Junali divjine Ameriški roman * 9 »Vaše ponudbe, žal, ne mprem sprejeti. Umazanih kupčij ne sklepam. To je vse, kar vam morem povedati.« »Hm!« je zamomljal Roger. Ne da bi še kaj rekel, je vstal in šel ven. Kmalu se je vrnil, sedel in vprašal: »Je to vaša zadnja beseda?« »Jaz imam vedno samo eno besedo in ta je prva in zadnja... Zdaj pa bi rad pogledal za konjem, če dovolite...« Gostitelj ga je zadržal. »Ne skrbite zanj! Je že dobil oves in je prav tako privezan ko prej.« Erik se je zahvalil in pripomnil: »Vem, da ga niso odvezali. Tu ga nihče ne bo ukradel.« Nato se je obrnil k možem in s poudarkom nadaljeval: »To bi bil prvi primer, da bi gostu ukradli konja.« Možje so prikimali. Erik je vedel, da je vsaj v tem oziru lahko miren. »Izvrstnega konja imate, gospod Folkman!« je dejal Roger. »Res je izvrsten. In to je vzrok, da so mi ga že ponovno hoteli ukrasti,« je odvrnil Erik in je hladno pogledal može, ki so že težko dušili jezo. »Res?« se je na videz začudil Roger. »Gromska strela! Torej se konjski tatovi potikajo po okolici?« Bežno je pogledal svoje tovariše in jim pomežiknil. »Konjski tatovi!« je pritrdil Erik, ki je še vedno gulil kost. Za čas je zavladala tišina. Erik je požrl kos mesa, ki ga je ravno imel v ustih. Kost je odložil, se vzravnal in pogledal po družbi. »Roger, dobrega kuharja imate! Vse priznanje mu!« Utihnil je in čakal, da se bo kdo oglasil. Ker so vsi molčali, je nadaljeval: m »Seveda se potikajo tu konjski tatovi, a so nerodni in se ne razumejo na posel. Sicer pa mojega Bliska ni mogoče kar tako ukrasti, ker temeljito obrca vsakega tujca, ki se mu približa.« »Oho!« se je oglasil Asplet. Pri tem je spet pomežiknil možem. »Potem je pač izšolan konj. Sicer pa ima tudi druge vrline. Vi ste po skalah jezdili, a se nitl ne pozna na njem utrujenost.« *Res!« je kratko pritrdil Erik. »Jaz stavim, kolikor hočete, da ukrotim vaSega ko nja, ne da bi me brcnil,« se je oglasil Nard. »Gospod Nard,« se je nasmehnil Erik, »ne vem, ka) jezdec ste, a zagotavljam vas, da vas Blisk vrže s sebe, Žetudi bi bili prišiti k sedlu.« Možje so se zakrohotali. »Poskusiti je treba!« je pripomnil eden izmed njih. Erik se je smehljal. Stvar se je začela razvijati po njegovi želji. Slabo se je počutil med temi ljudmi. Ven je hotel priti in dobiti možnost za prosto gibanje. O tem je bil prepričan, da Roger in njegovi ne nameravajo z njim nič dobrega in je bil vesel, da bo prišel k svojemu konju. »Dobro, poskusimo!« je prijazno odvrnil. »Sicer se mi mudi In bi že moral na pot, toda pripravljen sem na to, da se ta zadeva prej uredi.« Vstal je in šefc proti oknu, ki je služilo za vrata. Nard mu je zastavil pot. »Pod enim pogojem bom poskusil,« je dejal. »Če ostanem v sedlu, bo konj moj.« Nard je stal med oknom in Erikom. Drugi možje pa so stali za Erikovim hrbtom. Erik se je na pol obrnil, da bi v primeru potrebe Imel steno za kritje. Nardov pogoj bi lahko mirno sprejel, ker doslej razen njega ni bilo človeka, ki bi ga bil Blisk trpel na svojem hrbtu. On ga je tako izšolal. Labko bi torej tvegal, a ni hotel. Mladenič je vedno tako premišljeno ravnal, da ga nič ni moglo spraviti iz tira. Zdaj je že jasn6 videl načrt te družbe: iznebiti so se ga hoteli. »No, kaj bo?« je zavpil Nard. Erik je molčal. »Kaj bo?« je še enkrat zavpil Nard in segel po samokresu. »Najprej se širokoustite, zdaj pa stojite tu ko kako otroče. Naprej! Dovolite, d*a preizkusim konja in si ga prislužim, ali pa ga s silo vzamem!« Njegov glas je bil surov in je pričal o jezi. »Ne dotakni se konja!« je z enakim glasom odgovoril Erik. »Kaj? Ne smem se ga dotakniti? Ali nisi pristal na stavo ?« »Toda ne s pogojem, ki mi ga hočeš vsiliti. Stava je brezpogojna.« »Ha, ha, ha!« se je za'režal Nard. »Gospod se boji! Tako je torej njegovo junaštvo!« Medtem se je igračkal z ročajem samokresa in se vse bolj bližal Eriku. Mladenič se je naslonil na steno, preden so mu mogli ostali presekati pot, in je ostal pri oknu. Sklenil je, da konča to igro. Odločno je dejal: »Možje, jaz sem Erik Folkman in sem že v začetku spoznal vašo nakano. Škoda časa, ki bi ga zabili s tem, da bi se še dalje šalili z menoj. Vse vem. Jezni ste, ker sem bil zasledil mejnike prejšnjega gospodarja in bi se me radi iznebili. Ali ni tako?« Može je za trenutek zmedla ta izjava, ki je razkrinkala njihove namene. Toda Roger je še dalje slepomišil. »Človek!« je vzkliknil s hlinjeno ogorčenostjo. »Kaj vendar mislite! Nihče ne ogroža vašega življenja. Samo stavi hočemo zadostiti. Nard, zajahaj konja!« Preden se je Nard zganil, da bi zadostil ukazu, ga je Erik z levico naglo zgrabil za vrat in tako stisnil, da je obraz nakremžil od bolečine. »Jaz sem bil pripravljen na pošteno stavo, nisem pa otrok, ki bi se dal prekaniti. Nihče se ne bo dotaknil mojega konja!« »Jaz se ga bom!« je divje zavpil Nard, ki se je medtem rešil. Toda namesto tega, da bi tekel ven, se je bliskovito zakadil v Erika. Dvignil je roke in se pripravil na silen udarec. A tudi Erik je bil nagel. Hitro se je sklonil in Nard se je z vso silo zaletel v steno. Njegovo bolestno in jezno vpitje se je izgubilo v splošnem kričanju. Erik se je spet vzravnal in videl, da je Nard s krvavo desnico opletal, z levico pa segel po samokresu. Erik bi ga bil lahko prehitel. ker je bil najboljši strelec v Nevadi, toda covboj, ki je stal najbliže, je skočil k njemu in se mu obesil za roko, ostali pa so stopili za korak bliže. Mladenič bi bil zelo omejen, če ne bi uvidel, da ga hočejo vsi hkrati napasti. To je bilo proti vsem zakonom divjine. Erik ni izgubil poguma. Najprej se je otresel moža, ki ga je stiskal za roko. Na streljanje ni mogel misliti, kei so bili lopovi že preblizu. Nekdo ga je že lovil za pas. Erik se je obrnil k oknu in je s tako močjo, kakršne mu nihče ne bi pripisoval, sunil Narda v trebuh, da se je zvrnil po tleh. V naslednjem trenutku je že bil na dvorišču — žal pa brez pasu in samokresa. Mladenič je naglo tekel proti konju. Lopovi so mu sledili. Niso streljali za njim, ker so upali, da ga bodo ujeli. Eden izmed njih je bil zelo dober tekač in je bil že Eriku za petami. V naslednjem trenutku ga je zgrabil za ramo. Erik se je hitro obrnil in se izvil. Blisk je začudeno opazoval gospodarja, ki je tekel ko jelen. Slutil je, da je gospodar v nevarnosti in je nemirno poskakoval. Še nekaj korakov in Erik je bil pri konju. Z nožem je prerezal jermen, s katerim je bil Blisk privezan k drevesu. V naslednjem trenutku je že sedel V sedlu. »Teci, Blisk, teci!« je zaklical. Prvega preganjalca, ki se je približal in naperil nanj samokres, je sunil z nogo, da se je zvrnil po tleh. Konja ni bilo treba priganjati. Plemenita žival je čutila, da gre za življenje in smrt. Ko vihar je dirjala proti izhodu z dvorišča. »Streljajte, streljajte!« je divje vpil Roger. Začelo se je divje streljanje. Erik je slišal žvižganje krogel. Največ strelov je bilo previsokih in so krogle žvižgale nad mladeničevo glavo. Lopovi so hoteli ohraniti žonja. Ena krogla je zadela ob skalo, od tam se je odbila ter raztrgala rokav Erikove suknje. Zasledovalci so zaostajali, a krogle so še vedno žvižgale. Neka krogla je spet zadela 6b skalo. Drobci so zadeli mladeniča v obraz in čelo ter ga ranili. Kri mu je tekla v oči in mu jemala vid. Toda Blisk je dirjal na vso moč in gospodarja kmalu rešil iz območja krogel. Dolina je bila dolga. Največja nevarnost je minula in beg se bo posrečil, če ob vhodu v dolino ni Rogerjevih Ijudi. Erik se je ustavil nekako sredi pota in prisluhnil. Zaslišal je topot kopit; preganjalci so torej zajahali in mu sledijo. Nenadoma je počil strel. Krogla se je odbila ob skali. Sledilo je še nebaj strelov. Erik je skočil s konja in ga potegnil za seboj med grmovje. Privezal ga je k drevesu in vzel v roke puško, ki je bila pritrjena k sedlu. Spet sta prižvižgali dve krogli in se zarili v pesek. Prifrčali sta z druge strani gorovja. Erik se je sklonil in se previdno plazil na varnejši kraj. V daljavi kakih petdeset korakov je zagledal skalo, za katero bi se lahko skril in od tam streljal. Polovico pota bi moral prehoditi po nezavarovanem prostoru. Ko se je priplazil do tega prostora, je začel na vso moč te"'i. V hipu je pooi'o verv str.lov. Krogle so žvižgale nad nrjim ter na desni in levistrani. Zadele ga niso Jn FHV -ie srečno prispel do skri-vališča. * Mladeniču se je izza skale nudil razgled po vsej okolici. Pred njim se je razprostirala ravnina. Previdno je pogledal iz skrivališča in je zagledal svoje preganjalce. Od strani so ga hoteli obkoliti, a so prehitro začeli streljati in so se izdali. Zdaj so poskakali s konj in se poskrili za skale. Toda niso imeli tako dobrega kritja ko Erik. Dobro so bili oboroženi. Imeli so puške najnovejše vrste. Erik je dobro videl, ko je prvi lopov legel na tla in se pripravljal na strel. Preden je mogel pomeriti, je Erik že ustrelil. Divje vpitje je pričalo, da je strel zadel. Mož je izginil, a takoj je drug skočil na njegovo mesto. Želja po maščevanju ga je tako prevzela, da je takoj začel na slepo streljati. Ni streljal slabo; dve krogli sta se odbili ob skali, za katero se je Erik skrival. Ti ljudje najbi.ž še niso imeli pušk v rokah in so bili vajeni le samokresov. Lahkomiselnost, da so brez zadostnega kritja streljali in da so skoraj slepo verjeli v uspeh svojega orožja, je prepričala Erika o tem, da so šele pred kratkim dobili puške,od Rogerja. Mladenič se je za hip sklonil izza skale, pomeril in ustrelil. Tudi drugi lopov je bil ranjen in se je kričaje vlekel proč od skale. Ostali so postali bolj previdni. Ojačenje so dobili r tistimi, ki so bili zaostali in na Rogerjev ukaz so se poskrili. Erik jih ni videl, a zanj niso bili nevarni: streVjali niso dovolj daleč in krogle so pred skalo popadale na tla. iDalje sledi)