JONU MURKA NA SPOMLADANSKEM SEJMU V KRANJU od 12. do 21. aprila 1974 — različne velikosti — montaža na domu — švedski agregat se priporočamo murka OHA LESCE '7A radio Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 7. 8. 9. 10 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. 15. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in odmevi), 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radijski dnevnik* 22. 23. in 24. SOBOTA, 30. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Studio za najdene sklad-9.50 Predstavljamo vam, 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Melodije za opoldan, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Cez travnike in polja, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.40 Pojo naši operni pevci, 16.00 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga, 17.10 Klavir v ritmu, 17.20 Gremo V kino, 18.15 Dobimo se ob isti uri, 18.45 Naš gost, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Bojana Adamiča, 20.00 Spoznavajmo svet' in domovino, 21.15 Majhni ansambli zabavne glasbe, 22.20 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Odrasli tako — kako pa mi, 14.20 Majhni ansambli, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Iz cvetoče dobe lepih melodij, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 16.40 Rezervirano za mlade, 17.40 Svet in mi, 17.50 S pevcem Otom Pestnerjem, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe " Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Antonin Dvorak: Rusalka, lirična pravljica v treh dejanjih, 22.00 Sobotni nočni koncert, 22.55 Iz slovenske poezije NEDELJA, 31. MARCA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Veseli tobogan, 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Srečanja v studiu 14, U.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 14.05 Humoreska tega tedna, 14.25 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri, 15.10 Nedeljska reportaža, 15.30 Nedeljsko športno popoldne, 18.03 Radijska igra — Honore de Balzac: Sreča je zmeraj ženska, 18.53 Glasbena medigra, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Zaplešite z nami, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.05 Zvoki za nedeljsko jutro, 8.40 Glasbeni mozaik, 9.35 Nedeljski sprehodi, 10.35 Naši kraji in ljudje, 12.00 Opoldanski coctail, 13.20 Listi iz albuma lahke glasbe, 14.00 Pop integral, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 1^05 Večerna , nedeljska reportaža, 19.15 'Kramo, kar ste izbrali, 22.55 Iz slovenske Poezije ponedeljek, 1. aprila 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pisana paleta lahke glasbe, 9.40 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Majhni ansambli v studiu 14, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S tujimi pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslušalci' čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Ludvvig van Beethoven: Simfonija št. 1 v C- duru, op. 21, 16.00 Vrtiljak, 16.45 Moda za vas, 17.10 Koncert po željah poslušalcev, 18.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev, 18.45 Interna 469, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute ? ansamblom Dorka Skoberneta, 20.00 Stereo-fonaki operni koncert, 21.30 Zvočne kaskade, 22.15 Za ljubitelje jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo. Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Nenavadni pogovori, 14.20 Pop telegrami, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Melodije iz filmov, 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Slovenske popevke, 16.40 Rezervirano za mlade, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z ansamblom Atija Sossa, 18.00 {zložba hitov, 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Mufljana Tretji program Jp.05 Iz zborovske zakladnice, 19.30 Čembalist Ralph Kirkpatrick, 19.50 Literarni večer, 20.35 r red eri c Chopin: Koncert za klavir in orkester v e- molu, op. 11, 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih: Samo Vremšak, 22.55 Iz slovenske Poezije TOREK, 2. APRILA 4-30 Dobro iutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.35 Poslušali °°8te zborovske skladbe Stevana Mokranjca, »ožidara Trudiča in Josipa Slavenskega, 10.15 ritmu starih plesov, 11.15 Z nami doma in na P®«. 12.10 Zvoki in barve orkestra, 12.30 Kmečki nasveti, 12.40 Z domačimi ansambli, 13.30 ,7'Poročajo vam, 14.10 Srečanja z glasbeniki, * ® Na poti s kitaro, 15.40 Pavel Sivic: Dve prodni, 16.00 Vrtiljak, 16.40 NaS podlistek, 17'Ir Koncertni oder za domačina in gosta, V4f> Družba in čas, 18.15 Z orkestrom RTV L ht ' 18 30 V torek na svidenjt'' 1900 ahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom pilana Ferleža, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi 'n besedi, 20.30 Radijska igra - Jean Girau- 22 Intermezzo> 21.30 Melodije v ritmu, ~ Od popevke do popevke, 23.05 Literarni Kturno, 23.15 Iz sodobnega repertoarja sim- 'onicnega orkestra RTV Ljubljana feiprogram . •V> r anorama zvokov, 14.00 Radijska igra za stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob ankl L'lashi l«ltfl Pot min.i t h,icnr. Klasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 P scene preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, do ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za "mače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Zz "aH. programu l9oVlpro*ram va'ni ,^etovna reportaža, 19.20 Glasbena priče-•la, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba: Stanko Premrl, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Hector Berlioz: Romeo in Julija, dramatična simfoni ja, op. 17, 22.30 Benjamin Britten: Nocturnal za kitaro, op. 70, 22.55 Iz slovenske poezije SREDA, 3. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Otroške igre, 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Znane melodije — znani orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Georges Bizet: odlomek iz 2. dej. opere Carmen, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Majhen recital sopranistke Zeni Zivkove, 16.00 Loto vrtiljak, 17.10 Naj narodi pojo, 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 S pop ansambli, 18.30 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.(K) Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Srečanja melodij, 16.30 Sredino športno popoldne, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S slovensko pevko Majdo Sepe, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Rad imam glasbo Tretji program 19.05 Pravljične podobe v orkestrskih barvah, 19.50 Jean Marie Leclair: Sonata za violino in klavir v D- duru, 20.05 Slovenski zborovski skladatelji:_ Kozina, 20.35 Deseta muza, 20.45 nnsambel Ars Rediviva, 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije četrtek, 4. aprila 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višio stopnjo, 9.35 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje, 14.40 Enajsta šola, 15.40 Poje so-pranistka1 Maria Callas, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 S-Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.45 Kulturna kronika, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Atija Sossa, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Popevke in plesni ritmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Baročna violinska glasba Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Otroci med seboj in med nami 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.00 Okno v svet, 16.15 Lahke, note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš intervju, 17.50 Z majhnimi ansambli, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Pop po svetu in pri nas Tretji program 19.05 Odlomki iz slovenskih oper, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Stari zborovski mojstri: Jacobus Gallus, 21.00 Dubrovniške poletne igre 1972, 22.55 Iz slovenske poezije PETEK, 5. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za jiižjo stopnjo, -9.35 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Ludvvig van Beethoven: Sonata št. 8 vC-molu za klavir, op. 13, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute s Fanti treh dolin, 20.00 Top- pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, '22J5 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.00 S solisti in ansambli J RT, 15.35 Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.(K) Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu I Tretji program 19.05 Radijska igra — Fedja Sehovič: Tereza, 20.00 Minute za Haydna, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.55 Iz slovenske poezije loterija a .Z ■35 N X> o O OD "O 10 600 800 1(K)0 1000 30 40 800 800 5.da njihova kvaliteta je padla in bila so skoraj dobesedno vodena, ko smo jih čez nekaj mesečev vzeli ven. Za hladilno skrinjo pripravimo jajčni melanž. Vsako jajce posebej skrbno ubijemo in šele nato strese-mo v skupno posodO, da ne bi z morebitnim pokvarjenim jajcem uničili vse vsebine.. Zmes nato počasi premešamo (ne stepamo!). Glede na namen kasnejše uporabe lahko melanž osolimo ali osladkamo. Dodana sol ali sladkor preprečita, da se zmes ne zagosti. Če konzerviramo ločeno rumenjake in beljake, rumenjakom prav tako primešamo ali sladkor ali sol, beljakom pa ni treba ničesar dodajati. Ne bojte se, da ne bi mogle iz -zamrznjenih beljakov narediti snega. Tudi odtaljen beljak se odlično pa celofan, četudi dvojen. Polniti ne smemo čisto do roba, kajti ob zamrzovanju se vsebina napne. In še nekaj moramo omeniti prav pri špinači. Poznano je, da je cenjena predvsem zaradi velikih količin železa v njej. Če pripravimo jed iz sveže špinače, le 26 % tega železa izkoristi organizem, ostali se pa veže v težkotopne beljakovinaste spojine, medtem ko se pri zamrzovanju železo sprošča in telo dobi kar okrog 60 % vsebovanega železa. Torej je zamrznjena špinača še toliko bolj koristna. Poleti hoče kar vsa špinača naenkrat v cvet. Škoda jo je pustiti in zamrznitev je edini in najboljši način, da jo ohranimo za kasneje. JABOLČNI ZAVITEK NA METRE Prav ta čas z grozo ugotavljamo, kako .nam v kleti gnijejo jabolka. Res ne moremo vseb naenkrat pojesti. Zakaj ne bi že zdaj naredile jabolčnih zavitkov? Za tri, štiri, pet ali pa deset nedelj, saj je vseeno, ko smo že enkrat pri delu! Če jih boste naredile iz vlečenega testa, vložite v Vaša pisma bomo sprejemali do 31. maja 1974. Dobitnike bomo izžrebali. Izid žrebanja in seznam dobitnikov bo objavljen v GLASU takoj po žrebanju. Kupujte Podravkine juhe, spravljajte prazne vrečke in škatlice. Ko jih hoste zbrali 10, jih pošljite v kuverti na naslov: 15 Podravkinih dukatov skovanih posebej za to priložnost v »Zlatarni Majdanpek«, 50 Srebrnih tolarjev 250 Podravkinih kožic za juho 500 Podravkinih jušnikov KAKO BOSTE SODELOVALI PRI IGRI? NAGRADE: novo v globusu — novo v globusu Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam ■Prodam K KAVO s teletom ali brez. Bodešče 6, Bled 1884 Prodam PRAŠI ČA za zakol, dobro ohranjen OBRAČALNIK za konjsko vprego ter več zasteklenih dvokrilnih OKEN, nekaj tudi s polkni. Kuhar, Zadraga 17, Duplje 1886 Prodam nov traktorski TROSI-LEC (šempetrske izdelave). Ravnikar Janez, Križna gora 2, Škofja Loka 1894 Prodam motorno ZAGO JOBU po nizki ceni. Rihtaršič, Lajše 19, Selca 1933 Prodam - GRADBENI LES, ban-kine in punte. Anderle, Linhartov trg 22, Radovljica 1934 Prodam večjo količino strešne OPEKE ŠPIČAK. Komenda 12 1935 Prodam malo rabljeno strešno OPEKO BOBROVEC. Tišler Franc, Kovor 3 1936 Prodam TEMPO z verigo in pu-halnikom. Cebašek, Pipanova 44, Šenčur 1937 Prodam večjo količino vseh vrst MAČEH. Lužan, Bistrica 13, Duplje 1938 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Zalog 52, Cerklje 1939 Prodam rabljena zasteklena OKNA 140 x 90 x 20, 10 kosov. Sp. Besnica št. 57 1940 Prodam BUKOVA DRVA, klaf-tre. Šimenc, Olševek 7, Preddvor 1941 Prodam DNEVNO SOBO. Kopu-šar, Šorlijeva 27, Kranj 1942 Prodam MOPED T 12, dobro ohranjen. Bled, Rečiška cesta 55 1943 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Bucelo Milan, Nazorjeva 12, Kranj 1944 Prodam HLEVSKI GNOJ. Babni vrt 3, Golnik 1945 Prodam 45 kg težkega PRAŠIČA. Sp. Brnik 60 1946 Prodam gradbeno BARAKO, punte in bankine. Ažman, Moša Pijade 4, Kranj 1947 Prodam semenski KROMPIR de-sire in igor. Voglje 73, Šenčur 1948 Prodam KRAVO s teličkom in BIKCA za dopitanje. Voglje 49 1949 Poceni prodam tri kuhinjske elemente, DELOVNI PULT in električni ŠTEDILNIK. Telefon 22-313 1950 Prodam 5 lipovih lepih HLODOV, 4 m dolžine. Tenetiše 38 1951 Prodam dva kubika suhih smrekovih DESK, 2 cm debeline, in 1 kubik PLOHOV. Kovačičeva 6, Kranj 1952 Prodam OSTREŠJE 5x6m in SALONITKE 125x92. Mlaka 28, Golniška cesta, Kranj 1953 Prodam 500 kg SEMENSKEGA KROMPIRJA igor. Zg. Besnica 11 1954 Prodam 2000 kg SENA in vprežne VILE za seno. Lahovče 47, Cerklje 1955 Rejci perutnine Kmetijska zadruga Naklo prodaja enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročila predhodno javite pismeno ali na telefon 47-024. KZ Naklo — valilnica Prodam SENO in SEMENSKI KROMPIR cvetnik. Naklo 101 1956 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Informacije Bidovec, Šorlijeva 4 ali tel. 24-860, popoldan 1957 Prodam motorni KULTIVATOR FERARI, frezo in plug, skoraj nov. Gladek Marija, Rovte 3, Podnart 1958 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, nemški, bele barve, cena 600 din. Trost Igor, Šempetrska 22, Kranj 1959 Prodam otroško POSTELJO in dvojno pomivalno KORITO. Unk, šorlijeva 7, tel. 22-166 1960 Prodam motorno KOSILNICO LAVERDA v zelo dobrem stanju. Frboje 73 ' 1961 Prodam ŠKOTSKEGA OVČARJA, 1 leto starega. Gostilna Majd-Hek, Lesce 1962 Prodam dve novi navadni HARMONIKI in kontrabas. Pavič Lojze, Nori i jeva 16 1963 Prodam večjo količino SENA in 7.5 KM močan ELEKTROMOTOR, Dušan, Tržič, Koroška 82 1964 Elegantnega, dolgodlakega ruskega HRTA - BORZOJA, štirime-Jiega, proda Plestenjak, Škofja '-oka, tel. 60-255 1965 , Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Šenčur, Partizanska 12 1966 u Prodam 4000 kosov strešne OPEKE bobrovec, SLAMOREZNICO malo, TEHTNICO do 100 kg. Jurij Klančnik, C. m. Tita 52, Jesenice 1967 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Blejska Dobrava 67 1968 Prodam mlado KRAVO tik pred drugo telitvijo. Lenart 4, Cerklje 1969 Prodam nov italijanski ŠPORTNI VOZIČEK, znamke CHICCO. Dolenc, Kidričeva 10, Kranj, tel. 22-432 1970 Zelo ugodno prodam rabljen ELEKTIČNI ŠTEDILNIK. Ivanka Kurnik, Tržič, Bistrica 41 1971 Prodam SEKULAR, izredno močne konstrukcije z motorjem. Butalič Pavel Jezerska c. 74. Kranj 1972 Prodam SENO. Hraše 18, Smlednik 1973 Prodam BETONSKO ŽELEZO m 6 in trofazni dvotarifni ŠTEVEC z uro. Planina 17, št. 10 1974 Prodam kombinirano OMARO, kavč, mizo in dva stola, po zelo ugodni ceni. Pivka 1, Naklo 1975 Prodam popolnoma nov SINGER šivalni stroj, superavtomatik. Naslov v oglasnem oddelku. 1976 Prodam MIVKO. Hrast je 137, Sekne 1977 Prodam KRAVO z drugim teletom. Bled, Rečiška 49 1978 Prodam KRAVO po teletu. Mlaka 61, Kranj 1979 Prodam plemensko KRAVO, nekaj smrekovih PLOHOV. Toman, Vodice 127 1980 Prodam dve ZAJKLJI. Naslov v oglasnem oddelku. 1981 Prodam 2000 kg SENA. Velesov-ska 27, Šenčur 1982 Prodam 22 tesanih ŠPIROVCEV, dolžine 6 m, 150 SALONIT PLOŠČ 125 x 92 cm. Goriče 35, Golnik 1983 GRADITELJI! Prodam desna balkonska VRATA 100x 230 in vezano OKNO 60x 80. Ahačič, Kaju-hova 32, Kranj 1984 Prodam nov globok OTROŠKI VOZIČEK, Britof 200 1985 Prodam 1500 kosov navadnega ZIDAKA ter globok OTROŠKI VOZIČEK. Pot na Jošta 3 1985 Po ugodni ceni prodam TRAČNI BRUSILNI STROJ. Špenko Franc, 61217 Vodice 129, tel. 061-843-007 1986 Mali golf v športnem parku Stanka Mlakarja začne redno poslovati od sobote, 30. marca, dalje vsak dan od 9. do 19. ure. Gostinsko in trgovsko podjetje Central — Kranj Prodam rabljen BUKOV PAR-K ET, 25 k v. metrov. Suha 47 2032 Nimam izpita. Prodam skoraj nov MOPED na tri prestave, radio, 60-.. litrski posnemalnik, lahko slamo-reznico ter kupim dva lahka KOMATA in slepi UZDI. Hotavlje 30, Poljane nad Šk. Loko 2033 Prodam kuhinjsko KREDENCO. Alič, Kidričeva 19, Škofja Loka 2034 Prodam nov angleški LINGUA-PHONE komplet plošč. Javh, Stara cesta 21, Škofja Loka 2035 Prodam 2000 kg sladkega SENA in 50 kg OREHOV. Podobnik Ho-bovše 14, Gorenja vas nad Škofjo Loko 2036 Prodam večjo količino SENA. Po-gačar Anton, Radovna 5, Zg. Gorje 2037 Prodam KRAVO z mlekom. Ber-nik, Podlonk 4, Železniki 2038 Prodam kombinirano, štiridelno OMARO in HLADILNIK. Ogled v popoldanskem času. Jerman, Stritarjeva 8, Kranj 2039 Prodam 1500 kg SENA. Strojan, Smlednik 39 2040 Prodam PUNTE in BANKINE za opaže. Poizve se v trafiki Cerklje 2042 Prodam KRAVO za zakol, JABOLKA, semenski KROMPIR igor in jedilni ter VRT na Visokem. Vele-sovo 4, Cerklje 2043 Prodam 17 PRAŠIČKOV, 6 tednov starih. Ambrož 7, Cerklje 2045 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČ-K E. Lahovče 61, Cerklje 2046 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Brnik 70, Cerklje 2047 Prodam semenski KROMPIR igor in jedilnega. Zalog 61, Cerklje 2048 Prodam večjo količino HLEVSKEGA GNOJA. Dvor je 7, Cerklje 2049 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Zalog 39, Cerklje 2050 Prodam 1000 kg BETONSKEGA ŽELEZA (profil 12 mm) in žične BRANE za krompir ali naredim po naročilu. Vidic, Zg. Brnik 74 2051 Prodam SENO in KROMPIR vesna. Sp. Brnik 54, Cerklje 2052 Prodam brejo KRAVO. Zg. Brnik 73, Cerklje _ 2053 Prodam SENO. Šenčur, Pipanova št. 21 - 2054 Prodam GRABLJE za priključitev h kosilnici BČS. Šenk Vinko, Hotemaže 50, Preddvor 2041 Prodam semensko GRAHORO. Breg 9, Komenda 2055 Prodam semenski KROMPIR igor in desire. Voglje 85 2056 Prodam semenski KROMPIR saski (prva razmnožitev). Pogačnik, Otoče 21, Podnart 2057 Prodam več ZAJCEV in ZAJ-KELJ. Jezerska 103, Kranj 1058 Prodam 1000 kg SENA.' Obiti, Go-bovce 7, Podnart 2059 Prodam večjo količino SENA in rabljenAKlJM IJLATORzaZASTAVO 750. Vopovlje 2, Cerklje 2060 Prodam SPALNICO. Jermančič, Moša Pijade 8, Kranj 2061 Prodam JABOLKA. Povije 8 2062 Globok OTROŠKI VOZIČEK, italijanski, malo rabljen, ugodno prodam. Slivnik, Sp. Gorje 17, Bled 2063 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Pivk, Galetova 2, Ko-krica 2064 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Luže 6, Šenčur 2065 Prodam prvovrstno SENO. Tupa-liče 60 2066 kupim Kupim KONJA ali KOBILO, starost do 9 let in 550 kg, pod garancijo. Dvorska vas 19, Begunje 2017 Kupim stabilni DIESEL MOTOR od 8 do 15 KS. Naslov v oglasnem oddelku 2078 Kupim dve RENE za sadilca krompirja. Cerklje 35 2079 Kupim 4 PANJE žnidaršiče ali samo družine ali kranjiče. Mohorič Anton, Rovte 4, Podnart 2080 vozila Prodam AUSTIN 1300, letnik 1969—70, prevoženih 51.000 km. Bi-tenc Peter, Ul. 31. divizije 46, telefon 24-362 1919 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Jama 23 1920 Prodam ŠKODO Š 100. Smledni-ška 126 1987 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1970 v voznem stanju, tudi po delih. Grilc Franc, BI. Dobrava 27, Jesenice 1988 Ugodno prodam ZASTAVO 750, Zasavska 53 a, Orehek 1989 Prodam OPEL REKORD, starega tipa. Spodnji otok l 1990 RENAULT SPORT prodam ali menjam za ZASTAVO 750. Ogled v soboto do 16. ure in v nedeljo dopoldan. Slavko Bevc, Kamna gorica 51 1991 Prodam avto R 8, letnik 1965. Voklo 63 1992 Prodam TRAKTOR HANOMAG s kosilnico po ugodni ceni. Šetina, Zbilje 38, Medvode 1993 UGODNO POCENI PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1963. Kejžar, Pot v Bitnje 13, Kranj 1994 Prodam zadnji ODBIJAČ za zastavo 101. Naslov v oglasnem oddelku. 1995 Prodam FIAT 1300, odlično ohranjen. Pojasnila na telefon 23-434, Kranj 1996 Prodam osebni avto OPEL KA-DETT KARAVAN, letnjk 1968. Peljhan Jože, Breznica 37, Žirovnica 1997 Prodam ali zamenjam FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966 za ZASTAVO 750. Naslov v oglasnem oddelku. 1998 Prodam ZASTAVO 750 za 8000 din. Gasilski dom, Komenda 1999 Prodam ZASTAVO 750. Pivka 1, Naklo 2000 AMI 8, letnik 1970, prodam. Konjar, Smlednik 3 2001 Prodam ZASTAVO 101, avgust 1972. Unk, Šorlijeva 7, tel. 22-166 2002 Ugodno prodam avtomobil ZASTAVA 750, letnik 1970, luksuzno opremljen. Interesenti naj se zglasi-jo v Radovljici, Staneta Žagarja 15. Ogled možen od 14. ure dalje. 2003 Za'R 4 prodam »HAVBO«, prednji ODBIJAČ in MASKO. Jovičič, Moša Pijade 11, Kranj 2004 Kupim registrirano ZASTAVO 750 do 5000 din. Lahko s slabim motorjem. Kavčič Jože, Grahovše 7, Tržič 2005 Prodam avto FIAT 125 PZ, letnik 1969. Tomplak Ivan, Medetova l, Kranj 2006 Poceni prodam FIAT 600, letnik 1960. Rozman, Planina 67, Kranj 2007 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, dam tudi na ček. Gobovce 4, Podnart 2008 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Cesta na Rupo 11, Kokrica 2009 Prodam FIAT 124. Ogled v soboto 30. 3. 1974. Kranj, Krožna 19 2010 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Frelih, Kranj, Šorlijeva 3, tel. 24-893, popoldan 2011 AUSTIN — M A XI, letnik 1970, prevoženih 50.000 km, bele barve. Dodatna oprema: zimske gume s platišči, radio, meglenke/ varnostni pasovi, prevleke itd., prodam. Cena po dogovoru. Ogled in informacije: Beravs -I. — Kranj, tovarna SAVA, tel.21-821 2012 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 po ugodni ceni. Ogled vsak dan popoldan od 17. ure dalje. Ul. 31 divizije 17, Kranj 2013 Ugodno prodam osebni avto DKW 1000 S, kasetni MAG NETO- vjsujul KRANJ 0) "3> .9\obus otroška \ • ženska — moška * konfekcija za pomlad 74 modno - elegantno 90 praktično /G. ^ - s* $nqot6# o" O" C 1 oy o? S? novo v globusu — novo v globusu FON ter PONY EXPRES. Zorenč, Staneta Žagarja 46, Kranj 2014 Prodam avto AUSTIN 1300, star 3 leta, prevoženih 51.000 km, tudi na ček. Grilc Janez, Šenčur, Svetel jeva 4, tel. 41-011 2015 Prodam PEUGEOT 404, delno tudi na ček in FIKUS s štirimi širokimi listi. Šavs, Moša Pijade 5 — I. nad. 2016 Prodam FIAT 1300, registriran, dobro ohranjen. V račun vzamem tudi ček. Poženik 13, Cerklje 2044 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Gor. Duplje 41 2067 Ugodno prodam R4 KATRCO, letnik 1970. Naglič Janez, Sp. Brnik 82, pri Cerkljah 2068 Dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1969, poceni prodam. Sr. Bela 29, Preddvor 2069 Prodam FIAT 750, letnik 1969 z novim IR motorjem. Ogled na domu. Bračič Krešo, Radovljica, Janševa 7 2070 Prodam FIAT 750, letnik 1970, prevoženih 44.000 km. Cena 17.000 dinarjev. Štular, Stara Loka 51, Škofja Loka 2071 VW 411 L, letnik 1970 in FIAT 750, letnik 1962, prodam. Avtoličar-stvo Torkar, Lesce, Begunjska 23, tel. 75-320 2072 Prodam FIAT 850, special, letnik 1971. Cerklje 50, na Gorenjskem 2073 Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB s poškodovanim motorjem. Komenda 36 H 2074 Prodam ZASTAVO 750, po generalni, registrirano do 1975. Frantar, Gasilska 35, Šenčur 2075 Ugodno prodam AUSTIN MAXI 1500, letnik 1970. Švegelj, Cankarjeva 8, Tržič 2076 Prodam VW, letnik 1964, Šenčur, Velesovska 27 2077 Prodam nov MOPED TOMOS cross 50 junior. Loka 9, Tržič 1902 Prodam FIAT 600 D, dobro ohranjen, letnik 1962. Mlaka 28. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. 1907 Prodam MOPED T 15 na pet prestav. Gregorčičeva 17, Čirče 1911 Prodam dobro ohranjen MOPED TOMOS kolibri. Predoslje 87 1912 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Kern Leopold, Borisa Kidriča 32, Jesenice 1914 Poceni prodam dobro ohranjen AUSTIN 1300, letnik 1970. Naslov v oglasnem oddelku. 1917 Prodam dobro ohranjen avto ZASTAVO 750, letnik 1971, prevoženih 27.000 km. Ogled v sredo in soboto popoldan. Rogina, Moša Pijade 17, Kranj 1918 stanovanja Mlada zakonca brez otrok iščeta SOBO v Škofji Loki ali okolici. Košenina, Novi svet 14, Škofja Loka posesti Kupim HIŠO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 1928 Prodam GARAŽO v Kranju. Ogled v nedeljo, 31. 3. 1974. Erman, Staneta Rozmana 11 1929 Prodamo ZAZIDLJIVE PARCELE ob cesti. Ponudbe pod »Jama« 2018 Kupim dvosobno STANOVANJE v okolici Kranja do Šentvida ali nedograjeno hišo. Naslov v oglasnem oddelku. 2019 Zamenjam trosobno STANOVANJE v Kranju za enosobnega s pri-tiklinami. Ogled Savska c. 21, Kranj 2021 Kupim gradbeno. PARCELO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 2022 V Britofu pri Kranju ugodno prodani dvosobno STANOVANJE s pritiklinami in vrtom. Poizve se Luže 32, Šenčur 2023 Iščem večji LOKAL za galvaniko v bližini Kranja. Ponudbe: Strah, Kokrica, Kuratova 32, popoldne po 16. uri. 202'! Ugodno prodam TRAVNIK 6750 kv. m v Hlebcah. Kustelj Janko, Nova vas 8, Radovljica 2025 "r Gozd in travnik prodam. Informacije: Terezija Možina, Forme 6, Zab-nica pri Škofji Loki 2082 Motika — Labin trgovsko podjetje predstavništvo Kranj, Kolodvorska 6 objavlja prosti delovni mesti 1. samostojni komercialist I 2. samostojni komercialist II Pogoji za zasedbo: pod 1.: visoka ali višja strokovna izobrazba s 3 oziroma 5 leti prakse pod 2.: srednja strokovna izobrazba ter 10 let prakse. Ponudbe pošljite na gornji naslov do 6. aprila 1974. zaposlitve Takoj zaposlim kvalificiranega ' ELEKTRIČARJA in VAJENCA za servisiranje in montažo avtomatskih kegljišč. Ponudbe od 14. ure dalje ha tel.21-572 2026 obvestila GG KRANJ, pisarna Cerklje ima na zalogi OREHOVE SADIKE. Dobijo se vsak dan ob 7. uri zjutraj, 2083 Delam PEČARSKA DELA, stenske in tlačne keramične ploščice; Ponudbe pod »Pečar« 1930 Novi PLESNI TEČAJI V DE LAVSKEM DOMU KRANJ. Začet-niški tečaj — NEDELJSKI 31. marca ob 9. uri, nadaljevalni ob sobotah 30. marca ob 18.30. Kolikor ne bo dobolj interesentov, s*> bo ob 19. ui;i začel tečaj za začetnike. Vabljeni. • 1931 KLASIČ FRANJO, avt onega, Kran j, Primskovo. Cenjene stranke .. obveščam, cUi sem preselil delavnic«*, z Jezerske ceste 34 v isto ulico 100 m" dalje proti Kovinskemu pojetju. Še naprej opravljam menjavo gum in uravnovešenje ter mehanično vzdrževanje vozil zastava in škoda. 1932 ŠTUDENTSKI SERVIS Kebeto-va 9 se priporoča za občasna dela in instrukcije. Informacije tel. 24-075 od 8. do 10. ure. 2027 Tri zidarske moči vam uredijo FASADO na hiši, popravijo dimnik, prekrijejo streho itd. Z našim ali vašim materialom popravila in solidna cena. Vsa pojasnila dobite v Jelen-čevi ulic i 23, Primskovo, Kranj 2028 prireditve KPI) SIMON JENKO TRBOJE uprizori v soboto, 30. 3. 1974, ob 20. uri v Zalogu pri Cerkljah veseloigro Hansa Wiegla NAMIŠLJENI ZDRAVNIK. Vabljeni 2029 . GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE, prireja v nedeljo, 31. 3. 1974, ob 18. uri PLES za staro in mlado. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni 2030 V nedeljo, 31. 3. 1974, prireja MA Visoko MLADINSKI PLES s pri-četkom ob 17. uri. Nastopajo Oto Pestner, Braco Koren, Sonja Ga-beršček, Slavko Krkač in New svvin.^. (juartet. Nastopajoče spremlja ansambel NOCTURNO. Število kart omejeno. 2031 ¥ m o 41 M kA® 17 Streli v bratovega ubijalca Ne ohto/hi niti nhr;iml»i ni Mi'iti'rlil ...............~ i.i.. /-w,i_____: . Ne obtožbi niti obrambi ni pritrdil senat okrožnega sodišča v Kranju, ko je razsojal o dejanju 30-letnega Muharema Alibegoviča iz Struže-vega pri Kranju. Ni bilo dovolj dokazov, da sta brata Alibegovič hotela po prepiru s Štefanom Papom z orožjem razčistiti situacijo, krtt je trdila obtožba, niti ni bilo dovolj dokazov za to, da je hotel obtoženi „ rMuha rem s strelom v Papa preprečiti nasilje proti bratu Zikfriji ali njemu samemu, kot. je dokazoval branilec. Dogodek se je pripetil 2. septembra lani v delavskem naselju v Stru-ževem. Tisti dan je . bila nedelja. Malo pred enajsto uro dopoldne sta se Muharem Alibegovič in njegov mlajši brat Zikfrija, ki je bil pri njem šele kak teden, vrnila z Okroglega. Ko sta šla mimo Papovega stanova- nja, sta se z njim sporekla. Odnosi Papa z Alibegovičevo družino in sploh z vsemi stanovalci tega naselja že nekaj časa niso bili v redu. Pap je živel sam v stanovan ju, ki ga je pre-zidal iz nekdanje drvarnice, potem ko se je razvezal in odselil od družine. Bil je alkoholik, sosedje pa so ga opisovali kot nasilnega in prepirljivega človeka, ki nikogar ni pustil v miru. Tudi z Alibegovičevo družino se je zapletal v spore, pomazal je perilo in nagajal tudi drugače. Nazadnje je prelomil tudi kol za sušenje perila. Tudi tisto nedeljo ni bilo miru, vsaj tako je žena povedala Alibegoviču. Brata sta se skupaj pojavila pred Papovim stanovanjem ter se z n jim zapletla v prepir. Pap je na pritožbe ali grožnje, pogovora ni točno slišal nobeden od sosedov, odgovoril z grožnjo, češ da je puška i l/I^Of t/t/L/ Pripeljal s stranske ceste V torek, 26. marca, nekaj pred 6. uro zjutraj sta na cesti drugega reda v Križah v križišču pri tovarni Rog trčila voznik motornega kolesa Jože Godnov (roj. 1949) iz Loma in voznik kolesa s pomožnim motorjem Rudi Rejc (roj. 1916) s Pristave. Nesreča se je pripetila, ko je voznik Rejc pripeljal s stranske ceste na prednostno in izsiljeval prednost pred motoristom. V nesreči sta bila oba voznika težje ranjena in so ju prepeljali v jeseniško bolnišnico. Nepreviden otrok V torek, 26. marca, popoldne je na Cešnjici pri hiši št. 1 voznik osebnega avtomobila Franc Tušek (roj. 1952) z Zg. Luše zadel 3-letno Mojco Mesec, ki nenadoma z leve strani skočila pred vozilo. Deklica je bila v nesreči lažje ranjena. Nezgoda mopedista V sredo, 27. marca, popoldne je voznik osebnega avtomobila Franc Jeklin (roj. 1928) vozil po prednostni cesti od Tržiča proti Kranju, ko je v križišču na Bistrici z neprednostne ceste zapeljal v njegov avtomobil voznik mopeda Franjo Lift k a (roj. 1951) iz Tržiča. Mopedist je padel in se lažje ranil. Škode na vozilih je za 2500 din. Stopil pred tovornjak V sredo, 27. marca, nekaj po 22. uri se je na Cesti talcev na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Pred tovorni avtomobil, ki ga je vozil Derviš Hamzič (roj. 1945) z Jesenic je nenadoma skočil Milan Peternelj (roj. 1946) z Jesenic. Kolesa tovornjaka so zapeljala čez pešca in ga hudo ranila. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. L. M. V semaforskih križiščih, kjer so prometni znaki za izrecne odredbe za obveznost B — 43 in B — 44, vozniki velikokrat polkrožno obračajo. Vozniki si te znake razlagajo tako, da je tu dovoljeno obračati, kar pa je napak. Na fotografiji je vozilo, ki na nedovoljen način obrača v križišču. Zaradi tega ne morejo pri zeleni luči druga vozila zapeljati v križišče. Promet je močno oviran, saj vozila ne morejo zaviti v levo. Prometni znak izrecne odredbe za obveznost B — 43 (pri katerem je puščica obrnjena navzdol v desno stran pod kotom 45 stopinj) pomeni, da mora vozilo, ki vozi skozi križišče, voziti po tisti strani ceste, na katero kaže puščica. Nikakor pa ne smemo, v takem križišču polkrožno obračati. Pri prometnem znaku B — 44, pa je puščica obrnjena navzdol v levo stran pod kotom 45 stopinj in pomeni, da ne smemo voziti po desnem voznem pasu ulice, uimpak po levem voznem pasu. — Velja Kocič m Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj v ZP Iskra Kranj želi zaradi povečevanja proizvodnje zaposliti nove sodelavce, in sicer: t 40 delavk za delo v montaži, obdelovalnici ali na pla-i stičnih masah; 15 delavcev S za delo v obdelovalnici ali na plastičnih masah; jH 5-čistilk riPismene prijave pošljite do 15. aprila 1974 na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj, kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4. njegov zakon. Pred tako očitno grožn jo, Pap je imel lovsko puško na šibre, sta se brata umaknila. Zastopnik obtožbe je trdil, da sta se zaradi tega brata čutila osramočena, ker ju je Pap tako rekoč prepodil in sta mu hotela povrniti na enak način. Alibegovič Muharem je stopil v kuhinjo in vzel svojo neprijavljeno pištolo, medtem ko ni dokazov, da bi brat Zikfrija tudi imel pri sebi predelano plinsko pištolo. Pištoli so namreč kasneje našli odvrženi v bližnjem grmovju. Medtem ko je Zikfrija Alibegovič stopil do drvarnice v bližini Papovega stanovanja in zaklical Papu, naj pride ven, če si upa, je brat Muharem počakal na stopnicah pred svojim stanovanjem. Pap se je nato res prikazal na pragu svojega stanovanja, vendar s puško v roki in takoj nato ustrelil Zikfrijo v glavo. Strel iz puške je slišalo veliko stanovalcev, niso pa mogli natančno povedati, koliko časa je preteklo nato^da so zasljšali še strel iz pištole. Na strel iz puške je namreč Muharem Alibegovič reagiral tako, da je stekel od stopnic k stanovanju Papa, tam zagledal svojega brata na tleh, Papa pa s puško v roki. Ne da bi dosti premišljal — ob rekonstrukciji so ugotovili, da je med streli iz puške in pištole lahko preteklo le kakih 5 sekund — je trikrat ustrelil proti Papu. Kna od krogel je Štefana Papa zadela v trebuh in je kasneje v bolnišnici umrl. Medtem ko je obtožba trdila, da sta se brata pripravila na spopad s Papom, pa je zagovornik Muharema Alibegoviča trdil, da gre za silobran. V takem položaju, ko je obtoženec videl svojega brata na tleh, nad njim pa z dvignjeno puško njegovega ubijalca, naj bi obtoženec reagiral pač tako, kot bi še marsikdo v takem položaju. Sodišče, kot že rečeno, ni povsem sprejelo ne stališča obrambe ne obtožbe. Muharema Alibegoviča je spoznalo za krivega kaznivega dejanja uboja na mah. Odločitev, da bo streljal, je po mnenju sodišča prišla takrat, ko je Muharem Alibegovič videl svojega brata na tleh; ni se torej že prej pripravljal, da bo zaradi prepirov obračunal s Štefanom Papom. Sodni izvedenec psihiater je ugotovil, da je Muharem Alibegovič dejanje storil v afektu ob bistveno zmanjšani prištevnosti in takrat torej ni mogel razumno vplivati na svoje dejanje, niti se ni zavedal posledic. Sodišče je tako mnenje sprejelo in Alibegoviča obsodilo na leto in pol zapora. V obrazložitvi sodbe je sodnik poudaril, da je sodišče upoštevalo številne olajšilne okoliščine tega dejanja in se zato odločilo za omiljeno kazen. Drugače ni mogoče gledati na to dejanje, saj je krvna osveta nedopustna. Muharem Alibegovič je sicer dober in prizadeven delavec, vzoren družinski oče in sploh človek, o katerem ni doslej mogel nihče povedati ničesar slabega, medtem ko bi za pokojnega Papa, ki je tistega dne in že prej veliko prispeval k takšnemu razvoju dogodkov, težko kdo našel dobro besedo. L. M. M Cesta JLA 6/1 u nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE K R A N J IZDELUJE NAČRTE ZA STA- NOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ JEIOVICA. m Škofja Loka* je pripravila za vas od 1. do 20. aprila razprodajo polken ter pleskanih in furniranih notranjih vrat ✓ r znižanje cen do 60 7o izkoristite ugodno priložnost in se oglasite v poslovalnici Škofja Loka delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek, petek od 7. do 13. ure sreda od 7. do 16. ure sobota od 7. do 11. ure Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega očeta, deda in pradeda Franca Zupana Koselnovega oča iz Ribnega se iskreno zahvaljuj'emo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gasilski četi iz Ribnega in ostalim gasilcem, tov. Klinarju in Ferjanu za poslovilne besede, Odboru zveze borcev iz Ribnega, godbi na pihala iz Gori j in č. g. župniku za pogrebni obred. Ivskreno se zahvaljujemo tudi vsem sosedom in sovaščanom za njihovo požrtvovalno pomoč. Žalujoči: hčerka Ivanka z družino, snahi Angela in Katarina z družinami in ostalo sorodstvo. Bohinjska Bela, 28. marca 1974 Zahvala Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica Jožeta Gorjanca se iskreno zahvaljujemo vsem/sorodnikom, prijateljem in znan* cem ter našim sodelavcem iz podjetja Central Kranj in Jskra Commerce, Nabavna organizacija Kranj, vsem gasilcem za podarjene vence in cvetje ter za izrečena sožalja. Hvala g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede ter za poslovilne besede predsednika PGD Bitnje. Žalujoči: hčerka Vera z družino, snaha Minka z družino in ostalo sorodstvo Zg. Bitnje, 26. marca 1974 1Q w 3% ^^ 10 U Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata Jožeta Stareta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Lepa hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala g. župniku in gasilcem PGD Primskovo. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Angela, sinovi Slavko, Branko, Joža, hčerka Draga z družinami ter ostalo sorodstvo. * Kranj, 28. marca 1974 pogovor tedna Martin Grašič: premalo zanimanja Zmaga na spustu na Savi pri Zagrebu, drugo mesto v Tacnu. To sta dve dobri uvrstitvi 30-letnega Martina Grašiča, obrtnika iz Škofje Loke. Ker sta ti dve dobri uvrstitvi rezultat trdega zimskega dela, sem sklenil, da obiščem Grašiča in mu postavim nekaj besed na temo: veslanje. Ti dve vaši uvodni letošnji dobri uvrstitvi sta gotovo rezultat napornega zimskega treninga. Kje in kako ste letos trenirali? »Kakšnih posebnih treningov ni bilo. Nekaj smo veslali na Sori, poleg tega pa smo tudi veliko pretekli. Meni osebno pa spust najbolj leži, ker tu ni pomembna toliko tehnika kot npr. pri slalomu. Tuje potrebna le moč.« Koliko let pa potem že veslate? »Ja, letos bo minilo deset let. Veslam pa za LBD iz Ljubljane.« In kje ste doslej že vse nastopali? »Nastopal sem v Meranu v Italiji pa v Avstriji in ne Češkoslovaškem.« In kakšni so bili doseženi rezultati? »Bil sem državni prvak v spustu in slalomu. Moj največji uspeh pa je bilo 3. mesto na 42 km dolgi progi na reki Taro v Italiji.« Dejstvo je, da naši tekmovalci ne dosegajo v tujini kakšnih vidnejših uspehov. Kje je torej vzrok za vse te slabe uvrstitve? »Prvo, kar je, pri nas ni množičnosti. Zakaj pa ni množičnosti, pa lahko vsak ve. Gre za problem denarja. Pri nas ti klub kupi le čoln in plača stroške potovanja na tekme. Ostalo moraš financirati sam. S takimi pogoji dela pa se seveda ne da dosegati kakšnih vidnejših uspehov.« Kje pa trenirate? »Za trening na vodi ne manjka prostora, saj je pri nas dosti primernih rek. Največkrat treniram na Sori in na Savi Bohinjki.« Prej na začetku sem omenil dve dobri uvrstitvi v spustu. Kaj pa slalom? »Kot sem že omenil, pri nas ni sistematičnega in načrtnega dela z veslači. Zato lahko uspemo le posamezniki, in to najlaže v spustu.« In zakaj v spustu? »Zato, ker je pri spustu potrebna le moč in ne toliko tehnika.« In načrti? »Upam, da bom letos uvrščen v reprezentanco in bom zastopal barve naše države na tujih in domačih tekmovanjih. Drugo leto pa je pri nas svetovno prvenstvo v veslanju v Makedoniji. Upam, da bom tudi takrat v taki formi kot sem sedaj in da bom nastopil v spustu.« Koliko let pa potem še mislite veslati? »Za zdaj še ne mislim prenehati, ker veslaš lahko še tudi pri štiridesetih.« R. Prosen Danes v hali zadnja srečanja Železnikarice prve brez poraza S tekmovanjem v prvi zimski pionirski gorenjski rokometni ligi so končale pionirke. Naslov je pripadel ekipi ŠŠD Ratitovec Železniki, ki v vseh sedmih kolih niso okusile grenkobe poraza. Bile so res najboljše. Naslov so osvojile: Šolar, Lušina, Koblar, Plešec, Soklič, Primožič, Nastran, Benedik, Jensterle, Leben, Brtoncelj, Benedičič in Rant. Izidi — 5. kolo: Železniki P. Prešeren 11:4, Žirovnica : Preddvor 3:18, Križe : Predoslje 5:8, Lip-nica : S. Jenko 10:0 b. b.; 6. kolo: Preddvor : Predoslje 18:3, Žirovnica : S. Jenko 10:0 b. b., Križe : P. Prešeren 2:5, Železniki : Lipnica 18:6, 7. kolo: S. Jenko : Preddvor 0:10 b. b., Predoslje : F. Prešeren °>14, Križe : Lipnica 18:8, Žirovnica : Železniki 3:19. Žirovnica S. Jenko 7 10 6 27:74 7 0 0 7 13:61 Najboljše strelke: Miloševič (Križe) 31 zadetkov, Lušina 27, Jensterle (obe Železniki) 24, Basaj (Predoslje) in Balantič (Preddvor) 23, Gregorc (Križe) 18, Orehar 16, Križ-nar (obe Preddvor) 15, Kostovski (F. JPrešeren) in Soklič (Železniki) 14, Mulej (Lipnica) 11. -dh Lestvica »Železniki preddvor F. Prešeren Predoslje Križe Upnica 7 0 0 87:29 14 6 0 1 93:24 12 5 0 2 50:37 10 4 0 3 38:58 8 3 0 4 62:51 6 2 0 5 39:75 4 Danes in jutri NOGOMET — Danes startajo v spomladanski del prvenstva nogometaši ZCNI, in gorenjski nogometni ligi. Danes se bodo ob 15. uri v gorenjski ligi pomerili: Korotan : Šenčur (stadion Stanka Mlakarja). Hritof : Bled, I.esce : •Jesenice, Naklo : LTH (v Stranišču), jutri pa ob 14.30 Alples : Bohinj in ob 1V30 v ZCNI. Sava : Tržič. PLANICA — Ob 9. uri start smučarskih tekačev na tradicionalnem RoŽiče-vem memorialu. POKLJUKA - Na 50-metrskl skakalnici bo jutri ob 10. uri meddruštve-na tekma ža pokal Tržiča, ob 14. uri pa državno prvenstyo /.a starejše mladince. ZELENICA — Danes oh 8. uri start Nt. pionirjev in pionirk katcgorizacijske-ga veleslaloma, jutri ob 10. u 'i pa se bodo pomerili mlajši pionirji in pionirke. ŠKOFJA LOKA — Danes in jutri bo na igrišču LTH nogometni turnir za pokal Reteč. Danes ob 14. uri se bodo •srečali Kondor : Filmarji (Kranj), Ke-teče.: LTH (mladinci). -tih Po gorenjskih krajih PODNART (C. R.) - Strelska družina Podnart je organizirala meddru-štveno tekmovanje, na katerem je nastopilo 51 strelcev. Vrstni red: 1. Stane Bešter, 2. Anton Bešter (oba Poljšica), •'!. -Janez Debeljak (Otoče) in Rudi Dovrtelj (Posavec), 5,- Anton Šolar in Štefan Haidinjak (oba Ovsiše). KRANJ (B. B.) — ŠŠD na osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju je organiziralo tradicionalni košarkarski turnir za pokal Staneta Žagarja. V konkurenci pionirjev so nastopile' ekipe štirih, pri pionirkah pa ekipe treh kranjskih šol. Prvo mesto med pionirji je zasedla OŠ Stane Žagar pred OŠ Lucijan Seljak. OŠ Simon -Jenko in OŠ France Prešeren, pri pionirkah pa je zmagala ekipa OŠ Lucijan Seljak pred OŠ Simon •Jenko in OŠ Stane Žagar. V nadaljevanju zimske mladinske košarkarske lige so igralci Triglava doma premagali moštvo Slovana iz Ljubljane. Za domače so dali največ košev: Šilar 12, Nagv !) ter Zupan in Kalan po H. Na lestvici vodi Triglav pred Olimpijo. ŽIRI (N. P.) — V tekmovanju gorenjske šahovske lige je ekipa iz Zirov premagala drugo vrsto .Jesenic s .r>,,r):4,.r>. GODEŠlC (J. S.) - Na občinskem prvenstvu Škofje Ix>ke v namiznem tenisu za člane in mladince je bila letos rekordna udeležba. Največ (ispeha so imeli tekmovalci Kondorja, ki so osvo-" jili oba naslova. Vrstni red — člani: 1. Rant (Kondor). 2. Bertoncelj (Kondori, Starman (Kondor); mladinci: 1. Avguštin (Kondor), 2. Tušek (Ziri), .1. Vehar (Tabor Ziri). KRANJ (B. B.) - V ponedeljek. 1. aprila, ob IJI..M) bo organiziralo šolsko športno društvo osnovne šole Simon •Jenko v Kranju projekcijo filmov o košarki. Filmi so ameriški, med drugim l*>mo lahko videli tudi igro našega reprezentanta Cosiča. Filme bo komentiral priznani slovenski košarkarski trener Jane/. Drvarič. Projekcija bo na osnovni šoli Simona^Jenka. Le štiri tekme nas ločijo do konca 10-dnevnega svetovnega hokejskega prvenstva skupine B v Ljubljani. Borbe v teh dneh so pokazale, da v oshierici nastopajočih edino Avstrija po kvaliteti zaostaja za ostalimi" sedmimi. V vseh dosedanjih petih srečanjih Avstrijci niso imeli sreče, zato so izgubili vsa srečanja. Res je, da je moštvo pomlajeno, v svojih vrstah imajo edinega veterana Puschniga, ki pa sam ne zmore vsega. ZRN in ZDA sta na čelu lestvice. O prvem mestu pa bo prav gotovo odločal drevišnji spopad med njima. Jugoslovani so se 'z zmago Nova planinska odseka Na prvi seji na novo izvoljenega upravnega odbora Planinskega društva Kranj so sprejeli delovni program za letošnje jubilejno leto, ko praznuje društvo 75. obletnico delovanja. Najpomembnejša je ustanovitev dveh novih odsekov: za izlet-ništvo in za varstvo narave. Prvega vodi Tone Tičar in so v njem tudi predsedniki sekcij PD Kranj v Naklem, Iskri in Savi, drugega pa Andrej Bauman. Odsek za izletništvo bo organiziral zanimive in zahtevne izlete v domača in tuja gorstva, med katerimi nekateri ne bodo enostavni in bo potrebno strokovno in tehnično opremljeno vodstvo. Odsek za varstvo narave pa je doslej deloval pri odseku za planinska pota. Na omenjeni seji je predsednik Planinskega društva Kranj Franc Ekar izročil Stanku Žaloharju iz Kranja znak PD Kranj. Stanko Ža-lohar je že sedemkrat prehodil gorenjsko partizansko pot. Letos namerava izdati društvo za omenjeno pot poseben vodič. -jk nad Japonsko usidrali na tretjem mestu, ki jim daje lepe možnosti, da tega tudi obdrže. Romuni in Nizozemci ter Japonci so pokazali tisto, kar smo od njih pričakovali. Norvežani pa, kot kaže, se bodo skupaj z Avstrijci morali posloviti iz lige. Jugoslavija : Japonska 5:4 Ljubljana, svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B, Jugoslavija ': Japonska 5:4 (1:1, 2:0, 2:3), hala Tivoli, gledalcev 6000, sodnika Ehrensperger (Švica), Zaaberg (Nizozemska). Strelci: 0:1 Hanzawa (13.), 1:1 Tišler (17.), 2:1 Puterle (30.), 3:1 G. Hiti (35.), 4:1 "Gojanović (47.), 4:2 Tonozaki (50.), 4:3 Tanaka (51.), 4:4 Hikigi (55.), 5:4 Jug (60.). Jugoslavija: Knez, Albreht, S. Košir, B. Jan, Jakopič, Jug, Tišler, Kumar, S. Beravs, Smolej, Poljan-šek, G. Hiti, Petač, R. Hiti, Puterle, T. Košir, Gojanovič, D. Beravs, Renaud. Za spremebo od ostalih srečanj se je končalo po dveh remijih in enem porazu prižgala rdeča luč tudi Jugoslovanom. Tokrat jim športna sreča ni obrnila hrbta. Po uvodni prvi tretjini in remiju so naši v drugi zaigrali tako kot smo pričakovali. Usodne zanje so bile minute zadnje tretjine. Od 50. do 55. minute so namreč prejeli tri zadetke in Japonci so bili v zadnji minuti enakovredni. Topot je usodo hokejistov vzhajajočega sonca zapečatil Jug, ki je z odličnim strelom prinesel Jugoslovanom popolno zmagoslavje. Mladi, hitri, okretni in žilavi Japonci so ravno na enak način dobili tekmo proti Avstriji, ko so v zadnji sekundi tekme neodločen rezultat spremenili v zmago. Lestvica po 5. kolu: ZDA 5 5 0 0 30:11 10 ZRN 5 5 0 0 28:13 10 Jugoslavija 5 2 2 1 22:19 6 Romunija 5 2 1 2 25:18 5 Nizozemska 5 2 0 3 26:25 4 Brata Rudi in Gorazd Hiti sta najboljša strelca naše izbrane vrste na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu. Obenem pa sta na tretjem oziroma četrtem mestu na listi najboljših. — Foto: F. Perdan Japonska Norveška Avstrija 5 2 0 3 21:26 4 5 0 1 4 12:27 l 5 0 0 5 9:34 0 Ostali izidi: ZRN : Romunija 6:3 (2:0, 1:1, 3:2), Japonska : .Avstrija 4:3 (1:1, 1:2, 2:0); 5. kolo: ZDA : Avstrija 6:0 (0:0, 2:0, 4:0), Nizozemska : ZRN 3:5 (2:0, 2:0, 3:1), Norveška : Romunija 1:4 (0:3, 1:0, 0:1). Spored današnjih tekem: Romunija Japonska ob 10. uri, Avstrija : Norveška ob 13.30, Jugoslavija : Nizozemska ob 17. uri, ZRN : ZDA ob 20.30. D. Humer F. Jerančič — prvi Jugoslovan v mednarodni areni Na letališču Aspern pri Dunaju bo jutri, v nedeljo, 31. marca, uvodna letošnja dirka avtomobilov formule III, v kateri prvič v zgodovini tega atraktivnega šorta sodeluje tudi kak Jugoslovan. To je 23-letni Ljubljančan Franc Jerančič, sicer član AMD Škofja Loka, ki vozi popolnoma novo, 1600-kubično enosedežno specialko znamke ford-lotus. Kot smo zvedeli, naj bi startal v skupini 9. Pista je dolga 2600 metrov, dirka sama pa traja 15 krogov. Jerančič kljub mladosti sodi v krog prekaljenih avtomobilistov. Pred dvema letoma je bil v državnem prvenstvu rallyistov tretji, lani pa so mu številne okvare preprečile ponovitev podviga iz prejšnje sezone. V upravi loškega AMD pravijo, da bo nastopil na vseh pomembnejših preizkušnjah, ki štejejo za točkovanje v prvenstvu Evrope, med drugim tudi 6. aprila v Belgiji in 21. aprila v Zeltvvegu. Po lepih uspehih naših motoristov se torej tudi avto- Jerančiču želimo, da bi v hudi mednarodni konkurenci častno branil jugoslovanske barve ter dosegal čim boljše uvrstitve. I. G. Hala'74 Pivovarna Union v Ljubljani je v torek povabila v svoje prostore vse novinarje, ki spremljajo svetovno prvenstvo v Ljubljani, ter vse sodnike. Po ogledu pivovarne, v kateri vsako uro napolnijo 32.000 steklenic piva, so nas povabili na golaž, pivo je teklo v potokih. Vendar brez skrbi, tega artikla, ki hladi žejo, ni zmanjkalo. Vsem pa so poklonili po dva kozarca z znakom Union in znakom svetovnega prvenstva. s Drevi bo padla zavesa v hali Tivoli. Toda med tednom sta direktor Atlasa, poslovalnice v Ljubljani, Aleksander Erman in predstavnik ZRN Roman Neumayer sklenila aranžma med potovalno agencijo Atlas in organizatorjem svetovnega prvenstva A skupine leta 1975. Le ta bo od 4. do 11. marca v Miinchnu. Potovalna agencija Atlas je dobila ekskluzivno prodajo kart, ki bodo na voljo že od 1. januarja 1975 v Ljubljani in vseh njenih poslovalnicah. Atlas pa bo tudi organizator eno-, dvo- in tridnevnih izletov v Miinchen. V aranžma bo vključen ogled mesta in tekem. Organizator letošnjega svetovnega prvenstva v Ljubljani je v četrtek, ko je bil prost dan, na izlet v Postojno povabil reprezentance Japonske, Avstrije, Romunije, ZDA in Jugoslavije ter vse novinarje, sodnike in člane direktorija. Po ogledu Postojnske jame in kosilu so nas avtobusi agencije Atlas vedro razpoložene pripeljali nazaj v Ljubljano. Pri ogledu Postojnske jame smo hodili v skupini jugoslovanskih reprezentantov. Padla je marsikatera pikra, še najbolj pa se je izkazal naš vratar Jeseničan Rudi Knez-Mica, ki je naokoli spraševal, če kdo pozna kiparja, ki je obdelal vse kapnike in koliko časa se je moral ubadati z dletom. Vsa naša srečanja so dokaj dobro obiskana. Spodbujanje naših je na visoki ravni, ki našim obenem daje tudi krila v usodnih trenutkih. Lahko pa zamerimo nekaterim vročekrvne žem, ki glasno v hali navijajo, ne tako kot ostali Jugoslavija, Jugosla i >ija.', temveč skandira jo Olimpija, Olimpija.' Res je, da je reprezentanca izbrana iz igralcev Jesenic in Olimpije, vendar gre tu za ugled našega hokeja v svetu, klubski interesi in razprtije pa so pozabljene. -dh w m cg* <|q Sobota, 30. marca 1974 Pred približno dvema mesecema je eden od mojih kolegov napisal kratko vest o tem, kako so konec novembra lani iz nepravilno postavljene in slabo zavarovane deponije mazuta tovarne Šešir Škofja Loka stekle v Soro večje količine lepljivega olja. Popolnoma neura dno se je raz vedelo, da tovarna vali krivdo na malomarnega voznika cisterne, ki je menda sredi noči pre-črpaval gorivo v betonsko skladišče, postavljeno tik ob reki. Ker so ribiči in drugi ljubitelji narave terjali podrobnejša pojasnila, je avtor poročilca v zaključku postavil zahtevo, naj odgovorni javno objavijo rezultate preiskave. Ampak doslej ni v uredništvo priromalo niti najmanjše pojasnilo, kaj šele kakršenkoli odgovor Šeširja ali obračun nastale škode, za katero upravičeno domnevamo, da ni niti približno majhna. Zdaj zaskrbljeni pristaši prirode znova ponižno prosijo, če bi poklicane glave . izvolile spustiti od sebe »štimo« ali dve ter razčistiti zadevo. Konec koncev imajo kot samoupravljavci in souporabniki splošnih naravnih dobrin pravico zvedeti. Ali pa nemara vpijemo v meglo in preiskave sploh ni bilo? Naš blejski dopisnik s psevdonimom Boro mi je poslal naslednji protest: »Čeprav se je že Jež Popotnik spotaknil ob tablo, ki razdvaja, namesto da bi ograjevala in prostorsko zaokroževala Bohinjsko Belo, ni do danes še nihče skušal popraviti napake. Odgovorni nosijo očitno presneto trdo in debelo kožo, saj bi jim sicer Ježeve bodice morale priti do živega. Tudi protest občanov ni zalegel — čeprav so se problema lotili na zelo neposreden in nazoren način: tablo so namreč nasilno sneli ter vrgli v obcestni jarek. Metoda resda ni najbolj primerna, vendar bi človek pričakoval, da bo predramila one zgoraj in jih prisilila k dejanjem. Veste, Belani imamo čisto dovolj lastnih težav, takšne vrste prilivanja olja na žerjavico slabe volje ni v nobenem primeru dobrodošlo. Upamo torej, da se bodo stvari čim prej uredile.« »Kdor molči, desetim odgovori,« pravi moder ljudski , pregovor, ki so ga kranjski urbanistični eksperti najbrž spremenili v osnovno vodilo pri komuniciranju z občani. 2. marca letos sem namreč v svoji rubriki razložil, da nekatere posameznike (ki jih * ni tako malo) muči radovednost ali je niz večjih in manjših gramoznic vzdolž ceste Kranj—Škofja Loka pognal v senci ustreznih republiških in občinskih blagoslovov in ali vedo zanje vsi, ki bi morali vedeti. Znano pa je, da ležijo v neposredni bližini zaščitene cone s talno vodo ter da tik pod njimi gre tok, iz katerega se napajajo podzemni »bazeni« na Sorskem polju. So smrdeči odpadki in smeti, s katerimi zasuvajo peskokop v Zgornjem Bi t nju, res čisto nenevarni? Odgovora, kot rečeno, ni od nikoder. In vendar bi Uthko stavek ali dva dejala vsaj na novo ustanovljena Kmetijsko-zemljiška skupnost, ki mora budno spremljati sumljive posege v prostor. Edino strokovnjak za vodna vprašanja mi je neuradno čestital k objavljeni vestički, medtem ko uradno o zadevi seveda nima niti najmanjšega pojma. Kaj mislite, bi se iz zgoraj povedanega dalo povleči kak poučen sklepf V_J RADKO MULE J, (1849), strojni ključavničar v Verigi Lesce: »Mislim, da med prejšnjimi in sedanjimi volitvami ni posebno veliko razlike. Vsaj danes sem se o tem lahko prepričal. Res pa je, da sem letos bolje seznanjen z njimi kot pred leti, ko sem bil zaposlen drugje. Na posebnem sestanku v našem podjetju smo se namreč podrobno pogovorili tako o pripravah kot o poteku volitev. Jaz sem danes volil 20-člansko delegacijo, na listi pa je bilo 25 kandidatov. Vse poznam in mislim, da ni prav, da med kandidati ni bilo nobenega vzdrževalca. Pa tudi mladih je morda premalo, ženske pa so kar dobro zastopane. Za nedeljske volitve že vem, kje bo volišče in bom volil v zgodnjih dopoldanskih urah.« MIRA OMAN, (1932), prodajalka v Veletrgovini Živila Kranj: »Precej sem brala in tudi slišala o letošnjih volitvah. Danes sem volila delegacijo za zbor združenega dela, v nedeljo pa bom za . .. no, za zbor krajevnih skupnosti. Mar ne? A seveda, pa za družbenopolitični zbor bomo glasovali. Veste, saj vem, za kaj gre. Mislim, da je bilo toliko pisanega in govorjenega, da v glav-. nem res vsakdo, če se je le malo zanimal, lahko ve, kakšen je bil postopek in kakšne so volitve. Res pa je, da meni'' delajo še nekaj težav ta nova imena zborov. V naši delegaciji so po moje kar pravi dele- ■HHHHMHnMKilBi V Zvezni republiki Nemčiji pripravljajo ostrejše predpise o poslovanju naših agencij in hotelov ter odgovornosti potovalnih agencij PAVEL MENCINGER, (1934), zasebnik iz Zgoše pri Begunjah: »Sicer se je o volitvah precej pisalo in govorilo, vendar mislim, da vsi le niso najbolje seznanjeni z nekaterimi novostmi in posebnostmi. Po moje sedanje volitve pomenijo precejšnjo razliko od prejšnjih. Jaz sem danes volil delegacijo obrtnikov v zbor združenega dela. V nedeljo pa bom volil delegacijo in delegate v zbor krajevnih skupnosti. V naši krajevni skupnosti bomo izvolili 13-člansko delegacijo, zdaj pa smo bili s tega področja v skupščini trije odborniki. Menim, da bo v prihodnje 13 članov delegacije laže seznanjalo prebivalce krajevne skupnosti s problemi in z rešitvami v občini, pa tudi laže posredovalo probleme kot so gradnja šole v Begunjah, izdelava zazidalnega načrta za Poddobravo, ureditev ceste v Drago in druge, kot smo to dolžnost doslej lahko opravljali trije odborniki. Če sem tudi tokrat eden od kandidatov za delegacijo? Sem in če bom izvoljen, si bom tudi v prihodnje prizadeval za čim-boljše in čimhitrejše reševanje problemov. Pa še nekaj bi rad povedal. Med možnimi kandidati za vodilne funkcije v bodoči občinski skupščini je za predsednika zbora krajevnih skupnosti predlagan Franc Jere. V naši krajevni skupnosti takšen predlog podpiramo.« A. Zalar Energetska kriza, ki je predvsem lani zajela svetovno gospodarstvo, posega letos krepkeje tudi na področje turizma. Čeprav se je na primer letalsko gorivo enkrat že podražilo, bo po najnovejših podatkih letalsko gorivo za čarterske polete, ki so v turističnem prometu najpogostejši, ponovno dražje. V Veliki Britaniji lahko doseže podražitev 60 odstotkov. Temu primerno dražje letalske vozovnice bodo tudi v drugih zahodnoevropskih državah, kar bo zanesljivo vplivalo na zmanjšanje števila turistov, ki prihajajo k nam z letali. Tudi druga novost je posledica svetovne energetske krize. Razne potovalne agencije v Veliki Britaniji omogočajo turistom, ki so že plačali potovanje in letovanje v drugih državah, da prijavo brez kakršnih koli obveznosti umaknejo in brez odbitkov dobe vplačano vsoto povrnjeno. To pomeni, da lahko ostanejo hoteli, ki so pričakovali prihod omenjenih turistov, na cedilu! V nekaterih zahodnoevropskih državah pripravljajo zakone, ki bodo zahtevali večjo odgovornost turističnih in potovalnih agencij ter organizatorjev potovanj. Posebno ostri so Zahodni Nemci. Jugoslovanske potovalne agencije niso izjema. Eden od zahodnonemških predpisov zahteva, da noben njihov turist, ki pride v Jugoslavijo, na prevoz od letališča do hotela ne sme čakati več kot uro. To pomeni, da bo moral jugoslovanski organizator potovanja nemških turistov poskrbeti za prevoz tudi najmanjših skupin turistov. Poslovni stroški agencij bodo večji. Ko so bili predstavniki Kompasa pred kratkim v Zvezni republiki Nemčiji, so jim možje agencije Neckermann sporočili, da bodo zahtevali odškodnino in tožili vsakega našega hotelirja, ki ne bo mogel namestiti vseh gostov in izpolniti pogodbe. Ukrep temelji na lanskih primerih v znanih jugoslovanskih letoviščih, ko so Nemci (in tudi turisti iz drugih držav) prihajali k nam v prepričanju, da so hotelske storitve rezervirane, v resnici pa jih ni bilo. Poslovna disciplina, red in odgovornost bodo morale biti večje. Enako doslednost bodo zahtevali hotelirji. Od agencij bodo terjali dosledno uresničevanje sklenjenih pogodb, razen tega pa sami iskali goste, saj na osnovi povedanega do zadnjega dne ne bodo vedeli, ali bodo tuji turisti prišli ali ne. Podražitve goriv in predpisi, o katerih pišemo, bodo zanesljivo vplivali na letošnji turistični promet, čeprav optimisti napovedujejo najmanj takšen devizni priliv, kakršen ie bil lanski. Nekaj je zanesljivo. Število turistov, ki bodo prišli k nam z letali in s svojimi vozili, bo manjše. Lahko se pa poveča turistični promet na železnici! J. Košnjek V sredo okrog 18. ure je na posestvu Kmetijske zadruge Naklo v Strahinju krava Audi četrtič telila. Vodja obrata Aco Černivc, kije pomagal pri telitvi, je bil prijetno presenečen. Ko je pomagal »na svet« prvemu teličku, sta se za njim pojavila še dva. Čeprav je bil porod bikca in dveh teličk izredno težak, je trajal le okrog 20 minut! Trojčki so živi in zdravi. Prav tako tudi njihova mamica Audi. Naraščaj sicer ni tako težak, vendar so živalice vseeno dan po porodu tehtale skupno okrog 80 kilogramov. Ko bodo bikec in telički stari od 7 do 10 dni, jih bo dala Kmetijska zadruga Naklo kmetom v plemensko rejo. Sredin dogodek v Strahinju je nenavaden. Telitev trojčkov je izredno redka. Pogostejši so primeri, da krave telijo dva telička. To se v Strahinju zgodi povprečno dvakrat letno, (jk) Foto: F. Perdan Višje oskrbnine Na sredini seji je skupščina temeljne izobraževalne skupnosti v Kranju med drugim razpravljala tudi o predlogu za zvišanje oskrbnin v jaslih in vrtcih ter zvišanju prispevka za varstvo šolarjev. Dosedanje cene namreč veljajo že od septembra 1972. Stroški pa so v tem času toliko narasli, da sedanji prispevki staršev ne krijejo niti najbolj nujnih stroškov. Stroški varstva za predšolskega otroka znašajo letos 370 dinarjev, za dojenčka pa 690 dinarjev. Vzgojo plača temeljna izobraževalna skupnost. Posebej pa morajo starši plačati varstvo ob sobotah, in sicer za predšolskega otroka 15 dinarjev in za dojenčka 30 dinarjev. Prav tako kot do sedaj vsi starši ne bodo plačevali oskrbnine v celoti. Višina prispevka bo odvisna od lanskega polletnega poprečnega dohodka na družinskega člana. dohodek nad 1300 din od 1150 —1300 din od 1000 — 1150 din od 900 — 1000 din od 800 — 900 din od 700 — 800 din od 600 — 700 din do 600 din prispevek za predšolskega otroka 370 din 340 din 280 din 220 din 160 din 115 din 80 din 30 din dojenčka 690 din 635 din 520 din 410 din 295 din 215 din 150 din 60 din Za otroke, katerih starši ne plačujejo oskrbnine, prispeva razliko temeljna izobraževalna skupnost. Zaradi nižjih režijskih stroškov pri varstvu učencev v šolah so cene tega varstva nekoliko nižje. Lestvica prispevkov pa je taka: dohodek nad 1300 din od 1150 — 1300 din od 1000 — 1150 din od 900 — 1000 din od 800 — 900 din od 700 — 800 din od 600 —700 din do 600 din prispevek sfaršev 300 din 260 din 210 din 160 din 115 din 80 din 50 din Nove cene bodo začele veljati, ko jih bo potrdila občinska skupščina Kranj, Tudi v turizmu posledice energetske krize gati; mladi in tudi ženske. Vsi tisti, ki bodo izvoljeni, pa v prihodnje ne bodo imeli ravno lahkega dela. V občini je kar precej problemov; če samo na ceste pomislim in seveda še vrsta drugih stvari.« Podobno kot smo v četrtek volili delegacije in člane delegacij v zbore združenega dela občinskih skupščin, bomo jutri volili delegacije za zbore krajevnih skupnosti občinskih skupščin in glasovali o listi kandidatov za družbenopolitične zbore. S tem bo končan tako imenovan prvi krog (neposrednih) volitev, sledile pa bodo posredne volitve delegatov in delegacij v republiške in zvezne organe. V četrtek so volili vsi zaposleni v gospodarstvu, prosveti, kulturi, zdravstvu, socialnem varstvu, v državnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter aktivne vojaške osebe in civilne osebe, ki so v službi v JLA in obrtniki ter študentje. Na voliščih na Gorenjskem je bilo živahno že v zgodnjih jutranjih urah. Nekatera smo obiskali. Ker pa so letošnje volitve nekoliko drugačne od prejšnjih, smo se s tremi volivci pogovarjali, kako so bili obveščeni in seznanjeni z njimi.