Listek.                                                             63
Severu, zv6 tudi, da je sedaj — idijot. Jako neverjetno opisuje pisateljica, kako »ona« in dojka oslobodita Sewera idijota in bežita ž njim. — Hodita samo podnevi, ponoči počivajo vsi trije,  da bi jih kdo ne  videl   (?!)
Precej daleč od doma gredo služit nekega gospodarja, vdovca, kateremu pa je pridna ICostusija tak6 po volji, da jo hoče za ženo, njo, ki ljubi — tepca (!). Beže" v temi, mrazu, viharji in snegu na tem krvavem poti (165). Ne zuajoči zmotra, »gnani kot jesensko listje, šli so, šli« O božiči si ustanovijo na nekem pokopališči (!?), in Kostusia grč prosit v bližnji gradič kaj toplega. Prosijo se v službo, ali na zimo jih neče nikdo. Kostusia ima bose, krvave noge, roke ozeble, lice žolto. A vender je lice lepo »nezemnim — mirom«, bleda usta imajo črto sladkega nasmeha in duševne radosti (l75)- Smilijo se staremu gospodarju in gospodarici v gradiči; dasta jim staro, mrzlo kočo v lesu, da bode tepec — šumar (?). Ali šumar je seveda — ona; muči se strašno, toda od uboge plače morajo še nekoliko dajati oskrbniku. Toda mirni so, dasi mora stara pestunja zanje beračiti kruha. Kostusia lovi izpod leda na prozubu ribe. Ali spomladi jih skoro zalije — povodenj in umori — lakota. Potem pride mladi gospodov sin — doktor. Ona mu ugaja, vidi tudi, da je Sewer — tepec, in skrbi zanje. Sevver je nemiren in srdit, kadar ni nje pri njem, in to porabi doktor za poskus, da bi ga vzbudil iz mrtvila. Pride ujčev sin, prijatelj gospodarjevemu sinu, in oba pazita na bolnika, kateri doktorja kar ne more videti. Toda prav tega mu je treba, da se vzbudi iz mrtvila: besen napade doktorja in potem umre. Ona žaluje, ali ostane pri gospodi in ne gre" k ujcu in teti, da ne bi ondu cula kaj zla o njem (263). Ostane, dasi ve" »že petna ciszy i rezignaciji Žyje dla siebie  (265).«
Iz kratke vsebine vidimo, da je »ona«- narisana za romantiško, sentimentalno dekle. Ves zamisel in zaplet je neverjeteu, Neverjeten je dčim, kakor ga riše pisateljica. Pretirani so v obče vsi glavni značaji in tudi »ona«. Vender ima nje ljubezen in požrtvovalnost za tepca marsikaj, kar je veren glas ženskega srca. Meni se zdi, da je najbolj proučen, opazovan in risan prav oni tepec. Lepo je opisana priroda tam v močvirnem lesu pozimi in spomladi. Pohvaliti pa ni tega, da onega očima Budakov-skega, ki je vender največ kriv, pisateljica kar pozablja, ko ga ne potrebuje. Citatelj ne more biti zadovoljen, da ta očim toliko greši proti zakonu, in mu za to ni nič. Saj so vender tudi na Poljskem   —  sodniki! Jezik je pravilen, prost in tudi  precej  značilen.
Dr. Fr. C.
Šola za gledališke igralce v Pragi. Cehi namerjajo ustanoviti posebno šolo za češke gledališke igralce. Troške so proračunjali na letnih 5000 gld.; upajo pa, da tudi deželni zbor  dovoli primerno   podporo.
Slike V. V. Vereščagina so se meseca listopada m. 1. prodajale v New-Yorku; zanje se je iztržilo  vsega skupaj  72.635  dolarjev.
,,Slavjanskoje Obozrenije" se bode imenoval nov zgodovinsko-kujiževni in po-litiški list, ki začne prihodnje leto izhajati v St. Peterburgu. Urednik mu bode znani slavist Anton Semenovič Budilovič, profesor varšavskega vseučilišča. Iz vabila, katero se nam je poslalo, vidimo, da je program novemu listu jako obšireu. ,,Slavjanskoje Obozrenije" bode namreč prinašalo članke o slovanskih književnostih, slovanski etnografiji, zgodovini in politiki; dopise; letopis slovanskih dogodkov iz obsega politiškega, verskega, družabnega in književnega; kritike in biblijografijo; poročila o delovanji slovanskih društev in drugih podobnih zavodov; zmes; v prilogah prevode iz slovanske beletristike ; portrete slovanskih dejateljev; objavljenja. — ,,Slavjanskoje Obozrenije" bode izhajalo vselej v drugi polovici meseca na 8 —10 polah; naročnina, katera znaša 10 gld,, pošiljaj  se uredniku Budiloviču  v  Varšavo ali  pa tudi znanim knjigarnam  po  večjih mestih,