^
Kalciti na Raduhi
Miha Jeršek, Zmago Žorž, Franc Krivograd
^
Kalcit z razvitimi kristalnimi ploskvami osnovnega romboedra je velik 18 cm. Zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Foto: Ciril Mlinar
Raduha je skoraj 5 km dolga gora, ki se vzpenja nad Savinjo med Lučami in Solčavo. Sestavljajo jo različni triasni apnenci, ki so deloma zakraseli. Raduha in njene kraške jame so zaslovele leta 1981 s ponovnim odkritjem Snežne jame, katere vhod je kar na 1.500 m nadmorske višine. Njena posebnost so številne sigaste tvorbe, vulkanski prodniki v jamskih sedimentih, kosti jamskih medvedov in sedem vrst slepih hroščev, med katerimi so kar štirje endemični. Kraške jame na Raduhi so nastale bistveno prej kot jame na našem Krasu.
Na južnem pobočju Raduhe lahko na več mestih ob cesti, ki vodi iz Luč proti planinski koči na Loki, zasledimo razpoke v triasnem apnencu, ki jih zapolnjujejo deloma zaobljeni in korodirani skalenoedrski kristali kalcita. Posamezni kristali lahko dosežejo 5 cm, posamezni skupki pa tudi nekaj deset centimetrov. Kristali so mlečnobeli do rumeni. Iz razpok jih je težko dobiti nepoškodovane. Večji kosi, preraščeni z do 1 cm velikimi zaobljenimi skalenoedri kalcita, so še pod cesto, kamor so jih z bagrom potisnili pri obnovi in širitvi ceste. Poleg skalenoedrskih kristalov najdemo tudi romboedrske, ki zelo spominjajo na kristale kalcita iz jam na Jelovici. So bolje ohranjeni in veliki tudi do 20 cm.
#
Vhod v Snežno jamo na dnu kraške udorine. Foto: Zmago Žorž
Utrinek z obiska Snežne jame. Foto: Zmago Žorž
325
ZBORNIK MINERALI C.indb   325
^
16.12.2005   21:56:31