Poetntna plačana » jjoto-vlttt. Leto LXI ' (
V Ljubljani, v četriek, 4. maja
Štev, 101 a
U red n išt vo je v Kopitarjevi ti1.6/
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Cena 1 Din
Ček. račun: Ljub-um n št. 10.650 ia 10.349 za insemte; Sarajevo štv. 7565 Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
izhaja vsak dan zjutraj, razeu ponedeljka in dneva po prazniku
Rešitev, hi ni rešitev
Drugo internaeionalo, nazvano tudi socialistično ali amsterdamsko internaeionalo, je na vzhodu stri komunizem, a tudi na zapadu je doživela svoj veliki polom. Ni verjeluo. da hi se izpod tolikih ruševin inogla šc dvigniti k novemu življenju. Tam, kjer se je prikopala do vodstva države, jo je odrinila diktatura: Na Matljarskciii smo mesto Bela Kuna dobili Horthyja, Hitler je triumfiral nad nemško socialno demokracijo, italijanski socialisti so se morali umakniti pred Mussolinijevim fašizmom, Pilsudski je poslal voditelja poljskih socialistov Korfantija v ječo in tudi še pred nekaj leti tako imenitna slava avstromarksizma gre rapidno k zatonu. Toda če v vseh teh slučajih marksisti lahko pokažejo na nasilje in oropanje naturnih državljanskih pravic, ki jih je nad narodom zagrešila fašistična diktatura in onemogočila ljudstvu svobodno politično udejstvovanje, morajo socialisti knjižiti nič manj porazne bilance tudi v tistih državah, kjer ! so državljanske svoboščine ostale svete iu nedotakljive. Tudi sredi velikih demokracij, kjer teče politično življenje normalno, socialisti niso uspeli, lirez odločujočega političnega vpliva je socialna demokracija danes celo v Angliji, kjer po kratkem medvladju delavske stranke vladajo zopet konservativci, da ne govorimo o Franciji, Češkoslovaški, Švici ali Ameriki, kjer kljub široki demokraciji socialisti ne pridejo d» vidnejše pozicije. Socialna demokracija se drži le se po nekaterih severnih 1 državah, a tudi tam že nazaduje, kakor kažejo zad- j nje volitve v Holaudiji in pa v svoji najnovejši postojanki — Španiji. A še tukaj je po zadnjih občinskih volitvah le še vprašanje časa, kdaj bodo socialisti morali predati oblast sposobnejšim rokam.
Oh zgodovinskem neuspehu socialne demokracije nam katoličanom ni treba pretakati solz. Rila je legitimen otrok liberalnega očeta, smer in vsebino pa je črpala iz materialističnega marksizma, ki ne pozna* ne Boga ne duhovnega svela ne svobodne volje, ampak v svojem vrhovnem načelu hoja za obstanek malikuje edinole pred sirovo silo. Materialistični socializem s svojimi nazori o zakonu in ljubezni razdira in uničuje rodbinsko življenje, t svojimi nazori o verstvu pa ubija vero in nravnost. Njegovi pojmi o pravu in oblasti pa zanikajo vsako pravu in avktoriteto. Marksizem se ni obnemel niti na gospodarskem polju. Sicer je ravno tu prevzel marsikaj koristnega iz krščanskega nauka, a istočasno je zanesel iz svoje ideologije v gospodarsko življenje neznosen centralizem, ki ubija osebno svobodo in zasebni interes v gospodarstvu, ustvarja ogromno birokracijo in možnost najširše korupcije v javnem življenju.
Zaradi neuspeha, ki ga v srednji in zapadni Ev ropi doživlja marksizem, oziroma njegova politična reprezentanca socialna demokracija, nain katoličanom torej ni treba prav nič žalovati. Kar se godi z marksizmom, je nujna pot socialnega po-kreta, ki zaradi svojega grobega inateriulizina ni mogel nikdar osvojiti inteligence. Ne moremo pa biti brez pomislekom in skrbi za bodočnost, da nastopa kot njegov likvidator — fašizem, ki je sicer v nasprotju /. marksizmom idealističen pokret, a skriva v svojem nauku nevarne primesi prav istega liberalizma in niaterializma, kateremu sicer napoveduje neizprosen hoj v političnem in duhovnem življenju.
Kakor je znano, so idejni temelji pravega fašizma nacionalno, socialno in religiozno fuvstvova-nje, pri čemer zavzema prvenstveno mesto seveda nacionalizem, ki naj postane izhodišče in temelj za vse državljanovo delovanje in čuvstvovanje. Torej tudi v socialnem iu gospodarskem življenju ima v fašizmu nacionalna ideja prednost. Fašizem ne zatira razrednega boja in ne išče izmirjenja med stanovi zaradi nravnosti ali socialne pravičnosti, ampak ker misli, da razredni boj slahi skupno nacionalno fronto. Fašizem prav tako ne priznava religije, ker je to naraven in nujen postulat človekove osebnosti in njena najosnovnejša pravica. Fašizem tolerira verstvo, ker je napravil izkušnjo, da je religiozen narod v vseh težkih preizkušnjah odpornejši in mnogo dovzetnejši za vse idealne podvige. Pri tem pa lebdi fašizmu pred očmi vedno ideal nacionalne cerkve, ker so le take vsekakor voljnejše orodje v rokah nacionalne in če treba tudi šovinistične nacionalne politike in njenih ciljev, kakor pa mednarodna univerzalna katoliška Cerkev, ki oznanja ljubezen in bratstvo med narodi. Zato se fašizem prizadeva, da vsaj kolikor mogoče omeji vpliv Cerkve, zlasti kar tiče vzgoje mladine in ga reducira na minimum, to je, stisne med oltar in zakristijo, v ostalem pa napravi iz nje poslušnega slugo, ki bo s kadilnico v roki neprestano zažigal kadilo novemu bogu-naciji in njegovim voditeljem.
Toda, kar fašizem vsaj na zunaj najbolj loči cd krščanske demokracije, je baš dejstvo, da fašizem ne pozna demokracije. Fašizem se je oprijel Hegelove zmote o vsemogočnosti države in se na-vzcl Nietzschejeve teorije o nadčloveku. Po tej ideologiji si jo skonstruiral državo, v kateri diktatorsko vlada ena stranka in v sami stranki klika privilegiranih »nadljudi«. Fašizem zopet uvaja v politično življenje neke vrste oligarhijo, le da tisti, ki se iz njegovih vrst rekrutirujo na vodilna mesta, niso vedno res tudi najboljši in n&jpravič-nejši, predvsem pa ne objektivni nadstrankarji, katerim bi bil blagor vseh državljanov najvišji zakon. Fašizem kategorizira ljudi po politični» pripadnosti v državljane prvega razreda, to je lastne strankarje, ki imajo vse državljanske pravice in svoboščine — in vse ostale državljane, ki spadajo v drugi državljanski razred, ki smejo plačevati davke iu molčati, niso pa vredni političnih svoboščin in še pelo nimajo pravice hiti v javnih državnih službah.
Takšno politično stanje samo na sebi ni toliko nevarno za fašistično stranke, ki se pač z nasiljem skušajo držati na oblasti, kakor pa za države, ki so na tak način vladane. Žaljena je namreč pravičnost, ki je temelj države, (irof Carin Sforza zaključuje svojo knjigo »I Costruttori deli' liuropa modema« « presenetljivo ugotovitvijo, da so ognjeno preizkušnjo vojne srečno prestale le demokratične dr/ave (str. 358), In vendar ni ničesar lažje razumeti. Samo državljani listih držav, katerim jc njihova politična državna tvorba v dneh miru dobra in pravična mati. ki na vse državljane gleda z enakim pravičnim očesom in imajo vsi pred njo iste pravice in iste dolžnosti, bodo v dneh težke vojne preizkušnje pripravljeni, da brez pridržkov, ?o jo treba, žrtvujejo imetje iu tudi življenje za skupno
V znamenju popotnega izenačenja in poenotenja v Nemčiji
Delavski sindikati postanejo prisilne korporaeije
Razdejanje stoletnega truda-poinega dela med delavstvom
Vsakdo je vedel, da ima Hitler, oziroma nemška fašistična stranka namen, da tudi delavsko gibanje usmeri v svojem smislu. Nemški narodni socializem je v teoriji že izdelal program, kako bi dal delavskemu gibanju novo podlago v nasprotju z marksizmom. Hitlerjevei hočejo stanovsko zgradbo Nemčije s pomočjo korporativnega sistema delavcev in delodajalcev, ki hi ped diktaturo države in njeno stalno kontrolo ter usmerjenjem vzajemno sodelovali na stanovskem gospodarskem redu. Primer za to imajo v fašistif. korporacijskem sistemu Itali
Dosedanje nemške strokovne zveze, (o je mar sistične. ki se imenujejo tudi svobodne, potem krši. strokovna zveza in pa nacionalne Hirsch-Dunkerjeve strokovne organizacije so bile že davnaj pripravljene na to, da ho Hitlerjeva vlada izvedla tako zvauo Gleichschaltungo ali izenačenje delavskega strokovnega gibanja z državnimi smernicami socialne politike. Krščanske strokovne organizacije, katere vodi Otte, so imele nedavno v Eesenu shod, na katerem se je izdelal zelo podroben kakor tudi širokopotezen socialni program v smislu krščanskega stanovskega ideala družbe. Marksistične organizacije so še nedavno izdale »nove smernice za strokovno delo«, v katerih se poskuša prilagoditev novemu državnemu kuriu, čeprav mora seveda imeti taka prilagoditev pri marksističnih strokovnih organizacijah samo namen, da svoje zelo razvite organizacije, ki štejejo ii milijone članov, rešijo pred propadom. Kar se tiče Hirsch-Dunekerjevih strokovnih zvez. prilagoditev fašističnemu korpora-tističnemu sistemu ne tvori pri njih nobeno vprašanje, ampak gre kvečjemu za zameno oseb.
Nenaden udarec
z vedrega neba
Kljub temu so liili voditelji svohodnih (marksističnih) strokovnih organizacij popolnoma presenečeni, ko so Hitlerjeve Sturmabteilungen točno ob 10 po vsej državi zasedle vse domove, v katerih se nahajajo bogato razvite svobodne strokovne zveze, delavske banke in druge konsumne ter gospodarske organizacije marksističnega delavstva. So linij presenečena pa je bila javnost, ko so bili obenem aretirani vsi voditelji svobodnih delavskih strokovnih zvez. vsega skupaj okoli 50 oseh, dasi se ne more nobeni izmed teh očitati kakšno kaznivo dejanje. Tudi so bila ustavljena tri centralna glasila marksističnih strokovnih organizacij. Prvi maj jc torej prinesel veliki večini nemškega delavstva razpust organizacij, katere si je delavstvo osnovalo in zgradilo samo po občudovanja vrednem organizatorif-nciu delu in velikih uspehih na polju praktične socialne zakonodaje, v kateri je Nemčija po pravici slovela kot najbolj napredna država v Evropi. Ta usoda je tem bolj bridka, ker so voditelji svobodnih strokovnih organizacij kljub svoji načelni marksistični orijentaciji vodili borbo za boljši položaj delavstva vedno z legalnimi sredstvi iu večkrat tudi v sporazumu z ostalimi strokovnimi zvezami in z velikim unievanjem ter prilagodevanjom stališču delojemalcev.
Vsi voditeVi aretirani
Akcijo je vodil narodno - socialistični poslanec dr. Lev. Izvedel jo je jako radikalno. Njegov namen seveda ni uničiti marksistično strokovno zvezo, ker je lirez njenega sodelovanja pozitivna socialna politika nemogoča. Hitler hoče samo vse strokovne organizacije brez izjeme spraviti pod enotno fašistično vodstvo in jih izpremeniti v narodno-socialne korporaeije. pri tem pa seveda ne rabi dosedanjih voditeljev marksističnih strokovnih zvez, ker se ti pač ne bi mogli, četudi bi hoteli, prilagoditi fašističnemu stanovskemu zamislit družbe. Seveda hoilo zdaj prenehali tudi štrajki in so Hitlerjeva vlada ue bo imela bati kakšne borbene akcije delavstva, tako da bo odslej brez vsake ovire lahko izvajala svoje socialno-politične načrte. Med zaprtimi voditelji se nahaja 28 predsednikov strokovnih zvez, 12 drugih vodilnih osi ti ADGB (Allgemeiner Deutscher <»e-werksehaftf Humi), dalje dve vodilni osebi delavske stranke in trije uredniki strokovnih listov. Od aretiranih so znana imena načelnika Sunila Lciparta, strokovnega voditelja Grassmanna in bivšega ministra državnega gospodarstva Wissela.
Leipart in Grassmann nista bila odpeljana v ječo, ampak v bolnišnico, ker sla bolna.
tf
Vzeti pod za čsto"
G'avna akcija je bila proti kovinarjem
Največjo važnost polaga režim nu strokovno zvezo marksističnih kovinskih delavcev, ki jc najmočnejša in najstruiunejše organizirana. Dom nemškega metalurgičnega delavskega Verhamla so zasedli narodni socialisti s posebno močnim oddelkom napadalnih čel pod vodstvom državnega ko inisarja Kngela. Držav ni komisar je grafikom stru kovnega doma dejal, da v bodoče ne bodo snteli ver tiskati »hujskaških« letakov in da bodo njihovi strokovni organi podvrženi strogi kontroli. Pozval je tiskarje iu drugo delavce kovinskega strokovnega doma, naj nadaljujejo svoje delo, ki v bodoče ne bo vet služilo protiiieniškeinu marksističnemu raz-diraštvu, ampak blagru vsega nemškega naroda. Delavci so šli na delo, napadalne čete pa so preiskale ves dom in »vzele v zaščito« prvega predsednika kovinske zveze Braudesa, drugega predsednika Kcirhclta in glavnega urednika Kunimla.
V centra nem vodstvu in v Deiavs i banki
Nalo so se podalo orlinske napadalno četo v sedež centralne strokovne zveze, kjer so »vzelo pod zaščito« predsednika Beekerja in Reissnerja,'kakor tudi urednika glavnega strokovnega organa »l)io Uevvorkschaft«. Bivša predsednika Miintnerja iu
Sehiimanmi pa niso našli. Oba sta že penzioniramu, Miintner pa sc nahaja na zdravljenju v zdravilišču Nauhoimu, dočim Sohumanna še niso našli. Kar s« tiče Delavsko banke, jo dr. Lev izjavil, da bo take zvani »akcijski odbor za zaščit» nemškega dela« strogo pazil, da so IiimIo pravice delavskih vložnikov ščitile. Vlogo delavcev so popolnoma sigurne in rente, ki jih dobivajo delavci od strokovnih zvez, bodo ostale nedotaknjene in so bodo vedno kakor doslej izplačevale. Pač pa mislijo hitlerjevei zapreti nekaj bančnih kontov in privatnih čekovnih kontov, ki so last nekaterih marksističnih voditeljev.
Ods'ej pod eno komando
Zaenkrat bodo prevzele vse strokovne organizacijo marksistov tako zvane narodno - socialistične gospodarske »obratno celice«. Vsa strokovna glasila, kolikor niso bila ustavljena, ozir. tista, ki se bodo zopel dovolila, bodo prišla pod redakoioneluo vodstvo narodno-socialističnih obratnih relie. Te œlioe bodo torej prevzelo: 1. vsa n&čelstva svobodnih strokovnih zvez (Verhandsleitungen dor Froien Ge-vverksrhaflen), 2. splošno nemško strokovno zvezo (Allgemeiner Deutscher Gewerkschattsbund) in tako zvani Afa-bund (zveza nameščencev). Kar se tiče strokovnih glasil, so prepovedana: »Gevvorkschaft-zcitnng«, »Gewerksrhaftliche F ran on Zeitung« in Arlieiter und .lugendfiihrer«. Obenem postane glavno strokovno gladil» dosedanjo marksistične nemške strokovne zvezo kakor tudi Afa-buiida, strokovni organ narodlio-socialisticne delavske organizacije »Da* ArbeitertuiiK.
Splošno izenačenje delavskih po-kreSov v svrho stanovske države
Glede ciljev te akcijc je dr. Ley izjavil, da gre za odredbo države. Nikakor ne gre za poseg v nemško gospodarstvo, niti za uničenje dosedanjih marksističnih strokovnih zvez, ampak za izenačenje vsega delavskega pokret«. ki so ga dosedaj vodili marksisti, z vsem nacionalnim državnim pokretom. Država ni razpustili! niti nemške strokovne zveze, ki je organizacija delavcev, niti tako zvane Afa (Allgemeiner frcier Angestellten Btiad), ki jc organizacija nemških privatnih nameščencev iu ki ima ogromen pomen v nemškem gospodar skem življenju. Nasprotno, tako je izjavil dr. Ley, one voditelje in strokovne tajnike bivših marksističnih delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij, ki se niso preveč eksponi-rali za »razdiralni protinemški marksizem«, smo pustili nn njihovih mestih zato, d« ho aparat nemoteno funkcioniral dalje. Kdor se bo znal odkritosrčno prilagoditi novemu kurzu, bo lahko ostal na svojem mestu, ako se ne bo našel sposobnejši iz vrst Hitlerjeve stranke same. Seveda na vrhovna vodilna mesta bodo prišli sami narodni socialisti.
Gre za to, je izjavil dr. Ley dalje, da so nemške strokovne zveze popolnoma ločijo od dosedanjih političnih strank in njihovega vodstva. Odslej bo nemško delavstvo nastopalo izključno v eni sami nacionalni stanovski kor-porativni organizaciji. Vse delavstvo se mor« prilagoditi zamislil narodno - socialistične nemške poklicno - stanovske države (berufsstiindi-j seller Staat). »Marksizem se je samo potuhnil.
da bi pri prvi ugodni priložnosti zopet dvignil I svojo glavo in Nemčiji potisnil bodalo v hrbet, j Tudi leta 19(4, je dejal dr. Lev, so marksisti dovolili kredite za vojno, zato da so leta 1918 Nemčijo lažje izdali njenim sovražnikom in jo prodali svetovnemu židovskemu kapitalu.
»Strokovne organizacije . je izjavil dr! Ley, »ki so doslej bile orožje razredno hojneg« ži-dovstva, bodo odslej postale gradbeni kamen bodoče strokovne države, ki bo urejala nemško gospodarstvo. Proti krščanski strokovni zvezi se pa ne ho ukrenila nobena nasilna akcija,
Zdi sc pa, da je bilo v resnici aretiranih veliko več nogo samo 50 oseh, zakaj iz posameznih krajev Nemčije se poroča, da so zaprli sploh vse odbornike, vso tajnike in ilrtige funkcionarje sv.i-bodnih delavskih strokovnih zvez. Razen tega pa so veliko strokovnih delavcev »vzeli v zaščito«, to so pravi, zaprli pod pretvezo, da no hi bili od Stui in-ahtoilung napadeni. Tako n. pr. so samo v Turingiji »vzeli pod zaščito« 120 funkcionarjev svobodnih strokovnih zvez. Dr. Ley, ki jc izvedel to akcijo, je izjavil, da bodo to ljudi osvobodili takoj, ko bo proti iijini končana razprava. Seveda so našli tidi,
kakor ob vsakem takem slučaju.....kaj resničnih ali
izmišljenih aler, da so lahko čimveč voditeljev po-«aprli. Dr. Ley je izjavil, da se bo posvetila posebna pozornost kontu treh milijonov mark. ki leži na ime bivšega dolgoletnega predsednika državnega zbora Lobeja v delavski banki v MUnrhenu.
zakaj krščansko oziroma katoliško delavsko ljudstvi) je po svojem verskem svetovnem nazoru in svojih iskrenih nacionalnih čustvih posebno usposobljeno zu zgraditev stanovskega družabnega reda in zato se bodo krščanske strokovne organizacije sume izenačile z nacionalnimi. Ako pa bi se proti pričakovanju ne hotele podrediti vodstvu narodno - socialistične stranke, bomo tudi nje likvidirali.«
»Gradita se dva velika stebra,« je nadaljeval dr. Lcy. »En steber je delavsko zastopstvo, drugi pa zastopstvo nameščencev. Obadva stebra bosta tvorila eno fronto delovnega ljudstva. Obenem bo država prevzel« vodstvo in kontrolo delodajalskih organizacij in tako začela graditi stanovsko državo.«
Kaj bo storila krščanska strokovna zveza?
Kar se tiče krščanske strokovne zveze, ki je za marksistično najmočnejša v Nemčiji, še ni točno znano, kaj bo ukrenila. Režim ji je očividno hotel dati časa. da se po razpustu marksistične strokovne organizacije odloči, ali hoče deliti enako usodo z njo, ali pa sc izenačiti s smernicami režima. Najbolj verjetno je, da se bo krščanska strokovna zveza sama izenačila in tako pozitivno sodelovala pri novem kurzu, na kar namiguje tudi resolucija essen-skegii kongresa, v kateri je rečeno, da se je treba prizadevati, kako stanovsko državo zgraditi v smislu svobodne avtonomije, ker bi sicer zašli v državni socializem. Iz tega bi bilo sklepati. da bi nemške krščanske strokovne zveze v centralni organizneiji nove enotne državne prevzele nase važno funkcijo korekture rasističnega socialnega progrnma. Z« tako izenačenje in sodelovanje so posebno voditelji ccn-truina. v prvi vrsti dr. Kaas. dočim jc baje I načelnik krščanske strokovne zveze, Otte, odločno proti temu.
Bržčas pa Ottejeva struja ne bo zmagala I in se bo izvršilo prostovoljno izenačenje.
Po hotandshih volitvah
Hecrlcn, I. maja.
Sprejmite g. urednik kni ko poročilo o volitvah v drugo zbornico, ki «o sc tukaj vršile 26. aprila. Bistvene spremembe volitev ui prinesla. Prejšnja vladna koalicija, ki so jo tvorile rimsko-katoliška državna stranka, dalje proti-revolucionarnu stranka pod vodstvom Colijna in krščansko-zgodovinska stranka, (protestant-eko-konservativua skupina), ki so do sedaj razpolagale v zbornici s 55 mandati, jc /gubila samo enega poslanca. Zato tudi v novi zbornici, ki šteje 100 mundatov / 52 poslanci predstavlja absolutn i večino
Rimsko-katoliška držtivna stranka jo izgubila dva mandata in poglej šteje 28 poslanskih sedežev v zbornici. Malo na/iidnvanjc je povzročil« etrankarsk« razcepljenost v razne frakcije, katerih velika večina sploh ni rešil« niti enega
domovino. Docela nemogočo jo pn pričakovati skrajnega heroiziua in krvnih žrtev od ljudi, katerim je v vseh mirnih dneh država bila mačeha iu ki so politično šteti mod krivično ponižano in razžaljene državljane drugega razreda. Demokratična Nemčija je po našem mnenju kljub hrupnim notranjepolitičnim prepirom hila svojim sosedom bolj nevarna kot pa jo fašistična. Isto volja tudi za drugo fašistične državo. Tudi sovjetska diktatura ne uredstavlja vojaško tolikšne sile. kakor ui šte-
vilko samo utegnilo govoriti. Sicer pa se sovjoli ami toga najbolj zavedajo.
Ob drugi priliki bomo skušali šo od druge strani pokazati, da prehodi v fašistični rozini no pontenjnjo nikake likvidacije. šo rolo pa no srečno likvidacijo obstoječega liberalnega, oziroma marksističnega režima. Knako kakor pnedinri, rastejo in dozorevajo tudi narodi, ki «ropanja kitnih člove-čanskih pravic, navezanih na ilrinvjiansko svobodo, trajno ne bodo prenesli.	drin.
mandata. Treba je pomisliti, d« je nastopilo 53 strank in jih je le <3 odneslo potrebni količnik. Za katoličane so bile to volitve dober nauk. d« le edinost krepi, vsaka razcepljenost pa slabi skupilo kal ilišKo fronto.
Novo vlado bo najbrže sestavil Colijn. zastopani pa bodeta v vladi najbrže tudi katoliška ljudska stranka, ki je posestrim« rimsko-kato-li.ške državne strank \ in pa krščanska demokratska zveza. Će pride do te desničarsko gru-pacije, potem bo vladi za nekaj let zasigurana delomožna parlamentarna večina.
Občuten pora/, so doživeli liberalci, ki so so m/krojili v neštete malo strančice in le mulo rešili i/ volilnega boja. Silen poraz pa so doži-veli socialisti, ki s simptomatičnim propadanjem druge amsterdamske internacionnle propadajo tudi v tlolandiji in odstopajo svoje politične pozicijo komunistom. Marksisti so v glavnem o!xlržali število svojih poslancev (27), le da se je težišče v njihovi fronti pričelo pomikati na levo.	—o
Zagrebška vremenska nnpoved: Oblačno nestalno in deževno, najpreje toplo, i>otcm hladnejše.
Dunajska vremenskH napoved: Menjaje oblačno, nagnjenost z« nevihte bo trajala dalje, triiipornturn so ne bo izpremenil« mnogo, v splošnem pu bo temperatura nadnormalna.
Beseda slovenskih igralcev in godbenikov
Slovensko gledališče umira
K današnjemu sestanku Združenja gledaliških igralcev in godbenikov
Ljubljana, dne 3. maja 1933.
Združenje gledaliških igralcev in podzveza
godbenikov sla sklicala danes opoldne v operi članski sestanek, na katerem naj bi člani sami odločali o ukrepih, da se prepreči propast, v katero drvi slovensko gledališče.
Boj proli zniževanm plač.
Predsednik zdruzenja Dre novec Lujo je ob otvoritvi orisal boj organizacije proli stalnemu ponavljajočemu sc zniževanju plač. Upravnik gledališča $. Oton Zupančič je doslej sam upal in tudi drugim vedno dajal upe, da se položaj ne bo poslabšal. S 1. majem pa so bile zopet znižane plače za 13 odstotkov. To je poostrilo položaj tako, da je v resnici ogrožen obstoj gledališča in eksistenca članov. V Belgradu so samo v zadnjih 13 mesecih odtegnili ljubljanskemu gledališču poldrugi milijon državnih podpor. Prav tako je bila z odlokom iz Belgrada skrčena letna podpora za 90.000 Din, mesto 125.COO Din dobiva gledališče samo 35.000 Din. Sedaj znašajo vse plače v gledališču na mesec 387.0C0 Din. Od tega krijejo državne subvencije 250.CCC0 Din. banovinski prispevek 30C0 Din, gledališka blagajna 60.C00 Din. Od ljubljanske občine obljubljenih 25.000 Din na mesec prištejemo lahko šc zraven, pa nastane še vedno primanjkljaj 50.0C0 Din. Upravnik, ki se je sicer trudil priboriti slovenskemu gledališču njegove pravice, je poskušal kriti primanjkljaj 50.0C0 Din s 13 odstotno redukcijo plač gledališkim igralcem, pevcem, godbenikom in pomožnemu osebju. Kljub temu pa mu jc šp vedno ostal primanjkljaj 20.0C0 Din. Za kritje ostalih 20.000 Din primanjkljaja bi bile potrebne še osebne redukcije, kar bi pomenilo konec slovenskega gledališča.
Cim boi'še siledatišče . . .
Tajnik Združenja Jerman poroča: Vodilo pri delu nai bo, da mora ined organizacijo in upravo gledališča vladati harmonija, ker je cilj isti, t. j. čim boljše gledališče in čim zadovoljnejše članstvo. Tako jc bilo v preteklosti vedno in upamo, da bo v bodoče. Slovensko gledališče živi od subvencije države, banovine, mesta in dohodkov predstav Zadnji dohodek odvisi v marsičem od notranjega upravljanja gledališča. Državne subvencije pa nam delijo drugi ift lako se je zvedelo koncem lanskega leta. da preti s 1. aprilom letošnjega leta novo znižanje državne subvencijo za 450.000 Dir,. Združenje je storilo vse, kar se \e le dalo. Združenje je večkrat predlagalo upravniku. nai obrazloži javnosli obupni položaj. Upravnik je sicer govoril s članstvom, vendar so člani mogli slutiti, da redukcije pridejo. Sledile so spomenice na upravo, ki so zahtevale notranje upravne reforme materijelnega in umetniškega značaja, katerih izhodišče je bila spomenica od 4. nov. 1931 in spomcnica gg. kapelnikov. Resolucija jc zahtevala: 1. Kvalitativno in kvantitativno zboljšanje dela, smiseln in organiziran repertoar. 2. Pomanjkljivost reklame je treba popraviti, prav tako Vboljšati informacije javnosli o gledališču na sploh.
3.	Popravo krivic članstvu, ki sc že leta vlečejo.
4.	Skrčenje vseh izdatkov, ki nc gredo v korist îe itak bedno plačanega članstva na minimum.
Redukc^e
Pri nameravanih redukcijah jc Združenje obvestilo upravo, naj zniža plače individualno glede ua umetniško vrednost in delavnost članstva. Osebne redukcijo v takem številu niso mogoče, du bi rodile uspešen finančni efekt. Število članstva je že itak skrajno majhno. Drama ima 29 članov, operni solisti 22, zbor 30, orkester 35. Kljub naporom Združenja pa se je odločila uprava za 13-odstotno znižanje plač in zahteve Združenja so bile le delno upoštevane. Ta redukcija je zadela člane tako, da o umetniškem ustvarjanju ne bo mogoče več govoriti, saj jc s plačo pod minimumom porušen ludi duševni mir, ki jc predpogoj pri kulturnem delu.
Kaj pravifo Godbeniki
Nato je poročal predsednik podzvezc godbenikov, kapclnik N e f a t : Vsakoletne redukcije državnih subvencij jemljejo veselje do dela in s lem je razumljivo, da tudi gledališče ne uspeva več tako, kakor bi lahko. Čc nas rež.e "kritika, molčimo, če stoji repertoar in če režejo budžet, še vedno molčimo. Sedaj pa jc zadosti molčanja in danes bo treba dejstev z geslom: Zahtevamo slovensko narodno gledališče v tisti obliki, ki je dostojna kulturi, našim tradicijam in današnjim modernim zahtevam! Zahtevamo za vsa tri jugoslovanska gledališča enake dolžnosti in enake pravice. Vsaka panoga državnega uradništva mora imeti posebno plačilno lestvico, posebne ugodnosti in posebno starostno zavarovanje. Pri nas pa prihajamo polagoma vsi v enak in žalosten položaj. Kontraktualni godbeniki niso zavarovani. Če odpove komu organ, je brez kruha na cesti. Gledališče je hram umetnosti in hvala Bogu poln ideal-nil ljudi. Idealizem naj pokažejo tudi delodajalci, žrtvujejo naj tudi tisti, ki jim slovensko gledališče ni samo fraza, ampak zares kulturna potreba.
Slouensko gledališče v agoniji
K debati se je oglasil režiser D c b e v e c. Slovensko gledališče ni več v krizi, ni v katastrofi, pač pa v agoniji. Kot član naj povdarim dva najvažnejša činitelja v agoniji našega gledališča: Državno upravb in našo upravo. Narod plačuje državi, denar upravljajo pooblaščeni posamezniki in gledališče dobi denar od države, ki ga upravlja gledališka uprava. To naj bi bil krogotok denarja, f. ar o du naj se vrača denar. Čc narod od tega dt-narja nima koristi, je bil denar slabo upravljan. Pri nas imamo še dve oblasti: banovino in meslo. Kako država vrača denar, vemo, dočim sta sc banovina in občina bolj izkazali. Zato nc razumemo, kako je to mogoče, da bclgrajsk! lorum črta banovinske in mestne predloge. Sedaj pa domača uprava. Gospod upravnik je storil marsikaj za obstanek, toda nc za razvoj gledališča. Ima pa lastnosti, ki jih smatram za napake. Gledam s stališča javne kulturne morale in gospodarskega stališča, ki mora biti podrejeno moralnemu vidiku. Ne trdim pa, da bom s tem kar bom povedal, že izčrpal vse napake.
Poguma ni
I. Položaj našega slovenskega gledališča zahteva odpora, odpor pa poguma. Poguma mi, kot državni uradniki, dokler ne gre za življenje in smrt, nimamo. Dolžnost upravnika pa bi bila, da bi imel več poguma, Kdo je bolj poklican kot on, da predstavlja ves slovenski narod kot največji slovenski pesnik, predsednik PliN-klliba, predsed-
nik francoskega instituta, vitez časlne legije in ] imetnik mnogih najvišjih odlikovanj naše države. Prepričan sem, da bi tak človek, ki predstavlja ves
slovenski narod, lahko več dosegel na mestu kjer 1 je, če bi šc upal. Če tudi to ne bi zadoščalo, bi | pomagala gotovo vsa javnost, ves narod v tem , boju za kulturo. Ker čc nam kdo vzainc kulturo, nam vzame obstoj.
Ni pravičnega ocen «vania
2. Ni pravičnega ocenjevanja. Ni prav, da so take razlike med prevedenimi člani in pogodbenimi. Prevedeni član ima tri dobrote. Zavarovan je na starost (pokojnino), znižanje plače le do golovc vsote in precejšnjo varnost pred rcdukcijo. , Nad pogodbenim članom pa visi Damoklcjev meč, nc morejo se branili ne znižanja plač, niti redukcije. Ni prav, da ima član gledališča pogodbo na enomesečno odpoved. Kontrukli pa sploh ne veljajo več. Pogodba je sklenjena za vso sezono, plača pa se zniža sredi leta. Uprava nadalje razlikuje med opernimi in dramskimi člani. Jc sicer res, da zasluži operni član večjo plačo, ker ga na starost, ko zgubi glas, čaka bedno življenje, če si ni kaj prihranil. Povsod po svetu pa so se zlasti pri državnih gledališčih, kjer so pokojnine, te plače precej izenačile. Prav tako ni prav, da razlikuje uprava med starimi in mladimi. Razlikovati je treba med boljšimi in slabšimi.
"i. ('prava sloji načelno nn sistemi prenizkih plač. Potem pu upoštevanje rodbinskih razmer. AH- naj zato. ker je moja žena milijonarka dobim le 700 dinarjev plače. Pošten princip je tu. če si sposoben, te plačani (ako, dn moreš dostojno živeti, če nisi. te odpustim. Toda pravočasno in ne tako. dn obiiptiilctl ostane le votla ali vrv. \li ni škandal, (la je \ gledališču nàd 40 članov, ki imajo me.-ečno plačo pod 1000 Din? Ne gre.«la bi uprava urejevala rnzuerjn lako-le: režiser > si "100 Din. Debevec 2,400 Din, Krelt 1200 Din. Vem. di zasluži | v-s t ie več ne vem pa. uko zadnji le I2(K) Din.
Moraf-n tajnost'
Posebno poglavje je morala tajnosti. Če -e se zanimam, povem lahko več upravnih pod '•-iMi.sti «i kakem tujem inozemskem gletl. k u k...' o domačen). Tudi akontacije se dele pO ključu, ki je krivičen. I prava tudi ne sporoči, kdaj gre j kdo na dopust. Tako je Hamlet visel 14 dni. ! Prof. sest pa jc mornl zadnji dan dodeliti novo I vlogo novemu igralcu v Pnsijontt zato. ker nismo vedeli, kako je z. dopustom g. Levarjn.
Kaj pa naši kontrakti. Dve leti ga že nisem videl. Drugi n <o godi prav tnko. O tonu, ki ga | ima upravnik do uns, bi trdil, dn je včasih ; skrajno neupravičen. Za zaključek naj velja, j kdor ni z nalili, je proti nam. Gledališče .-•no mi. in kdor jc 4>roti nnm, je proti našemu gledališču.
Debato nadaljujejo Mencin in Primožič, .ferman pojnsntlje, dn je državna uprava znižala od letu 1926 do danes državno dotacijo slovenskemu gledališču za 3 milijone 4<H) tisoč
na leto. Z odlokom s I. l\ . 1933 pu .so bile razveljavljene vse pogodbe, t uje «e. dn nameravajo v Belgradu vsem pogodbenim državnim uradnikom vnovič znižati p I il če za 10 do 25%. Če bo šlo tako naprej, potem ostanemo v nekaj letih bre/. subvencije.
Debevec opozarja na tii dejstva, ki bi utegnila rešiti našo gledališko krizo: osnuje nai -e društvo prijateljev gledališča. Brezpogojno naj se izvede tonfilinska taksa \ korist gledališču. Y Belgradu se črtajo te podpore, vprašanj." je, nn čigavo pobudo? Gledališče naj m' z veže z rudijem; prevzelo bo lahko 80% 1 v .sega programa.
Dr. švara nnto pojusuujo, kako je prišlo j do predloga kinotnks iu <la м> pristale v-e instance, finančni minister pu je odklonil. Za sokolsku kinogledališčii je bila posebej dogovorjena opustitev te takse. Seduj pn visi uredba
V /141 kil.
Drenov ee predlaga nato resoluci jo, ki naj jo odpošlje Združenje v Belgrad. člani jo .soglasno sprejmejo. Glasi .se:
Resotuciïa
Članstvo Narodnega gledališča v Ljubljani, Združeno v Združenju gledaliških igralcev- in \ Podsnvezu nuizičara , /brano 3. maja na i/rednem sestanku, je oo re- ; lerutili iu po vsesplošni debati prišlo do zaključka, da je po znižanju državne in banovinske subvencije v zadnjih 13 mesecih /. nad 1.300.01)11 Din obstoj Narodnega gledališču v Ljubiiani resno ogrožen.
Ker je eksistenca Nar. gledališča v Ljubljani splošna kulturna zahteva vsega slovenskega naroda, je treba, da se ta zavod ne ruši. Zato je nujno potrebno, dn se:
1)	/. izrednim kreditom nadomesti primanjkljaj. ki je nastal /. večkratnim /.nižanjem državne subvencije. (L. 1931—32 ie znašala drž. subvencija 4.400.0110 Din. leta
1932—33	je /11 ušli In 3.4<i4.391 Din in letu
1933—31	li» 3,017.001) Din).
2)	odobri predlog Mestne občine liuh-Ijuliske glede obdavčenja kino vstopnic v korist Nav. gledališča v Ljubljani. S tem obdavčenjem ne hi bila prizadeta niti država niti kino lastniki.
3)	Poleg lega. da je padlo naše gledališče s svojim članstvom iu z njegovim plačami pod eksistenčni minimum, nrete \ sc-danje-i položnju še številne osebne redukcije. katerih rezultat bi bil konec nnšega kult urnega iu nacijoiiidncga zavoda.
Apeliramo nn vse meroditjuc faktorje državnih in loknliiih oblasti, na vse naše kulturne ustanove in društva, kakor tudi nn vse prijatelje gledališča in na vso nnšo javnost, da podpre nnšo nkri.io zn ohranitev Narodnega gledališča v Ljubljani.
Ljubljana, 3. mnjn 1933.
K debati se oglasi še Pohlin, Primožič in Debevec, nakar zaključi predsednik zborovanje.
Nove intrige proii Mali zvezi
Ženeva. 3. maja Ig. Od predvčerajšnjega dne se širijo govorice, <la se italijanski delegat baron Aloisi aiarljivo prizudevu, začeli produkcijo proli delovanju Mule zveze. Aloisi se »e en teden tu pogaja, in sicer s turškim zunanjim ministrom l ev lik Kuždi-be je:n iu z grškimi delegati, v zadnjem času pu tudi / bolgarskim zu nun jim in finančnim ministrom, ki -г sedi'.i imbu juta v /.enevi. Očividno je, dn hoče Moli ustvariti balkanski blok. ki bi lahko lii! velikega pomena za pakt štirih velesil kot pomožna skupina. Seveda pa vlade Male zveze niso ostale lene. Do/na varno, do skušajo za vleči glasova nje o .spornih vprašanjih na razorožitveni konferenci. Cilje se eelo. dn bo Mala zvez.i seveda v sporazumu s Francijo in gotovo tudi ne lirez .stikov z Anglijo silila nn lo. dn se bodo vršila glasovanja o personalnem stanju v raznih vojskah v glavni komisiji razorožitretie konference že koncem tega tedna.
Vsi proii Nemcem
Pariz, 3. maja. tg. »Journal poroča iz najgo-tovejšega vira, da jc Rooscvclt : velikim zanimanjem proučeval zbirko aktov o Hitlerjevem pokre-tu, katero jc prinesel s seboj Ilcrriot, in je poslal v Ženevo energične instrukcijc. Stališče nasproti Nemčiji, katero jc zavzel Norman Davvia, samo potrjuje pravilnost le informacije iz Ženeve,

Nove politične siranhe
Jugoslovanska narodna stranka
Z ofganizacito so ie začeti
Program nove	stranke
Belgrad. 3. maja. 1. V smislu zakona o zborovanjih in društvih so Včeraj dopoldne predložili narodni poslanci dr. Milan MetikoS, Sveisdav llo-džera in dr. Nlkola Kešeljevlč notranjemu ministru program in statute Jugoslovanske narodne stranke v odobritev. Glavne točke programa le nove stranke so sledeče:
Ena kraljevina, en narod in enotni zakoni.
2. Enakost in ravnopravnost vseh državljanov v nedeljivi kraljevini Jugoslaviji.
If. Splošna tajna in enaka volivna pravic«.
1. Najširše občinske in banovinske samouprave s široko kompctenco pri reševanju lokalnih ekonomskih in socialnih vprašanj.
5.	Neodvisnost sodnikov, stalnost uradništva, svoboda tisk« iu svoboda zborovanj in degnv->v.
6.	Čim večja pažnja naj se poklanja šoli in mladini. Z reorganizacijo prosvetne politike je treba omogočiti vsakomur, da se lahko šola brez take in ovir po svoji sposobnosti.
7.	Največja in glavna pozornost sc mora posvetili kmetu, splošnemu narodnemu gospodarstvu ter podpirati in krepiti zadružništvo v vseli panogah narodnega gospodarstva.
S. Izvedba agrarne reforme iu likvidacija agrarnih oilnošajcv v interesu narodnega gospodarstva. Zakonsko reguliranje kreditnih odnošajev in dolgov. Zagotovilo minimuma za obstanek vsakomur.
9.	Neomadcžcvanost uradništva. Prazna uradniška mesta se morajo spopolnjevati iz vrst pošteno in narodne mladine. Ocena uradništva se mora vršiti pO osebni sposobnosti.
10.	Varčevanje, reorganizacija celokupne administracije in odstranitev birokratizma.
I. Izvedba javnih del, zavarovanje delavstva, revizija socialne zakonodaje in revizija invalidskega zakona.
12. Csposobljonjc pasivnih krajev za samostojno ekonomsko življenje.
18. Verska strpnost in nepolitičnost vere.
I I. V zunanji politiki miroljubnost iu prijateljstvo napram vsem. toda odločim obramba svojega naroda, države in narodnih mej: Jugoslavija Jugoslovanom!
Slovenski ustanovne!!«
Kot ustanovitelji Jugoslovanskega narodnega kluba so med drugimi tudi sledeči: Ivan Jepič, krovec, Rudnik pri Ljubljani 711; 1'ranc Seme, posestnik, Obolno; Anton Knstepič, zadružni revizor, Zagorje ob Savi 74; Peler Jurman. Ljubljana, Šniar-tinska cesta 21; Franc Rlbar. delavec, Trnovo 23; Viktor Crnbner, trg. zastopnik, Rožna dolina; Za-dar Slane, lipograf. Ljubljana. Stari Irg; Franjo Vodovnlk, Ljubljana, fcftbjek Alojzij Miklavilč, zidar. D. M. v Polju; Jože Razpotnik, I). M. v Polju; Janez Stihttdolnlk, posestnik, Vinje 7; Alojzij Bc-nedmiijn, skladiščnik, Zngorjp 10.5; Adalbert Cršlč. Ljubljana, Srednja tehnična šola: Ivan Vodnik, krojač In posestnik, Laverca pri Ljubljani.
Kako je prtšto do asШ-novitve nove siramke?
Belgrad. шаја. 1. Tukajšnja Politika piše o ustanovitvi Jugoslovanske narodne stranke alc-deče:
Že pred veliko nočjo je Jugoslovanski narod- 1 I nj klub sprejel pismen poziv od tajnika JRKD dr. ! Kramerja. da naj se vrnejo nazaj v JRKD klub vsi ! poslanci, ki so iz njega izstopili. Na seji 27. aprila i je JN klub razpravljal o leni pozivu, toda ni prišel ; do nobenega zaključka. Naslednji dan 28. aprila je ! bil sprejet sklep, da se ponudba tajnika JRKD j dr. Kramerja odkloni. 1'roti» tej klubski odločitvi j se liikdo ni protivil. V dneh '20. in 30. aprila je imel .JN klub celo vrsto sej, kjer je razpravlj o tem, ; kako se naj razvija delo sedaj, ko je odbita po-; nudha, da se poslanci vrnejo v JRKD.
Na seji dne 1. majnika je bil sprejet predlog, ; da sc osnuje nova stranka pod imenom Jugoslovanske narodne stranke. Predlog je bil sprejet z 11 glasovi večine. Trije člani kluba, to so predsednik (Ir. Stavra Trpkovič, dr. Bogumil Vošnjak in Jordan Babamovič, so se temu sklepu uprli. Dr. Voš-I njak je nastopil sploh proti zamisli, da naj se ustanovi nova stranka, ostala dva pn sta izrazila mnenje, da zn to prilike še niso dozorele in da je treba i najpreje povprašati še volivce in ostale prijatelje I pokreta.
Toda večina je sklenila, da se takoj naslednji dan izroči ministrstvu za notranje zadeve prošnja za odobritev stranke, njen program in njeni statuti.
Klubska večina je odločno zahtevala od imenovanih treh gospodov, da se pokoravajo sklepu večine, ali pa da izvajajo potrebne posledice, toda vsi trije so izjavili, da ostanejo še nadalje člani kluba, toda večina jim jo kategorično izjavila, da je lo nemogoče, ako brezpogojno ne sprejmejo sklepov večine.
Včeraj dopoldne so člani JN kluba dr. Milan MetlkoŠ, Svetlslav Hodžera in dr. Nlkola Kešeljevlč predložili notranjemu ministru Zivojinu Lazlïu prošnjo za odobritev nove Jugoslovanske narodne stranke.
Ker Stavra Trpkovič, dr. Bogumil Vošnjak in Jordan Babamovič niso soglašali z ustanovitvijo nove stranke, so izstopili iz JN kluba. O tem so bili časnikarji takoj obveščeni.
Jugoslovanski narodni klub, v političnih krogih v Belgradu splošno znan pod imenom Bristol-cev ali liitlerjaricev, je bil ustanovljen 12. novembra 1032, se je konstituiral pod predsedstvom Sta-vre Trpkoviča dne 14. novembra» nastopil prvič samostojno pri glasovanju v skupščini dne 16. novembra 1er takrat beležil ločno 10 pristašev, med katerimi je dr. Hodžera najbolj odlična in najbolj vodilna osebnost,
Ljubljana, 3. maja. Od prepovedi prevoza živali v avtobusih so izvzeti lovce spremljajoči psi. ki pa ne sinejo biti v nadlego potujočemu občinstvu
S z Avstrs'e
Dunaj. 5. muja. /. Vvstrijski državni kan. eler Dollfuss je imel snoči govor na krščnnsko-socialnem zborovanju, kjer je posebno obširno govoril o reformi Avstrije. Med drugim je rekel: \ novi Avstriji ne bo mesta za socializem v današnji mednarodni obliki, ki v resnici lii nič drugega kot navaden boljševizem, iu niti narodni socializem ne bo prinesel mnogo blagoslova našemu narodu. Snoči je govoril tudi vojni minister Vnugoin, ki je i/javil, da letos ne bo novih volitev v Avstriji. Volitve bodo šele tedaj, ko ho to smatrala vlada za potrebno, kar pa ue pomeni, da namerava vlada 'medtem časom ne p resta 110 vladati lirez parlamentu.
Nemiri v Francih
Lille. 3. maja. AA. Ker je priredila p: u'ijotxka mladina zborovanje, je organizirala socialistična stranka proli manifestacijo in izprovod po mestu. Policija je hotela manifestante razpršiti, pri leni je pa prišlo do spopadov. Manifeslantje so metali c.peko in kamenje na stražnike in jih več ranil 15 oseb je aretiranih.
Fakture na twe valute
Belgrad. 3. maja. AA. Pri preračunavanja zneska v dinarsko vrednost \ svrho plačila skupnega davka, se mora v primeri, kadar se fakture glase hn tujo valuto, na podlagi odloka lin. ministra, tečaju, po katerem se preračunavajo valute, prišteti se premija 28 in pol odstotka ne glede nn to i/ katere države se blago uvozi, in tudi ne glede na to, ali ima naša država z dotično državo sklenjen klirinški dogovor glede značilnega prometa ali ne. Premija se pa ne prišteje tečaju, ee se faktura glasi,,jm avstrijske šilinge ali grške drahme, ker tečaji avstrijskega šilingu in grške drahme, ki jih objavljajo uradne borzne tečajnice, že vsebujejo tudi premijo. Carinarnice so dobile tozadevna navodila v smislu odloka finančnega ministra "t. 16.997 z dne 28. februarja 1933.
Obsodbe
Belgrad. 3. maja I. Danes dopoldne ju bilo pred državnim sodiščem zu zaščito države pre-čitunn obsodba proti članom ilegalne organizacije Državljanska vojska«, ki ima svoj sedež na Madjurskem. Obsojeni so bili: štefek Ko-prek, ki je bil duša te organizacije, in contii-maliam na smrt. Sigcčani, Mili., ki je bil sodelavec Kopreka. na 12 let težke ječe, Ignac Zelnik radi tega, ker članov te ilegalne organizacije ni naznanil državnim oblastem, na 3 letu temnice in Josip Ivanov ič. ker je pristal nn izvrševanje' terorističnih aktov, na 6 let težke ječe. Vsi so bili obsojeni po čl. I zakona <i zaščiti države.
Snlederevo, 3. maja. I. Pre tukajšnjim 'sodiščem sta bila danes obsojena na smrt na vo-šnlili Milntin Sinineiikovič in Milan Životič radi umoru Milmjlu Cosiča, ki sta ga izvršila dne 2. marcu 1933.
Drobne vesti
ti. maja bo v občinskem uradu BroiT— Moruvicc dražba ribolova in rakolovu na področni te upravne občine.
Bučki Pestrovac. 3. .naja !. Danes sta bila tukaj slovesno ustoličena novo imenovana škofa slovaške evangeljske cerkve v naši državi Samuel Starke in inšpektor le cerkve v naši državi dr. Jan Buljik.
Praga, 3, maja. tg. V Brnu je umrl v slarosli 53 Irai glivai urednik Lidovih Novin« Ernest Ileinrich. Med vojno je bil član mafije.
Varšava, 3. maja. tg. V ozemlju Vilne se pojavlja zopet močnejša propaganda za vrnitev ozemlja k Litvi. V zadnjih dneh jc bilo aretiranih mnogo agentov za pripojitev k Litvi.
Biikarcšt, 3. maja. ž. Duc I. junija se bo sestala v Bukareštu konferenca kmetijskih držav srednje in vzhodne Evrope.
London, 3. maja. ž. V parlaiuenlii je predstavnik vojnega ministrstva izjavil, da vlada ne smatra za oportuno, da prekine diplomatske odnošujc s Sovjetsko Rusijo.
Washington, 3. maja. ž. Tukajšnji francoski poslanik je dostavil ameriški vladi lekst francoske^ predloga o carinskem premirju za časa trajanja svetovne gospodarske konferenco.
Carigrad, 3. maja. A A. Tu potrjujejo vesl, da j je prispel semkaj angleški admiral Jellicoe v zelo i važni misiji.
Amsterdam, 3. maja. tg. Nizozemski piloli za redne zračne zveze so radi znižanja svojih plač sklenili, da bodo dne 1. julija začeli prvo stavko i v zraku.
Belin, 3. ma ju. AA. Pruski prosvetni ini-I nister jo odstavil okoli 30 profesorjev na berlinski _ in kdlnski univerzi.
Rim, 3. maja. ž. Ponoči in davi je padal v Rinili rdeč de/. Vezuvski observatorij poroča, da je pričel Vezuv močneje, delovoti in da bruga veliko glinaste zemlje.
Batavia, 3. muja» AA. Že nekaj dni poročajo. o precej hudem bruhanju ognjenika Krnkatoe.
Kalkuta, 3. maja. AA. Ekspres KaraČi—-Kalkuta je skočil s tiru. Best oseb je ubitih, I I pa ranjenih. Vse žrtva so domačini.
Barcelona, 3. maja. AA. Snoči sta eksplodirali dve bombi na zgradbi vojašnice, ki jo zidajo, in v ladjedelnicah.
Krvava preteklost morilcev vstaja na dan
Anton Mali je bil na kraju umora - „Vsega je kriv brat" - Andrej Mali še ni bil zaslišan - Ljudski glas
Ljubljana, 3. maja.
Po vsej deželi je vzbudilo ogromno senzacijo dejstvo, da je Anton Mali priznal, da je sodeloval pri ogubneni zločinu v St. Vidu pri Stični in da ga je za to naročil njegov brat Andrej, mož pokojne. O tem smo izčrpno poročali že v današnji številki.
Pri preiskavi je Anton Mali izpovedal kriminalnemu nadzorniku gosp. Žajdeli, da je po umoru, ko se je vozil s kolesom iz St. Vida pri Stični proti Šmartneinu, nedaleč od hiše, kjer je bil zločin izvršen, odvrgel nož. Ta nož pa do za sodno obravnavo zelo važen corpus de-licti. Tudi so že pojasnjene nekatere druge okolnosti umora in zato je bil davi Anton Mali odpeljan s policijskim avtom v št. Vid pri Stični, da tam pokaže, kam je vrgel nož in da pojasni še druge okolnosti. Anton Mali je bil seveda močno zastražen. V St. Vid se je odpeljal tudi nadzornik Žajdela, ki nadaljuje preiskavo.
Andrej Mali danes ni bil zaslišan in torej še ni mogel dati priznanja. Policija namerava najprej izvleči iz Antona Malija vse podrobnosti o dogodku in potem šele na podlagi zbranega materijala zaslišati Andreja Malija.
Važna je tudi neka druga okolnost. Anton Mali je moral po umoru begati vso noč po deželi najprej s kolesom, potem pn z drugimi prometnimi sredstvi. Tako je prišel v sredo zjutraj v neki večji kraj na Gorenjskem in stopil v znano gostilno. Natakarica, ki jc dobro poznala Antona Malija. je opazila, da ima po obleki krvave madeže, zlasti da so močno okrvavljene hlače. Začudila se je in vprašala Malija:
„Kako lo, da si tako krvav?"
Anton Mali pa je odgovoril: »Eli nič, stepel sem se, pa sem krvav! Daj me malo umiti!«
Natakarica je nato izpirala Mali ju krvave madeže z obleke in je vmes dejala Maliju:
»Morda si pa koga ubil!«
Mali je odgovoril: »Ne. ne. napadli so me neki moški, pa sem izdrl kol iz plota ter jih tako pretepel, da so vsi bežali!«
Natakarica se zato dalje ni brigala, ko pa je padel sumi na Antona Malija, je ta dogodek sporočila orožnikom. Ljubljanska policija je to žensko danes zaslišala in je v celoti ponovila ter potrdila ta dogodek.
Zaradi tega dogodka je bila aretirana tudi Mici Golmajer, 2S-letno dekle z Golnika, ki je bila ljubica Andreja. V preiskavi sedaj pravi, da ni niti slutila, kakšna brata sta ta dva Malija. Anton Mali pa trdi. da jo Mici prav dobro vedela za zločin, še preden je bil izvršen. Andrej je bil baje v to Mici zelo zaljubljen Ženska je precej lepa. imela pn je že dva nezakonska otroka, od katerih živi samo eden. vendar ta dva otroka nista bila Andrejeva. Kakor vse kaže, je Andrej zidni hišo nn Golniku z denarjem pokojne Amalije le zase in za Mici Golmajerjevo.
Morilca zaslišujejo v St. Vidu
Št. Vid pri Stični. 3. maja.
V Št. Vid pri Stični je prispela komisija ljubljanske policije, v kateri so bili policijski poveljnik g. Gril, šef kriminalnega oddelka g. Žajdela in daktiloskop g. Podobnik. Privedli so s seboj morilca Antona Malija, ki je moral opisati okolnosti umora. Komisija je vodila Antona Malija po hiši in po skednju. Anton Mali je tudi danes vztrajal pri svoji prvotni izpovedi:
»Pravi morilec je Andrej, ne jaz!«
Jaz sem bil samo za -»figuro«, da bi pomagal Andreju zabrisati sled!«
Anton Mali je nato izpovedal, da je prišel v Št. Vid že v nedeljo, to je dva dni pred zločinom. Andrej Mali je najbrže
zasnoval zločin za nedelio
Го se tudi ujema z izpovedjo priče Jožeta B., ki je ljubljanski policiji povedal, da je v nedeljo govoril z Antonom Malijem v Ljubljani in da mu je Anton dejal, da gre na Dolenjsko. Andrej Mali je brata Aniona skril na skednju, kjer je ležal dva dni. Brat Andrej mu je nosil jesti. Pri tem pa mu je prigovarjal: »Samo malo potrpi. Nekaj bom napravil, pa te bom potreboval!« Da nista takoj izvršila groznega zločina, je vzrok v tem, ker sta imela veliko oviro v osebi tete pokojne Amalije, gospe Katarine Z a j č e v e , ki se je nekaj dni mudila pri Šmirarjevih na obisku, česar Andrej Mali ni pričakoval. V torek pa je tela Katarina od Amalije odšla in še isto noč sta oba zločinca izvršila svoj grozni načrt. Andrej je poklical brata Antona s skednja, nato sta oba pristavila tiste tri lestve, ki so jih drugi dan našli v hiši. Anton pripoveduje, da mu je Andrej naročil: »Malo počakaj tu, nekaj bom napravil. Ne bo nič hudega. Le ubogaj! Bo vse dobro!« To se je vršilo ob pol 3 zjutraj. Anton je čakal pred hišo, iz katere se je Andrej čez nekaj časa vrnil, mu stisnil nož v roke, mu dal svoje kolo in dejal: »Nekaj sem naredil, sedaj pa ti beži s kolesom proti Šmartnemu.«
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zelss-ikon, Rodonstock i: Volgtllnder, Weita, Cvrlo Itd. ima vodno
v..iogi fototrgovina Jugoslovanske knjigarne
v Ljubljani, MlklotKova c. S
Anton Mali na ta način razlaga rano na svoji roki. To pa najbrže ne bo tako, kakor je on pripovedoval in vse kaže, da hoče Anton zvaliti vso krivdo na Andreja, čeprav je skoraj gotovo, da sta jo umorila oba. Odkod sicer prstni odtisi v sobi umorjene? Pa tudi ni mogoče, da bi bilo kolo in obleka Antona Malija tako zelo okrvavljena od neznatne rane na roki.
Komisiji je Anton Mali danes trdil, da je nož, ki mu ga je Andrej Mali baje sam potisnil v roke, vrgel z mostička v Temenico. Komisija ga zato ni našla. Bolj verjetno pa je, da sta oba morilca zagnala nož v vodnjak pri hiši, ki je zelo globok.
Danes lahko povemo, da je
javno mnenje tuka šniega prebiva siva
že takoj obdolžilo Andreja Malija umora. Ljudje so govorili: »Nihče drugi je ni umoril, kakor mladi »Šmirer«.« To je namreč Andrej Mali. Toda sodnik dr. It u s, ki je prvi vodil preiskavo, je imel še premalo dokazov proti Andreju Maliju in zato orožniki niso mogli aretirati Andreja Malija. Ko so nesrečno Amalijo pokopavali, je točil njen mož Andrej hinavske solze pri pogrebu. Ljudje pa so govorili kar na glas pri pokopu: »Kaj joče, saj jo je oni« in je le malo manjkalo, da inu niso tega v obraz povedali.
Zanimivo je tudi mnenje ljudstva, zakaj je Andrej Mali ta grdi zločin zasnoval in izvršil. Ljudstvo je prepričano, da je
Andrej Mali izvršil še več drugih zločinov
in da je pokojna Malka na ta ali oni način izvedela za Andrejevo preteklost, morda iz kakšnih pisem, ali pa ji je Andrej sam povedal, ali govoril v sanjah. Andrej se je seveda bal, da ga ne bi žena Malka izdala in jo je zato hotel odpraviti. Drugi morilec Anton pa pravi, da je imela glavno vlogo pri tem zločinu Andrejeva ljubica Mici Golmajer, ki je silila v Andreja, naj se znebi svoje žene in poroči njo. Ni izključeno tudi, da je Mici Golmajer-jeva vedela za zločine Andreja Malija.
Ljubljana, 3. maja.
Vse kaže, da brata Malija nista zakrivila samo tegn zločina » Št. Vidu pri Stični, temveč še več drugih. Pripovedujejo
o celi vrsti zločinov
ki jih je baje izvršil Andrej, oziroma oba brata skupaj. Na Gorenjskem je bilo zadnja leta res več strašnih umorov, ki do sedaj še niso pojasnjeni, tako n. pr.
SOLNCA — V 15 MINUTAH!
Prej je moralo biti perilo dostikrat po cele dneve razgrr\|eno po travniku. Zakaj perilo se beli samo tako dolgo, dokler deluje kisik pod vplivom solnčnih žarkov Koliko bolj preprosto se to dela zdaj z Radionoml Medtem ko čisto milo, ki ga ima Radion v sebi, odpravi vso nesnago, narede milijoni učinkovitih kisikovih mehurčkov, da je perilo čisto in belo ko sneg. Naj bo poletje ali zima—Radion stori to sam —v 15 minutah!
«Schichtov
RADION
RJL5~33
smrt nekega tihotapca v Karavankah, ki smo ga že večkrat omenili,
|>otein neki dvojni hestijalni umor pred leti v okolici Tržiča.
nato zopet dvojni bestijalni umor nad dvema ženskama v Dražgošah v Selški dolini,
govore tudi, da je Andrej Mali pred leti izvršil dvojni roparski umor v Mostah pri Ljubljani, kjer je umoril mesarja Bitenca in gospodinjo Zechbauer-jevo — in še nekateri drugi roparski napadi, umori in zločini. Vprašanje je, koliko teh umorov se bo dalo Malijenia dokazati. Ni izključeno, da je vedel za del ali za vso preteklost Andreja Malija tudi Josip Lombar in da je Andrej Mali zato pri Lom-barjevi razpravi ugodno pričal za obtoženca, da ga Lombar ne bi izdal.
„Zadnji ostanki pasjega plemena"
Profesor dr. Ernsf Turk zaradi izjav v šoli pred sodiščem
Ljubljana. 2. maja.
Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se je začela danes opoldne zanimiva razjirava. Zasebni tožilci so namreč Janez Brodar. Matija Skrbeč, Alojzij Ilija. Peter Cerar, Tomaž Ogrin, Anton Umnik, Jernej Vombergcr, Franc Gregorin, Franc Grilc, Vinko Kos, Josip Loboda in Janez Štrcin. Po svojem pravnem zastopniku dr. Kreku so vložili zasebno tožbo proti dr. Ernestu Turku, profesorju klasične gimnazije v Ljubljani, zaradi razžalitve in klevete.
Kaj tožniki očitajo g. profesorju
Zasebna tožba očita profesorju Turku prestopek po g 297 in 301 odst. 1 in 4 kazenskega zakona in se glasi:
»Dne 9. marca t. 1. je obdolženec prišel v 6 b-razred klasične gimnazije v Ljubljani ob 11 dopoldne malo vinjen. Vzel je nekemu dijaku posebno izdajo dnevnika »Slovenca« z dne 6. marca 1933, št. 54 b. V tej jiosebni izdaji je bila objavljena na prvi strani razsodba državnega sodišča za zaščito države v procesu proti vsem zasebnim tožilcem. Obdolženec je dvignil »Slovenca« pri katedru pred vsemi učenci, ga držal z naslovno stranjo proti dijakom in pokazal na mesto, kjer je bila objavljena razsodba z imeni zasebnih tožilcev in govoril takole :
»Vidite, to so zadnji ostanki pasjega plemena. To so največje kukavice, ki so tu v Sloveniji rova-rili proti državi, v Belgradu so pa vpili: »Živelo , narodno edinstvo!« To so jilačanci sosedne države, i To so oni ljudje, ki so v Avstriji vedno govorili: »Tako je prav,« — sedaj pa z Jugoslavijo niso zadovoljni. Premalo so jim naložili, svinec v hrbet bi morali dobiti.«
Iste besede v istem smislu je obdolženec po-navljl in še več podobnega govoril. V razredu je bilo nad 30 učencev V dokaz predlaga zastopnik zasebnih tožilcev več prič-dijakov 6b-rnzreda klasične gimnazije. Zasebna tožba navaja, da je ob-dolženi profesor Turk z, inkriminiranimi besedami javno kruto žalil zasebne tožilce in izrecno ineril na to, dn govori o njih stvari, ki morejo škodovati njihovemu dobremu imenu.
Razprava se je začela ločno ojioldne pred sodnikom poedincem dr. Brankom Goslarjem. Zaseb ne tožilce, Janeza Brodarjn in tovariše, je [io svojem namestniku dr. IStaretu zastopal dr. Miha Krek. obdolženca profesorja dr. Turka |i« je zagovarjal dr. ('opudor. Kazpravna dvorana št. 28 je bila nabito polna dijaštva, ki se je za proces prav živo zanimalo.
G. profesor se zagovarja
Obdolženec je predložil sodišču pismen zagovor, v katerem zanika, da bi bil izrekel inkriminirane besede, kakor jih navaja zasebna tožba. Zasebno tožbo označuje kol poskus, da se razne njegove izjave spravijo v zvezo in aplicirajo na zasebne tožilce, o katerih v svojem uradnem poslovanju nikdar tli govoril. Z vso odločnostjo zavrača predvsem trditev, da je onega dne prišel v VI. h razred klasične gimnazije »malo vinjen . Ugotavlja, da je bi! popolnoma trezen iu sposoben vršiti svojo službo po vseh predpisih /.nanosti.
V nadaljnjem izčrpno opisuje potek dogodkov v oni učni uri in poudarja, da je storil samo svojo dolžnost, ko je vzel dijaku posebno izdajo »Slovenca«, ker je v smislu obstoječih predpisov prepovedano dijakom prinašati v šolo politične publikacije. Baš v časih pred 9. marcem 1933 je imel večkrat priliko ugotoviti, da se širijo med dijaštvom razni- letaki protidržavne in protidinastične vsebine, zato je hotel dognati, ali nimajo še kaj drugih fiodobiiih publikacij in jih je r>ozvaI, naj vstanejo. Dijaki so na ukaz vstali, on |>a se je kretal med njimi in po preiskavi ugotovil, da nima noben drug | dijak kaj podobnega pri sebi. Takoj nato je dija- j kom ukazal, naj sedejo ter je poslal nazaj v klop tudi dijaka, pri katerem je našel posebno izdajo »Slovenca«. Zaplenjeni izvod »Slovenca- je položil na svojo mizo, kjer je ležal ves čas do konca ure. ne da bi se ga bil dotaknil in torej ni res, da bi bil ta list držal pred dijaki in kazal z roko ono mesto, kjer je bila tiskana razsodba.
Imel je vtis, da so dijaki pred njegovim prihodom ironizirali razsodbo državnega sodišča, zato je smatral za potrebno, da jim kot nacionalist in vesten profesor da primeren pouk in potrebna navodila. Govoril je |K>tem čisto mirno cirka 25 minut in ni niti z besedico omenil koga od zasebnih tožilcev. Vsebina njegovega govora se ni nanašala na konkreten primer razsodbe državnega sodišča, marveč je bila splošna Svoja takratna izvajanja v šoli skicira obdolženec med drugim tako-le:
Opozoril je dijake na važnost in pomen državnega sodišča v Belgradu — storil je to kot profesor državoznanstva — in jim pojasnil, da je namen tega sodišča ščititi državo, obravnavati torej in kaznovati vsa dejanja, s katerimi se hoče rušiti naša država. Inkriminirani h besed ni izrekel v oni obliki in zvezi, kakor jih navaja zasebna tožba. Tako zanika, da bi bil kdaj izrekel: »Premalo so jim naložili, svinec v hrbet bi morali dobiti,« marveč je dejal: »Italijani pošiljajo celo nedolžnim ljudem svinec v hrbet « Glede drugih inkriminiranih be--sed, ki mu jih očita zasebna tožba, se obdolženec zagovarja, da jih je izrekel v tej zvezi:
O zahtevi [x> federaciji pri nas so pisali ob-: širno v svojem časopisju zlasti Italijani, ki jedva j čakajo, da bi se Jugoslavija razbila v tako ohlapni ' zvezi in da pogoltnejo predvsem naše slovensko j ozemlje. Zato podpirajo razne feJeraliste in narodne izdajalce v inozemstvu, ki so plačanci sosedne države, [Kišiljajo k nam agente, da rovarijo proti naši državi in nas hočejo potisnili na stopnjo pasjega plemena. Prav je, da |>ovemo odkritosrčno, kaj hočemo in da ne prikrivamo svojih misli. Onim pa, ki ravnajo drugače in se ne upajo na dan z besedo, pravijo Srbi: »To <o kukavice«. Ob zaključku svojih izvajanj je dijakom poudaril kot posebno značilnost to, da zahtevajo federacijo v prvi vrsti laiki ljudje, ki so bili v Avstriji zadovoljni z vsem in so vse odobravali, češ tako je prav, г Jugoslavijo pa niso zadovoljili. S takimi je državno sodišče že imelo posla, žal so jim sodniki premalo naložili irt lo je ludi mnenje javnosti.«
Obdolženec na koncu svojega pismenega zagovora ponovno poudarja, da je storil le svojo službeno dolžnosl, da je dijake opozoril na razliko postopanja našega državnega sodišča in postojianjem drugih podobnih institucij v inozemstvu in vzel v pretres vprašanje federacije, ki ilanes žal tako nesrečno meša glave naši sicer dobri mladini . Predlogi tri priče, dijake iz niegovega razreda, ki bodo potrdili njegova takratna izvajanja
Kako pričajo profesorjevi dijaki
Izmed predlaganih 11 prič je bilo zaslišanih samo 5. Kot prva priča je bil dijak 6. b razreda klasične gimnazije Vladimir V o do pivec. Na sodnikovo vprašanje, ali je obdolženec onega dne res govoril v razredu tudi o Italiji, priča izpove: »Kolikor se spominjam, ne.«
Ali je šel z zaplenjenim «Slovencem» na kateder?«
»Pred kateder je šel, obrnil «Slovenca» proti razredu, ga kazal in rekel, da so to največje kukavice, ker doma rovarijo proti državi, v Belgradu pa vpijejo: Živelo narodno edinstvo!» Potem je še dejal, da so to zadnji ostanki pasjega plemena in plačanci sosedne države ter da so jim premalc naložili in da bi morali dobiti svinec v hrbet.«
Ali je kaj govoril o separatizmu in federalizmu?«
»Zdi se mi, da ne.«
Tudi vprašanje, ali je obdolženec govoril o italijanskem sodišču za zaščito države in o Gortanu. priča zanika.
»Ali je kaj govoril o slovenski zgodovini, zlasfc o Borutu in o Gorazdu?«
»Ne.«
»Ali je bil kaj vinjen?«
»Po obnašanju in govorjenju sem sklej>al, da je bil nekoliko vinjen.«
Priča Franc Šlular, dijak, iz|>ove v bistvu isto, kar prva priča.
Na sodnikovo vprašanje, koliko časa so morali stati, pove, da približno 20 minut in da jih je medtem izpraševal zemljepisje. Tudi on se točno spominja, da je obdolženec z zaplenjenim »Slovencem« stal |ired katedrom in ga kazal razredu, ko je izrekel inkriminirane besede, med drugim tudi, da eo to ljudje, ki so največ koristili Italiji.
»Je kaj govoril o federalizmu?«
»Samo toliko, da je federalizem smrt za državo.«
»Ali je bil vinjen?«
»Oe je bil, je bil tako malo, da vsaj jaz tega nisem mogel opaziti.«
»Koliko časa je govoril o tej slvari?«
»Pretežni del učne ure, pri|Himinjam pa, da je jired tem kakih 20 minul izpraševal snov iz svojega predmeta, in sicer takrat, ko smo stali.«
Tretja zaslišana priča Adolf Drolc, dijak, na stavljeno vprašanje, ali je obdolženec laikral, ko je izrekel inkriminirane besede, držal »Slovenca« v rokah in ga kazal razredu, odgovarja:
»Se točno ne spominjam, ker sein se učil ш zvezka, ki sem ga imel pod klopjo.«
»Zakaj vam je rekel, da vetanite?«
»Jaz mislim, da zato, ker nas je hotel s tem kaznovati.«
Posameznih izjav, ki jih je obdolženec, izrekel, ni slišal. Samo toliko se sjwminja, da je izrekel besede: »To so potomci pasjega plemena.« Naknadno se priča tudi s|iomni, da je jirofesor Turk tedaj, ko so stali, izpraševal svoj predmet. Na zaključno vprašanje, ali je bil vinjen, priča izjiove: »Vinjen ni bil, f>ač pa je bil nekoliko razburjen.«
Izpoved četrte priče, Karla N o v i n e , dijaka, se v toliko ne strinja z izpovedjo drugih prič, ker zanika, da bi oil obdolženec »Slovenca« kazal proli razredu, v oslalem pa se njegove izjave skladajo z izjavami drugih prič. Tako se tudi on spominja, da so padle inkriminirane besede »To so ostanki pasjega plemena«. Obdolženčevo vinjenost v razredu izključuje in trdi, da je bil samo razburjen, ker je dobil »Slovenca«.
Kot zadnja priča je bil zaslišan Franc Nov-šak, dijak, ki prav tako potrdi sodnikovo vprašanje, ali je obdolženec držal »Slovenca« v rokah in ga kazal razredu tako, da je bila naslovna stran obrnjena proti dijakom.
»Ali je kaj govoril o plačancih sosedne državo?«
»Besedo plačanci vem, da je izrekel, ali pa je pri tem rabil tudi besedi «sosedne države», se ne spominjam.«
Ker so bile predlagane od strani obdolženčevega branilca dr. Cepudra še tri druge priče, je nato sodnik Branko Goslar razpravo preložil na nedoločen čae.
.......................t...........»M.........
Pridobivajte „Slovencu" novih naročnikov!
Ljubljanske vesti:
Î0.000 koles v Ljubljani
Mariborske vesti:
Ljubljana. maja.
.\u ljubljanskih ulicah so se zudnjc tedne pojavili kolesarji, ki imajo na svojih kolesih tablice s številkami. Kakor smo že s\oj čas poročali, je banska uprava odredila registracijo in uvedbo tablic s številkami za kolesarje v dravski banovini. Druge banovine so to že poprej uvedle. \ Ljubljani vrši registracijo iu izdaja tablice policija. Bunsku uprava je po približni cenitvi naračunala, da je \ vsej banovini 69.600 koles, /a Ljubljano je bausku uprava nuraÇunala, du je tu 0000 koles. Vendar pa je bil ta račun prenizek, zakaj do danes jc že oddanih vseh 9000 koles in policija računa, tla jih je še kakih 1000 neprijavljenih. V Ljubljani jc torej okoli 10.000 koles. Pa tudi po drugih okrajih so /e vse številke oddane in moremo torej račuhati, da je v dravski banovini nad 80.000 koles. \ ljubljanski okolici je dosedaj prijavljenih ca. 8600 koles.
Pripravljenih pu jc bilo tudi premalo tablic. lako je ljubljanska policija izdala do
sedaj le nekaj nad 4000 tablic. Bausku uprava je s tem nameravala predvsem uvesti tudi natančnejšo kontrolo nad kolesi, preprečili številne tatvine, obenem pu so se kolesu izkazala /.a dober vir dohodkov. Za vsako kolo namreč mora lastnik plačati 33 Din, in sicer JO Din takse, 5 Diu za kontrolno knjižico, 5 Din /;i tablico in 3 Din /u kolek. Slovenski kolesarji bodo torej plačali okoli 3,000.000 Din, \ Ljubljani pa okoli 330.000 Din.
Kolesa s pomožnimi motorji, ki so bili naknadno montirani in / močjo do J kS. spadajo pod navadna kolesa in ne plačajo posebne takse zu motorna kolesu, pu tudi voznikom teh koles ni treba delati šoferskih izpitov.
Glede motornih vozil moramo omeniti, da je njihovo število radi krize v primeri / lanskim letom zuutuo padlo. Lani je bilo v Ljubljani 443 potniških avtomobilov, 167 tovornih avtomobilov in 172 motornih koles. Skupno torej 784. Letos pa je bilo vseh motornih vozil v Ljubljani registriranih le 471.
Jubilej mariborskih samaritanov
Romanje v Rim
Škofijski odbor Katoliške akcijc je doznal, da nekdo zbira po Ljubljani prlglase za romanje v Kini \ imenu Katoliške akcije. Opozarjamo. da ni /a to nihče pooblaščen od škofijskega odbora K A in tore j tudi nihče upravičen pridobivati udeležencev v imenu Katoliške akcije. Kar hoče osrednji odbor K A izvesti. napravi s pomočjo župnijskih odborov Kat. akcije ali župnijskih uradov. Kdor želi potovati v svetem letu v Rim v romarskih skupinah, naj se torej oglasi pri teh ali pri osrednjem odboru K A. — škofijski odbor k\ v Ljubljani (Škof. Ordinarijat).
Kai bo danes?
Drama: Krog s kredo». Red B.
Opera: Zaprta.
V stolnici: zvečer po šmarnicah skupna molitvena ura; od 9 zvečer do 4 zjutraj nočno čc-ščenje.
Kino Kodeljovo: Ob 8: Ognjeni jezdec . Znižane cene.
Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva 20. Monika, vdova.
Svinjski kotleti na ražnju pečeni bodo prilegli se vam in pa meni. Prilike ne zamudimo, K Slamiču vsi pohitimo!
© Opozarjamo občinstvo, da si za koncert Akad. pevskega zbora, ki bo v soboto, dne (i. I. nt. v veliki dvorani »Unioiia^, pravočasno preskrbi vstopnice, l'redprodaja je vsak dan od 8—12 in od 14—18 v avli pred veliko dvorano hotela Union .
3 Pokojnino za la mesec. Poštna uprava nam sporoča, du se bodo pokojnine dostuvljale 7. maja dopoldne.
0 Koncert A. P. Z. V sobolo zvečer prired: v Unionu Akademski pevski zbor« v Ljubljani stilni konccrt, ki jc za naše glasbeno življenje kulturni dogodek. Zbpr, ki je znan po svoji discipliniranosti, je v resnem delu pod vodstvom I ran-ceta Marolta našludiral program A. Foerslerjcvih moških zborov, ki so gotovo najboljši v naši glasbeni literaturi. A. Focrstcr je kot organizator in komponist oral trdo ledino v našem glusbenem življenju v muziki saeri in profani dela globoke umetniške vrednosti. Prisluhni Focrstcrjcvi melodiji: enkrat te pozdravi nevesela slovenska pesem (Njega ni), drugič elegični slaročeški koral ISamo), tretjič maloruska sanjavost (Mlad junak) ali prav hanaška šegavost (Spak), pa te zopet zadene Bee-thovenska trpkost (Umrl je mož) ali eremitsko pobožno dvigne religiozno lirski moment (Večerni ave). V vseh svojih kompozicijah je vedno pošteni, globoko verni, blagi Foerster. Poznamo zbor že iz prejšnjih ljubljanskih koncertov, vendar su je sedaj dvignil do take višine, da smo Slovenci lahko ponosni nanj. Akademska mladina je v marsičem vzgled pravemu konstruklivnemu ustvarjanju.
Q Dimnikarji svojemu patronu sv. Florijanu. Združenje dimnikarjev za dravsko banovino v Ljubljani sporoča svojim članom, da bomo praznovali sv. Florijana v soboto, dne 6. t, ni. s sveto mašo ob pol 9 v cerkvi sv. Florijana. K maši sc vabijo člani. — Predsednik.
Dvesto otrok pojde na počitnice. V Ljubljani je več tisoč otrok, ki morajo tudi ob počitnicah ostati med sivimi stenami mesta in ki sploh nimajo prilike, da bi se kdaj poigrali na travi ali pa se kopali na prostem, če ne gredo vsaj uro daleč iz mesta, za kar pa starši po navadi in iz umljivih razlogov ne dajo radi dovoljenja. Znano je tudi, da velik del ljubljanskega prebivalstva strada. Pri tem pa trpi najbolj mladina. Nekoliko poboljšajo to stanje nekatere akcije, med katere spada tudi dobrodelna akcija mestne občine, ki vsako leto pošlje nekaj otrok na počitnice za en mesec. Letos je za počitniške kolonije revnih otrok določenih 60.000 Din in bo s tem denarjem poslala mestna občina na počitnice 200 otrok. Otroci bodo šli deloma na morje in sicer v Kraljevico, deloma na Gorenjsko, v Medno in v Breznico. V Mednem so otroci dosedaj spali v Deckerjevi baraki, ki pa je žc popolnoma razpadla. Zalo namerava mestne občina letos postaviti v Mednem leseno stavbo, kjer bo dovolj prostora za otroke. Vprašanje je seveda, kako bo mogla mestna občina v Mednem sploh kaj čednega napraviti, fe pa je za vse tri kolonije določenih le 60.000 Din, ko pa vendar vsaka najmanjša stavba slane vsaj toliko.
• . Celo koncert. Dolgo žc ni bilo v Ljubljani koncerta na čelo. Dne 8. maja zvečer pa bo v dvorani kina Dvor priredil solo-čelist opere g. Gustav Millier, diplomiran absolvent zagrebške glasbene akademije, samostojen koncert in izvajal izbrane skladbe skladateljev Beethoven, 1'opper, Cassado, Dunkler, Bravničar in Bach. Koncert se bo vršil v vrsti Sloginih:: komornih večerov.
© V Ljubljani so umrli od 21. do 27. aprila: Dolzani Alojzija, 83 let, gospodinjska pomočnica, Stari trg 1; Bivic Jožefa, 72 let, trafikanlinja, Židovska 1; Le vari Alojzij, drž. podkovski mojster v p., 45 Ici, Majslrova 9; Mahkovcc Janez, 37 let, delavec, bivališče neznano; Friškovcc Marija, roj. Pclrič, 35 lcl, žena delavca, Vodovodna, jama; Pro-šek Jakob, 45 let, delavec, Sv. Jakob ob Savi: Ko-rilnik Frančiška, 36 let, služkinja, Vidovdanska 9, _ V bolnišnici so umrli: Koritnik Jernej, 53 let, delavec, Pokopališka 29; Šmclcer Rozalija, 20 let, šivilja, Mengeš; Nomanovič Ferat, 60 let, dninar, Tuzla; Pernat Šlcfan, 64 let, vžitkar, Zagorica 15 pri Kočevju; Senegačnik Neža, 3 tncsccc, hči ključavničarja, . testni log 53: Rus Katarina, roi. Schaus
Maribor, 3. unija, l iho in skromno so proslavili vrli mariborski reševalci danes dopoldne 23-letni jubilej obstoju svojega društva. V liovoprcnovljenih prostorih reševalnega oddelka na Koroški cesti, se je v ršila intimna, toda izredno lepil iu učinkov ita sluvnost, ki so se je udeležili samo še živeči ustanovni, častni in redni člani, predstavniki mariborske občine iu zastopstva sosednjih društev. V znak hvaležnosti in .spoštovanja je bilo odkrita spominska plošča ustanoviteljema društva, prvemu zdraviliškemu vodji dr. Urbaezeku in tedanjemu poveljniku požarne biiimlie Raeeku, Plošča je pritrjena liu glavni steni, nad njo pa v isi slika dr. Urlmczeku. — Ob II so se zbrali člani in povabljeni gostje v ambulunci. Slavuosti so se udeležili mestni /upnik in kanonik msgr. Unlek. ustanovitelja sivolasi 92 letni dr. Urbuc/.ek in 1'ueek. ustanovni člani dr. Urbaczek j mi.. Egger, Kokol in
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova c. 12
največja izbira površnikov
■rt oblete za gospode ter deco
76 let, vdova mestnega sluge Nikolaja, Zelena pot št. 7; Bradaška Olga, 55 let, učiteljica v p., Poljanska 16; Lesar Ervina, 43 let, šolska sestra, Poljanska 30, Marijanišče; Pirnal Marija, roj. Purkat, 83 let, zasebnica, Galjevica 110; Bartolj Jernej, 69 let. posestnik, Hrib 7, občina Loški potok.
0 Dve nesreči. Včeraj zjutraj se je pripetila pred uršufins(so šolo manjša nezgoda. Na tem mestu je splqli precej nevarno, ker vozi tramvaj tik pred šoio-.in,so otroci v stalni nevarnosti, da jih ne podere kakšno vozilo, sedanja pregrada pred šolo pa nI zadostna. Tik pred 8 zjulraj je hotela v šolo 11 |etna Ada Resman, hči knjigovodje v papirnici Vevče. Zašla pa je pred tramvaj, ki jo je butnil v strai). Deklica je obležala na tleh. Poklican je bil reševalni avto, ki jo je prepeljal v bolnišnico. Dekljca ima na glavi temno podplutev, vendar ni .izključeno, da si ni prebila črepinje, kar i bodo pa zdravniki sele ugotovili. — V Hafnerjevi I pasarski delavnici se je včeraj zjutraj ponesrečil 23 letni pasarski pomočnik Viljem Šlamberger. Šlambergcr je krivil pločevino na stroju in mu je pri tem odtrgala pločevina prst na de.sni roki.
O Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri Prçtïcerju, Sv. Petru cesta 14.
Novo združenje graHčmh faktorjev Jugoslavije
V	nedeljo 30. aprila se je ustanovilo za vso Jugoslavijo enotno društvo Združenje grafičnih faktorjev Jugoslavije s sedežem v Zagrebu. To združenje ima podružnice v Ljubljani in v Zagrebu 1er bo v kratkem uslanovilo svojo podružnico tudi v Belgradu, kjer ima itak že svoje člane. Tako bodo organizirani vsi vodilni faktorji tiskarn cele Jugoslavije v eni organizaciji. Za predsednika organizacije je bil izvoljen Miroslav Ambrožič iz Ljubljane, za podpredsednika Slavko Kovačič iz Zagreba, za tajnika Viktor Kodrin, za blagajnika pn Ar.drija Podhradski, oba iz Zagreba. V odboru so poleg teh ] še: Margraitncr Viktor, Zagreb; Štrukelj Franc, Jakhel Emil, Mihalek Otmar, Čet Vilko, vsi iz Ljubljane.
Združenje bo izdajalo svoje stanovsko glasilo, j Na glavni skupščini, kjer je bil prisoten tudi častni predsednik Spolka faktorjev češko-slovaške republike Jan Maly, je bila sprejela deklaracija, ki med drugim veli:
»Združenje grafičnih faktorjev Jugoslavije se je ustanovilo, da z organiziranim udejstvovanjem uveljavi kulturni, gospodarski in socialni poklic svojega stanu. V vseh teli treh panogah narodnega udejstvovanja ima stan faktorjev priliko in dolžnost za sodelovanje.
V	kulturnem pogledu stoji naš stan ob ustvarjanju tiskane besede in tiskane umetnine kot važen in vpliven činitplj s sposobnostjo dajati temu ustvarjanju posebno obliko, lice in tip. V tesnem stiku s tiskarskim podjetnikom, umetnikom in delavcem je njegov poklic vodilen in njegov vpliv več ali manj odločilen. Iz tega nastajajo za naš stan velike odgovornosti in dolžnosti. Tej odgovornosti in tem dolžnostim mora zadoščati vsak poedincc našega stanu prvenstveno z vzgojo samega sebe, s strokovno in estetsko izobrazbo.
Skrb za to izobrazbo je ludi prva dolžnost našega Združenja, smoter pa moramo videti v dovršeni umetniški obliki naše tiskane besede, ki naj
nosi značaj našega naroda in naše kulture _ v
umetniški reprodukciji, ki ne sme zaostajati za takimi izdelki drugih kulturnih narodov.
V	gospodarskem pogledu se nahajamo sredi med podjetništvom in delavstvom, z enimi in drugimi živimo in čutilno. Naš poklic v tem položaju je prav tako važen, kakor kulturni poklic faktorja. Naše dolžnosti sc raztezajo na gospodarska vprašanja tiskarstva vobče, na podjetništvo in na delavstvo. Glede obrti, industrije in podjetništva stojimo deloma na gospodarsko neposredno odgovornih mestih, vobče pa je od nas znatno odvisen gospodarski napredek, nn katerega lahko vplivamo s kvaliteto dela, v. vestnostjo pri produkciji in s sodelovanjem v borbi proti umazani konkurcnci 1er sličnimi pojavi, ki izpodjedajo temelje našega gospodarstva. Kar tiče delavstva moremo ugodno vplivati na vsako vznemirjenje, ki bi kakorkoli nastalo in moglo škodovali občnemu harmoničnemu sodelovanju in mirnemu produktivnemu delu v tiskarstvu.
Socialna dolžnost našega Združenja pa jc moralna in gmotna zaščita našega članstva, k čemur spada tudi ureditev samopomoči za primer naše onemoglosti, samopomoči za naše vdove in naše sirote.
Naša organizacija sc mora stopajoč v svoje novo življenje zavedati vseh svojih dolžnosti proli svojemu narodu, proli svoji stroki in proti samemu sebi. Tem dolžnostim pa bi ne bilo zadoščeno, če bi naše Zdrnžcnjc ne stopilo tudi v prijateljski in poslovni stik s sorodnimi organizacijami izven naše domovine, predvsem s temi organizacijami bratskih slovanskih narodov. Tudi lo je važno sredstvo za dosego našega občnega napredka in našega smotra.
Ugotoviti moramo končno šc, da nam bo mogoče korakati uspešno proti našemu smotru le tedaj, ko bodo v našem krogu združeni vsi oni po-cdinci Jugoslavije, ki pripadajo našemu stanu in sc zavedajo svojega važnega poklica proli svojemu narodu in državi.
Borstner, častili član dr. Juvan, mestni načelnik dr. I.ipold, častni član nudsvetnik inž. černe, svetnik Mudile, zastopnik ccljskegu rešilnega društva Jelene, načelnik mariborsko gasilske /upe Pfcffer. Goste je pozdravi! poveljnik požarne lirachbe kapetun Voiler 1er jim želel prisrčno dobrođdSlico. Odkril je hato zastrto spominsko ploščo. Besedo je prevzel nato šef-zdrav-II i k dr. WuukmUller, ki je v iskrenih besedah izrekel zahvalo društvu prvemu šeT-zdravniku dr. Urbaezeku ter mu izročil prenovljeno postajo. Nato je izpregovoril mestni načelnik dr. Lipold. ki se je zahvalil Ustanoviteljem društva v imenu celotnega mestnega prebivalstvo. Mestni župnik msgr. Uiuek je izvršil lilagoslo-vitvene obrede: blagoslovil je prenovljeno reševalno postajo in spominsko ploščo. V krasnem govoru je častital društvu k izredni slavuosti, mu želel božjega blagoslova iu prospehu tudi v bodočnosti.
□	Za bliigopokojnim prevz. kitczoškoloni
dr. A. K url in oni bo jutri v petek ob 8 zjutraj v tukajšnji stolnici slovesni pontilikaliii Requiem.
П A e ro klub Naša krilu«. A. S. C. Graz. Prvi meddržavni poštno-judralni polet Graz— —Maribor v nedel jo 14. maja ob 13. do 17. ure na Tezmi. Vstopnina le Din 4
□	Mariborski otok se pripravlja. Mrzlično priprave se vršijo sedaj na Mariborskem otoku /a sprejem kopalcev, ki bodo v kratkem pričeli prihajati. Letos se bo otok in tudi okolica še bolj pripravil lia sezono. Dovozna cesta i/ Kamilice je letos v celoti kutrani/.irunu 1er se, ne bo več prušila, urejena je tudi cesta od mosta do vhoda v kopališče, ki je sveže nasuta in /. valjarjem stisnjena. Najvažnejši! letošnja pridobitev kopališča je tekalna pot, dolga približno 560 metrov, ki vodi okoli južnega konca otoka, tukozvane špiec«. Pot je nasuta spodaj / gramozom, zgoraj pa / povaljanim cestnim blatom, du je podlaga primerno trda. Vstopnina in kopališke pristojbine ostanejo letos v glavnem iste, nekaj izpremembe bodo občutili le lastniki motornih vozil. Namerava se uvesti namreč posebno mostnino in sicer /a avtomobile Din 4. /u motocikle pa Din 2.
□	Pred oltar, l e dni so se poročili v Mariboru Jožef Adam, delavec in Marija Meznarič, tkalka; Frane Korošec, pek. pomočnik in I. Pu-stoslemšck. zasebnica : Janko Dekle:v«, poso j il -uiški blagajnik in Manila Čcrnigoj. učiteljica; Maksimiljan 1'askolo. posestnik iu Lorber Angela. posest, hčerka. Novoporočencem obilo sreče.
j Koncert ljubljanskih akademikov v torek /večer je prav dobro uspel. Bilo je navzočim zlasti veliko mladine, nekoliko manj pu ljudi, ki bi bili po poklicu iu položaju najbolj poklicani. da se oddolžijo idealnim stremljenjem naše akademske mladine. Poselili so koncert ipiiogi odlični predstavniki mariborskega javnega in kulturnega življenja, med drugim dr. Maks Vraber kot zastopnik lnvantinskega kupiti ja. oba okrajna načelnika, predstojnik mestne policije dr. Ilacin. mag. svetnik Rodošek kot zastopnik mestne občine, ministra 11. r. Ivan Veselijak in dr. Vekoslav kukovec, ki je zastopal jug. Celi. ligo. pod katere protektoratom se je koncertna prireditev vršila, potem bivši narodni poslanci Želiol in drugi odličniki. Z akademiki je prispel v Maribor univerzitetni sekretar dr. šinulc Simpatični /bor, zlasti pa odlični dirigent France Marolt. je !>il deležen burnega odobruvunja navzočih.
П Dt-cvi predavanje! privatnega docenta ljubljanske uili\crze dr. S. Gognle o kultivi-raiicin človeku Predavanje se vrši v Delavski zbornici ob s zvečer Znani pedagoški pisatelj-in predavatelj bo gotovo pritegnil s svojim predavanjem mariborsko inteligenco v obilnem številu.
n Oderski odsek Magdnlenske kongregacije ima danes četrtek ob 8 zvečer na odru zu vse člane in ostale, ki so sodelovali pri igri -Povratek!. obvezen sestanek. Zelo važno!
n Za večerne in nedeljske šivalne tečaje tukajšnjega slovenskega ženskega društva se | sprejemajo prijavo še do 6. t. m. v trgovini gospe Brišnikovc v Gosposki ulici.
□	Mariborski zgodovinarji se zbero drevi 1 ob osmih v študijski knjižnici, kjer bo dr. V. kruli predaval o Celjskih grofih v slov. drami.
i Zaščitno cepi i en ic. Tukajšnji mestni fizika! bo vršil \ Mariboru zaščitilo cepljenje zoper osepnice od ponedeljka, dne 8. do petka, dne 12. t. m. v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ulici 8. iii sicer v času od 9. do II. ure. Cepljeni morajo biti vsi zdravi otroci, ki so bili rojeni v preteklem letu.
□	I/ šahovskih krogov. Mariborski šahovski klub ima jutri v petek 3. t. in. ob 8 zvečer v kavarni Central svoj občni zbor; nato se bo
i odločalo o šahovskih prireditvah bližnje bodoc-; uosti. — Turnir za prvenstvo Maribora, ki je ' bil napovedan s pričetkom v minulo nedeljo, je radi tehničnih zaprek preložen na kasneje. I — V prihodnjih dneh pa se vrši rcvanžni turnir i med Napredkom« iu Mariborskim šahovskim > klubom.
П Žetev smrti. V splošni bolnišnici jc umrla zasebnica gospa Katarina Viilker v starosti 69 let. Blago pokojnico pokopljejo danes popoldne ob 4. uri i/ mrtvašnice na mestno pokopališče. ; — V Allinski ulici je preminula v nežni dnin hčerkica mehanika g. Čehu. Pogreli bo danes I popoldne ob pol 3. uri i/ mrtvašnice pobreškegu pokopališča. Blag jima spomin, žalujočim naše globoko sožalje!
□	Mariborska vinarska podružnica ima v soboto, dne (>. maja ob 13 pri Orlu svoj redni
j občni /bor. Nn sporedu jc tudi predavanje o ciljih iu potili za omiljenje vinske krize.
□	Pedagoška centrala. Občni zbor bo v ne-. del jo. dne 7. maju ob desetih v društveni čital-I niči nu dr/, učiteljski šoli v Koroščevi ulici.
□	Maribor rabi boljše železniške /veze. l etos je Maribor /clo zapostavljen v železniškem voznem redu. To se občuti v celotnem gospodarskem življenju in so se radi tego izvršilo zc
, številne intervencije. Ponovne korake je sedaj napravilo v tem pravcu gospodarsko predstavništvo v Mariboru. Opozarja na potrebo zopetne uvedbe turističnega vlaku na koroški progi, ki je fivoječasnn /e obratoval, ter je poživil stike mesta v Dravsko dolino. Posebno je važen ta vlak /a tujski promet na Pohorju in obdravskih letoviških krajih. Važna je tudi zahteva, dn se podaljša proga zagrebškega turističnega vlaka, ki vozi dn Celja, naprej do Maribora. Nase mesto Iii s (eni podaljškom nedvomno mnogo pridobilo. ker Iii se usmeril znaten dotok zagrebških turistov v Maribor iu okolico. Očividna s: ic zauostavlicnost Maribora pri izletniških
vlakih, ki .se organizirajo letos i/. Ljubljane ob priliki ondotnili poletnih slavnostnih dncvoV. Nobeden od teh izletniških vlakov nt usmerjen proti Mariboru. Upati jc, da bodo naši gospodarstveniki s svojimi upravičenimi prizadevanji uspeli.
O Razpis del. Gerkveiio-konkurenčni odbor za mestno stolno župnijo v Mariboru razpisuje oddajo vseli del, ki so potrebna zu ugotovljena nujna popravila mestne stolne cerkve in gospodarskih poslopij pri uadarbini mestne stolne župnije v Mariboru, Slomškov trg 20, in ki so proručuiiunu /. zneskom Din 86.728.83. — Za oddajo iu izvršitev teh del veljajo smiselno pogoji. kakor so v sličnih primerili veljavni pri mestni občini mariborski. Ofertni pripomočki sc dobivajo pri eerkveno-koiikiirenčnem odboru, oziroma pri njegovemu predsedniku dr. Vinko-Rapot.ee, odvetniku v Mariboru. Aleksandrova c. 16. Zapečatene ponudbe, kolekovane po zakonu o taksah je oddati do 13. maju 1933 pri predsedniku corkveno-koiikurenčnega odbora. Ponudnik ostane v besc'i 60 dni po oddaji ponudile. Kavcijo ho i/dražitelj položil po do-
f Anton Kropej
Konjice, 1. maja 1033.
Kakor blisk so je raznesla po trgu in okolici prežalostna vest, da je davi okrog 7 naglo umrl, zadet od srčne kapi, g. Anton Kropej, grajski hišnik pri knezu Windiseh-Graetzu. Marsikdo je ostrinel pri loj neverjetni novici, saj je videl rajnega še včeraj popolnoma čilega in zdravega s smehljajočim obrazom. Še včeraj popoldne je z vso svojo družino prisostvoval Haydtioveniu orn-toriju *Sedem poslednjih besed Jezusovih na kri-žu«, ki gu je v proslavo 1900 letnice Kristusove smrti Izvajalo v tukajšnji nadžupnijski cerkvi slov. pevsko društvo Maribor . Ni se utegnil zamreti v njegovi duši pretresljivi pdmev tega veličastnega dola. ko je na tihem pristopil tudi k njemu angel smrti iu um zašepetal na uho: Dopolnjeno je!
Življenjska pot rajnega Aniona se jo vila takole: Rojen je bil 12. junija 1804 v Oplotnici pri Čudrainu. S svojim dvajsetim letom je vstopil v službo pri takratnem lavantinskeni knezoškolu dr. Stepišniku in bil šesl let njegov osebni sluga. Ko jo škof Stopišnik 1. 1881). umrl, ga je sprejel v islo službo njegov naslednik škof dr. Mihael Napotnik. Pri njem je ostal v službi tri leta. Škof dr. Napotnik se je pozneje ponovno izrazil, da lako zvestega iu marljivega služabnika kakor je bil rajni, pozneje nikoli več ni imel. Po odhodu iz Maribora .je služil eno lelo v Gradcu. Dne 1. septembra 1893 pa je nastopil službo pri knezu Windiseh-Graetzu. Pri njeni je opravljal najprej 13 let službo hišnega sluge. L. 1900. pa je jiostal njegov komornik. To službo je imel tudi pri sedanjem gospodarju siuu llugonu. Točno čez štiri mesece bi slavil svojo štiridesetletnico, odkar je v službi pri knezih Win-disch-Graetzih. Dne 22. februarja 1900 so je v šniartnein pri Liliji poročil z Marijo Gradišek, ki je bila istolako v službi pri Windiseh-Graetzu. Bog jima je dal troje pridnih olrok: dve hčerki, Kristjane in Liziko, in sina Franca, ki je letos sedmo-šolec drž. human, gimnazije v Mariboru in gojenec kn.-šk. dijaškega semenišča.
V ostalem naj pokažemo nekatere značilne poleže tega tako skromnega in tihega moža, ki jo vse svoje življenje služil le drugim. Vemo, da z besedami niti od daleč ni mogoče podali točne slike njegovega preblagega značaja. To bo priznal vsak, kdor je to plemenito dušo poznal. Bil je zvest v dvojni službi: v službi Boga in v službi svojega gospodarja. Natančen je bil v izpolnjevanju svojih dolžnosti do Boga. Vsako prvo nedeljo v mesecu in še pogosteje je v vrstah Apostolstvu mož pristopal k mizi Gospodovi. Kol knežji komornik je imel vedno veliko skrbi in zelo veliko dela. Včasih je moral lako rekoč ukrasti čas, da je izpolnil svojo nedeljsko dolžnost. Toda izpolnil jo je vetjno. Saj je bilo prvo njegovo načelo: dati Bogu, kar je božjega. Kakor je bil tankovesten proti Bogu, ravno tako je bil silno natančen v svoji vsakdanji službi, ki je bila večkrat zelo naporna in težavna. Bil je skrben in marljiv kakor mravlja. Skrb za druge mu je bila več, kakor pa zn sebe in svoje. Prepričani smo, da nam tega ne bo nihče zameril, če povemo, da mu njegovega nesebičnega dela in njegove požrtvovalnosti njegov gospodar sploh ne bi mogel poplačali, četudi bi mu še tako povišal plačo. V resnici pa je prejemal le zelo skromno plačo, ki niti od daleč iii odtehtala njegovih naporov in trudov. Toda nikoli se ni priložil zarodi tega. Bil je z malim zadovoljen in srečen. Večkrat smo ga videli priti v poznih večernih urah domov v svoj družinski krog, ko smo bili na obiskih pri njegovi družini. Videli smo, da je truden in izmučen, toda tožili o težavah ga nismo nikoli slišali. Če mu je kdo omenil kaj o njegovem trudu, je dobil v odgovor samo rahel smehljaj na njegovih ustnicah.
Pred njegovimi očmi jo doraščala vsa sedanja generacija Windisch-Graetzov: pet princcv s sedanjim gospodarjem liugonom iu šest princes, ki se bodo s hvaležnostjo spominjali svojega dobrega Aniona«, kakor so ga klicali.
Nenadna smrt je gotovo hud udarec za blago Kropejevo družino,' ki ji je bil rajni vzoren družinski poglavar. Toda prepričani smo, dn ga bo junaško prebolela. Saj jo vsa družina |»o zgledu svojega poglavarja prežeta s tisto živo vero v Bogo, s katero ve človek prenesli ludi najhujše trpljenje in največjo bolest. 0 rajnem Antonu pa veljajo besede sv. pisma: Prav, dobri in zvesti služabnik, v malem si bil zvest, čez veliko te boni postavil: pojdi v veselje svojega Gospodu-. (Ml 25, 23).
Težko prizadeti Kropejevi družini in sorodnikom pa naše nnjiskrenejše sožalje.
Sport
Dnevna
Koledar
Četrtek, 4. maja; Florjan (Cvetko), mučenec;
Novi grobov«
■f" Torczija Butorur. Na Blekveisovi cesti 15 v Ljubljani je 3 .t. ni. umrla go. Terezija Ii u t o -rac, vdova po poštnem uradniku. Pogreb bo dne 4. t. ni. ob čelrt na (i popoldne, Naj počiva v miru! Sorodnikom naše sožalje!
•f V Kranju ji1 umrla '.!. maja ga. Neža Z u -pančič, roj. Dolničtir, vdova po evid. uadofici-ulu. Pogreb lio danes ob '"> popoldne. Naj ji sveti večna luč! Sorodnikoui izrekamo svoje sožalje!
-f- Herman Stadlbauer, ravnatelj združenih steklarn, jo 1. maja.umrl v Zagrebu. Pokopan bo danes ob 11 dopoldne. Nnj počiva v Bogu!
-f Marjana Žabar, 83 let stara, upokojena tobačna delavka, jc dne 1. maija zatisnila svoje trudne oči v ljubljanskem mestnem zavetišču. Pokopali so jo včeraj popoldne. Po vsem Žabjeku, kjer je prejšnje čase stanovala, so ji rekli »Žabar-jeva teta«. Vsi so jo imeli radi, ona pa je posebno ljubila otroke, katerim jc vedno dajala sadja in slaščic. _ Naj počiva v Gospodu, dobra teta!
Osebne vesti
—	Spremembe v železniški službi. Za vršilca dolžnosti načelnika strojnega odeljenja direkcije Ljubljana ie imenovan inž. Fine Franc, svetnik IV. polož. skupine, 2. stopnje. — Premeščeni eo: uradniki IX. polož. skupine: Erjavec Rafael, oficial iz kurilnice Ljubljana glav. kol., Schaffer Aleksander, oficial iz kurilnice Ljubljana glav. kol., Legat Leopold, oficial od strojnega odcljenja in uradn. pripravnik Štrajner Miroslav iz kurilnica Ljubljana glav. kol. vsi v električno delavnico Ljubljana; zvaničniki 1. kategorije: Vran Anton, admin. zvaničnik iz tiskarne voznih kart ekonom, odeljenja G. D. v Ljubljano glav. kol., Čibej Ivan, sklad, zvaničnik, iz kurilnice Ljubljana glav. kol. v električno delavnico v Ljubljani; Sattlcr Angel, obrtnik, iz kurilnice Ljubljana gor. kol. v električno delavnico Ljubljana; zvaničniki II. kategorije: Čuk Janez, kretnik iz Kotoribe v Donji Mihalje-vec; Nedoh Frančišek, kurjač, iz kurilniške izpostave Velenje v strojno postajo Celje; Pavlič Benedikt, kartant iz Ljubljane glav. kol. v tiskarno voznih kart ekonom, odeljenja G. D. pri direkciji Ljubljana; Mazovnik Anton, admin. zvaničnik iz kurilnice Ljubljana glav. kol. v električno delavnico Ljubljana; Rožanc Franc, čuvaj proge od pro-govne sekcije Ptuj k progovni sckciji Ljubljana glav. proga; Zvviilf Matija, čuvaj proge, od pro-govne sekcije Novo mesto k progovni sekciji Ljubljana gor.-dol. proga; Kuštrin Tomaž, pomož. vla-kovodja, iz Tržiča v Ljutomer; Janežič Jožef, de-setar iz Celja v Rogaško Slatino; služitelj: Zalaz-nik Ciril, iz kurilnice Ljubljana glav. kol. v obče odeljenje direkcije; dnevničar: Gercenvic Gleb, od strojnega odeljenja direkcije v kurilnico Ljubljana gor. kol.; upokojen je zvaničnik II. kategorije, Berger Valentin, čuvaj proge, progovne sekcije Celje.
Ostale vesîi
—	Razrešeni občinski odborniki Sv. Lenart nad Laškim: Veber Karel kot župan, odborniki: Šantej Karel, Slokan Janez, Brečko Janez, Irupej Anton, Jančič Martin, Pavline Valentin, Deželak Jože, Tovornik Štefan. Na novo imenovani:- Tovornik Franc kot župan, odborniki: Blatnik Martin, Frece Jože, Gorišek Alojz, Rozman Janez, Cepuš Jože, Knez Franc, Gračner Jože, Vidmar Ferdo, šol. upravitelj.
—	Vsi v Belo Krajino! Podpisano druitvo vabi vse prijatelje Bele Krajine, da se v čim večjem številu pridružijo foto-amaterskemu izletu v nedeljo, dne 7. maja t. 1., ki ga |e organiziral gosp. Beno Gregorič v Ljubljani. Poleg foto-amaterjev so vabljeni tudi vsi oni, ki šc nc poznajo tega lepega kosa naše slovenske zemlje. Celotni stroški za vožnjo in popolno prehrano 75 Din za osebo. Prijave se sprejemajo v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5- —■ Društvo Bela Krajina« v Ljubljani.
—	Poletni delovni čas v dri. uradih. Finančni minister je določil v smislu sklepa min. sveta, da se s 1. majem do preklica uvede ncdcljen delovni čas, in sicer od pol 8 zjutraj do pol 2 popoldne. To velja za fin. ministrstvo, za fin. ravnateljstva, državna pravobranilstva ter za upravo drž. monopolov in monopolske inšpektorate v Zagrebu, Sarajevu, Skooliu in Splitu.
—	VAŽNO OPOZORILO ZA ROMANJE NA TRSAT. I. Kdor iina režijsko ali j»o svojem z vanj u polovično vozni lio. se lahko pelje z. našim romarskim vlakom, če se nam prijavi in plača 40 Din za romarsko izkaznico. Nu pomnilo prošnjo nam ji: bilo lo odobreno iu s tem proglašamo tozadevni preklic \ našem romarskem listu za neveljaven. 2. Romarji imajo M> odstotni popust na železnici od svoje vstopno postaje do tiste postaje, kjer bodo vstopili n romarski vlak. Voznino z romarskim vlakom pa mor«! vsakdo plačati romarskemu odboru do It), mnja, kakor je objavljeno v romarskem lietu. 3. Stare romarske izkaznice od prejšnjih let. zamenjamo brezplačno zu letošnje vsem tistim. ki jih imajo, pa se prošnja leta romanja niso udeležili. To storimo 11« prošnjo romarskega vodstva prejšnjih let. zlasti nu prošnjo
Brezalkoholne produkcijo«, kj je imela voil-.«tvo romanja leta 1930 oz. 1951. Kdor ima torej nlučnno staro izkaznico, po se romanja ni udeležil. naj nam jo iHišlje (uli pa potrdilo žup-nega urada) in poslali 11111 bomo letošnjo izkaznico in položnico, du bo poslal denar samo za veznino. t. Vsi <is(i, k; s)(. s(. „delcžili romanja leta 1931 m ste pri ladji doplačali po 15 Din, nimate pravice do odškodnine pri sedanjem vodstvu, pa vendar bomo na prošnjo takratnega vodstvu, dali vsem tem romarjem letošnje izkaznice 15 Din cenejše, t. j. po 23 Din. fin se jim tnk° poravna doplačilo i/ leta I «nt. Te izkaznice )>a lahko vsakdo proda drugim, ee se sam lie misli udeležiti romanja. \ s i ti romarji naj ee nuni prijavijo do 12. t. m. Pri-

hodnje leto tega ne bomo več upoštevali. 5. Vse župne urade v obeh škofijah. . lasti pa tiste g g. župnike, ki «o v prejšnjih letih zbirali prijave in denur za izkaznice, najvljudneje prosimo, <lu l>i priti, nedeljo s prižnice opozorili te romarje na ponujeno jim ugodnost. (>. Zadnji dan prijave z.a letošnje romanje je 10. maja. Romarski list Preporode z. vsemi pojasnili in položnico pošljeilo zastonj vs:ike:nu. Pišite dopisnico na naslov : Romarski odbor pri Sveti vojski». Ljubljana, Dunajska cesta 17.
—	Izlet ua Jadran priredi tudi lelor. z'\ bin-košti Jadranska straža. Trajal bo pet dni in stal samo 850 Din za odrasle in 500 Din za pomladek. Izletniki si bodo ogledali tudi Vis.
—	Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Predstojniki vseučiliških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josef« vodo, ker se lahko zauživa iri sc gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz-Josef- gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Modtsfinje, šivilje in druge slične obrlnicî
Trosi krajevni odbor društva Rdeči križ v Gušta-nju (socialni odsek), da katera teh obrtnic vzame eno mladenko od 14. let v uk z vso oskrbo. Deklica je hči dobrih poštenih a ubogih delavskih staršev, tako, da ne morejo plačevali učnine in oskrbnine. Dovršila je 6 razredov osnovne šole z r.elo dobrim uspehom. Socialni odsek tega odbora bi želel, da pride deklica k ljudem, kjer ima družinski dostop in krščansko nadzorstvo.
—	Mtitin Žeieznik je izdal v samozaložbi zbirko novih Marijinih pesmi »Kraljici maja!« Pe-
I smi se dobe pri skladatelju v Sorici in v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena izvodu 13 Din.

»ALGA« X A MASAŽO PROTI ItKVM ATIZMU. IsIASU. BOLEČINAH V KOSTEH. ZBADANJU IN RAZTEZANJU MIŠIC.
Na dlan roke i/.lijic malo »ALGli« iu drgnite z njo vzdolž mišic oni del telesa, kjer občutite bolečine. Ko se je dlan ogrela in posušila, si zopet nalijte in drgnite. To ponavljajte večkrat, nato pa ovijte masiraiii del telesu z volneno krpo ali robcem. Masirati je treba dvakrat do trikrat na dan. a po potrebi šc večkrat. Že po prvih masiranjih boste imeli prijeten občutek in olašanjc bolečin. Kakor hitro občutite najmanjše îicrazpoloïciije, drgnite lelo z \LG(k. ker .ie to lahko začetek težje bolezni, ki sc r, »ALGO« odstrani.
■ALGA« sc dobi povsod. 1 steklenica Din 11.—.
Miii'Miii' i mm......nn 11 |||М11111И111ШШ111|||1ИРИ1И№1 in
—	jugoslovanska knjigarna v Ljubljani prip'croča /n mesec innj: Gcister P. T. V.: Ma-rienbctrachtuiigen. Ordensleuten umi Priestern dargeboten. tO!) strani, nevezano 36 Din.-Ger-sler P. T. V.: Die lobwiirdige jiingfruu. Kurz-prodigtcn. 234 «druni. nevezano 34 Din. Gom-menginger L.: Marin, Konigin des Erdkreiscs. oder dns sozialc Reieh Marions. 64 strani, ne-
; vezano 20 Din. Gcniuicngingei' L.: Maria, K*'5-uigin der Herzen eder dus individuelle Reieh Marions. 109 struni, nevezano ^o Din. Hassl t». Msgr.: Konigin aller Helligen. Eiinlz.oliu predigten. П5 strani, vezano 84 Din. Klima L.: Dic Alinengalerie der Konigin. Maiprot'igien. I60 strani, nevezano 46 Din. Klima L.: Ein Hiiuschcu, rosenumronkt. Mailietrachtuiigen. ISO strnili, nevezano 32 t>i 11. Oberhaininer Dr. K.t Vertrauet nul' die Gottcsinutter! Wuhre Uegebonlieitcn ui- unseren lagon. 174 struni, nevezano 50 Din. Polifka P. j.: Regina nostrn. Marien-Vortriige. I. in II. del po 76 Din. Stro-belc G.: Dos Marienhild im Sturni «1er Ze'!. Maiprcdigtcu 43 strani, nevezano 12 Din. Scheu-ber Prof. Dr. .Ins.: Si<-he du. deine Mullcr! Be-tracliftingen iiber l'iigend- iiihI Giiudonleben der Gottes:nuttcr. I3s struni, nevezano 60 Din.
- Izletnike Gregoričevcga lotonniatei's!:egn izleta v Belo Krajino iz, Litije. Kamnika, .škofje Loke, Kranja. Vrhnike in Logatca opozarjamo tla imajo od svoje odhorlne postaje do Ljubljane in nazaj 66% popust. Znižane vozovnice dobite proti pismenemu naročilu ali nu osebno v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
—	Klub akvaristov \ Liubl jani vabi v e člane k občnemu zboru, ki se vrši 5. maja ob 20 v restavraciji Pri novem svetu«. Gnspo-svetskn cesto.
.} Lutkovna predstava. Skavlski lulkovni oder uprizori v petek, dne 5. maja ob 4 popoldne v Zdravstvenem domu lutkovno predstavo »Ga-šperček pri Repoštevu«. Na razpolago bo dovolj klopi in bo poskrbljeno tudi zn ventilacijo.
Umrla j« na Babncm št. 17 ga. Marija Mirnik, 73 letna prevžitkarica. Pogreb bo danes popoldne na okoliško pokopališče. N. v m. p.!
Umrljivost v rncaecu aprilu. V mesecu aprilu je umrlo v Celju 22 oseb in sicer 20 v javni bolnišnici in 2 v mestu.
Gospodarsko predavanje. Društvo absolventov trgovskih šol v Celju bo priredilo v ponedeljek, dne 8. maja ob 8 zvečer v predavalnici drž. dvorazredne trgovske šole predavanje: Produkcijska, valutna, finančna struktura in svetovna gospodarska kriza. Predaval bo g dr. Jože Miha-lek iz Ljubljane.
Fantje odhajajo... Zadnje dni se zbirajo v Celju fantje iz Celja in bližnje okolice, ki odhajajo t. doma, da odslužijo predpisani vojaški rok. Fantje celjske fare so imeli v torek zjutraj v župni cerkvi za slovo sv. mašo nato so sc pa šli v večjem številu poslovit od župnika g. mil. opata Petra ! Juraka. Obljubili so g. opatu, da kakor odhajajo, laki se hočejo tudi vrniti. Dal Bog, da bi bilo to resnica. Želimo jim v tem Času, ko bodo služili kralja in domovino, da bi se počutili srečne in zadovoljne in se po prestanem roku vrnili zdravi in krepki na svoje domove.
& Proslava gesilskega praznika. V nedeljo, dne 7. maja se bo vršila Šentflorjanska slavnost gasilskih društev: Celje, Gabcrje, Babno, Lopata, Škofja vas, Trnovlje, Teharje in Lcvcc. Ob četrt na 8 uro zbiranje gasilccv pred Gasilnim domom v Gaberju, nato ob 8 sv. maša v farni cerkvi. Po sveti maši službeni sestanek pri »Jugoslovanu« v Gaberju, na katerem bodo predavali: g. Gologranc: O načrtu novega gasilskega zakona; g. dr. Čerin.
0	ustanavljanju sanitetnih oddelkov in ambulanc in g. Vengust: O aktualnih gasilskih „vprašanjih. Slavnost se bo vršila ob vsakem vremebu. Nastop v slavnostnem kroju. Na čelu bo korakala gasilska godba iz Trnovclj.
Število brezposelnih zopet naràSéa, V zadnji desetini meseca aprila je Število brezposelnih pri tukajšnji ekspozituri Borze dela kljfb lepemu vremenu in bližajoči sc sezoni zopet r'narastlo. V cvidenci je 1075 delovnih moči, medtem ko jih je bilo dne 20. aprila le ÎC61.
Dc!o debe pri tukajšnji ekspozituri Borze dela: 1 natakar za Dalmacijo, ! mesar, 1 hlapcc k volom, 2 kuharici, 2 kmečki dekli, 1 služkinja in
1	likarica.
■ Pczor pred ponarejenim denarjem. Opozarjamo občinstvo na ponarejene 20 dinarske kovance, ki so sc pojavili zadnje dni v prometu v Celju. Ponarejeni kovanci so iz mehke kovine in se precej razlikujejo od pravih.
Tatvina kolesa. Dne 28. aprila t .1. ob pol 7 zjutraj jc bilo nekemu trgovskemu vajencu iz Ga-berja iz neke trgovine na Kralja Petra ccsti ukradeno moško dvokolo, črno plcskano, znamke • Wcrker«, vredno okrog 500 Din.
-0" Lastnike motornih vozil iz Celja in celjskega okraja opozarjamo, da so evidenčne tablice iz ieta 1932 od 1. maja dalje neveljavne. Zato naj si vsak, kdor ima kako motorno vozilo, nabavi pri pristojnih oblastvih nove evidenčne tablice za leto 1933.
л Kovček je izgubil. Neki gospod je 2. maja v popoldanskih urah na vožnji iz Konjic v Celje izgubil usnjat kovček vreden okrog £00 Din. V kovčku so bile spalne in umivalne potrebščine. Kdor kovček vrne, dobi primerno nagrado.
Pht
Nccgcdi. V bolnišnico so prepeljali 2 letnega Milana Horvata iz Turnišča pri Ptuju. Otrok je prišel v stike s strojem za rezanje sena in si je pri tem levo roko hudo razmesaril. — Pri kopanju vinograda je dobil 24 letni Jakob Gajšek iz Černo-ž'ce od nekega delavca z moliko tako hudo poškodbo na glavi, da so ga morali spraviti v bolnišnico.
JUGOSLOVANSKA /IMSKOSPORTNA ZVEZA
sklicuje XI. redilo gluvnu skupščino v nedeljo ilne. 28. maja v beli «lvoraui hotela 1'nioiK \ Ljubljani.
Dnevni red obsega:
Otvoritev skupščine in pozdrav predsednika. Odobritev zapisnika zndllje redne iu izredne glavne skupščine. Poročila funkcionarjev. Predlog za izvršitev smiiSkih tekem Mednarodne sinuške federacije letu 1935 v Jugoslaviji. Predlogi upravnega odbora. Samostojni predlogi članov. Določitev sedeža zveze. Volitve j upravnega in nadzornega odbora. Določitev službenega glasila. Slučajnosti.
Skupščina prične ob pol l> zjutraj. Delegati morajo predložiti predsedstvu skupščine pove-rilnhe kluba, ki ga zastopajo. V slučaju, da ob napovedanem času ni navzočih vsaj polovico članov, se vrši skupščina v smislu S 12 zveznih ! pravil skupščina pol ure kesnoje istotam brez I ozira na število navzočih.
A smislu S 14 imajo glasovalno pravico 1 samo klubi, ki so poravnali zvezi vse denarne obveznosti.
O re.šeiiju ministrstva zu pnnnet za polovično vožnjo h glavni skupščini, bodo klubi j posebej obveščeni poleni časopisov.
Jugoslovanska /imskosportna zveza
Predsednik:	Geiier. tajnik
Dr. Ivo Pire, s. r.	Joso Goreč, s. t
NEDELJSKI NOGOMET V CELJU
V nedeljo 7. t. 111. se vrši ob pol 4 popoldne nogometna tekma med SK Jugoslavijo v Celju in SK Laško na igrišču pri Skalni kleti v Celju. Igra obeta biti zanimiva, ker je predvsem SK Jugoslavija spremenila svojo postavo. SK Laško je enakovreden nasprotnik celjskim klubom, kar je pokazal v par zadnjih tekmah, kjer so C eljani zmagali s samo pičlo razliko ali pa bili celo tepeni.
★
SK Ilirija siuiišktt sekcija. Zaključni sestanek članov sekcije se vrši danes, t. j. 4. maja ob 18 v posebni sobi kavarne Evrope. Vabim, da se tega sestanka radi važnosti sigurno vsi udeleže.
Kajak-klub Ljubljana obvešča vse članstvo. do se vrši redni letni občni zbor kluba v petek, dne 12. linija ob 20 v duniski sobi kavarne Emona*.
— Pri slabi prnhiivl. slabokrvnosti. shuirnnju,' bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na koži, tvorih uravnava »Franz-Ioselr voda izborilo toli važno delovanje črevesa.
Naznanilei
Ljubljana. Drevi ob K pevska vaja.
Občili zbor Stavbne zadruge Slomškov dom v Ljubljani , r. z. /, o. y„ se vrši \ uc deljo 7. maja ob I! dopoldne v šenipeterskein žltpni.šču z nastopnim dnevnim redom: I. Poročilo načelstvo: 2. potrjeuje računskega z.a ključkn za leto l')3_>: sklepanje o s 20. za;lr. pravil: 4. slučajnosti, t luni v ljudno vabljeni!
Načelstvo.
Društvo absolventov trgovskih šol v Ljubljani priredit drcvi ob >S v restavraciji Zvezda svoj redni mesečni sestanek, člani in absolvent i (-nje) vabljeni.
Na prosvellio-druznbnem večeru Krke v petek. 3. t. m. pri Mikliču bo bral romanopisec Miško Kranjec črtico Noč 11a Poljani', lože Klanje pil črtico »Nepomembna zgodba.. Nato Mikličevn radijska godba, prvič odkar je instalirana! Vstop vsakomur prost! Brez vstopnic!
japonski tenis igralci so dospeli 11a Dunaj, da odigrajo v tridnevnem turnirju meddržavno ienis-tekino z. avstrijsko reprezentanco. Sedanja japonska reprezentanca je močnejša od 011e, ki je poslednjikrat igrala na Dunaju. Japonci tipajo, da bodo ludi sedaj igrali v tekmi za Davvisov pokal važno v logo in da bodo v večili kolih zmagali.
Dunajski program obsegu štiri igre posameznikov. in štiri igre dvojic. Vvstrijsko moštvo tvorijo: Matejka, Artens, Kiuzel in grof Bavvurovvskv.
Troboj v rokoborbi med Finsko, Madjarsko iu Estonsko se je vršil nedavno v Budimpešti. Najzanimivejše so bile borbe poslednji dan. ko so se spoprijeli Finci in Madjari. Finci so slednje premagali z 16:8 in so s tem postali prvaki tega trodržav nega srečanja. Na drugo mesto so si- plasirali Madjari, ua zadnjem mestu pa so ostali Estonci.
Razno i/, boksarskega svetn. Ko je v Mont-realu nastopil Schnieling pod vodstvom Demp-sevja v neki javni produkciji, so se hoteli ban-diti polastiti blagajne. Policija je vsled tegn obkolila v so areno, Schnieling pa je postal pred-! met velikanskih ovacij.
A bodoče hočejo vsem poklicnim bokscrjein i prepovedati, da bi si nadevali razne priimke kakor: Kid«, joung«, : J0I111« itd., ker pravijo. da to preveč po cirkusu diši.
Za boj med Sharkey-jeni in Primo Carno.ra I bodo tozadevne prostore za publiko Tuatuo po-: večali, ker pričakujejo več gledalcev, kakor jih j je bilo pri srečanju Sharkcyn-ја s Schniclingom
Simfonični konccrl v Kamniku. Orkestralno društvo Glasbene Matice iz Ljubljane t-i je nadelo hvalevredno nalogo, da .seznani s simfonično glasbo tudi ona podeželska mestu, kjer ni na razpolago zadostnega števila godbenikov, da bi sc mogel izvesti simfoničen koncer'. Orkestralno, društvo ho nastopilo najprej v Kamniku \ soboto zv ečer v k inodv orani. Osnoval se je že poseben komite, ki ho pripravil v-<• potrebno, <1 ti bo koncert lopo uspel. 1'ogos o siiio že v radiu občudovali pojočo žago. To pot pii bomo t u« I i v Kamniku imeli priliko poslušati pojočo žago nu kadi bo prof. Ivan Noč izvajal 6 točk sporeda. Profesor Noč je dos< loj nastopal « pojočo žago vedno le s spremljavo klavirja. \ Kamniku pa bo prvič s spremijevanjeni orkestra, ^a simfonični koncert.'ki bo prvi te v Me \ Kamniku, vlada že sedaj veliko zanimanje. Občinstvo si lahko nabavi vstopnice že v predproduji v trgovini Slutila r.
Pri »Zlati kaplji« na Vrhpoljti se ločijo pristna luilošku vina po ô Din liter čez ulico.
Dolsko
Materinsko proslavo je priredila tukajšnn šola preteklo nedeljo 30. aprila popoldne po cerkvenem opravilu v Društvenem domu. Na sporedu stii bili d vi; prav niični otroški igrici, dalje ganljive dcklamacijc in petje. Vse troje so proizvajali otroci poti vodstvom svoje vzorne učitel jice ge. Č u k o v e in g. šol. upravitelja \ odopivea kar najbolje. G. uprav i-i telj je lahko ponosen na svoj izborili šolarski I pevski kader. Otroci so krasno, precizno peli novo zanimive pesmi, ki jih je nalašč z:i ta dnu nanovo /ložil brat g. upravitelju, znani I goriški skladatelj. Dvorana jo bila nabilo polna, predvsem dobrih milih mamic, ki 40 se solznih oči lepo zahvaljevale obema blagima vzgojiteljema /a to prekrasno uspelo proslavo prirejeno njim v spomin in časi. Res, blagor župniji, kjer delujejo vzgojni čillitelji roko
v rok i1
firoftraml Ha.dio-LHit>Tiana 1
četrtek, 4. milja. I2.I3 Radio kvartet — 12.43 Poročilu - 13.00 čas, radio kvartet, borza
—	1,4.00 Salonski kvintet — 14.00 Italijanščina (dr. Leben) — t').30 Pogovor s poslušalci (prof. Prezclj) 20.00 Pevski solistični koncert gosp. julija Betetta — 20.40 Internacionalni prenos iz Helsingforsa — 22.00 Čas, poročila, luhka glasbil.
Petek, 5. mnja. 11.15 Šolska ura — 12.13 Plošče — 12 45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza
—	18.00 Ljubljanski šrumel kvartet, sodelujejo gg. dr. Ivan Karlin, Milan Goričar, Viktor Dežela in Vladimir Prinčič — 19.00 Francoščina
—	19.30 Kako nastanejo vulkani (prof. Peter-lin) — 20.00 Glasbeno predavanje: Na pragu novejše glasbe (dr. Dolinar) — 20.30 Komorni trio (sodelujejo gg. Grcgorec, llauck in Svetel)
—	21.30 Prenos iz kavarne •• Zvozila« — 22.13 Čas, poročila.
Drtiffi oropratnt џ
Četrtek, 4. maja. Zagreb: 20.30 Evropski koncert, prenos iz Finsko — Milano: 21.00 Vestalka, opera — London: 21.00 Varijetejski program — 22.00 Orkestralni koncert — Stuttgurt: Koncert fil-hnrmoničnega orkestra — Leipzig: 20.10 Citra-ški koncert — 20.35 Evropski konccrl — Berlin: 20.10 Mozartove skladbe za klarinet in orkester — Belgrad: 20.00 Narodne pesmi — 20.30 Evropski koncert iz. Helsingforsa — Rim: 20 43 Simfonični koncert ameriške glasbe — Praga: 20.30 Evropski koncert iz Helsingforsa — Miin-clien: 21.(3 Neznane Bruhmsovc kompozicije.
Petek, 5. maja^ Zagreb: 20.00 Koncertni večer, prenos i/ Belgradu — Milano: 21.00 Simfonični koncert
—	London: 22.00 Orkestralni koncert — Bu-karešta: 20.20 Koncert voj. godbe. — Suisse Romande: 20.30 Koncert simfoničnega orkestra Belgrad: 20.00 Narodu«- pesmi — 20.30 Koncert orkestra kraljeve garde — Rim: 20.45 Koncert orkestra — 22.00 Koncert godbe na pihala Praga: 21.10 Koncert radio orkestra — Dun«.;' 20.00 Schillerjeve balade — 20.30 Wallensteinov tabor, igra — Miinchcn: 20.00 Moč usode, opera
Budapest: 19.30 Operni prenos: Higoletto, Verdi, nato koncert ciganske glasbe — Varšava: 20.13 Simfonični konccrl varšavske filharmonije.
Kdaj sem bil v največ'em strahu
Praznovanje I. mam v Nemčiji
Itlo o modro kri bi bil rad videl
Vozil «fin se na parniku, ki je plul iz Indije skozi Rdeče molje proti Iwropi. kot ladijski oficir, ki je bil prost službe, sečil se podal v svojo kabino in'trdno zaspal. Nenadoma se prebudim, bil sem ves v potu in neka mastna roka mi je tiščala vrat. Pritajen glas lui je govoril: »Povejte, imate Ii res motilo kri ali ne?« »Ne trapaj in privij luč,« sem grgral, ko secn po glasu spoznal enega izmed podčastnikov. Pritisk na vrat je odnehal in posrečilo se mi je, da sem pri vil luč. John, ki mi je sledil s srepim pogledom, je držal v roki svetlo bodalo. »Moja kri nima prave barve, rdeča je,« je dejal John. »jaz pa hočem videti, kakšna je modra kri.« Prijel :ne je za ramo in zavihtel bodalo. »Nikar tukaj. John, pojdiva raje v zdravnikovo kabino. on ti bo pomagal, da ne bo izgubljena nobena kapljica krvi.« Na mojo veliko srečo se je John vdal in skupno sva se podala po krovu, da bi prišla do zdravnika. Vrh stopnic pa sva naletela na mojega tovariša, drugega oficirju in telim sem rekel: k zdravniku greva, John hoče namreč na x.snk način videti mojo kri. misli, tla je modra,« likratu pa .sem ga potegnil skrivaj za rokav. »Res?« je odvrnil oficir, »greni pa z vama, tudi jaz bi rad videl, kakšna jc modra kri.« Spustila sva mornarja, da je šel pred nama in takoj planila nadenj. Po te*žki borbi sva ga razorožila in obvladala. Vsled solnčarice se mu je oinračil um, а ko 61110 prišli dalje proti severu, je kmalu zopet okreval. Jaz pa bi bil skoro postal žrtev njegove solnčarice. To je bil moj največji strah v življenju.
Vlak je odđrvd m.mo m ne...
Bilo je ob času. ko so Zeppelinovi baloni napadali za leti je francoske fronte. Tedaj sem bil pri železnici zaposlen kot kurjač. Nenadoma so se zaslišali varnostni siguuli in vse se je pognalo poti varna kritja. Bežal sem čez železniške tire, se nenadoma i/podtaknil ter z obrazom naprej telebnil na tla. Ko sem hotel vstati, nisem z desno nogo mogel nikamor, zapletla se mi je med kretnico. V tem hipu pa sem že zaslišal, ne morda brnenje Zeppelinovih motorjev, pač pa, ropot bližajočega se vlaka. Na Zeppelin sem popolnoma pozabil, kritni sem na pomoč, a te ni bilo od nikjer: kajti vse železniško osobje se je bilo že poskrilo po spodnjih prostorih kurilnice, ropot bližajočega v laka pa vedno močnejši Vdal sem .se v svojo usodo, zatienil oči in — — — molil. Vlak jc prigrinel že čisto blizu — — zdaj — — zdaj bo konec — še trenutek — boni v večnosti — — o moj Bog — — usmiljenje. — — — Od-
dahnil sem se kot še nikoli v življenju, mrzel pot me je polival — — vlak je oddrvel mimo mene po — — — sosednjem tiru.
Ma morskem dnu našel brala
Takoj po končani svetovni vojni sem našel zaposlitev kot potapljač. Dan za dnem sem se s svojim tovarišem spuščal na dno morja, kjer smo delali priprave za razširjenje pristanišča. Moj tovariš, s katerim sva imela stalno skupno tlelo, je obolel in že ti rugi dan so našli zanj namestnika, ki je bil tudi izvežban v tem težkem poslu. Nisem se zanimal, kdo bi ta bil in še preti njim sem se spustil v globočino. Po daljšem bivanju na morskem dnu sem kljub temu posvetil s svetilko proti stekleni glavi mojega novega tovariša. Odrevenel sem in mislil sem, tla se bom onesvestil, kajti, za окго-glim steklom secn zagledal obraz mojega lastnega brata Tomaža, o katerem sem imel vsestranska zagotovila, kakor tudi uradno potrdilo. da je padel v vojni. Ko sem si čez nekaj časa opomogel od prestanegu strahu, sem mu tudi jaz pokazal svoj obraz. Takoj sva dala znake, tla so naju potegnili kvišku in nepopisna je bila najina radost /opernega svidenja. Brat mi je pojasnil, kako je bil ujet, ko pa se je vrnil domov, me je zaman iskal vsepovsod. Našla pa sva se na morskem dnu.
Med morjem in žareč<mi plavž''
Znana sem bila v svetu kot drzna letalka, kar pa mi ni bilo dosti, kmalu se n zaslovela kot prva ženska, ki pada s padalom iz dotlej nedosegljivih višav. Nekoč sem se spustila z letala, ki je plavalo 1500 m visoko nad zemljo. Veter me jc zanašal proti morju, jaz pa tudi še danes nisem vešča v plavanju. Na srečo me je veter v nižjih legali zasukal na drugo stran, proč od morja, toda. prišla nisem iz dežja pod kap. pač iz vode v ogenj. Ognjeni zublji pod menoj so mi pričali, da se nahajam nad ža-rečimi železnimi plavži. Na desni voda, na levi ogenj, juz pa brez moči. S padalom je j človek prepuščen etlinole samo vetru. Obupno sem potegovala za vi v, da bi na kak način ušla gotovi srnrti, a tu je vsako prizadevanje zaman.
Podala sem samo par metrov proč od žare-čili plavžev in po čudežnem naključju sem se j tudi ognila ve liku električnemu žrjavu. Tik ob morskem bregu seul padla v morje. Vrli mornarji pa so me Intro potegnili iz votle in tako sem še danes i. _d živimi. Vendar pa sem pri tem drznem oadcu prestala toliko strahu, da se od takrat ne spuščam več v take jiusto-lovščine.
Tudi Hitlerjev režim je osnoval posebno tajno politično policijo, ki ima svoj sedež v palači v ulici Prinz-AIbrechtstrasse št. 8 v P,"i!inti. Tajna policija je orožje vseh diktatur; tako imajo bol jševiki GPU in italijanski fašisti O. V. R. A.
Uspešna ekspedicija no Tibei
Te dni se je vrnila v Peking ekspedicija. ki jo je vodil Šved Sven I ledin. Prinesla je s seboj mnogo zgodovinskih zanimivosti, tako 10 tisoč lesenih popisanih tablic, ki so še iz leta 201 pr. Kristusom, nadalje 50.000 predmetov v.
Tudi moderni mornar mora napraviti pot starih izkušenih mornarjev, ki so ee z golimi jadri in vesli borili z vinarji. Nova jadrnica je namenjena kot šolska ladja mladim mornarjem.
kamenite dobe. starinsko ilovnato posodo in mnogo drugega materiala. Ko se povrnejo vsi člani ekspedicije s Tibeta, Sinkiangsa in iz Mongolije, bodo v Pekingu preiskali najdeni material. Tudi jezuit p Theilhard de Chardin, ki se s svojo ekspedicijo zadel v Mongoliji na ekspedicijo Svcna Hedina. bo sodeloval pri tem preiskovanju. Kitajska vlada je dala natisniti posebne spominske znamke v spomin na to ekspedicijo. Znamke prikazujejo življenje v Mongoliji, v šotorih itd Izkupiček je namenjen oskrbi kitajskih dijakov.
S kn'igrms nad pol'ci* o
Učitelji v Chicagu so se pričeli puntati, ker ne prejemajo redno plače. Priredili so hrupne demonstracije pred velebankaini. Posebno so bile učiteljice Initie, ki se niso prav nič strašile policije, takt), da je morala ta nastopiti proti njim s pendreki. Ko so učitelji videli, tla je policija nastopila s silo. so pričeli metati nanjo knjige. Policija seveda ui popustila in je nasopila še odločnejše. V splošni z met I i je 5 učiteljev padlo v nezavest. Učitelji so se čudili, tla so jim policija ni pridružila, saj tudi ona ne prejema redno plače.
Organizator poUske^a tiska - votaš!is škoI
Sv. oče jc imenoval zn škofa poljske vojske insgr. tir. Josefa Gawlino iz Katovie. ustanovitelja katoliške poročevalske službe Katolika Agencija Poljska«, škofa je posvetil kardinal Hlond. Posvetitvi je prisostvoval general Sos-kowski, ki jc natlomeetoval vojnega ministra maršala Pilsudskega. Msgr. Gawlina je več let uspešno organiziral tiskovno akcijo na Poljskem. Sam se zavzema zn spravo med poljskim in nemškim narodom.
Med rudarji v Krkonoših je umrlo tri četrtine za rakom v dihalnih organih; ko so rudnik zaprli, ie tudi nehal razsajati rak.
Železniški stroji v Italiji nosijo fašistično eekiro, v Nemčiji pa Hitlerjev kljukasti križec.
FosiSik tvega živVenje
Predsednik republike Peru, polkovnik Sanchez Cerro je bil v nedeljo umorjen. Pre 'sednik Cerro je prisostvoval paradi 2000 vojaških novincev v mestu Santa Beatrice. Ko je stopil v avtomobil, da bi se odpeljal v predsedniško pala~o, se je pri-bliža"l avtomobilu neki človek in oddal več strelov. Vojaki sc takoj odgovorili s streljanjem in ustrelili napadalca, ki pripada opozicijski stranki Aprieta. Ko je zadonel prvi strel, je šoier spustil
motor na vso brzino in peljal avtomobil v bolnišnico. Zadetega predsednika Cerro je držal v rokah ministrski predsednik. V bolnišnici so ugotovili, o'a je krogla zadela predsednika v srce. Po atentatu je nastala velika zmeda, med katero je bilo več oseb ranjenih; med temi tudi stotnik civilne garde, ki je skočil na predsednikov avtomobil, da bi predsednika zaščitil, ko je odjeknil prvi strel. Prdsednika so pokopali v torek. Kongres je na izredni seji izvolil generala O karja Denavi-desa za predsednika republike.
Geslo, ki se je vselej obneslo, se glasi: »Šibki dražljaji zbudijo delavnost, srednji jo pospešujejo, močni in najmočnejši pa jo uničijo?« Dokaz za to. Poglej, kako učinkuje alkohol. Če ga samo nekoliko zaužiješ, te vzpodbudi, če se ga preveč na-srkaš, ti odpovedo telesne in duševne nvoči, nakar sledi pijanost.
Hitlerjeva tribuna v Tempelhofu, kjer so hitler-jevci priredili praznovanje 1. maja.
Če delaš z g avo, hodi na izprehod!
Zdravniki priporočajo meščanom vsak dan kratek i/.prehod. Svež zrak in gibanje po&pe* šujeta presnovijnnje in prinašata meščanu, posebno inteligentu, novo veselje do dela. Zate. je gibanje na prostem zraku neobhodno po trebilo. Vprašanje je. kdaj je izprehod najbolj koristen. Nekateri meni jo, tla v jutranjih urali, ko je zrak čist. drugi zopet, da v večernih. Po trudapolnem delu potrebuje uradnik razvedrila, tla se mu živci odpočijejo. Meti duševnim delom m ii kri veti no bolj pritiska v glavo, zato naj gre v naravo, tla kri odvede zopet k nogam. Toda zrak ni zvečer tako čist, zato je najboljše, tla si meščan čas, ki si ga je odmeril za izprehod. razdeli na dvoje, in sicer naj nekaj izprehaja v jutranjih urah, potem zopet zvečer. Zelo priporočljivo je, da si poiščeš stanovanje precej daleč od urada ali šole ali podjetja, v katerem si zaposlen, in se na ta način prisiliš k dnevnemu izprehodu. Izpreha-janje opoldne ni priporočljivo, ker gre takrat človek na izprehod ali s prepraznim ali pa s prepolnim želodcem. Pojtli na izprehod ob vsakem vremenu .
Ameriški Rdeči križ ie dal zadoščen e katoličanom
Iz. Washingtonu poročajo, da je vodstvo ameriškega Rdečega križa poslalo vsem katoliškim škofom v Združenih državah opravičilo ratli neke sramotilne slike, ki je proti volji osrednjega vodstva zašla v liste ameriškega Rdečega križa. Vodstvo Rdečega križa, v katerem je tudi mnogo katoličanov, med temi tudi škofje sami. je priobčilo javno izjavo, ki pravi, da jc treba dogodek z omenjeno sliko pripisati nemarnosti nekaterih podrejenih organizacij in tla n ima ameriški Rdeči križ prav nič proti katoliški cerkvi.
Zobflj zdravmk popravlja grablje na svojem vrtu.
Predsednik nemške republike Hindenburg (levo spodaj) govori pred nemško mladino v Lustgartenu
v Berlinu na dan 1. maja.
Stanje Narodne banke
Zadnji izkaz Narodne banke zn 30. april kaže v "primeri s stanjem za 22. april tele najvažnejše izpremembe:
Zlati zaklad se je povečal za 0.3 na 1762.1 milj., dočim so devize in valute padle za 8.6 na 162/4 milj. Din, tako da sc jc skupna podlaga zmanjšala za 8.3 na 1924.7 milj. Tudi devize Izven podlage »o se zmanjsnlc za 0.35 na 1-1.1 milj. Din. Povečal se je obtok kovanega denurja za 24 milj., 1 cr se je za toliko zmanjšala poslavka kovanega denarja pri Narodni banki na 180.1 milj. Din zaradi potreb ultima.
Posojila nadalje rastejo in so se dvignila zadnji leden aprila za 7.2 na 2.343 mili. Od tega so menična posojila narasla za 7, lombard pa za 0.2 na
Posvetovanje h merskih troovcev
Celje, 3. maja.
Na pobudo Hmeljarske prodajne zadruge v Celju se je vršilo v njenih prostorih v Celju posvetovanje hmeljskih trgovcev in komisijonarjev. Vabilu so se. razen treh trgovcev, ki so pn svojo odsotnost opravičili, odzvali vsi. Pri posvetovanju se jc razpravljalo o vseh perečih vprašanjih hmelj-ske trgovine in njenih potrebah z ozirom na pred-stoječo hmeljsko sezono. Razpravljalo se je predvsem o vprašanju preskrbe gotovine v času sezone, o uzancah hmeljske trgovine, o carinah in kontingentih ter o železniški tarifi, ki je za hmelj previsoka Stavljeni so bili predlogi, naj kompe-tentne organizacije glede teh vprašanj pravočasno napravijo primerne korake pri merodajnih oblast-vih, da Savinjska dolina v času sezone nc bo preveč trpela.
A
Konkurz je razglašen o imovini prol. tvrdke Stegu in drugi, komand, d. dr. za stroj, in električno industrijo, Vič-Glince, cesta VIII-3. prvi zbor upnikov 13. maja, oglasiti se je do 15. junija in ugotovitveni narok 24, junija.
Potrjeni poravnavi: Gorup Drago in Co.. javna trgovska družba v Ljubljani, Miklošičeva cesta, Pirnat Makso, trgov, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 22.
Občni zbori: Slavija, jsl. zavarovalna banka 23. maja ob 10 v Ljubij. kred. bauki. A. Westen, d. d. v Celju 25. maja ob 10.
Borzen
Denar
Dne 3. maja 1933.
Danes so se tečaji Londona in New Yorka v primeri z včeraj učvrstili. Razen Amsterdama, ki jo bil nižji, in Curlhn ter Pariza, ki sla ostala ne-izpremenjena, eo bili vsi tečaji nn naših borzah nižji kot včeraj.
Avstrijski šiling je bil tla ljubljanski borzi zaključen po 8.40, na zagrebški po 8.35 in v Belgradu po 8.30. - Grški boni so notirali v Zagrebu 10 den., v Belgradu 12 den.
LJubljana. Amsterdam 2307.07—2818.48, Berlin 1332.30—Ј343.10, Bruselj 801.35—805.29, London 190.08—191.(iS. Curih 1108.35—1118.85, Nn Yorit 4863.82—4892.08. Pariz 225.88—227. Praga 170.90 do 171.76, Trst 290.29-298.69.
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.732 Din.
Čarih. Pariz 20.38, London 17.3«, New York 444, Bruselj 72.375, Milan 26.775, Madrid -11.20, Amsterdam 208.20, Berlin 120.30, Dunaj 73 (55.40), Stockholm 89.00. Oslo 88.70. Kopenhagen 77. Pra?n
Ako želite, da Vam
bo dete tako zdravo k fesels
dajte mu
2014.3, odnosno 328,7 milj. Prejinji predujmi državi so se povečali za 0.26 na 1812.3 milj. Din.
Med pasivl se je povečal obtok bankovcev za 71.4 nu 4502 milj., dočim *o se obveznosti po vidu zmanjšale za. 91.4 na 940,36 milj., od tega se je zmanjšalo državno dobroimclje za 4.6 na 7.9, žiroračunl za 58.9 na 233.7 milj. in razni računi za 27.8 nn 648.7 milj.
Nasprotno pa so se obveznosti z rokom povečale za 11.8 na 1275,2 milj, Din, Vsota obtoka bunkovcev in obveznosti po vidu se jc zmanjšala za 20 na 5442.3 milj. Din. Zaradi istočasnega zmanjšanja podlage jc odstotek kritja malo nazadoval: od 35.38 na 35.36 odstotkov, samo zlato ■ kritje pa jfe naraslo od 32.25 na 32.37 odstotkov.
15.42, Varšava 58. Atene 2.95, Carigrad '2.50, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 1% inv. (ms. 12- 44. vojna škoda 191) den., begi. obv. 81 den., 8% Hier. pos. 36 37, 1% Bler. pos. 82—84, Trboveljska 1( 0 bi.
Zagreb. Drž. papirji : 7% inv. pos. 11—44. agrarji 23 den., vojna škoda 190—192. \V'/o begi. obv. 31.50 den., 8% Bler. pos. 8(i bi., 7% Bler. pO». 34 bi. — Delnice: Narodna banka 3575 — 3600 (8550), Priv. agr. banka 198.196. Nar. Sum. 21—20. ŠeČerana O-.jek 110 den., Impeks 50 den., Trbo-vel jska 115—155.
Belgrad. Narodna banka ЗП'■0-8700, Priv. agr. banka 195—107 (196), 1% inv. pes. 13-den.. agrarji 23—24, vojna "koda 191—192 (192), 5. zakl. 192. (>% begi. obv. 81.50—31.70 (81.60), 7% po-. Drž. hip. banka 4(1 den.
Dunaj. Don sav. jadr. 57.00, Attssiger Chcmi-sche 109. Alpine 12.40, Trboveljska ! 1.70.
Žitni trg
Danes so vojvodinska tržišča javila učvrstitev cen pšenici za 2 in pol pare pri kilogramu. Dovozi so slejkoprej zelo slabi in zadostuje nakup le par vagonov, d:t požene cene navzgor. Povpraševanje je nekaj oživelo, ker so zalege mlinov zelo majhne. Moka in koruza sla cslali nespremenjeni.
Novi Sad. Vse je nespremenjeno. Tendenca vzdržana. Promet: 45 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: lahna. Promet: srednji. Pšenica: maj 12.03—12.27, zaklj. 12.03—12.05; junij 12.18—12.43, zaklj. 12.17—12.18; oktober 11.73 do 11.84, zaklj. 12.70—12.72. Rž: maj 6.73-0.77, zaklj. 0.75—0.80; junij 6.85 -0.88, zaklj. 0.85—0.88; okl. 7.73—7.93, zaklj. 7.73—7.74. Koruza: maj <>.C(l—7. zaklj. 6.95—6.96; julij 7.30—7.40, zaklj. 7.30—7.32; avgust 7.57—7.(53.
Chicago. Pšenica! maj (il.75, julij (13.25, september 04.125. Koruza: maj 30.50, iulij 37, september 30.025.
Winnipeg. Pšenica: julij 68.50, sept. 65.50.
Živina
Ljubljanski živinski sejem 8. maja 1983. Na današnji sejem je bilo prignanih: 238 konj, 71 volov, 57 krav. 21 telet in izredno veliko število prašičkov za rejo zaradi sezone: 541; prodanih pa je j bilo 17 konj," 23 volov, 23 krav, 10 lelet in 410 prašičkov za rejo. Cene so bile razmeroma stalne, in j sicer naslednje: voli I. 4.50—5.25, II. 8.50—4.50, I III. 3—8.50. krave debele 3—4.50, klobasarice 2 1 do 3, teleta 5—7, klavni konji 800—100 l)ln, oslali . 3500—400!) Din. Prašički za rejo so se trgovali po I 180—230 Din za komad 6—12 tednov stari, težji ;'o 1 bili celo nekoliko dinarjev dražji.
Kulhirn« obzornik
Po belgraishlh razstavah
Tc dni razstavljajo v Belgradu štirje domači umetniki. V veliki dvorani Umetniškega paviljona s'arosta srbskega kiparstva Djoka Jovanovič, v mali dva l.ilada, pa talentirana umetnika, kipar M. Tomič in slikar M. Vukovič, v Ratničkem domu pa zagrebška karikaturistka Klcma Švarc,
Djoka dovanovič jc priredil svojo zadnjo razstavo, ki obsega vsa pomembnejša njegova dela
in daje vtis stroge klasičnosti. Šolal se je Jo-vanovič na Dunaju in v Parizu v osemdesetih in devetdesetih letih preteklega stoletja in tej šoli je ostal zvest do konca Njegova dela so karakteristična mirnost in uravnoteženost. Neki idealistični realizem veje iz vseh. Posebna zanimivost njegove razstave je nagrobni spomenik, ki si ga je izklesal in ki v vsej nagoti in točnosti kaže enotnost njegovega itvarileljskcga dela in njegovo zaključe-nost. Njegova razstava jc prirejena pod pokroviteljstvom Srbske akademije, ki mu je za to priliko natisnila bogat katalog s posnetki vseh njegovih pomembnejših kiparskih del.
Cisto drugačen vtis daje razstava kiparja Toni i ć a in slikarja M. Vukovičn v mali dvorani paviljona. To je njuna prva snmostojna razstava. Po-Kazala pa sta se v izredno žarki luči. Tomič ie razstavil nekaj del, ki naravnost frapirajo (»Prijateljici-, kompozicija Jarac.). Toliko pokreta sem redko kdaj imel priliko videti na belgrajskih kiparskih razstavah. Anatomično je Tomič na višku. Vse
njegove figure žive in so podane v nekem nagonsko danem, pa prepričltjočem impulzu. Tudi slikar V u k o t i ć jc pokazal mnogo rutine in iznajdljivosti. Jc gralik in mojster barve obenem. Kljub temu se prepogosto lovi v zanke zadnje. Posebej pn jc treba podčrtati resnost, s katero se je lolil dela s čopičem. Oba spadala med največje talente med mladimi.
Gospa K 1 e m a Švarc je razstavila serijo hitro risanih (oglje) karikatur nonjembnejših osebnosti iz. Zagreba in Belgrada. Ima ostro oko, vendar kažejo njena dela vre slabosti hitrega dela. Ko bi se dalj časa zadržala na posameznem obrazu In ga podrobneje študirala, bi prav lahko prišla do pomembnejših rezultatov.
Stojimo pred pomembno vsakoletno pomladno razstavo jugoslovanskih umetnikov, ki se otvarja v začetku tega meseca. O njej bom obširneje poročal, zlasti ste,
ker bodo razstavljena ludi dela slovenskih umetnikov.	T. P.
Majska „Mladika"
Uvodna povest Ivana Buče rja, »t'ez steno«, se napeto razvija. Poleg gorà, ki šo se pokazalo v vsej grozotni elenientarnosti, se razpleta in znova zapleta romati treh src. lies lopi In notranje zajeti «ta črtici »Naseljenci« (Mara H u sova), kjer se avtorica vtaplja v problem slovenskih naseljencev v Južni Srbiji, in »Cmi šahovski konj« (Vitomil Zupan), s katerim grebe pisatelj skozi skrivnost življenja, kakor jo jo doživel starec z morskega svetilnika. Izmed leposlovja naj omenimo Se Ljubezen in dolžnost , francosko povest, in pesmi, katere so prispevali Vovk, Moško, Kastelic, Sejavec, Kranjčeva In Truhlar.
Med razpravnim delom je vsekakor najzanimivejša in najpotrebnejša z.a čitatelje, katerim je ' Mladika namenjena, razprava, ki se vleče od prve številke letošnje Mladike«. »Kje smo s cerkvenim slikarstvom« (France Sle lè). Avtor se ie ustavil tia poučni strani cerkvenega slikarstva,
ris DOUCE FRilHCE
parfumerije LUBIN-PARIZ
vsebuje skrivnost mladosti, ker
m DOUCE FRilHCE
date dvršeno polt, hrani koto, odnravlta črne pikice, dolgo ostane na obrazu ter Ima prhtten, trajen in diskreten vonj.
Ze po prvi upprabi postanete stalen odjemalec
џж DOUCE FRANCE
LUBIN-PARIZ
М»И*«М«« ♦ » » » »»»«*•*»« ♦ M»«*»« ♦»»♦»»»♦»♦»«♦♦♦
kjer ima cerkvena slika bolj poučen kakor krasi-len pomen. V bistvu gre pri poučnem cerkvenem slikarstvu vedno za nazornost verskih predstav, za zglede, pobude in priče iz zgodovine. Poleg razvoja cerkvenega slikarstva iz starokršcansko dobi skozi srednji vek, kjer se ji: splošni značaj upodabljanja ni'iijaval po osnovnem hotenju časa. nam Stelè razkaže ludi miselno razvrstitev slik po zapadnokrščanskih cerkvah, ki je večji del simbolična. kar nam s slik domačih cerkva prav dobro ponazori. Že smo omenili na le mnieslu, da bo ta razprava mnogo koristila našim podružničnim cer-kvnm v bodočnosti. Tudi rt e d i v y j o v i orisi Slovanskih prestolnic« (v teiii primeru luŽifkOsfb-skegn mesta Btidišlria). so prav dober most za medsebojno spoznavanje slovanskih narodov. V prav pričujoči članek pa nam kaže, kako protestantiz.ejn leto za letom bolj uspešno trga narodno silo med I.. Srbi, a -nn drugi strnili je katolištvo edini vir ohranjevanja tega slovuiiskogu Benjamina. Pogubni vpliv lutoranstva na narodni razvoj L. Srbov priznavajo ludi možje. Ni niso katoliStvu naklonjeni, kakor I.. Kuba. .1. l'.itn itd. To si naj zapomnijo vsi oni, ki obžalujejo, da ni luloranstvo poplavilo tudi slovenskih pokrajini Dr. .1. Plečnik piše o ranah in tujkih, I. Zoreč o »Stični v zgodovini in književnosti« (razprava «e bo nadaljevala). Nuj še omenimo posmrtnici Bogu milu Vdoviču, knezo-škofu Andreju Karliuti. List kulturno, vzgojno in praktično deluje med slovenskimi družinami. Itadi tega je vsega priporočila vreden.
0 -Zgodovini slovenskega narod.:«. Zadnja številka Binozine rovije 15 dana prinaša topel članek (napisal dr. Ivan Esih) o Mohorjevi ediciji Zgodovine slovenskega naroda . Ksili se dotika vseli zvezkov, a posebno se ustavlja ob Mfllovih. Tudi našteva vsa Malova dela po raznih zbornikih in revijah. Pravi pa: Uspjeli Mnlov rad (ker ie nadaljeval Grudnovo Zgodovino ) svakako i nas nitka, da se pomlšlja na to. da se nastavi i Klai-čeva opseŽna hrvatska historija s ilustracijama ... Klaičevo djelo ne bi se smjelo pustili nedovr-šeno .,.
fe:
. .... 'jr'?
ЧАЛ. • ' Sggf. 1.
OZEBLINE

za krepitev krvi, živcev Sm
„Energin" krepi kri, krepi živce, daje tek in posp?Sujc razvoj otroka. Otrokom od 5 do 15 let 3 krat na dan po 1
malo žličko okusnega „Energina". „Energin" se dobiva v lekarnah v polliterskdi steklenicah po Diu 55'— S pošto razpošilja Laboratorij „ALGA" na Sušaku. 3 steklenice „Kner-glna" Din 119'—, 6 sieklenic „Eneroina" Dtn 220'— in 1 z.aslonj, 12
sleklenic „Energina" Din 440'— in 2 zestoni. (Odobreno pn min, soe. politike in nar. zrlravjn H. St. 47t<7 /. dnu КЛ.шпгкп l!i:i->
novo nastale. V3ake vrste, na roki. prstu, nogi. nosu išesu. ki so natekle in srbijo, takoi izgineio ako iih namažete s poznano »LJEKOVITO BARTULIĆEVO MASTJO« Cena zavitku samo 10 Din Proizvaia m v promet o daie stara, leta 1599 ustanovljena Kaptolska ekarna Sv Marije. Zagreb. Dolac krai Tržnice Dobi se v vsaki lekarni.
U ses že
" MzaFočnm® ?
Poslovila se je za vedno od nas in odšla l< Bogu po plačilo naša zlata mama oziroma stara mama in tašča, gospa
y » y	t ,-чи	» v
ЈШ МШбШ
vdeva po evid. nadoHcijnlu in posestniku
Pokrepčana s tolažili svete vere je izdihnila dne 2. maja ob 10 in pol zvečer.
K večnemu počitku jo bomo položili v četrtek, dne 1. maja ob 5 popoldne.
Svete maše zadušnice 'se bodo brale v raznih cerkvah.
Blago pokojnico priporočamo v molitev.
V Kranju, dne 3. maja 1933.
Maksiin, sin. Marija, Lina, Ana in Jela, hčere. Mira Zupančič, sinaha, vsi vnuki in vnukinje.
£ «\s
H* Š2
•• O "S u
■u ® Je ft* Д- « S. -.as« »
— g n u зш ai 5 g
j Ij 5 a
e« .
tu* s
■».SiLi ..'š
a ï»a
S 1 S S-g S. a
«O 1 If м 0 a .
B.Ee.S
o il -, un d o
0	.. .
w n „ N « N "-5Û " >"3 >•
л® B ii
> M S x «
Si Û" g
3 JJ3 d
» Se,
1	j » ЗЛ o o .
И- N
li > JB .
O a
I S.fS"
~ — f G)
ES ^'So
e Ou o oî -û
u —• u
11.:
Samuel Lover:
Irski ljudski roman.
"Gotovo vam bom povedal tudi o njem, pa še nisem prišel tako daleč. Vidite, tisti trgovci lam v Dtibliim so mc lako razočarali, da me je kar srce bolelo, lio sem videl, da so tako nevedni; in videl sem, d;t res prav nič ne razumejo o tem, kar sem holel iu tako sem moral il i domov, ne da bi za prečastilega gospoda kaj kupil, čeprav sem ves dan na lo mislil in še vso pol. Ko smo зе peljali skozi zadnje mesto, sem sc pa kar sredi dežja spomnil nn raZenj,
: To je zelo naravno, cla sle so sredi dežja /.mislili na to,« je rekel mladi tujec.
»Ne, nisem se zaradi dežja spomnil nanj, ampak mislim, da mi je sam Bog dal to misel, zato ker som ga hotel podariti našemu prečastitemu gospodu. In ko sem mislil liani, sem se spomnil, da bi bilo boljo sedeli na ražnju kakor v mlaki deževnice. In zato sem pazil, ko smo se peljali po cosli in res, kaj ga nisem videl viseti na vratih prodajalne, ko smo bili žo na pol poli skozi mesto! In zato som tekel nazaj, da bi ga kupil.
»Toda, ali ni raženj čudno darilo? Ali ga prečastiti nima?«
»Imel да jo, gospod, pa so jc polomil. Neki dan sem bil namreč v župnišču in sedel v kuhinji, ko je Molly pekla na ražnju pečenko za prcčastitoga.-Ko so jo obrnila, da bi vzela ščepec, soli in jo osolila, jo pes, ki je tudi bil v kuhinji, skočil k ražnju, ga zvrnil iii pograbil kos pečenke, šo preden so Je kdo od nas zavedet. Nato je Molly raženj pobrala in skočila za psom: .Ti grda pasja mrha, li! Ali ni drugo dobro zate kakor ravno večerja
gospoda župnika? Na. ko imaš pečenko, pa imej še raženj!' so jo jezila i it ga z ražnjem po	tako tre-
ščila, da so p rečni ce popustite, iti dn je pogledala njegova glava skozenj. Pes pa je zbežal kakor stekel po vasi, so vrtel in tolkel z ražnjem, dokler se ni rešil zadnjega koščku železa.
In lako slo mislili, cla bi vrzel izpolnili, jc pristavil potnik.
Da,- je odgovoril Rory. Mislim, da bi ne mogel 'zbrati nič boljšega.
Zakaj pa sle kupili dva? je vprašal potnik.
Ko sem namreč mislil ua to, kako dober suh sedež bo tak raženj, sem mislil ludi na vas,«
>To je zelo ljubeznivo od vas, mit je presenečen priznal potnik, še posebno, ker nisem storil nič, cla bi zaslužil tako pozornost.«
Oprostile, jc dejal Rory, obnašali ste se proti meni kakor pravi gospod, in dobra beseda dobro mesto najde.
> \'sak pravi gospod, mislim,« jo odgovoril potnik, bi sloril lako.
Da, vsak pravi gospod gotovo, je rekel Itory. Veliko jih io pa, ki so imenujejo gospoda, ki so pa no obnašajo kot taki, in ki imajo za nas samo trdo besedo iu mislijo, da jo lepa in fina obleka vso, iu cla pod revno, preprosto obleko ni srca.
Žal mi je, da moram slišali to, jc rekel potnik, toda rekel bi, da ni veliko takih.
Ve? jih jc. kakor bi jih smelo biti. Л tisti ljudje, ki so dobri, no izgubo ničesar in tako jo v najinem slučaju, zakaj kakšen človek bi moral biti, čc bi videl sedeli gospoda polog sobo, ki bi držal svoj dežnik nadnie, in ki bi imel vljudno besedo zame, katera jc več vredna kakor vse drugo, pa bi mu lega nc vrnil; zakaj naj-
hujša ploha zmoči samo telo, trda beseda pa rožo srce.
Lahko sem vam samo hvaležen, zagotavljani vas, jè zopet povzel potnik, a vendar bi rad vedel, kaj bosle z drugim ražnjem.«
O, ne bojte so, gotovo bo prišel prav.«
;S;tj res, siij sle pravkar dokazali, cla slo zelo iznajdljivi in zato ne dvomim, da vam bo v korist. Vsekako ste lo orodje Iu izkoristili zelo originalno,- jc rekel mladi gospod.
>Lahko rečem, da sva prva potnika, ki sediva na ražnju,« je dejal Rory.
ïOd kar ji1 živel sv. Lovrenc, je dopolnil potnik.
»Kaj sv. Lovrenc, Bog mu daj dobro, jc sedel na ražnju? se je začudil ltory.
No, ampak pekli so ga na njem.«
»O, ti grdi rablji, pekli so ga! Iti potem so ga pojedli?«
"No,< je odgovoril potnik. Samo spekli so ga. Toda mislil sem, da vi dobri katoličani poznate vse mučenike.«
' Seveda jih poznamo, po večini, pa vendar nikdar prej nisem slišal o sv. Lovrencu, ali če sem, som pa pozabil.«
>A po večini jih vendar poznate, pravite.
^O, gotovo! Dostikrat sem slišal, kako so sv. Štefana lovili gor in dol, in zaradi lega tudi začnemo loviti na sv. Štefana dan.«
: Tudi glede toga svetnika, ste pozabili. Sv. Štefana so kamenjali.«
»Gotovo, vem, da so ga. Ali nisem dejal, da so tekli in metali kamenje za njim, dokler ga niso tihili. Loviti koga do sinili! Tc črne duše! Ali ni bilo strašno, biti svetnik v listih ajdovskih časih in toči do konca sveta' O, li ubogi mučeniki, kakor jih imenujemok
' •'fer;---......' '
fâsfcfécé^ oùuteb-i
LJ A M A / SAMD&OVA4-.

Oivorjeno 3. majûi
i
MALI OGLASI
V malih oglasih velje »saka besede Din f — ; ženltovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Nogavice rokavice i Stavbne parcele
Oblastv. koncesijonirana
šoferska šola
J. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiwei-sova cesta 52.	(u)
ш pletenin* Vam oodi « veliki 'zbin naiiifiodneie in oaiceneie tvrdka Kari Preloa Liubliana Zidov ska ulica in Star trfi lil
Birmanska darila
po nizkih cenah pri
J. VILHAR, urar
Ljubljana, Sv. Peira c. 36
Sobica
j se odda brezplačno so-! lidni osebi. Radovljica, Predtrg, Vila Bischoff. (s) 1
Ш)
Dekle
iz boljše družine išče takoj mesta k otrokom. Ponudbe na upr. Slov.« pod »Pridna št. 4994.« a
Kuharico
samostojno — z dobrimi spričevali, sprejme trgo-
Lokal
v sredini mesta, na prometnem kraju, se takoi odda — Naslov v upravi »Slovenca« št 4828 (nj
Mizarska dela
pri kopališču Oblagori-ca« razpisuje Mestna hra-ni'nica v Radovljici. Za to potrebni načrti so na vpogled pri Mestni hranilnici v Radovljici ob uradnih urah. Ponudbe staviti do 8. t. m. (o)
Pisarniški prostori
(2 sobi in pritikline) se ... , ., ., _ oddajo takoj ali pozneje vec Vicel, Maribor, Go- i v Tavčarjevi ul. 10, priti.
Mlada deklica
želi mesta kot učenka v trgovino ali za kuharico. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4992. a
Brezposelni
po vseh krajih Slovenije iahko zaslužijo dnevno 50 do 100 Din. Potrebna kavcija 100 Din. Priložite znamko za odgovor. »Zadruga« Ljubljana, poštni predal 329.	(z)
sposka 5.
(b)
Stanovanje
3 sob kopalnice in pri-tiklin za takoj ali avgust se odda v Pražakovi ul. št. 10, pritličje levo. -Vpraša se istotam v 1 nadstropju.	(č)
Trisobno stanovanje
solnčno, z balkonom, se odda z majem. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 5028.	(č)
Poizve se pri hišniku ali v II. nadstr.	(n)
Pozor!
Kam pa v nedeljo 7. maja? Vsi na Ježico, kjer se odpre kopališče na Savi z godbo, petjem in vsemi domačimi zabavami. Točila se bodo najboljša vina iz domačih goric ter unionsko pivo. Za obilno udeležbo se priporoča Anton Štirn.
Širite »Slovenca«!
Konfekcija - moda
naiboliši nakup — Anton Presker Sv Petra c 14 Liubliana	(II
Pocinkano mrežo
za ograje, nerabljeno. v».č sto kilogramov, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5025 (1)
Sena in detelje
v balah proda nekaj vagonov graščina Turn, p. Sv. Križ pri Litiji. (1)
Na javni dražbi
ugodno naprodaj: Pisalni stroj A. E. G., 4 pisalne mize, računski stroj, pendel ura, železna blagajna itd., ob 17 na Mirju št. 3 dne 5. maja 1933.	(1)
: ДИИМЛЦЈДЦр
Drohen oglas v •Slovencu• oosestvo ti hit/o proda; če ie ne z gotovim denarjem oač kupca ti s knjižico da.
Kmečko posestvo
malo. do deset oralov zemlje vzamem v najem. Ponudbe na upr. Slov.« pod »Kmečko posestvo« št 4996.	(p)
10 stavbnih parccl
po 600- 1000 m" napro-dai in se spreimeio tudi hranilne knjižice Poizve se Vižmarie št 100 in
59	(p)
Dravlje. Celovška cesta, proda Švajgar, Dravlie 74. Št. Vid nad Ljubljano, p
Dve parceli
tik TyrSeve ceste, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod H. 4960.	(p)
Dve hiši
v bližini Kranja, vas Prim-skovo št. 148 in št. 91, naprodaj. Vsaka hiša s svojim vrtom. Cena hiši št. 148 26000 Din, cena hiši št. 91 28.000 Din. (p)
Lepo posestvo
8 oralov, 5 minut od postaje — proda Cernjavič, Št. Ilj, Slov gor. Pismeno se ne odgovarja. (p)
Plcste Hranilnica L'abl'anska
v Uudliaui Prešernova ulica št. i s '»ođn «2«ico т»а РГН ošiCevs «esiil s 15
je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji
Ima vlog nad 430,000.000'— Din, rezervnih zakladov pa na j 10 milijonov dinarjev-
Za punilne naložbe ima sodni depozitni oddelek, za var čevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svoiim premoženjem in davčno močjo.
Hranilnica kupuje in prodaja tu I i devize in valute naj-kulantrteje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Telefon centrale št. 2016 in 2616, podružnice št. 2367. Poštni čekovni račun centrale št. 10533, podružnice št 16.138.
(Jradoe ure ia stranhe so od 8 do 12 ure
fzbara
v vseh moiinih barvali, gladi,a in vzorčasta. različne kakovosti, za obleke bluze in perilo
Pri »Škofu
-K i
H
U
MARIJA MAYER naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov, da je njena dobra teta, gospa
Terezija Butorac
vdova po poštnem uradniku
danes ob pol 3 zjutraj, previdena s sv. zakramenti, po daljši mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 4. maja 1933 ob četrt na 6 iz hiše žalosti Bleiweisova cesta 15 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek dne 5. maja ob 7 zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 3. maja 1933.
Od naših stanovanjskih hiš, katere demoliramo
iMii
Buick auto
petsedežna limuzina, v najboljšem stanju, zelo ugodno naprodaj Za delni ali celotni znesek se vzame tndi hranilne knjižice nekaterih denarnih zavodov Naslov v oglasnem oddelku Slovenca« pod št. 4689	(f)
HQT0T - pasta v fubah odstranjuje vse obložile na obelil
Kupim Dinamomotor
220 X 380 — Drehstrom. Rozman. Cankarjevo nabrežje 7, Ljubljana. (k)
Vsakovrstno
oo naivišfih oenab
CERNE luvetir Liubliana. Wolfova ulica it. 3
Sena,
sladkega kupim v zameno za gnojno sesalko ali štedilnik Sušnik, Ljub-ljana, Zaloška.	(k)
ЕШЗЗ
\wm îroDine
in druga krmil« uarii natceaet V>if»ire«<vinft iita ta moke.
A VOLK LJUBLJANA
Re*iieva ceata 24.
Naročajte ,Sicv£nca'I
Izpolnjujemo' žalostno dolžnost ter naznanjamo, da je naš soustanovitelj in dolgoietm ravnatelj
prodamo
zidno in strešno opeko, leseno strešno konstrukcijo, vraia. okna, lončene peči, štedilnike, klosetne naprave, vodovodni ma-terijal itd. Resni interesenti prejmejo vsa potrebna pojasnila pri ravnateljstvu Strojnih tovarn in livarn d d., Liubliana. kjer je materiial tudi na ogled.	(11
dne 1. maja ob 2. uri ponoči, po kratki in težki bolezni, za vedno zatisni! oči.
S pokojnikom izgubimo zvestega in požrtvovalnega sodelavca, kateremu ohranimo hvaležen in trajen spomin.
Blagoslovitev trupla bo v četrtek 4. maja ob 11. uri dopoldne v mrtvašnici Mirogoja v Zagrebu.
Zagreb, 2. maja 1933.
Sjedinjene tvormce stalila
na dionice.
m
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Oe*
Izdajatelj: Ivan Rakovec.
Urednik. Franc Kruinžar.