— Jez je podrt, Krka je upadla in na beli dan je prišlo novomeško minulo delo ...
St. 22 (1209) Leto XXIV NOVO MESTO, četrtek, 31. maja 1973
MIRNA - Danes dopoldne bo ob 9. uri Kolinska priredila srečanje s kmeti, pridelovalci krompirja, predstavniki zadrug in zadružne zveze, da bi tako poglobila sodelovanje in si zagotovila dovolj surovine za mirensko tovarno.
SEVNICA - Danes bodo obravnavali odborniki občinske skupščine poročilo o delu občinske uprave, poslovna poročila izobraževalne in kulturne skupnosti, poročilo o razmerah v kmetijskem kombinatu, zbor delovnih skupnosti pa še pregled zaključnih računov delovnih organizacij.
RIBNICA - O poslovanju podjetij lani bodo razpravljali na današnji seji občinske skupščine in sprejeli program dela temeljne kulturne skupnosti za letos.
KRŠKO - Jutri bo tu gostoval amaterski oder iz Brežic z Marinčevo „Srečko14. S to uprizoritvijo bodo brežiški gledališčniki končali sezono 1972/73.
BREŽICE — Jutri bodo na seji kmetijske sekcije pri SZDL razpravljali o uresničevanju zakona o združevanju kmetov. Vabljeni so AGRARIA, Gozdno gospodarstvo, Slovenija vino in občinska skupščina.
NOVO MESTO - Sopranistka Vilma Bukovec, pianistka Milena Trost in mešani pevski zbor Krke pod vodstvom Radovana Gobca bodo sodelovali na proslavi 20-letnice krvodajalstva jutri zvečer v Domu kulture. Aktivistom RK bodo podelili spominska priznanja.
Po nekajdnevnem razdobju lepega in toplega vremena so se v torek proti večeru pojavile v vzhodni Sloveniji posamezne nevihte. V drugi polovici tedna bo še precej sončno, v soboto oziroma ^ nedeljo pa so ponovno ver jetne plohe in nevihte.
Olimpija igra na Loki
25. obletnica košarke v Novem mestu - Novo-teks povabil Daneua, naj igra v sredo zvečer
V sredo ob 18. uri bo na Loki gostovalo moštvo ljubljanske Olimpije. Ljubljančani so zagotovili, da. bodo prišli v Novo mesto z najboljšo postavo, torej vsi, razen Jelovca, ki igra za reprezentanco v Južni Ameriki, in Polanca, ki je poškodovan. Nastop Olimpije bo prvi v vrsti prireditev ob letošnji 25. obletnici košarke v Novem mestu.
Novomeščani so povabili tudi Iva Daneua, našega najboljšega košarkarja vseh časov, naj bi zaigral za Novoteks. Rumeni Novoteksov dres ga čaka, vendar pa se Daneu še ni odločil, če bo igral.
Ob gostovanju Ljubljančanov bodo Novomeščani, ki se letos uspešno borijo v slovenski ligi, izdali tudi brošuro o 25-letnici košarke v mestu ob Krki. Prve izvode bo mogoče kupiti že pred tekmo.
Košarkarski klub Novoteks ima v
Žužemberku kipec »Kurirja Joviče«
Na predlog Zveze prijateljev mladine Slovenije bo letošnje priznanje kipec „Kurirja Jovice“ in denarno nagrado prejel pionirski odred osnovne šole Žužemberk. To je najvi šja nagrada zvezne organizacije Sveta za vzgojo in varstvo otrok Jugoslavije, ki jo podeljujejo vsako leto najboljšemu pionirskemu odredu v vsaki republiki. Žužemberški pionirski odred je bil vsa leta zelo aktiven, kar dokazujejo številna priznanja, kot so: najboljši foto krožek Slovenije na republiški razstavi v Kopru, prvo mesto na šestem zveznem srečanju mladih tehnikov v Velenju, druga republiška nagrada na republiškem srečanju pionirjev - dopisnikov, druga nagrada na republiškem srečanju zgodovinaijev v Kamniku, prvo mesto na tekmovanju „Kaj veš o prometu" v Novem mestu in še mnoga druga. Visoko priznanje bodo slovesno izročili v sredo, 6. junija-
Priznanje mentorjem
Med mentoiji, ki so minuli teden prejeli republiška priznanja Zveze mladine, so tudi prizadevni družbeni delavci z Dolenjske in iz Posavja: prof. Jože Senica iz Brežic, Rezika Pirc iz Krškega, Janko Gregorič iz Novega mesta in Ive Stanič iz Kočevja,
jubilejnem letu še več drugih načrtov: 14.junija bo na Loki gostovala mladinska slovenska reprezentanca, konec avgusta pa nameravajo pripraviti močan turnir, na katerem bo igrala tudi beograjska Crvena zvezda, kije že dala svoj pristanek.
r "---------------------------->
Brzojavka Titu
Dragi naš tovariš Tito!
Zbrali smo se na legendarni „BAZI 20“ v partizan-
danja AVNOJ obudili spomine na čas, ko so bili postavljeni temelji naše državnosti, Na kraju, od koder je pred tremi desetletji odšla slovenska delegacija na pot v zgodovinsko mestece Jajce, smo danes v vrste Zveze mladine sprejeli nov rod, hkrati pa smo odprli stalno razstavo z naslovom „MLADOST IN AVNOJ". S to razstavo dokazujemo, da smo zvesti nasledniki svetlih revolucio-
skih narodov.
Ni naključje, da današnje slavje povezujemo s Tvojim rojstnim dnevom - dnevom mladosti, z željo, da bi še dolgo živel ter nas še naprej usmerjal v nove zmage.
Na svidenje v Jajcu, na proslavi 30. obletnice rojstva nove Jugoslavije!
Baza 20, 25. maja 1973
Bojan Gregorič iz Novega mesta bere brzojavko, ki so jo mladinci s partizanskega Roga poslali predsedniku Titu. (Foto: B. Krže)
Partizansko izročilo
Proslava dneva mladosti na Bazi 20
V petek, 25. maja, na dan mladosti in rojstni dan predsednika Tita, je bila v partizanskem Rogu na Bazi 20 osrednja proslava slovenske mladine. V prijetnem hladu .starih bukev se je zbralo 2000 mladih ljudi, med njimi pa tudi prvi komandant slovenskih partizanov Franc Leskošek-Luka, narodni heroj Vinko Robek in drugi.
V	pozdravnem govoru je Tone Fajfar, udeleženec II. zasedanja AVNOJ v Jajcu, spregovoril pred-
NOVOMEŠČANKE GREDO JUTRI V MARIBOR
Članice občinske konference za družbeno aktivnost žensk iz Novega mesta bodo jutri obiskale Maribor. Ogledale si bodo otroškovarstvene ustanove, eno od tovarn, kjer so zaposlene predvsem ženske ter krajevno skupnost, kjer imajo vzorno urejeno sosedsko pomoč in druga vprašanja.
DBH
IZ PIONIRJEV POSTALI MLADINCI. Na stotine pioniijev in pionirk je v minulih majskih dneh
prejelo mladinske knjižice. Od povsod poročajo o svečanih sprejemih, kulturnih prireditvah in I« w V Ivi m V 11 tekmovanjih, ki so jih prirejali v čast dneva mladosti. Takole so sprejemali v mladinsko organizacijo v ic IfAČA DAMICA osnovni šoli na Mimi. (Foto: Zdravko Kramar)	DANKA
Krka se nam spreminja v odtočni kanal
Človek človeku
vsem o nepremagljivem partizanskem Rogu ter o pohodu slovenskih predstavnikov na zasedanje AVNOJ. Kulturni spored, ki je sledil, so izvedli: pevski zbor novomeške osnovne šole Grm, dramska igralca Nadja Strajner in Jože Logar ter godba na pihala iz Novega mesta.
Ob tej priložnosti so sprejeli v Zvezo komunistov več mladincev, v mladinsko organizacijo pa več sto pioniijev. Sekretar republiške konference ZMS Zdenko Mali je zbranim spregovoril o gojitvi in prenašanju revolucionarnih tradicij, kar je ena od poglavitnih nalog mladinske organizacije. Zatem je v baraki številka 25 Franc Leskošek-Luka odprl stalno razstavo z nazivom „Mladost in AVNOJ“.
B. KRŽE
Otočec: jutri pojo Francozi
Jutri ob 20. uri bo na Otočcu v prostorih restavracije imenitna prireditev:	samostojen
koncert bo imel 50-članski mladinski pevski zbor La Cigale de Lyon iz Francije. Mladi pevci iz Lyona bodo na Dolenjskem nastopili v okviru mednarodnega pevskega festivala v Celju.
Ob 4. juniju - prazniku plemenitih
'F-" T ' '
Dvajset let je poteklo letos januarja, odkar so v Sloveniji prvič napolnili stekleničke s krvjo ljudi, ki za to svoje plemenito dejanje niso zahtevali plačila, kakor je bilo do tedaj v navadi. To so bili študentje in profesorji medicinske fakultete, delavci ljubljanskih zdravstvenih zavodov ter zagorski in trboveljski rudarji. Samo nekatera imena teh prvih prostovoljnih krvodajalcev so prišla v javnost, in še ta bolj mimogrede - s kratkimi časopisnimi in radijskimi intervjuji. Drugi in nepretrgana množica novih, ki se je zvrstila na transfuzijskih postajah v naslednjih dveh desetletjih, so in bodo ostali zapisani zgolj v kartotekah - vsak v svoji krvni skupini.
Lani je v Sloveniji darovalo kri 84.875 prebivalcev. Ob letošnjem dnevu krvodajalstva 4. juniju - tako kot že nekaj let v zadnjem obdobju - se naša republika lahko pohvali z izjemno ugotovitvijo: vpisanih ima nad 400.000 krvodajalcev, kar pomeni, da je že dal kri vsaj vsak četrti prebivalec naše domovine. Razvito krvodajalstvo -pravkar omenjeni podatki nas uvrščajo med prve dežele na svetu - je nedvomno zasluga Rdečega križa in njenih ftsočev aktivistov, seveda pa ne gre zamolčati tudi dolge vrste aktivistov, ki so k prostovoljnemu krvodajalstvu spodbujali občane prek sindikatov, organizacij SZDL, mladinske organizacije, samoupravnih skupnosti, društev, strokovnih služb in najrazličnejših združenj.
Razvoj zdravstva, splošni napredek medicine, izkušnje s transfuzijami pri zdravljenju, uvajanje novih kirurških posegov, mrzlični razvoj industrije, s tem v zvezi pa strahotno naraščanje števila obratnih in prometnih nesreč - so, z eno besedo, vzrok za večjo porabo krvi kot kdaj prej, so tudi razlog, da se naglo povečuje število dajalcev krvi, tistih, ki so vsak trenutek pripravljeni pomagati vsakomur, ki je v stisku Zelja, ki jo podčrtujemo, od vseh nas ne zahteva mnogo, le to, naj bo tudi krvodajalstvo ena tistih vezi, ki krepi socialistično skupnost v skrbi za človekovo zdravje.
I.	Zoran
Obračamo se na vas v imenu 800 svojih članov, ki ste jim zaupali gospodaijenje z vodami na območju naše občine. To delamo v času, ko je celotna družba spoznala, kaj pomenijo čiste vode in obvarovana narava za obstoj in napredek našega naroda.
Krka je gotovo glavni dejavnik za razvoj turizma, zlasti ribolovnega, in ne nazadnje tudi za razvoj gospodarstva na Dolenjskem. Kljub temu pa propada, iz dneva v dan je bolj umazana, uničujejo jo industrijske odplake, jezovi na reki pa se rušijo, ker so dotrajani in ker jih nihče
UMRL STANKO ŠKALER
V	torek je nenadoma umrl ravnatelj Posavskega muzeja in predsednik občinske konference aZDL v Brežicah Stanko Skaler. Pokojnik je bil tudi član izdajateljskega sveta Dolenjskega lista ter znan javni in družbeni delavec. Njegov pogreb bo danes ob 16. uri izpred Posavskega muzeja na DokoDališče v Brežicah.
sproti ne popravlja.
Celoten srednji tok Krke je prepreden z jezovi. V času, ko so delali še mlini in žage, so jezove popravljali zasebniki. Danes, ko so se ustavila kolesa skorajda vseh mlinov in žag, so jezovi začeli naglo propadati. Posebno prizadeti so jez pri Rumanji vasi in oba jezova v Novem mestu. Pri Rumanji vasi je voda jez na več mestih predrla. Zaradi tega se je znižala gladina reke nad njim za približno en meter, tako daje veliko kanalov nad vodo, pričele pa so se rušiti tudi brežine Krke. Z ribiško-gospo-darskega vidika je močno prizadet ribji živelj nad jezom in pod njim. Sulec se iz izrazito sulčjega revirja seli v beličarski revir, kar je v nasprotju z naravnim ravnotežjem ribjih vrst in z gospodarjenjem z vodami.
(Nadaljevanje na 4. str.)
Odprto pismo ribiške družine Novo mesto, naslovljeno na novomeško občinsko skupščino
Opozorilo obveščevalne službe, da bo sovražnik napadel Podzemelj, se je uresničilo. V nedeljo točno ob 8. uri je sovražno letalo odvrglo na kraj več bomb. V akcijo so stopile na to pripravljene gasilne in sanitetne skupine, medtem koje informativno-propagan-dna služba odbora SLO Gradac-Podzemelj že predtem obvestila prebivalstvo na nevarnost. Četa metliškega bataljona belokranjskega partizanskega odreda pa je v sodelovanju z lovci preprečila diverzantski skupini miniranje skladišča. (Foto: M. Vesel)
tedenski
mozaik
Islandija in Velika Britanija sta si napovedali vojno. Tega sicer ni treba jemati dobesedno, saj gre le za „ribiško" vojno in ne pravo, kljub temu pa je položaj dovolj resen. Bistvo spora je v zahtevi Islandije, da ji Velika Britanija prizna 50 milj širok pas priobalnih voda, kar pa slednja noče. V tem področju so namreč izredne količine rib, ki so najpomembnejši del islandskega gospodarstva. Islandija dobi z ribami kar 8 desetin svojega nacionalnega dohodka. Vendar pa britanske ribiške ladje ne priznavajo razširitve teritorialnih voda na 50 milj in še naprej lovijo na tem področju - vendar pa pod zaščito britanskih vojnih ladij. Ta teden je prišlo do prvega resnejšega incidenta, ko je neka islandska vojna ladja streljala na britansko ribiško ladjo in jo hudo poškodovala. Islandija terja tudi posredovanje NATO in Varnostnega sveta Združenih narodov . .. Velika zmeda zaradi dobrih rib ...
Medtem ko odmevajo na severnem morju streli zaradi rib, pa je znameniti ameriški kardiolog prof. Michael de Bakey iz Houstona te dni v Moskvi prejel visoko priznanje: izbrali so ga za inozemskega člana Akademije medicinskih ved Sovjetske zveze. Ob tej priložnosti je za sovjetski časopis Trud izjavil, da bo med svojim bivanjem v Moskvi pripravil tudi sovjet sko-am er iški program raziskovanj na področju kardiovaskularnih obolenj... Tudi medicina ne pozna političnih pregrad. ..
Novica, ki je prišla iz Clevelanda, je tudi po svoje v zvezi z medicino, čeprav ne bi mogli trditi, da je ravno znanstveno pobarvana. V clevelandskem živalskem vrtu je namreč prišla na svet prva pritlikava mula na svetu! Razen veterinarjev je njeno rojstvo še posebej razveselilo številne otroke, ki dan za dnem občudujejo komaj 25 kg težko in približno 70 cm visoko pritlikavo mulo z imenom Lenny. Mati je argentinska pritlikava kobila, oče pa pritlikavi osel iz Sardinije... Mednarodni rodovnik ameriške mule...
V raznih organih zdaj živo razpravljajo o letošnjih gospodarskih tokovih. Dosežene pozitivne rezultate, med katere lahko štejemo velike devizne rezerve, večjo usklajenost med ponudbo in povpraševanjem in dosežke pri odpravljanju nelikvidnosti spremlja vrsto neugodnih pojavov. Ti so: skromnejša rast proizvodnje kot smo predvideli, usihanje gospodarjih investicij, hitro naraščanje cen in življenjskih stroškov, skromen napredek realnih osebnih dohodkov in predvsem nadaljnja slabitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva.
Dejstvo je, da se moramo temeljito zamisliti nad neštetimi neugodnimi pojavi. Prav nič resnosti ne olajšuje ugotovitev, da so v Sloveniji posamezni dosežki ugodnejši kot v državnem merilu — na primer rast proizvodnje. Smo del enotnega jugoslovanskega tržišča in od celovitih rezultatov tega trga, katerega delovanje so zmedli številni administrativni posegi, je odvisen naš celotni razvoj.
Menimo, da zadnje ocene znova potijujejo, da s številnimi administrativnimi ukrepi tako samoupravno razvitega gospodarstva, kot je naše, ni mogoče voditi. Treba je pohiteti s trajnejšimi potezami na osnovi medrepubliškega sporazumeva-
nja in samoupravnega dogovarjanja. Namreč, najbolj zaskrbljujoče se nam zdi dejstvo, da z vrsto intervencionističnih potez, kot je na primer zamrznitev cen, nismo niti zdaleč dosegli pričakovanih učinkov. In še bolj skrbi, da se v znatnem delu gospodarstva znova uveljavlja mnenje, da je bistveno predvsem to, kakšen položaj si v okviru sistema lahko zagotovi ali izprosi ta ali ona gospodarska veja z administrativnimi ukrepi. To pa slabi zavest delovnih kolektivov, da so predvsem od lastnih prizadevanj odvisni sadovi dela.
Zadnja konferenca jugoslovanskih komunistov je povsem določno poudarila, da gospo-
Trem ameriškim vesoljcem je uspelo popraviti poškodovan vesoljski laboratorij, tako imenovani Sky-lab, v katerem bodo po programu prebili 28 dni in medtem opravili vrsto pomembnih znanstvenih raziskav. Med drugim je včeraj dr. Joseph Kervvin kot prvi človek v vesolju odvzel kri iz človeške žile. Najprej jo je vzel sebi, potem pa še svojima kolegoma. Na sliki: takole pa sta si Charles Conrad (levo) in Paul VVeitz včeraj v vesolju več kot 400 kilometrov nad Zemljo pripravila kosilo - (Telefoto: UPI)
(Iz zadnjega PAVLIHE)
- Vidim, da ti gre kar dobro, Janez...
- Gre, hvala bogu. 2ivim od minulega dela...
- Kako, saj ti nisi nikoli nič delali
- Saj nisem rekel, da od svojega.
darska stabilizacija in napredek terjata več dela in boljše izkoriščanje dokaj sodobnih zmogljivosti, ki jih imamo. Obenem pa tudi, da je treba preiti od besed k dejanjem. Nujno je pohiteti s trajnejšimi rešitvami, ki ne bodo v tolikšni meri diskvalificirale tržnih odnosov in ki bodo omogočile sposobnim delovnim kolektivom sposobnosti tudi uveljaviti.
Marsikdo bo ob naslednji trditvi dejal, češ lahko je zdaj biti moder, vendar se nam zdi vseeno vredno povedati: Če bi v zadnjih letih, od leta 1967 naprej, bolj dosledno spoštovali smernice gospodarske reforme iz leta 1965 in bi vso ogromno energijo, porabljeno za administrativne ukrepe, usmerili predvsem v družbeno pomoč in preusmeritev tistih delovnih kolektivov, ki ne bi vzdržali strogih reformnih ukrepov, potem bi bili rezultati precej boljši. Tako pa lahko upamo, da bo novi paket gospodarskih ukrepov, ki bo v kratkem v razpravi v zvezni skupščini, prinesel nekatere trajnejše, bolj samoupravne in zato učinkovitejše možnosti za nadaljnji gospodarski razvoj.
TONE KRAŠOVEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Vprašanja DELITVE DOHODKA v temeljnih organizacijah združenega dela so te dni osrednja tema razprav v republiških predstavniških organih. Gre za nov, bolj samoupravni način urejanja te delitve — ta vprašanja (in njihova ureditev) so strnjena v zakonskem osnutku, ki ga sedaj že obravnavajo po pristojnih zborih republiške skupščine (prejšnjo sredo je o tem tekla razprava v gospodarskem zboru, ta ponedeljek so o novem zakonu izrazili mnenje delegati občin in v četrtek bo novi zakonski osnutek obravnaval tudi republiški zbor z drugimi zbori delovnih skupnosti).
V novem zakonu, ki ima resda nekoliko dolg naziv (gre za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke), so vprašanja delitve, kot že rečeno, postavljena prav na SAMOUPRAVNE TEMELJE, skladno z novimi ustavnimi določili. Če omenimo samo bistvo: poslej se bodo o delitvi MEDSEBOJNO DOGOVARJALE temeljne organizacije združenega dela — bodisi na področju enakih ali pa sorodnih dejavnosti. Torej s tem odpravljamo dosedanjo prakso, ki je temeljila na družbenih dogovorih in se šele potem prenašala na določne samoupravne sporazume, saj postajajo neposredni udeleženci teh sporazumov delavci v TOZD.
Seveda se tudi po novem načinu delavci v TOZD ne bodo smeli pri delitvi dohodka ozirati samo na lastne ZELJE IN KORISTI, temveč'bodo morali upoštevati (kot določa novi zakon) splošna merila glede delitve družbenega proizvoda, predvidena v vsakoletnem DRUŽBENEM NAČRTU republike.
Povejmo še, da bo po novem zakonu predvideno dogovarjanje glede delitve tudi po območjih — denimo za območje ene ali več občin — kar naj bi pomagalo izravnati SOCIALNE RAZLIKE teh območij, hkrati pa naj bi delavcem in njihovim družinam zagotovilo ustrezno socialno varnost. Poslej bomo torej imeli glede delitve dohodka tako
imenovane SAMOUPRAVNE SPORAZUME
po branžah in pa regionalne sporazume.
Gospodarski zbor republiške skupščine je takšno novo zakonsko zasnovo dogovarjanja glede delitve dohodka delovnih organizacij docela podprl. Pritrdili so ji tudi delegati občin — z umestno pripombo, da bi kazalo o tako pomembnem sistemskem zakonu sprožiti tudi JAVNO RAZPRAVO med prizadetimi, se pravi med delavci TOZD, saj bodo le-ti neposredno odločali v samoupravnem sporazumevanju, pa je tudi prav, če že sedaj lahko povedo svoje ob zakonskem osnutku.
Samoupravna delitev dohodka
Prejšnji četrtek je bila v Beogradu seja predsedstva ZKJ - obravnavali in sprejeli so predlagani osnutek IZHODIŠČ za bližnji X. kongres ZKJ. Predsednik odbora za pripravo tokratnega kongresa naše partije Veljko Vlahovič je na seji predsedstva poudaril, da prihajamo pred X. kongres ne samo z jasnimi pogledi na naš NADALJNJI družbeni razvoj, marveč tudi z otipljivimi REZULTATI iz dosedanje dejavnosti. Odbor za pripravo kongresa meni, je dejal Vlahovič, da programa ZKJ ni potrebno spreminjati, saj so se nam v minulih 15 letih v mnogočem POTRDILA izhodišča tega programa. Sedaj se predvsem pojavljajo zahteve po kritični oceni minulega obdobja, saj bomo le tako res lahko začrtali določne naloge za naprej. Na sedanjem kongresu ZKJ lahko takšne ocene zares tudi pričakujemo.
Iz zveznih virov prihajajo zelo kritična opozorila, da je denarno stanje v skupnostih ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA delavcev in kmetov precej pereče. Od 84 skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev,
kolikor jih je v državi, jih je kar 61 končalo prejšnje poslovno leto z izgubami (ki znašajo skupno blizu 470 milijonov dinarjev), in nič boljše ni stanje pri zdravstvenih skupnostih kmetov: od 120 teh skupnosti na območju vse države jih je lani kar 88 poslovalo z izgubo (vse njihove izgube znašajo nekaj čez 227 milijonov dinarjev). Doslej so te skupnosti pokrivale svoje izgube iz rezervnega sklada — letos pa bo na takšno rešitev zelo težko računati, ker so rezervni skladi skupnosti domala izčrpani. O tem so razpravljali minulo sredo v socialno-zdravstvenem zboru zvezne skupščine, kjer so posebej sklenili, da morajo skupnosti zdravstvenega zavarovanja podrobno pregledati svoje denarno stanje in se zavzeti za kar najbolj gospodarno poslovanje, da bi ohranile raven ZDRAVSTVENE ZAŠČITE ljudi.
In če to perečo problematiko omejimo samo na našo republiko, lahko navedemo npr. ugotovitev, da tudi naši skupnosti zdravstvenega zavarovanja (republiški) s temi težavami ni prizaneseno. Zato na skupščini pokojninskega zavarovanja letos sploh niso sprejeli tekočega FINANČNEGA NAČRTA, pa skupnost posluje brez njega. To pomeni, da bo konec leta odprto vprašanje, kako izplačevati pokojnine približno 190.000 slovenskim upokojencem — seveda če dotlej ne bomo našli primernih rešitev za težavni gmotni položaj, v katerem je sedaj ta naša skupnost.
V zveznem izvršnem svetu so minulo sredo obravnavali nekatera še neusklajena vprašanja, ki se nanašajo na temelje politike dolgoročnega RAZVOJA KMETIJSTVA. Ker se republike in pokrajine doslej niso sporazumele o tem, kako in kdaj naj bi prenesli del nekdanjih zveznih bančnih skladov na republike in pokrajine, je ZIS sklenil predlagati, naj to vprašanje reši (po predlagani začasni rešitvi) predsedstvo SFRJ. Pogla vitno pri tem je, kdaj naj bi ta sredstva pre nesli na republike in pokrajine; sedanji pred log je, naj bi bilo to v sedmih letih.
tedenski zunanjepolitični pregled
Včeraj je dopotoval na uradni obisk iranski šah Reza Pahlavi s' soprogo Farah Pahlavi. Miloš Minić, podpredsednik zveznega izvršnega sveta in državni sekretar za zunanje zadeve se v Parizu pogovarja s svojim kolegom Michelom Jobertom. Tema, za nas vsekakor najpomembnejšima dogodkoma, bomo v današnji rubriki pridružili še upor grškega rušilca. Podrobnosti:
OBISK IZ IRANA: Na sur-činskem letališču pri Beogradu je včeraj dopoldne predsednik SFRJ Josip Broz Tito prijateljsko pozdravil iranskega šaha Rezo Pahlavija in njegovo soprogo Farah Pahlavi, ki bosta med svojim uradnim obiskom v Jugoslaviji dva dni tudi v Sloveniji. To je že četrto srečanje predsednika Tita z iranskim cesarjem in zgovorno priča o več kot zgolj normalno dobrih odnosih med obema državama. Šah je prvič prišel v Jugoslavijo pred sedmimi leti, predsednik Tito pa je bil na uradnem obisku v Iranu leta 1958. V Iranu je bil predsednik Tito tudi leta 1971 na proslavi dva tisoč petstote obletnice iranskega cesarstva.
Jugoslavija in Iran dobro sodelujeta na političnem in ekonomskem področju, pri čemer velja za slednje (tako kot, žal, za številne druge podobne primere), da odnosi zaostajajo za prvimi
Iran se je v zadnjem desetletju (predvsem po zaslugi bogatih naftnih vrelcev) izredno hitro prebil med razvitejši del azijskih držav. Možnosti za tesnejše ekonomsko sodelovanje med Jugoslavijo in Iranom so komajda izkoriščene in tu bo za strokovnjake ene in druge države obilo priložnosti, ko se bosta delegaciji dveh držav te dni pogovarjali o tem kako izboljšati sodelovanje.
MINIĆ V PARIZU: podpredsednik zveznega izvršnega sveta in državni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minx bo danes končal dvodnevni uradni obisk v Parizu. V trenutku, ko to poročamo, sicer skupnega sporočila o razgovorih še niso objavili, vendar pa je mogoče na osnovi novic, ki so prišle iz Pariza, zaokrožiti oceno obiska v naslednjo ugotovitev: bil je koristen in je potrdil željo in pripravljenost obeh držav, da že sedaj dobro sodelovanje razvijata še naprej.
Politični del razgovorov pomeni razen tega tudi prispevek obeh držav k splošnemu procesu popuščanja in približevanja na mednarodni sceni, kar velja še posebej za Evropo. Tu sta obe delegaciji dosegli precejšnjo stopnjo soglasja o nekaterih pomembnih vprašanjih, o katerih sicer razpravljajo tudi na pripravljalnem sestanku za sklic evropske konference o varnosti in sodelovanju v Helsinkih. Francija je tudi to pot iz-
pričala veliko zanimanje za politiko neuvrščenosti, kar je komaj tri mesece pred začetkom sestanka na vrhu v Alžiru še toliko bolj pomembno.
Strokovnjaki obeh delegacij so v Parizu razen tega poi&ali tudi nekatere konkretne oblike še boljšega ekonomskega sodelovanja med obema državapia,
Obisk iz Irana
ki daleč zaostaja za možnostmi in potrebami obeh strani.
UPOR: na grškem rušilcu V los je izbruhnil upor. Ladja je zaplula v italijansko pristanišče Fiumicion, kjer so italijanske oblasti delu posadke ne preveč rade dale politični azil. Videti je, da afera ne bo vplivala na odnose med Grčijo in Italijo, vendar pa po svoje zgovorno dokazuje o nezadovoljstvu, ki ga čutijo v Grčiji zaradi vladavine polkovnikov.
TELEGRAMI
BERN - Švicarska vlada je sporočila, da ima namen omejiti priliv tujih delavcev v Švico, ki jih je zdaj že milijon ob šestih milijonih Švicarjev. Vlada bo odslej letno potrdila le 10.000 dovoljenj za delo 'tujim delavcem, medtem ko so jih doslej izdajali dvakrat toliko.
NUERNBERG - Predsednik britanske vlade Edward Heath je bil na dvodnevnem zasebnem obisku na Bavarskem, kjer se je srečal tudi z zahodnonemškim kanclerjem Willy-jem Brandtom.
HOUSTON - V ponedeljek so prvič v vesolju preizkusili na človeku odvzem krvi. Vesoljec dr. Joseph Kerwin je najprej vzel kri sebi, nato pa še drugima dvema vesoljcema in tako začel eksperiment, ki bo izrednega pomena za medicinske preiskave. Odvzem krvi ni imel nikakršnih posledic.
ATENE - Obrambno ministrstvo je sporočilo, da je bilo v zaroto, katere namen je bil strmoglaviti grško vlado, zapletenih 35 upokojenih in aktivnih mornariških častnikov. S tem sporočilom želi ministrstvo demantirati govorice, da je pri mornariški vstaji sodelovalo več sto. častnikov.
HELSINKI - Sedem držav pripravlja konferenco o onesnaženju Baltiškega morja, ki se bo začela v ponedeljek. Strokovnjaki iz Sovjetske zveze, Poljske, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Danske, Švedske in Finske bodo razpravljali o tem, kako naj bi preprečili zastrupljanje Baltiškega morja.
BUENOS AIRES — Nova argentinska vlada Hectorja Campore je uradno priznala kubansko vlado premiera Castra. Predsednika sta skupaj objavila vest o ponovni navezavi diplomatskih stikov, ki sta jih državi opustih pred enajstimi leti.
NEAPELJ - Predstavnik severnoatlantskega pakta v Neaplju je sporočil, da bodo od 5. do 15. junija letos v Sredozemlju pomorsko-letal-ski manevri sil NATO pakta.
Nemoč uredniških ukrepov
Administrativni ukrepi - slabo nadomestilo za samoupravo - Zelo resni neugodni pojavi
Vir denarja - tudi za naša podjetja
Sejmišča
Kmetijski nasveti
morda kdo očital.
Največ tujega kapitala bomo na ta način dobili z Zahoda, saj so doslej sklenjene pogodbe z 19 partnerji iz Italije, 17 iz Zahodne Nemčije itd. in samo s go enim iz Vzhodne Nemčije in Češkoslovaške. Največji delež tujega kapitala se bo zaenkrat stekel v Slovenijo, ki ima sklenjenih 31 pogodb, žal pa v obsežnem spisku, ki ga objavlja Gospodarski vestnik, ni imenovano niti eno podjetje iz Dolenjske, čeprav je znano, ‘da nekaj naših podjetij (ki jim sicer primanjkuje investicijskega denarja) zelo dobro sodeluje s tujino.
Povečali bi lahke tudi sicer tako nizko porabo mesa pri nas.
Prirejo mesa bi še zelo povečali, če bi travnatemu svetu in pridelovanju krme posvetili več skrbi. Tisoči ton umetnih gnojil ostajajo v skladiščih ali gredo v izvoz, travniki in pašniki pa so slabo pognojeni. Pod nož gre množica mladih živali, ki bi jih lahko spitali, če bi imeli dovolj živinske krme in če bi nekaj večje cene mesa tudi na notranjem trgu spodbudile rejo.
Zahteva, da se je treba bolj nasloniti na doma pridelano živinsko krmo, dobiva novo potrditev. Sodijo, da manjka letos v Jugoslaviji milijon ton življenske krme: Krmo kupovati v tujini, potem pa za tujino pitati (in s tem opravljati najbolj umazano delo) ni posebno donosno. Zlasti, če je tako kot letos, ko so cene krme poskočile: koruzi za eno tretjino, soji za več kot sto odstotkov, ribji moki pa še bolj.
M. L.
Ponovimo naj še, da bodo nadvse strogo nadzorovali radioaktivne snovi, da ne bodo okužile vode. Poskrbeli bodo za tako odlaganje radioaktivnih odpadkov, ki ne bo nevarno.
Iz Laboda — največjega izdelovalca srajc v naši državi
Toplota Save
Živinoreja bi lahko dajala še mnogo več
Teleta pod nož
Dobesedno mastne denarce bi lahko ob sedanjem pomanjkanju mesa na svetovnem trgu zaslužili z izvozom mesa in živine. Resnici na ljubo: ob kritikah na račun naraščajočega uvoza hrane je treba tudi povedati, da zadnjih pet let stalno narašča naš izvoz mesa, ki daje zdaj že kar 12 odstotkov vsega jugoslovanskega izvoza. Živinoreja je zdaj postala celo najmočnejša izvozna panoga v naši deželi in lahko si mislimo, koliko bi z njo zaslužili, če bi izkoristili možnosti, ki jih imamo.
Osemindvajset stopinj, to bo najvišja temperatura, ki jo bo Sava smela imeti potem, ko bo v Krškem začela delati jedrska elektrarna. Tako temeljno zahtevo sta postavila investitorjem elektrarne pristojna sekretariata, slovenski in hrvaški, izračunana pa je na osnovi dolgoletnih opazovanj toplote te reke.
Graditev atomske centrale, ki bo spuščala v Savo tisto vodo, ki bo oblivala atomski reaktor, izparevala, gnala turbino in se utekočinjala, je vznemirila ljudi. Med drugim tudi zato, ker se bo Sava delno segrela. Z določitvijo zahteve glede toplote in pretoka vode v strugi Save je odpravljen še ta strah.
Zgornja meja temperature Save seve ne pomeni, da bo voda vedno tako topla. Zaradi centrale se bo Sava smela segreti največ za dve stopinji Celzija, če bi se imela več, bo morala centrala svojo vodo posebej hladiti in imeti v ta namen tudi primerne naprave. Investitor bo moral poskrbeti tudi za to, da ne bo segrela talne vode, ki bo smela imeti največ 15 stopinj.
Labodja krila
Te dni se bo steklo prilagojevalno obdobje za dokončno, s samoupravnim sporazumom utrjeno pripojitev ptujske Delte k novomeškemu Labodu, ki bo tako postal največji jugoslovanski izdelovalec srajc, saj jih bo vsak dan dal na trg kar 15.000, še večje načrte pa ima za vnaprej.
Zanimivi so rezultati, ki jih v obdobju prilagojevanja, ali bolje rečeno sanacije, dosega ptujska Delta. Isto število ljudi izdela zdaj mnogo več srajc; predvideno je, da bo dnevna proizvodnja znašala eno tretjino vse, torej 5.000 srajc.
Labod pa ne žeh biti samo največji, temveč tudi najboljši. Že sedaj lahko kupci kupijo več sto različnih srajc, narejenih na osnovi 16 modelov. Kot je že znano, je tovarna kupila licenco od francoskega modnega oblikovalca Diorja, razvila pa je tudi lasten model visokokvalitetne srajce, ki bo zadovoljila tudi najstro-žje zaltfeve in seveda najgloblje žepe. S svojimi najboljšimi izdelki želi poseči med tuje konkurente in pri tem računa na uspeh.
- Odtok, ki bi potreboval dober Hiter!
(Karikatura: Marian Bregar)
rreano ji’ zapisatt
Odkar so prišli na svetlo nekateri podatki o gospodarjenju v letošnjem stabilizacijskem letu, minevajo mnogi razgovori in sestanki v znamenju zaskrbljenosti. Cene bodo zdaj zdaj utrgale uzdo in izkoristile za letos predvideno povečanje. Samo v aprilu so se povečale za poltretji odstotek. Administrativne omejitve so se izkazale za neučinkovite in nespodbudne. Življenjska raven se je v prvem četrtletju poslabšala za 11 odstotkov v primerjavi z lanskim istim obdobjem (ugotovitev komisije predsedstva ZKJ). Napovedujejo, da bodo letos stvarni prejemki zaposlenih celo manjši kot leta 1970.
Take težnje niso stabilizacijske in ne popravljajo starih „grehov." Ne moremo napredovati, če delovne storilnosti in gospodarske učinkovitosti ne povečamo, če je rast produktivnosti tako skromna, kot je bila lani, in če ima težnjo po upadanju. Gospodarstvo se ne more opomoči in modernizirati, če so se dajatve v sklade in proračune v enem letu pove« čale za nič manj kot 34 od-
Plačujemo
stotkov. Resda je nujno več vlagati v družbeni standard, toda povečanje je vseeno preveliko, pa tudi nesmotrno se marsikje uporablja tako zbran denar, ki ga gospodarstvo vračuna v stroške in cene. Zakaj se kljub drugačnim političnim stališčem negospodarske investicije v zadnjih petih letih stalno večajo hitreje od gospodarskih?
Vse to nas udarja po žepih Na srečo so se v bližnji preteklosti manjši zaslužki povečevali bolj kot večji, tako da za mnoge življenje ni težje, kot bi sicer lahko bilo. Kljub temu pa smo lahko vsi skupaj resno zaskrbljeni nad težnjami, ki so navzkriž s stabilizacijo in ki podirajo tudi tisto, kar je z muko že doseženo. Odgovornost odgovornih je v resnici na tehtnici, če hočejo upravičiti zaupanje med ljudmi, ki bledi, ker gre mnogim slabše, kot jim je že šlo.
M. LEGAN
Hrane zmanjkuje
Naslednje desetletje bo, kot kaže več znakov, desetletje resnega pomanjkanja hrane v svetu, opozarja profesor ekonomike na kmetijski fakulteti v Aberdeenu. Ugotavlja, da je v kmetijstvu nastopil čas počasnejšega tehnološkega napredka in da se donosi žit v razvitih deželah zdaj povečujejo počasneje, kot so se v prejšnjem desetletju. Po njegovem je „zelena revolucija44 dosegla, kar je mogla. Kot poroča „Ekonomska politika", je tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov dr. Kurt Waldheim ocenil sedanje razmere glede hrane kot zelo resne ter pozval k mednarodni akciji, v kateri naj bi pridelali večje zaloge živeža.
Do občinskega tekmovanja pionirjev-zgodovinar-jev v Sevnici o kmečkih puntih v sredo, 23. maja, je pobudo posavskih društev prijateljev mladine za takšna tekmovanja sprejelo že 78 pionirskih odredov iz vse Slovenije. Na sliki predsednica DPM Krško Rezika Pirc izroča najboljšim plakete. (Foto: Železnik)
Minuli petek so v galeriji na sevniškem gradu odprli razstavo ikon in akvarelov makedonskega slikarja Goce Kalajdžiskega, sicer likovnega pedagoga na Planini pri Sevnici. Na sliki l brigadirji akcije KOZJANSKO 73 si ogledujejo razstavo. (Foto: Železnik)
ZA NAGRADO V BENETKE — Po mnogih uspelih nastopih se je odpeljal prejšnji teden mladinski pevski zbor z Mirne na izlet v Benetke. Spotoma so se mladi pevci ustavili še v Doberdobu in v Trstu. Na sliki: mladi mirenski šolarji na Markovem trgu. (Foto: Zdravko Kramar).
V	tekmovanju za plaketo Matije Gubca so učenci OŠ „Katja Rupena“ organizirali pohod po poti kmečkih upornikov. Obiskali so 12 postojank tja do Planine pri Sevnici, Bistrice ob Sotli in Kumrovca. Spotoma so se ustavili tudi v Posavskem muzeju v Brežicah (Na sliki). (Foto: Bojan Kovač)
Povečano zanimanje tujih tvrdk za skupna vlaganja v jugoslovansko gospodarstvo, ki je opazno predvsem v zadnjih dveh letih, kaže, da so razpršeni nekateri dvomi in strah tujcev, da bi izgubili ali slabo naložili svoj kapital. Zelo važno je gotovo določilo v 22. ustavnem do-
Kosec koso	brusi...	\
Čas košnje travnikov je in spet lahko ponavljamo staro ugoto- £ vitev, da se večina naših kmetovalcev še ne zaveda, kakšnega £ pomena je to delo opraviti pravočasno in koliko izgubijo, ker s g košnjo odlašajo ter se raje ravnajo po svetnikih kot po dosežkih £ kmetijske znanosti in prakse.	g
Poglejmo samo ugotovitve sodelavcev ljubljanskega Kmetij- £ skega inštituta, ki so na naših tleh preizkusili, kako vplivata čas £ in število košenj na pridelek. Dokazali so, da gnojenje travnikov ^ z dušičnimi gnojili povečuje možnost za bolj zgodnjo košnjo in £ da je dvokosne travnike mogoče spremeniti v trikosne. S tem se ^ poveča pridelek, zlasti pa kakovost krme.	,
Vnovič naj zabičamo, da je treba travo kositi v času od sredi- g ne latanja do začetka cvetenja, takrat ima največ škrobnih enot J in prebavljivih beljakovin. Ta čas nastopi pri nas proti koncu g maja, ko je trava stara nekaj manj od dveh mesecev. To pomeni, £ da je treba kositi zdaj, če to le vreme dopušča.	£
Kositi enkrat več, trikrat namesto dvakrat, ob sedanji oprem- ^ ljenosti s kmetijskimi stroji, ko ima samo ožja Dolenjska že £ blizu 3.000 motornih kosilnic in nad 700 traktorjev, ne more 4 biti posebna težava. Zato so odveč pomisleki zoper spremembo, £ ki prinaša kmetu samo korist.
Nadaljnje velike možnosti za pridelovanje boljše krme ponu- £ iajo boljši načini spravila. Sušenje na tleh povzroča prevelike g izgube (računajo jih na 50 do 80 odstotkov), da bi sijih lahko ^ privoščili v večjem obsegu. Kolikor je le mogoče, je zato treba * izkoristiti in uporabiti nove načine spravila, od sušenja na stožju 4 do prevetrovanja uvele krme v za to posebej urejenih prostorih. £ Slednje se vse bolj uveljavlja tudi pri nas, podobno pa je tudi s g siliranjem, ki omogoča še manjše	izgube	in	še	mnogo	večjo	£
prirejo živine na hektar.	.	£
Inž.	M.	L.	J
ČRNE GRADNJE NA PIKI
Črne gradnje so bile tudi v Suhi krajini pod drobnogledom. Komisija je imela težko delo, saj je nekaj od teh gradenj starih tudi 8 let in več. Precej od teh je v spomeniškovarst-venem pasu. Pri nekaterih je problematična oblika in velikost gradnje, ki ni prilagojena staremu naselju, v več krajih pa je tudi oporečna kvali- " teta gradnje.
M. S.
NOVO MESTO - Naval kupcev je začel popuščati, zato so bili pujski na ponedeljkovem sejmu znatno cenejši kot sicer. Naprodaj je bilo 621 prašičev, od tega 533 starih do 3 mesece. Pujski so bili po 320 do 420 dinarjev, nad 3 mesece stari prašiči pa po 430 do 650 dinarjev.
1} BREŽICE - Na sobotni sejem so rejci pripeljali zelo veliko prašičev — kar 731 po številu. Sklenjenih je bilo mnogo kupčij, saj je lastnika menjalo 599 Živah. Do 3 mesece stari pujski so veljali do 25 dinarjev, starejši pa do 14 din za kilogram žive teže.
Bolje nrvažatr kapital kot „izva-žati“ delavce
polnuu, ki jamči tujcem, da se njihove pravice, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb, nikakor ne morejo zmanjšati, niti z zakonom.
Sodelovanje tujega kapitala je za Jugoslavijo, ki hoče s pospešenim tempom dohiteti bolj razvite, velikega pomena. Sklenjenih je že 79 pogodb, ki predvidevajo skupno nad 10 milijard novih dinarjev naložb, k čemur bodo tuji vlagatelji prispevali blizu 2 milijardi. Ta delež tudi pomeni, da si tujci v naših podjetjih ne bodo mogli zagotoviti odločujočega vpliva, kar bi
Krka se..
(Nadaljevanje s 1. str.)
Jez pri nekdanjem Seidlovem mlinu v Novem mestu je v kritičnem stanju. Ima veliko odprtino, skozi katero odteka voda, gladina reke nad njim pa je približno poldrugi meter pod najnižjo gladino. Novomeški kanali so že približno en meter nad vodno gladino. Iz njih se širi smrad in nič čudnega ne bi bilo, če bi se v Novem mestu pojavile nalezljive bolezni. Zaradi tega so prizadeti ribji živelj, vodna flora in favna. Zaradi povečanih odplak tovarne NOVOTEKS, splošne bolnišnice in velikih količin fekalij ter nizke gladine lahko pričakujemo množičen pogin rib z vsemi posledicami. Enako slab je jez pri nekdanji Seidlovi žagi, zato se bodo prav kmalu pojavili enaki problemi pri spodnjem toku Krke.
Že 28. julija 1971 smo naslovili na občinsko skupščino odprto pismo zaradi vse večjih industrijskih odplak. Vsekakor pozdravljamo gradnjo čistilnih naprav, ki bo vsaj delno rešila te probleme, vendar pa ugotavljamo, da je trenutno stanje nevzdržno. Zelena Krka se s povečanjem temperature zraka in vode spreminja v rjav odtočni kanal. Tako stanje se pojavlja v blažji obliki že pri Novem mestu, vse močnejše pa je v dolnjem toku Krke.
Ribičem, ki z lastnimi sredstvi skrbimo za obogatitev vode in ki varujemo ribji živelj, ni vseeno, kakšna je Krka. Vanjo smo v zadnjih 5 letih vložili za 1,7 milijona novih dinarjev različnih vrst rib. To je veliko denarja, zbranega iz naših žepov, in že zaradi tega ter zaradi ljubezni do naše reke na moremo in ne smemo dovoliti, da bi Krka propadla.
Iz naštetih razlogov Ribiška družina Novo mesto zato znova zahteva od novomeške občinske skupščine, naj še enkrat pretehta zahtevek iz odprtega pisarn z dne 28. julija 1971 in naj manj odgovori. Ribiška družina do danes odgovora namreč še ni prejela. Nadalje zahtevamo, naj občinska skupščina določi vzdrževalca navedenih jezov na Krki ter trajno zagotovi primemo vzdrževanje jezov od Rumanje vasi navzdol. Ribiška družina tudi zahteva, da sodeluje pri urejanju navedenih problemov in da je o njih tudi obveščena.
RIBIŠKA DRUŽINA NOVO MESTO Predsednik: Franci Furlan
KOČEVJE - Jutri bodo v Likovnem salonu odprli razstavo „Evropski umetniki na znam-kah“. Razstavlja Boštjan Fabjan iz Kočevja.
VIŠNJA GORA - O prostorskem načrtovanju v Sloveniji in o oceni političnega in gospodarskega položaja na območju medobčinskega sveta ZK Ljubljana bodo razpravljali jutri na seji tega sveta v Višnji gori.
KRŠKO - V sindikalni dvorani tovarne papirja je bila včeraj razširjena seja plenuma občinskega sindikalnega sveta. Beseda je tekla o bodočih organizacijskih oblikah sindikata v občini in republiki.
KOČEVJE - V soboto pride na obisk okoli 60 slovenskih mladincev in mladink s Tržaškega. Zvečer bo srečanje tržaške in kočevske mladine. Mladi rojaki iz zamejstva si bodo ogledah Turjak, Kočevje, Bazo 20 in še nekatere kraje na Dolenjskem.
NOVO MESTO - V ponedeljek zvečer so tu gostovali tržaški gledališčniki s komedijo „Kadar se ženski jezik zasuče“. Goste iz Trsta je občinstvo lepo sprejelo.
*
Dan mladosti so Mikulan)
garniziji „Milan Majcen“ v Bršlinu počastili s športnimi tekmovanji. (Foto:
Vojaki za dan mladosti
Več kot 200 vojakov na športnih igriščih
Več kot 200 vojakov iz petih ekip se je na športnih igriščih kasarne „Milan Majcen" v Bršlinu borilo v atletiki, rokometu, odbojki, vojaškem mnogoboju in streljanju. Najuspešnejša je bila ekipa Sutjeske, ki je zmagala v mnogoboju in odbojki ter v atletiki. Najboljše je bilo tekmovanje v rokometu, kjer je Sutjeska v polfinalu izgubila s Črnomljem, potem pa je močno premagala večnega nasprotnika - Borca s 24:9. Zmagal je Partizan. V strelja-
BOJALKOHOLU V BREŽICAH
Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji v Brežicah je včeraj skupaj z občinskim odborom Rdečega križa sklical razgovor o posledicah alkoholizma. Uvodne misli je povedal dr. Janez Rugelj, predstojnik oddelka za zdravljenje alkoholikov v Škofljici pri Ljubljani. Sledila je razprava o ukrepih za preprečevanje tega zla v občini in za ustanovitev kluba zdravljenih alkoholikov v Brežicah. Na razgovor so povabili tudi ravnatelje osnovnih šol in direktorje delovnih organizacij.
JUGOSLOVANI TRETJI
Bojan Malus, učenec 7. razreda osnovne 6ole v Krškem, je zadovoljen. Na mednarodnem prometnem tekmovanju v Tunisu je jugoslovanska ekipa osvojila tretje mesto. Prvi so bili Tunizijci, drugi pa Francozi.
PYGMALION
V	KOSTANJEVICI
18. dolenjski kulturni festival vabi občinstvo v soboto zvečer na predstavo ljubljanske drame v Kostanjevici. Tokrat bodo igralci osrednjega slovenskega gledališča uprizorili svetovno znano delo angleškega dramatika in Nobelovega nagrajenca Bernarda Showa „Pygmalion“.
nju z vojaško puško in pištolo, kjer sta bila najboljša vojak Ivan Klak in major Franc Tominšek, so bili trije strelci Sutjeske diskvalificirani.
V	najbolj naporni disciplini, vojaškem mnogoboju, je zmagal Ivan Vučina, ki je v kompletni uniformi skočil 4,55 v daljavo, pretekel 2000 metrov v času 6.48,2, premagal zapreke v 1.33,6, se povzpel po vrvi v 9,6 sekunde in zbral v metanju bombe 55 točk.
Najboljši športniki bodo zastopali novomeško garnizijo na naslednjih tekmovanjih, katerih vrhunec bo julija v Nikšiču.
V. SUČIČ
LISCA: DELOVNA AKCIJA ZA VLEČNICO
Minulo soboto so člani smučarskega kluba pri Planinskem društvu Lisca izvedli delovno akcijo čiščenja zemljišča za novo smučarsko vlečnico na Lisci. Akcija je zelo uspela, mladinci so odstranili vse štore in izkopali jame za drogove vlečnico. Podobne akcije bodo to poletje še nadaljevali.
STARI TRG PRAZNUJE
V	nedeljo bodo praznovali prebivalci Starega trga. V spomin na partizanski napad na fašistično postojanko pred 31 leti slavijo krajevni praznik. Za to priložnost bodo v Sterem trgu pripravili slovesen program, na katerem bo nastopila domača folklorna skupina, kot gostje pa bodo prišli tudi gojenci glasbene šole iz Črnomlja. Prireditev se bo začela ob 11. uri.
R. K.
Sodražica, nova Doni* lova hala
V	okviru proslav ob letošnjem krajevnem prazniku so v nedeljo, 27. maja, v Sodražici odprli novo proizvodno dvorano obrata DONIT. Nekdanja sodraška „Pletilnica žičnih in plastičnih mrež“ se je pred dobrima dvema letoma združila s podjetjem DONIT Medvode in postala njegov obrat. V tem kratkem obdobju po združitvi pa je Sodražica že dobila novo, veliko proizvodno dvorano, ki ni pomembna le zaradi občutnega porasta proizvodnje, ampak predvsem tudi zaradi zaposlovanje domačih ljudi, ki jim ne bo treba več za kruhom v druge kraje v domovini in tujini.
V Kočevju spustili zastor
XVI. srečanje gledaliških skupin je končano -Na skupščini združenja: popestriti revijo
Z jeseniško uprizoritvijo „Snahe“ D. H. Lavvrencea se je v Kočevju končalo XVI. srečanje gledaliških skupin Slovenije. Od ponedeljka do sobote se je na odru v Šeškovem domu zvrstilo šest predstav šestih skupin, med katerimi tudi tokrat ni bilo nobene z našega območja.
Na skupščini Združenja gledanjih, skupin Slovenije, ki so jo opra-
Srečanje slepih v Ljutomeru
Zveza slepih Slovenije omogoča svojim članom primemo življenje, v katerem miloščina drugih ne ponižuje človekovega dostojanstva. V Sloveniji je nad 1800 slepih, novomeška organizacija pa združuje 116 slepih iz območja občin Sevnica, Krško, Brežice, Trebnje, Črnomelj, Metlika in Novo mesto. Tudi njeni člani bodo v nedeljo počastili 25-letnico ustanovitve prve podružnice slepih v Ljutomeru, kjer bo I. tabor slepih Slovenije.
Srečanje pripravlja Zveza slepih Slovenije, pokroviteljski odbor pa vodi članica federacije tov. Lidija Šentjurc. Računajo, da se bo tokrat zbralo na proslavi v Ljutomeru kakih tisoč članov organizacije iz vseh slovenskih pokrajin. Pripravljajo za-
nimiv spored srečanja, ki ga bodo izvajali predvsem slepi sami: šahovsko srečanje slepih, nastop slepih športnikov v raznih atletskih zvrsteh mnogoboja in priljubljeno igro za slepe z zvenečo žogo. Po športnem in kulturnem programu bo zabava, na kateri bodo igrali trije ansambli, ki jih vodijo slepi glasbeniki.
Iz Novega mesta bodo udeleženci I. tabora slepih odpotovali s spremljevalci in prijatelji v dveh avtobusih. Eden bo šel skozi Krško in Brežice, drugi pa skozi Trebnje in Sevnico, tako da bodo omogočili izlet kar naj večjemu številu članov. Organizaciji so pomagali pri kritju stroškov za izlet razen občinskega sindikalnega sveta še IMV, tovarna zdravil KRKA in še nekatera podjetja.
S
V nedeljo dopoldne so si v Brežicah privoščili dve uri cvetnega razkošja. Skozi mesto je krenil dolg, pisan cvetlični sprevod. V njem so sodelovali šolarji iz mesta in okoliških krajev, mladina, delovne organizacije, člani hortikulturnega društva in celo turisti iz Mokric na konjih. Igrala je pihalna godba iz Kapel. Med številnimi gledalci je bilo tudi sto Varaždincev, ki so vrnili obisk brežiškemu društvu AMD. S to prireditvijo je hortikulturno društvo zaključilo tridnevno cvetlično razstavo, ki je tudi tokrat vzbudila veliko zanimanja. (Foto: J. Teppey)
vili zadnji dan srečanja v soboto, so med drugim poudarili, da bodo naslednjo revijo pripravili po nekoliko popravljenih merilih: na zaključni prireditvi naj bi videli skupine z večjega števila območij ter tudi najboljšo lutkarsko, uprizoritev in najboljšo prireditev z „Naše besede“’ Predsednik združenja Janez Karlin iz Maribora je poudaril, da šteje ta organizacija zdaj že 219 skupin, od tega 140 gledaliških. Veliko skupin se je v združenje včlanilo prav letos, ko so zaživele številne mladinske in lutkovne skupine. Strokovni sodelavec Marjan Belina je poudaril, da poskuša združenje doseči predvsem to, da skupine ne bi nastopale zgolj zaradi javnega priznanja, ampak za občinstvo.
Ivo Tavčar, predsednik Zveze kul-tumo-prosvetnih organizacij Slovenije, je menil, naj bi združenje z večjo skrbjo spremljalo tudi klube, ki rastejo preveč divje in včasih tudi zasebniško. Skupščino so končali z željo, da bi vsaj v vseh večjih slovenskih središčih zrasla amaterska gledališča, kjer njy bi delali poklicni režiserji.	I.	Z.
OBRENOVČANI POVABILI TREBANJCE
Mladi iz Obrenovca v Srbiji s to občino je trebanjska pobratena - so za dan mladosti povabili predstavnike mladih iz Trebnjega na svoje prireditve v Obrenovcu Iz Trebnjega so odpotovali štirje predstavniki. Obrenovčani so jim omogočili tudi ogled slavnosti ob sprejemu Titove štafete na stadionu JLA v Beogradu.
BREŽICE: HVALA VAM ZA VSE!
Na slavnostni seji predsedstva občinske koference Zveze mladine v Brežicah so 25. maja podelili občinska priznanja za delo z mladino: Matija Marinšek si pa je zaslužil z vodenjem modelarjev, Cvetka Savnik ga je .prejela za delo z lutkarji v Dobovi, Meta Petrič in Mario Grgičević za delo s planinci in Anton Kramar za pomoč mladinskemu aktivu Veliki Obrež. Iz vrst mladih družbenih delavcev so dobili priznanja Tine Šoško, Elica Rovan in Olga Nikolič.
KOČEVJE: PEVSKA REVIJA
V	počastitev 81-letnice rojstva predsednika Tita in dneva mladosti je bila 24. maja v avli nove osnovne šole Kočevje revija šolskih pevskih zborov, ki so ga organizirali učitelji glasbenega pouka. Na uspeli reviji so nastopili zborček cicibanov, ki ga je vodila učenka 7. razreda Edita Junc, pionirski pevski zbor pod vodstvom glasbene učiteljice Anite Zupan in mladinski pevski zbor, ki gaje vodil glasbeni učitelj Ive Stanič. V. I.
'IMP LJUBLJANA RAZPISUJE
PROSTA UČNA MESTA!
IMP
Industrijsko montažno podjetje Ljubljana, Titova 37
\
objavlja naslednja prosta učna mesta:
ZA DELOVNE ENOTE V UUBUANI
MONTER CENTRALNE KURJAVE	30	učnih mest
VODOVODNI INSTALATER	20	učnih mest
MONTER KLIMATIČNIH NAPRAV	20	učnih mest
ELEKTROINSTALATER ZA JAKI TOK	80 učnih mest
ELEKTROINSTALATER ZA ŠIBKI TOK	3 učna mesta
KLJUČAVNIČAR	35	učnih mest
STROJNI KLJUČAVNIČAR	1	učno mesto
KOVINOSTRUGAR	6	učnih mest
KOVINOBRUSILEC	1	učno mesto
ORODJAR	1	učno mesto
REZKALEC	1	učno mesto
MODELAR	1	učno mesto
IZOLATER	3	učna mesta
TRGOVCI TEHNIŠKIH STROK	6	učnih mest
ZA DELOVNE ENOTE V MARIBORU
MONTER CENTRALNE KURJAVE	12	učnih mest
VODOVODNI INSTALATER	6	učnih mest
MONTER KLIMATIČNIH NAPRAV	12	učnih mest
ZA DELOVNO ENOTO V IDRIJI
KLJUČAVNIČAR	5	učnih mest
ZA DELOVNO ENOTO V KOPRU
MONTER CENTRALNE KURJAVE	12	učnih mest
VODOVODNI INSTALATER	5	učnih mest
MONTER KLIMATIČNIH NAPRAV	2	učni mesti
ZA LIVARNO V IVANČNI GORICI
LIVAR	6	učnih mest
STRUGAft	1	učno mesto
MODELAR	1	učno mesto
Kandidati, ki želijo postati naši vajenci, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da so dopolnili 14 let, vendar ne smejo biti starejši od 18 let,
— da bodo končali osemletko,
— dd so duševno in telesno zdravi ter sposobni za izučitev poklica, ki so si ga izbrali. Zdravstveno bodo pregledani pri našem zdravniku.
V	času učne dobe prejemajo vajenci nagrado, ki znaša za:
I. letni	500 din
II. letnik	550 din
III. letnik	600 din
Poleg redne mesečne nagrade dobijo učenci še gibljivi del nagrade, do katerega so upravičeni, če so v šoli ali pri delu dosegli:
- odličen uspeh	še 40 % od osnovne nagrade
- prav dober uspeh	še 30 % od osnovne nagrade
- dober uspeh	še 20 % od osnovne nagrade
Vajenec je udeležen tudi pri skupinski normi.
Vajencem, ki niso doma iz Ljubljane ali iz bližnje okolice in nimajo možnosti stanovati pri svojcih ali znancih v Ljubljani, preskrbi podjetje oskrbo v enem izmed internatov v Ljubljani. Razliko med polno ceno vzdrževalnine v internatu in med osnovnim delom vajenske nagrade krije v celoti podjetje.
Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu zagotavlja podjetje vsem prizadevnim učencem redno zaposlitev za nedoločen čas.
Prijave sprejemamo
- ZA DELOVNE ENOTE V LJUBLJANI IN LIVARNO V IVANČNI GORICI,
Kadrovski oddelek podjetja, Ljubljana, Titova 37
- ZA DELOVNO ENOTO V MARIBORU:
IMP — obrat Maribor, Maribor, Gregorčičeva 17
- ZA DELOVNO ENOTO V KOPRU:
IMP — obrat Koper, Koper, Ul. 15. maja št. 4
- ZA DELOVNO ENOTO V IDRIJI:
IMP — Tovarna Idrija, Idrija, Vojkova 4
PROSTA DELOVNA MESTA!
Komisija za sprejem in odpoved delavcev pri Kmetijski zadrugi Trebnje
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. POSLOVODJA ZA TRGOVINO Z REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM V DOBRNIČU S 3-LETNO PRAKSO V STROKI;
2. DVA EKONOMSKA TEHNIKA ZA DELO V KNJIGO VODSTVU S 3-LETNO PRAKSO;
3. DVA VAJENCA (MOŠKA) ZA TRGOVINO Z REPRO DUKCIJSKIM MATERIALOM IN ŽELEZNINO.
Pismene prijave sprejemamo na upravi Kmetijske zadruge Trebnje do 15. junija 1973.
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
PET DNI NAGRADNEGA
V letih 1922 in 1923 sem služil vojaški rok v četrtem artilerijskem polku v Zaječaru. Ker sem bil vojak že v zadnjem letu avstrijske vojske, sem imel prednost, da sem bil samo tri tedne na rekrutski vaji v kasarni, nato sem prišel v polkovno čevljarsko delavnico za šefa delavnice ter sem ostal tam ves čas do odslužitve roka, ki je trajal takrat dve leti.
V tej dolžnosti sem kar lepo preživel svoj vojaški rok. Edina dolžnost mi je bila, da sem enkrat na teden moral na nočno stražo kot dodatna straža v bližnji polkovni magazin orožja in municije. Magazin je bil dobra dva kilometra oddaljen od kasarne v majhnem jarku, ki še je imenoval Stajkov potok. Leto poprej so bolgarski komiti napadli ta magazin, od takrat pa je bila straža podvojena, posebno ponoči, kije imela naročeno, naj takoj strelja, če bo kaj sumljivega.
Neko noč sem bil dodeljen na stražo od 23. do 1. ure po polnoči. To je bif najbolj dolgočasen in nevaren čas. Nad magazinom sem imel stražarsko mesto, stražarska steza pa je bila tik ob gozdu. Bila sva dva stražarja na petdeset metrov in sva bila vsak čas v stiku.
Nakako po 24. uri sem zaslišal nekaj metrov nad seboj sumljivo premikanje. Puško sem imel. pripravljeno na strel. Zaklical sem: „Stoj!“ in takoj streljal. Izstrelil sem vse naboje in že drugič polnil puško. Kar prileti vsa straža v strogi pripravljenosti in vpraša, na koga sem streljal. Takoj smo pregledali smeri, kamor sem streljal, in smo našli v grmovju velikega volka, ki je ravnokar poginil
Ko smo ugotovili, kaj je bilo, je že pridivjalo iz kasarne 20 oboroženih konjenikov, ker je bila bližnja kasarna alarmirana zaradi strelov sredi noči.
Tretji dan sem moral na raport k samemu komandantu polka. Ko me je vse podrobno izprašal, me je potrepljal po rami in rekel: „Bravo, dober vojak si. Pet dni nagradnega dopusta.“
Tako se je vse srečno končalo, dogodka pa ne bom pozabil, dokler bom živ.
STARI STRAŽAR
In še enkrat o Trški gori
Na zadnji članek v vašem listu „ Še o razprodaji Trške gore“, ki ga je 24. maja objavil vaš list izpod peresa diplomirane pravnice Marije Pintar iz Novega mesta, imam nekaj pripomb, da javnost ne bo neodgovorno in napak informirana.
V svojem članku se tov. Marija občinske skupščine Novo mesto, da-
Pintar prikazuje kot nedolžno napadena, češ da je ravnala čisto po paragrafih, kot se pravnici spodobi. Vprašujem vas, tovarišica Pintar, ali ste pozabili, da je vaš vikend (ne zidanica, kot vi trdite) od stare, stoletne zidanice ohranil le malo spomina v temeljih, vse drugo pa je nova gradnja, ne pa popravilo stare zidanice? ! Prav zato seje svoj čas ob vašem vikendu z vami in menoj vred zbrala šestčlanska komisija občinske skupščine Novo mesto z zastopnikom Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov. Komisija je ugotovila, da je vaša gradnja za okolje Trške gore nemogoča, da nova gradnja presega staro zidanico vsaj za meter in pol, če ne celo več, in vam je zato ukazala, da svoj vikend znižate na višino stare zidanice. To obvezo ste tudi sprejeli in na občini podpisali, do danes pa še ne izpolnili. Zakaj?
Prišle so„zveze“ in kdo se jih ne bi poslužil? Slučajno je bil direktor Zavoda za spomeniško varstvo vaš sošolec (danes ni več tam direktor, verjetno je tako pravi); „potlačil41 je šestčlensko komisijo s svojim sodelavcem vred in posredoval za svojo nekdanjo sošolko, da bi se njen vikend le dalo spraviti kako „skozi**. Vsa stvar je obtičala. Občinske skupščine niso preslepili. Tovarišica Pintar, stopite na občinsko skupščino in tam boste lahko razločno prebrali, da je vaš vikend še vedno vpisan kot črna gradnja! Zveze so res nekaj „dragocenega14 tudi takrat, ko jemlješ narodu nekaj, kar je njegovega! Od stoletnih pravic ima samo nekaj temeljnih zidov pravico, da stoje tam, vse drugo paje narodu vsiljeno.
Javno vas vprašujem, tovarišica Pintar, kdaj boste izpolnili zahtevo
no pred leti, da znižate svoj vikend na višino stare zidanice? Vaš sin mi je na ponovno urgenco, da izpolnite, kar 'ste obljubili, odgovoril, da pri vas nimate denarja za to. Imate pa denar za nemogoč portal, ki znova zapira pogled s Trške gore. Imate denar za novo nadgradnjo nad vašim vodnjakom, vse s slamo krito, ki še naprej zastira pogled. Imate tudi denar za drevo, ki bo z dimenzijo vaše parcele vred dokončno zaprlo razgled z ene strani Trške gore.
Imeli ste pogum, da ste gradili kar na cerkvenem svetu in vaš sin zdravnik je prišel ponižno prosit, naj vam tisti kos cerkvenega sveta prodam. V upanju, da boste zahtevo občinske skupščine Novo mesto le izpolnili, sem naredil neumnost in vam ta svet res prodal, da bi bil na Trški gori mir — pa ga ni! Po vašem zgledu si je naravne lepote in razgled s Trške gore vzel v zakup tudi tov. Franc Zajc, kakor sem pisal v svojem prvem članku. Kar po svoje jo je mahnil s svojim vikendom, danes pa izjavlja: „Če bodo Pintarjevi rušili, bom tudi jaz ... “
3. Avgusta 1967 sem z vlogo pod št. 110/67 nujno prosil občinsko skupščino v Novem mestu:
1) V okolici cerkve na Trški gori naj bi se nikomur ne izdalo lokacijsko dovoljenje za novo gradnjo. Vsaka črna gradnja naj se takoj odstrani. Noben na novo zgrajeni objakt ne sme zastirati razgleda s Trške gore, kakor ga imamo danes (leta 1967!).
2) Ob rekonstrukciji že obstoječih objektov okoli cerkve se ti ne smejo v nobenem primeru povišati nad obstoječo višino.
Parkiranje in varnost
„Čudni so današnji časi. Medtem ko na naših cestah vsak dan teče kri, se mnogi od tistih, katerih dolžnost je tudi skrb, da bi bilo na asfaltu prelite čim manj krvi, ukvarjajo s parkiranjem. Pa ne da bi oni parkirali, ne, oni samo lepijo listke na vozila tistih, ki v požrešno parkirno uro niso vrgli dinarja ali pa so prišli nekaj minut kasneje, kot bi lahko Takole začenja pisec sestavke v Delu, ko govori o tem, da se parkiranju, ki ni tako nevarno za udeležence v prometu, posveča preveč pozornosti ter zaključuje, da bi bilo prav, če bi to spoznali vsi tisti, ki jim je problem parkiranja bolj pri srcu kot prometna varnost.
To ponavljam zato, ker je nekaj podobnega tudi v našem malem me-
stu. Že v odloku o ureditvi cestnega prometa v mestu Novo mesto, ki ga je sprejela občinska skupščina, je največ prostora namenjenega parkiranju. Od 58 členov jih kar 20 govori o parkiranju, medtem ko so omejitvi hitrosti namenjene tri nepolne vrstice!
Edina večja investicija je bila nabava in postavitev parkirnih ur, medtem ko letos niso bili še niti enkrat obnovljeni prehodi za pešce (nekaj so jih pred kratkim, in to le v centru mesta); na novo ni bilo postavljeno npbeno varnostno zrcalo, čeprav bi bilo to v mestu še marsikje nujno potrebno; na mostu pa so nekaj dni švigale granitne kocke izpod koles vozil s tako močjo, da bi zlahka ubile otroka, če bi ga katera slučajno zadela. Železni koli na sredini Glavnega trga ( ob robu vozišča pri Astri) so resna nevaffist za varen promet. S teh parkirišč tudi ni mogoče vključevanje v promet na levo.
To dokazuje, daje „odgovornim" več do v prometu manj pomembnih stvari kot pa do poglavitnih.
MIRKO VESEL Novo mesto
Gabrje: mladinsko vodstvo odgovarja
Z začudenjem smo prebrali odgovor Angele Luzar, prosvetne delavke iz Gabrja, ki je daleč od objektivnega odgovora na članek našega mladinca Iva Kuljaja. Naš namen ni, da bi govorili o uspehih oz. neuspehih mladinske organizacije, ampak skušamo le odgovoriti na napade tov. Lužarjeve.
Med drugim je avtorica odgovora spregovorila tudi o našem predsedniku in je pisala tako, da je funkcijo predsednika mladinske organizacije pripisala tov. Kuljaju.
Predsednik aktiva ZMS Gabrje je lahko ponosen na uspehe, zato je bil začuden nad takim pisanjem tov. Lužarjeve. Odločno zanika, da bi kdaj izrekel navedena besede, ter trdi, da učiteljice ni nikoli ozmerjal. Čudno se mu zdi, da si upa nekdo narediti iz muhe slona ter ga nato postavljati v ospredje. Vprašuje se tudi, zakaj ni tov. Lužarjeva sprego-
vorila o nemiru, ki smo ga delali mladinci ob pripravi proslave. Povemo naj še, da je bil predsednik aktiva prisoten pri ogledu „onesnaženih" šolskih prostorov. Po njegovem so bili zidovi šole neonesnaženi; stvari niso bile tako hude, kot jih opisuje tov. Lužarjeva.
V zvezi z delom prejšnjega odbora bi pripomnili samo to, da je od-
STIPENDIJE!
TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ČRNOMELJ
razpisuje za šolsko leto 1973/74 naslednje štipendije:
4 ŠTIPENDIJE PA - RAZR. POUK
VEČ ŠTIPENDIJ PA ALI FNT - MAT. - FIZIKA
1 ŠTIPENDIJO PA - ANGL., SLOV.
1 ŠTIPENDIJO PA - ANGL., NEM.
1 ŠTIPENDIJO PA - ZG., ZEMLJ.
1 ŠTIPENTIJO PA - TEHN. P., FIZIKA
1 ŠTIPENDIJO PA - DEFEKTOLOGIJA
2 ŠTIPENDIJI PA ALI SREDNJA ŠOLA, - GLASBA
1 ŠTIPENDIJO FF - NEM., ANGL.
2 ŠTIPENDIJI FF - PSIHOLOGIJA 2 ŠTIPENDIJI FF - PEDAGOGIKA
1 ŠTIPENDIJO VISOKA ŠOLA ZA TELESNO VZGOJO I. STOP.
2 ŠTIPENDIJI VIŠJA ŠOLA ZA SOCIALNE DELAVCE 2 ŠTIPENDIJI SREDNJA VZGOJITELJSKA ŠOLA
Kandidati naj vložijo prošnje, opremljene z življenjepisom in mnenjem šole, v 15 dneh po objavi razpisa.
bor obstajal le na papirju. S tov. Lužarjevo se ni imel kaj sporazumevati in sodelovati, saj sta bili v tem obdobju pripravljeni samo dve proslavi, ki pa jih je s pomočjo vse mladine zasnoval in vodil Ivo Kuljaj. Mladinci vprašujemo, kje so sadovi nasvetov in pomoči, ki jih je Angela Luzar dajala nekdanjemu predsedniku in tajnici? Tudi to ni res, da nismo iskali pomoči pri njej, res pa je, da smo od nje dobili odgovor: „S takimi neotesanci se ne bom ukvarjala!"
Na koncu članka govori o svojem delu v minulih 10 letih. Upa, da ni zavirala družbenega napredka, toda mi mladinci ji lahko jasno in glasno povemo, da ga. Dokaz so naši sestanki, ki morajo biti v garaži in na drugih neprimernih mestih. Avtorica članka je na nekem sestanku celo izjavila, naj se zbiramo po partizansko. Se niso naši predniki borili zato, da bi se mi mladi lahko razvijali v osebnosti z jasnim in kritičnim pogledom na svet z namenom, da ustvarjalno spreminjamo zastarele družbene odnose?
ODBOR ZMS - Gabrje
DA NE BO NAPAČNEGA RAZUMEVANJA
Pred kratkim sem v Dolenjskem listu pisal o razmerah, ki ovirajo delo mladinske organizacije Gabrje, v zadnji številki pa je bil objavljen.tu-di odgovor na to. Zelo sem bil presenečen, ker sem dobil odgovor šele po mesecu dni. K odgovoru moram povedati, da je imel moj članek povsem drug namen, kot si zamišlja učiteljica Angela Luzar. V zvezi z njenim imenom in pa „črnjenjem*1 prosvetnih delavcev pojasnjujem, da ona v brusniško-gabrskem območju ah v celotni Sloveniji ni osamljen primer ter da moj članek ni imel namena „črnjenja44. No to, kdo zavira ah pospešuje družbeni razvoj, pa bo tako in tako odgovoril čas.
IVAN KULJAJ gimnazija, 4.d NOVO MESTO
POJASNILO ABADONOV
Ansambel Abadoni iz Črnomlja se je oglasil na bodico Jožeta Splichala in sporočil našemu uredništvu, da Srečko Kos že dlje časa ni več član tega ansambla. „Nič nimamo proti bodicam, ki na bolj hudomušen način prikažejo določene stvari, vendar pa v tem primeru nam in Srečku, s katerim smo še vedno v prijateljskih odnosih, povzroča objavljena bodica nepotrebne probleme. Zato prosimo, da naše pismo objavite,44 so zapisali Abadoni v pismu.
O gornji zahtevi in prošnji sem obvestil tudi Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani.
Tovarišica Pintar, na Trški gori ste zagrešili velik zgodovinski greh in vzeli narodu, kar je njegovega. Ali ga boste sami popravili ah pa boste čakali, da vam drugi pokažejo pot k prezasluženi pokori? Narod pa naj sam razsodi, kdo je bil neodgovoren, neobjektiven, nerealen in otročji: ah župnik ah diplomirana pravnica.
KAREL ERJAVEC Otočec 3
POJASNILO: 21. maja 1973 smo prosili Oddelek za medobčinske inšpekcije pri občinski skupščini v Novem mestu za uradni podatek, kakšno je dejansko stanje pri gradnjah Marije Pintar in avtoprevoznika Franca Zajca na Trški gori. Upamo, da bomo prihodnji teden glede obeh zadev lahko objavili točne podatke, ali gre v opisanih primerih za črne, gradnje ah za kaj drugega.
UREDNIŠTVO LISTA
NI NUJNO
da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, kijih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj ceh naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne želje pisca lahko ostane njegčvo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
MARIJA JONTEZ
Minuli petek se je na boštanjskem pokopališču velika množica ljudi poslovila od Marije Jontez, za širši okoliš zaslužne žene. Pokojnica je 40 let opravljala zelo težko in odgovorno delo občinske babice. V času, ko je še večina žensk rodil doma, je pomagala na svet nad 4.000 novorojencem. Pri svojem delu je bila vestna in sposobna, ob težkih urah je znala materam vliti poguma. Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
F. D.
Mladinska konferenca ZMS Kočevje je pred kratkim organizirala pohod na Stojno h koči pri Jelenovem studencu. V pohodu so sodelovali mladinci, taborniki, jamarji in planinci iz Kočevja. V kulturnem programu ob tabornem ognju so nastopili taborniki in mladinci. Na fotografiji: mladinka Ida Kunc med recitacijo. (Foto: F. Brus)
KDO IMA BLAGAJNO?
V Dolenjskem listu št. 10 (1197) je bila 8. marca letos objavljena v rubriki Iz kraja v kraj (Trebanjske novice) notica z zgornjim naslovom.
Na vprašanje „Kdo ima blagajno44 še vedno ni odgovora. Načelnik za gospodarstvo občinske skupščine Trebnje Ciril Pungartnik je vaščanom obljubil ne le odgovor, ampak tudi ureditev razmer. O denarju, ki je ostal pri gradnji transformatorske postaje v Lukovku, pa ni ne duha ne sluha. Zdi se, da imajo prav tisti, ki zahtevajo, naj se denar, pobran za skupne potrebe, tudi porabi v celoti za skupne potrebe. Tak je bil tudi pismeno oblikovani in v zapisnik vneseni sklep sestanka krajevne skupnosti, kot ga je podpisal Ivan Zakrajšek, tajnik krajevne skupnosti Gornje Ponikve, in ga dostavil načelniku za gospodarstvo Cirilu Pungartniku pri občinski skupščini Trebnje.
Zakaj volja volilcev, ki so pokazali dovolj posluha za reševanje svojih in končno tudi tujih potreb (Gradišče je lahko priklopilo elektriko
šele potem, ko je bil zgrajen transformator!), ni upoštevana? Sprašujem, zakaj jim ni nihče naredil natančnega predračuna za gradnjo transformatorja, saj je nekdo prav gotovo plačan tudi za tako delo! Transformator, ki koristi šestim zaselkom, je pomembno delo. Če želijo zbiralci ostanek denarja porabiti za potrebe gasilcev, ki tudi pomenijo varnost vseh domačij, potem jih je treba pri, tem podpreti, ne pa prezirati njihov sklep.
Če se je ostanek denarja v navdušenju po opravljenem delu stekel v zasebne, čeprav pridne roke, ga je treba vrniti, oziroma izdati račune za opravljeno delo. To ni nemogoče. Z nekaj dobre volje se da razčistiti nesporazum, saj končno ne gre za veliko vsoto. Velika stvar pa je dogovor članov krajevne skupnosti. To je treba zaščititi.
Lukovek, maja 1973
JOŽA ZAGORC novinarka RTV Ljubljana
V organizaciji garnizije Novo mesto je bil v domu JLA 22. maja v okviru 30. obletnice AVNOJ, bitke na Neretvi, Sutjeski in 81. rojstnega dne maršala TITA kviz „TAKO SE JE. USTVARJALA SOCIALISTIČNA JUGOSLAVIJA44. Ekipe so sestavljene iz vojakov in mladincev iz šol in delovnih organizacij. Zmagovita ekipa garnizije Novo mesto v sestavi PETRA ČURGUZA, ISAKA PIHLERJA, JERICE PEZDIČ in ŽARKA BLAUA bo 18. junija tekmovala z najboljšo ekipo iz garnizije Črnomelj. Ekipa, ki bo zmagala, bo šla na tekmovanje za najboljšo ekipo v okviru IX. armijske oblasti in republiških mladinskih konferenc ZMS. (Foto: Sandi Mikulan)
’POZOC!
rtsumač
’DOZOft’
ZA LJUBITELJE TABORJENJA ZANIMIVA PRILOŽNOST ZA UGODEN NAKUP OPREME ZA TABORJENJE
ODI
9
1973
6
DO
6
V BLAGOVNICI
nama kočevje
razstava in prodaja
ŠOTOROV IN OPREME ZA TARORJENJE
BLAGOVNICA
nama
kočevje
NUDI
POPOLNO IZBIRO OPREME ZA TABORJENJE
- OD ŠOTOROV
- DO ČOLNOV
SLOVENIJALES
Tovarna pohištva Brežice,
BREŽICE, Aškerčeva št. 7(tel. 72-020)
razpisuje za šolsko leto 1973/74 naslednje štipendije:
ŠTIPENDIJE!
1. DVE ŠTIPENDIJI ZA POKLIC LESNOINDUSTRIJSKEGA TEHNIKA NA TEHNIČNI SREDNJI ŠOLI ZA KMRLP V LJUBLJANI;
2. ENO ŠTIPENDIJO ZA POKLIC DIPLOMIRANEGA LESNOINDUSTRIJSKEGA INŽENIRJA NA BIOTEHNIČNI FAKULTETI V LJUBLJANI (ZAGREBU)
PROSTO DELOVNO MESTO!
in o b j a v I j a
1. prosto delovno mesto
KURJAČA VISOKOTLAČNIH PARNIH KOTLOV POGOJ:
- KURJAČ VISOKOTLAČNIH PARNIH KOTLOV S STROKOVNIM IZPITOM ALI
- KV KLJUČAVNIČAR ALI KOVAČ Z NEKAJ LETI DELOVNIH IZKUŠENJ;
PROSTA UČNA MESTA!
2. PROSTA UČNE MESTA:
VAJENCA ZA POKLIC STROJNEGA MIZARJA, DVE UČNI MESTI;
VAJENCA ZA POKLIC STROJNI KLJUČAVNIČAR, ENO UČNO MESTO.
Kandidati naj dostavijo svoje ponudbe v roku 15 dni kadrov-| ski službi. Tu lahko dobijo tudi ustrezne informacije o osta-| lih pogojih.
RAZPIS
Zdravstveni dom Kočevje-Ribnica prodaja naslednja osnovna sredstva:
REŠEVALNI AVTO FIAT 1300 IN REŠEVALNI AVTO OPEL 1700.
Obe vozili sta v brezhibnem stanju.
Licitacija bo v prostorih Reševalne postaje v Kočevju, Ljubljanska cesta 15, dne 8. VI. 1973 od 7. — 8. ure za družbeni in od 8. — 10. ure za zasebni sektor.
Kavcijo 10 % od izklicne cene je treba položiti pred licitacijo.
UČNA MESTA
Montažno podjetje „INSTALACIJA"
Ljubljana, Kamniška ulica 48a
objavlja
RAZPIS
za sprejem vajencev v prvi letnik za stroke:
ODDELEK ZA CENTRALNO KURJAVO	20 vajencev
ODDELEK ZA VODOVODNO INSTALACIJO	15 vajencev
ODDELEK ZA KLIMATIČNE NAPRAVE	10 vajencev
ODDELEK ZA IZOLACIJE POPL. NAPRAV	5 vajencev
ODDELEK ZA KLJUČAVNIČARSTVO	1	vajenec
Pogoji za sprejem so:
1. uspešno dokončana osemletka
2. starost do 16 let
3. kandidat mora biti telesno in duševno zdrav
Prošnji za sprejem je treba priložiti:
a. originalno zadnje šolsko spričevalo
b. izpisek iz rojstne matične knjige
c. zdravniško spričevalo
Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti bo podjetje sprejemalo do vključno 25. junija 1973.
Podjetje ima na razpolago nekaj prostih mest v vajenskem domu v Ljubljani.
Trgovsko podjetje NOVOTEHNA,
Novo mesto
RAZPISUJE LICITACIJO
TOVORNEGA AVTOMOBILA TAM 5000, nosilnost 5.000 kg, letnik 1971.
Avtomobil je v odličnem stanju in registriran do februarja 1974.
KARAMBOLIRANEGA KAMIONETA IMV SUPER B
Licitacija bo dne 4. junija 1973 od 9. do 10. ure za družbeni sektor in do 10. ure naprej za zasebni sektor pred skladiščem NOVOTEHNE v Bučni vasi, za kamionet pa ob 12. uri na servisu v Kandiji.
USPEŠNA POT
I.G.M. SAVA KRŠKO
Vsa leta so rastii tudi osebni dohodki in skladi podjetja. Lani je bila povprečna pfača že blizu 1.900 din. 125-članski kolektiv pa je imel vselej posluh za potrebe kraja in prispeval v tem obdobju več kot poldrugi milijon.
Betonski izdelki iz Krškega, predvsem elementi za elektrogospodarstvo, so znani že po vsej Jugoslaviji. Kljub temu si kolektiv brez pomoči bank in razumevanja elektrogospodarstva doslej ni mogel zagotoviti večjega obsega proizvodnje. Nenehno si prizadeva povečati asortiment izdelkov. Pred nedavnim so v sodelovanju s podjetjem „Rade Končar" iz Zagreba osvojili proizvodnjo tipskih betonskih transformatorskih postaj. V številnih krajih že stojijo lične hišice za transformatorje. Pripravljajo tudi proiz1-vodnjo montažnih stropnih plošč, ki bodo novost na našem tržišču in bodo izredno pocenile gradnjo. Kolektiv se dobro zaveda, da je le v končnih betonskih izdelkih zaslužek in da je stihijsko prodajanje gramoza s Krškega polja negospodarno.
Prav zato pa kolektiv Industrije gradbenega materiala SAVA predlaga ureditev eksploatacije gramoza na Krškem polju. Predlaga, naj bi vsa podjetja, ki imajo svoje obrate na Krškem polju, organizirala TOZD, te pa bi se združile v skupno OZD. Nova organizacija bi lahko laže reševala skupne probleme, predvsem pa smotrneje izkoriščala naravno bogastvo v tem delu Slovenije, ki je po zalogi in legi edinstveno ter daje neslutene možnosti razvoju industrije gradbenega materiala.
V SAVI pripravljajo tudi dopolnitve samoupravnih aktov s poudarkom na večji odgovornosti vseh organov upravljanja in vodilnih delavcev. Preko delovnih skupin bodo člani združenega dela dajali pobude organom samoupravljanja in se seznanjali z vsemi dogajanji v kolektivu.
Lične transformatorske hišice izdeluje IGM SAVA v sodelovanju s podjetjem „Rade Končar” iz Zagreba	(Foto:	M.	Vesel)
Daljnovod na Krškem polju, na betonskih drogovih, kakršne iz< luje SAVA
V peskokopu pn Krškem so ureaui menamzirano pripravo peska za malto
Odkar je leta 1967 nekdanje krško gradbeno podjetje opustilo gradbeno dejavnost in se specializiralo za proizvodnjo gradbenega materiala, beležijo člani kolektiva nenehen napredek. V tem obdobju so si uredili boljše delovne pogoje in mehanizacijo v peskokopu na Drnovem in peskokopu pri Krškem. Večino
naprav, na primer separacijo, nakladalno transportno napravo, mehaniziran pogon za pripravo peska za malto, betonarno, proizvodne prostore in drugo, so si uredili v lastni režiji in pri tem ogromno prihranili. Vrednost osnovnih sredstev znaša že preko 10 milijonov dinarjev.
JUBILEJ
PLEMENITE
DEJAVNOSTI
Zdravilo brez
cene
V	medicini je tako: kadar odpovesta tudi znanost in tehnika, še vedno ostane kri.
Kri, ki rešuje življenja.
„Kri je zdravilo brez cene. Preprosto zato, ker je nenadomestljiva."
Tako je na kratko definiral rdečo tekočino življenja dr.
’ Ljubo Kretič, znani novomeški ginekolog, šef transfuzijske postaje v Novem mestu.
S krvjo so rešili življenja že mnogim porodnicam, ki so prehudo krvavele, ranjencem in ponesrečencem v avtomobilskih nezgodah, veliko operacij je uspešnih le, če je kri pri roki.
Potrebe po krvi so hitro naraščale, vsako leto je moralo priti več krvodajalcev na odvzem.
„Na transfuzijski postaji zbiramo kri pretežno za bolnišnico, a je je še vedno premalo. Lani je dobila 932 litrov iz domačega odvzema, nekaj manj kot 41 litrov pa jo je poslal Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane/4 ugotavlja dr. Kretič.
Novomeška bolnišnica je dobila v posameznih letih (v minulem 10-letnem obdobju) od i; „svoje“ transfuzijske postaje naslednje količine krvi (v litrih):
Iz Ljubljane je prišlo:
leta 1961: 210,3 litra, leta 1965: 99, leta 1970: 58,4 in lani nekaj več kot 40,9 litra.
Največ krvi porabijo (po lanskih podatkih) na kirurškem oddelku — 398 litrov in na ginekologiji - 247,8 litra.
Na eno bolniško posteljo na kirurgiji je prišlo lani več kot 3, na ginekološko-porodniškem oddelku pa na posteljo 2,6 litra dragocene življenjske tekočine.
Bolnik na kirurškem oddelku je dobil povprečno 1,382 litra krvi.
Zanimiva je tudi tale primerjava:
pri odvzemu so zbrali krvi po skupinah: „0“ — 33 odst., „A“
- 41, „B“ - 18 in „AB“ - 8 odstotkov;
poraba ni bila istovetna z odvzemom: „0“ - 39 odst., „A“
- 38, ,3“ - 18 in „AB“ - 5 odstotkov.
Nova transfuzijska postaja je velika pridobitev. O njej smo pisali že ob otvoritvi, pa tudi dr. Ljubo Kretič je poudaril: „Imamo najsodobnejše prostore. Čakalna* doba se je skrajšala, saj lahko postaja opravi v dveh urah 60 odvzemov. V kratkem bo kadrovsko povsem usposob-ljena.“
„Doktor, zakaj se nekateri boje priti k oddaji, je mar to kakorkoli škodljivo? “
leta 1961: 367,9, leta 1965: 451,4, leta 1970: 722,9 in lani 932, 1 litra.
„Enkratni odvzem dveh do treh decilitrov krvi za zdravega človeka ne pomeni nevarnosti. Torej to ni poseg s posledicami, kot nekateri mislijo. Ljudje imajo predvsem strah jired debelo iglo.“
„Tudi večkratno dajanje v nekaj mesecih ne? “
„Po mojem to niti ne bi bilo potrebno, če bi dal vsak zdrav državljan kri vsaj trikrat v življenj u.“
„Bi bila bolnišnica v zadregi s krvjo, -če bi iznenada udarila elementarna nesreča? “
„Postaja je tehnično tako usposobljena, da lahko vsak trenutek opravi vsaj 100 odvzemov. Tudi krvodajalci ne bi umanjkali - če prav poznam dolenjskega človeka.“
Prvo transfuzijo krvi v Sloveniji so dati v letu osvoboditve - 1945. Od takrat do januarja 1953, ko so na pobudo republiškega transfuzijskega zavoda prvi kolektivi darovali kri brezplačno, je bilo v naši republiki že 11.694 krvodajalcev.
Leto 1953 pomeni torej mejnik v krvodajalstvu: prehod od plačanega na brezplačno in anonimno darovanje krvi. Ob 20-letnici te izredno humane dejavnosti je v Sloveniji registriranih že okoli 400.000 krvodajalcev.
Zora Tomičeva je na nedavni republiški proslavi poudarila, da je množičnost v krvodajalstvu najvidnejši dokaz socialističnega humanizma, socialistične etike fti morale ter novih kvalitet v naši socialistični družbi.
i
Dolenjski človek ni sebičen
Danilo Kovačič, predsednik koordinacijskega odbora za krvodajalstvo pri občinskem odboru Rdečega križa v Novem mestu, pravi:
Danilo Kovačič: Med krvodajalci premalo voznikov
„V Novem mestu zberemo dovolj krvodajalcev predvsem zaradi dobre mreže aktivistov v podjetjih, stanovanjskih soseskah in krajevnih organizacijah RK. Tej mali armadi dobrih in vsak trenutek na pomoč pripravljenih ljudi, tej neprešteti, a vse preveč anonimni množici se še nikoli nismo dovolj zahvalili. Morda je 20-letnica tak trenutek, da to storimo. Naj omenim še tole: na srečo uživamo pri širjenju krvodajalstva znatno podporo sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij.
„Včasih so imeli krvodajalci iz delovnih organizacij teža-
njeno, da imajo krvodajalci ta dan prost. Naj poudarim, da bi bilo mnogo teže, če bi na odvzem na naše območje prihajal ljubljanski transfuzijski zavod, saj bi tistega dne lahko dalo kri znatno manj ljudi.“
„Večkrat je slišati, da med krvodajalci ni šoferjev.*4
„Zadovoljni bi bili, če bi lahko v krvodajalstvo vključili tudi članstvo AMD oziroma AMZ. Nobena skrivnost ni, da so le-ti,, ko se po prometni nesreči zatečejo po zdravniško pomoč, med največjimi porabniki krvi. Na občnem zboru, na primer, bi morali skleniti, da bi vsak voznik postal krvodajalec. Poraba krvi je pri nas večja zaradi nesreč na avtomobilski cesti, ki jo imamo v bližini. Kaj se dogaja na tej cesti, prinašajo časopisi v kronikah prometnih nezgod.“ „Bolnišnica oziroma postaja zbira kri zlasti od krvodajalcev iz novomeške občine, daje pa jo pacientom petih občin. Kako je urejeno, da bi se kri krvodajalcev iz sosednjih občin zbirala v Novem mestu? “
„Občasno organiziramo odvzeme na trebanjskem, metliškem in črnomaljskem območju, vendar s temi odvzemi ne krijemo potreb po krvi v sosednjih občinah. Resje, daje krvodajalcev vsako leto več, vendar so tudi potrebe po krvi večje. Sodobna medicina pozna načine zdravljenja, kjer se brez krvi ne da mnogo doseči."
„Kaj bi sicer lahko rekli o Dolenjcih? “
„Prepričan sem, da je naš dolenjski človek toliko human in nesebičen, da se nanj lahko za-
Dr. Ljubo Kretič: Strah pred odvzemom krvi je odveč
„Časi, ko so v delovnih organizacijah onemogočali krvodajalce, so mimo. Tu in tam še pride do nesporazuma, vendar je ' razumevanje neprimerno boljše. Akcije so’olajšane, odkar imamo transfuzijski oddelek pri novomeški bolnišnici. Ljudje zdaj laže načrtujejo dan odvzema, v vseh podjetjih je uzako-
nesemo na vsakem koraku in v vsakem trenutku. Zato trdim, da bi nas ne mogla presenetiti še tako velika nesreča: za prvo intervencijo bi zbrali dovolj krvodajalcev in dobili dovolj krvi.“
Prvi - že leta 1950
„Na našem območju so bile prve krvodajalske akcije že leta 1950. Po večjih središčih tedanjega novomeškega okraja so kri odvzemale ekipe republiškega transfuzijskega zavoda. Tega se dobro spominjam, saj sem sama sodelovala pri organizaciji,“ pripoveduje Mihca Sali, tajnica občinskega odbora RK v Novem mestu.
Pravi, da se dobro spominja tudi dne, ko so v Novem mestu prvič odprli transfuzijsko postajo. „To je bilo 26. januarja 1957, iz arhiva pa sem si prepisala, da je prvi dal kri Jožko Gričar, bolničar na kl.urgiji.“ Transfuzijska postaja je delovala do 14. avgusta 1957, ko sojo ukinili. Potrebe so narekovale, da so jo 18. oktobra 1960 spet odprli in od tedaj dela nemoteno. Do lani je bila v „ženski bolnišnici" pod Kapitljem, ko so jo preselili v nov objekt v Kandijo in ji dali ne le dovolj prostora, ampak tudi vse sodobne pripomočke.
lilnik: na toliko zaposlenih toliko krvodajalcev. Nekatera večja podjetja so presenetila, druga spet razočarala. Naj jih nekaj naštejemo:
Novoteks je dal lani 612 krvodajalcev, tovarna zdravil Krka 246, IMV 361, Pionir 120, Iskra Novo mesto 31, Labod 61, Novoles 218, Gorjanci (Straža) 42, Gozdno gospodarstvo 46, Ela 37, Bor (Dolenjske Toplice) 45 (kolektiv se je z direktorjem na čelu odzval izredni krvodajalski akciji), Splošna bolnišnica 65, Mercator 15, Dolenjka 9, Beti_ (obrat Mirna peč) 22, Iskra Šentjernej 44, ObS 12 itd.
Krvodajalstvo se je v vseh teh letih zelo razmahnilo. Če se je število ljudi, pripravljenih darovati dva ali tri decilitre krvi, nekdaj ustavilo pri nekaj sto, se zdaj približuje 4.000. Natančneje: ob koncu minulega leta je bilo v novomeški občini vpisanih 3.813 krvodajalcev, od tega jih je 1.053 darovalo kri prvič. Sicer.pa so pri 3.215 odvzemih zbrali 1.004 litre dragocene tekočine.
V	novomeški občini skoroda ni delovne organizacije, iz katere ne bi darovalo krvi že vsaj nekaj ljudi. Občinski odbor RK je naredil načrt oziroma razde-
Milica Šali: lani zbrano nad 1000 litrov krvi
Slabo so se odrezali: ŽTP (Novo mesto) z 8 krvodajalci (namesto planiranih 80), tožilstva in sodišča in nekateri drugi. Nerazumljivo je tudi, da je kolektiv Zdravstvenega doma premogel samo enega krvodajalca. Milica Šali pravi: „Če ne bi imeli zaledja v krajevnih organizacijah RK in pri mladini oziroma šolarjih, bi bili nemalokrat v škripcih. Pozimi, na primer, rešujejo potrebe po krvi gospodinje in kmetje.“
Čeprav dandanes ni več popularno ljudi deliti po poklicih in položajih, ampak vsem, ki kaj delajo, pravimo delovni ljudje, naj nam bo dovoljeno pri krvodajalcih napraviti izjemo. Naslednji podatki pokažejo, v katerih sredinah se je čut za sočloveka najbolj ohranil (čeprav to ne drži vselej):
lani je bilo med krvodajalci v novomeški občini: 1.980 delavcev, 75 kmetov, 163 gospodinj, 195 uslužbencev, 275 dijakov in ostalih mladincev, 7 prosvetnih delavcev, 59 inženirjev in tehnikov, 33 zdravstvenih delavcev, 38 upokojencev in le 3 zasebni obrtniki.
IVAN ZORAN
Vsak torek na novomeški transfuzijski postaji: nesebično darovanje krvi je na Dolenjskem tradicija. Pn „oddajnem“ okencu po neuradni statistiki zvrsti največ delavcev. Eino povračilo: na odvzemni dan jim ni treba na delo. (Foto: Sandi Mikulan)
JUBILEJ
PLEMENITE
DEJAVNOSTI
kultura
in
izobra-
ževanje
KANTATA MATIJI GUBCU
V Kočevju se nam obeta, da bomo slišali spet novo skladbo prof. Miloša Humeka: MKUD „Matej Bor,“ na gimnaziji Kočevje bo priredil v ponedeljek, 4. junija, ob 20. uri v Šeškovem domu akademijo, posvečeno 30-letnici Zbora odposlancev slovenskega naroda in 400- oziroma 500-letnici kmečkih puntov. Za to priložnost je napisal prof. Miloš Humek kantato na besedilo kulturnega delavca in pesnika iz Kostanjevice Lada Smrekarja z naslovom „Matiji Gubcu“. Skladba je namenjena mladinskemu pevskemu zboru, ki ga bo spremljal harmonikarski orkester.
Ta skladba pa bo samo zaključni del akademije, ki bo prikazala še dve baladi Janeza Menarta o kmečkih puntih in štiri slike Aškerčeve pesnitve „Stara pravda11. Vsi ti trije deli bodo tvorili celoto, kot si jo je zamislil prot Humek in jo tudi zrežiral. Program bodo izvajali člani dramske sekcije MKUD „Matej Bor“, mladinski pevski zbor gimnazije in harmonikarski orkester glasbene šole pod avtorjevim vodstvom.
Kantata „Matiji Gubcu “ bo že peta daljša skladba prof. Humeka, nastala v Kočevju. Ostale so: Župančič:	Pesem mladine, Prešeren:
Zdravljica, stara študentovska pesem Gaudeamus in Kosovel:	Rdeči
atom.
Razstavo akadem. slikaija FRANCETA ZUPANA je prejšnji četrtek zvečer odprl v DOLENJSKI GALERIJI ravnatelj muzeja prof. Janko Jarc. Prebral je uvodno razmišljanje profesoija Matjana Mušiča ob Zupanovi razstavi in pozdravne besede, ki jih je za otvoritev pripravil akademik Božidar Jakac. Spregovoril je tudi slikar in obudil vrsto spominov na prehojeno življenjsko in umetniško pot. Več bomo o tem poročali v prihodnjih Dolenjskih razgledih. Na sliki: obiskovalci ob Zupanovih delih (Foto: S.Mikulan)
RAZSTAVA FRANCETA ŽUPANA V OOLENJSKI GALERIJI
Od novomeških umetnostnih dni
Slikarja, ki je začel ustvarjati v časih Riharda Jakopiča, vežejo na Dolenjsko in še zlasti na Novo mesto nepozabni spomini
OLENJSKI LIST
KOČEVJE: LIKOVNA RAZSTAVA MLADIH
Pod naslovom „Le vkup, le vkup, uboga gmajna" so v kočevskem Likovnem salonu minuli četrtek odprli likovno razstavo učencev osnovne šole iz Kočevja. Pokroviteljica prireditve, ki so jo posvetili 30-letni-ci zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju ter 500-letnici kmečkih uporov na Slovenskem in 400-letnici hrvaško-slovenskega punta, je kočevska temeljna izobraževalna skupnost. Razstava bo odprta še danes, 31. maja, in sicer od 16. do 19. ure.
ČRNOMELJ: KONCERT STUDIA IZ UTRECHTA
Znani elektronski studio iz Utrechta na Nizozemskem je med gostovanjem po Sloveniji priredil 23. maja popoldne koncert elektro-akustične glasbe v črnomaljskem prosvetnem domu. Prireditev, namenjeno učencem osmih razredov osnovnih šol in dijakom srednjih šol iz Bele krajine, je organizirala Glasbena mladina Bele krajine.
V Dolenjskem muzeju je še vedno odprta zanimiva razstava o zgodovini zdravstva na Dolenjskem, v galeriji pa so v četrtek (24.V.) odprli novo slikarsko razstavo.
Svoja olja, akvarele, gvaše in tem-	verjetno se sliši, ko se slikar spomi-
pere predstavlja slikar France Zupan	nja vseh svojih prijateljev slikarjev in
iz Ljubljane. Če rečemo, da je ob tej	literatov, s katerimi se je srečaval v
razstavi odprtih pred nami veliko strani naše likovne preteklosti in sedanjosti, se nismo zmotili. — Zupan se je rodil 6.XI. 188.7 v Ljubljani.
Prve pobude za svoje ustvarjanje je takratni mladi in nadarjeni slikar dobil v delu Ivane Kobilice in Ivana Franketa, toda pravo doživetje se mu je odprlo šele ob spoznavanju Jakopičeve umetnosti. Takoj po maturi na učiteljišču je odšel za tri leta v slikarsko šolo k Jakopiču, kjer se je med prvimi navduševal za izrazno poglobitev s pomočjo barve. Zdi se, da se je iz razmerja učitelj-učenec razvilo pravo prijateljstvo, saj je Zupan že leta 1919 skupaj z Jakopičem in Gustinčičenj odšel v Šmarje na Dolenjskem, kjer je imel njegov oče manjše posestvo. To je postalo novo, začasno ustvarjalno okolje treh slikarjev, neke vrste kolonija, tu so nastajala dela, kot so Sipine v soncu, krajine, breze ... Prav ne-
letih svojega življenja. S pretanjenim vrednotenjem in neverjetnim spominom opisuje vzdušja okoli Narodne
SEVNICA — TREBNJE
Šola v naravi za vse
Na morje gredo vsi učenci četrtih razredov
Iz šol sevniške občine bo v šoli v naravi v Savudriji 320 otrok. Prvi odrinejo že 1. junija, po tednu dni jih bo zamenjala druga skupina. Iz Trebnjega jih bo 420 v jugoslovanskem rekreacijskem centru pri Pulju od 10. do 20. junija, druga skupina od 20. do 30 junija; iz Velikega
PONOVITEV NA SLEMENIH -Člani kultumo-prosvetnega društva Slemena so 20. maja ponovili komedijo „Moč uniforme" Jaka Štoke. V režiji Metoda Jakliča so pripravili
„PASTIRCI" V KINU
V slovenskem filmskem centru v Ljubljani teče snemanje več novih slovenskih kratkometražnih in dolgo-metražnih filmov. Jane Kavčič snema celovečreni film „Begunec“ po scenariju Marjana Rožanca, France Štiglic mladinski film „Pastirci4* po znani Bevkovi povesti (scenarij je napisal Ivan Potrč). Vse kaže, da bodo kmalu porabili prve metre snemalnega traku za film „Let mrtve ptice“ po scenariju Branka Soemna, film pa naj bi režiral Živojin Pavlovič iz Beograda. Nadalje je pred startom filmska komedija „Šentmartinski labirint" po scenariju Aleksandra Maro-diča, avtorja televizijskih „Malih oglasov“.
Jože Bevc je začel nedavno snemati kratek igran film „Življenje po vzorcu“, Milan Ljubič dela film o Karlu Destovniku-Kajuhu, v pripravi pa je še vrsta drugih filmov.
mladi igralci lepo kulturno popoldne.
PONOVLJENA „DEDINJA" -Minuli petek je novomeško amatersko gledališče na svojem odru z uspehom ponovilo „Dedinjo", ki jo je režiral Riko Urh.
GOSTOVANJE V FARI - 21. maja je v Fari gostoval gimnazijski pevski zbor iz Kočevja pod vodstvom prof. Miloša Humeka in ob spremljavi harmonikarskega orkestra. Sodelovali so tudi harmonikarji posamično.
RAZSTAVE V KRANJU - 25. maja so odprli v Kranju dvoje razstav: v mestni hiši dela Vinka Tuška, v galeriji v Prešernovi hišj pa dela slikarjev Pavleta Zamarja in Demetrija Ceja. Razstave bodo odprte do 28. junija.
„SPLITSKI ODRED“ ZA UCfcN-CE — V počastitev dneva mladosti so v novomeški občini prikazovali jugoslovanski barvni film „Splitski odred“. Film je obiskal učence osnovnih šol v Škocjanu, Šentjerneju, Vavti vasi, Dolenjskih Toplicah, Mirni peči, Prevolah, Otočcu in Šmarjeti. V Novem mestu so imeli predstave za tamkajšnje osnovne, srednje in poklicne šole.
RAZSTAVA V BRESTANICI -V galeriji samorastnikov na brestaniškem gradu razstavljajo člani krškega kluba likovnih amaterjev. Razstavljenih je Okoli 50 del, med drugim tudi tista, s katerimi bodo avtorji sodelovali na razstavi v okviru republiškega srečanja likovnih skupin Slovenije v zasavskih krajih: Zagorju, Hrastniku in Trbovljah.
NASTOP HARMONIKARJEV -Harmonikarji in harmonikarski orkestri glasbene šole Marjana Kozine v Novem mestu so se predsinočnjim v Domu kulture predstavili občinstvu na javni prireditvi.
Gabra pa bodo 1. do 10. julija v Lu-
ciji.
Šole v naravi so postale že pravo dopolnilo rednega pouka. Po učnem načrtu naj bi se tokrat naučili plava- ■ ti vsi učenci, ki tega še ne znajo. Za mirensko šolo je to letos že četrtič. Objekti, kamor potujejo Trebanjci, so izredno dobro opremljeni, med drugim imajo celo prometni poligon, tako da bodo imeli lahko tudi prometne tečaje.
Šole se bodo lahko udeležili vsi otroci brez izjeme. Za socialno šibke bo krila stroške družba. Med starši je že prevladalo prepričanje o koristnost^ teh šol. Marsikateri otrok bo tako prvič videl morje. To je toliko važnejše, ker bo zaradi podražitev letos prav gotovo manj takih družin, ki bi si lahko privoščile dopust na morju. Razen tega so otroci v teh šolah deležni še strokovne pomoči.
A. Ž.
galerije. Društva slovenskih umetnikov, Kluba mladih, odnose med slikarji, srečanja na razstavah, v kavarnah, v ateljejih.
Našega slikarja ne vežejo z Dolenjsko in Novim,mestom le spomini na skupna ustvarjanja z Jakopičem in poznejša slikanja dolenjskih krajev, ampak je povezan tudi z delovanjem Kluba mladih. Upcdobljajo-ča umetnost, glasba in poezija so v manifestativni in med seboj povezani obliki prišle do izraza avgusta 1920 s tako imenovanimi novomeškimi umetnostnimi dnevi, ki so dosegli svoj vrh s prvo umetniško razstavo. Med gosti na tej razstavi je bil tudi France Zupan. Novembra istega leta so novomeško razstavo v nekoliko prenovljeni obliki postavili tudi v Ljubljani. Takrat je spodbudila ustanovitev Kluba mladih, katerega utemeljitelj je bil tudi Zupan. V njegovem ljubljanskem ateljeju so se zbirali številni domači slikarji, kot brata Kralja in Vidmarja, Jakopič, Jakac, Mušič, Jama, Čargo, Pilon, Dolinar, Kobe, Mihelič, Sedej, od gostov pa še zlasti Zupanov prijatelj Mihajlo Petrov iz Beograda, s katerim sta pozneje prepotovala številne kraje v Srbiji, Bosni, Črni gori, Dalmaciji in Makedoniji ter prenašala svoje vtise v slikarsko izpoved. Slikarjem v Klubu mladih so se priključili tudi pesnik Gradnik, komponist Adamič, Bravničar in Kogoj, književnika Vidmar, Podbevšek in drugi.
Zupan s svojim ustvarjanjem potrjuje koloristično usmerjenost, ki se najbolj dosledno kaže v akvarelu. Akvarel je tudi tehnika, v kateri je pokazal največjo moč. Motivno ga zanima krajina. Prav gotovo ni predela slovenske zemlje, da ne bi našli ustreznega zapisa v Zapanovih delih. Razen domovine je prepotoval s platnom, papirjem in paleto mnoga evropska mesta in v njih tudi razstavljal. Prvo samostojno razstavo v tujini je imel 1926 v Londonu, nato pa se je mimo Pariza, Nice, Montreala, Milana, Benetk in Berlina vračal domov. Od vseh tujih mest ga Benetke šc danes privlačijo in vedno znova navdušujejo..
Razstavljena dela v Dolenjski galeriji so prikaz nenehnega snovanja od leta 1919 do današnjih dni, ko Zupan v svojem ljubljanskem ateljeju klub visoki starosti še vedno ustvarja. Ob osemdesetletnem jubileju je prejel nagrado mesta Ljubljane za življenjsko delo.
Janez Bogataj
Nič več bleda črka
Dr. Jože Žontar, direktor Mestnega arhiva iz Ljubljane, je prejšnji teden v Novem mestu ponovil razloge za to, daje njegov zavod pismeno zahteval od občinske skupščine razpravo o problematiki arhivske službe v novomeški občini in na Dolenjskem. Poudaril je, da novomeška občina slabo izpolnjuje pogodbo s to ljubljansko ustanovo, ki od 15. februarja 1972 opravlja arhivsko službo tudi za Novo mesto.
Po pogodbi bi morala novomeška občina zagotoviti prostore, kadre in denar. Do zdaj so zaposlili le enega strokovnjaka, pa še ta se mora voziti v Ljubljano, vsi drugi pogoji iz pogodbe pa so ostali „bleda črka na papirju*4, kot je poudaril dr. Žontar.
Kaže, daje s pismom izraženo nezadovoljstvo ljubljanskega zavoda pri odgovornih v Novem mestu zaleglo: v zgornjih prostorih izpraznjene šole v Karteljevem bodo shranjevali arhivsko gradivo, nastalo po letu 1945. Pristojnim občinskim službam je naloženo, da poiščejo prostor tudi za strokovnjake, saj je res nesmiselno, da novomeški arhivar ureja novomeške zadeve v ljubljanski pisarni.
Po načrtu Mestnega arhiva v Ljubljani, ki prerašča v regionalni zavod (že zdaj opravlja arhivsko službo za več kot 20 občin), bi v Novem me-
stu osnovali samostojno enoto za Dolenjsko. Predvideno je, da bi v obdobju 1972-1975 opravljali to dejavnost trije strokovnjaki.
Zbranega arhivskega gradiva je v novomeški občini za 300 metrov.' Prav toliko je gradiva, ki bi ga bilo potrebno urediti in prevzeti. To je zlasti gradivo občinske skupščine do leta 1955, gradivo okrožnega sodišča in drugih ustanov. Zbrano gradivo je zdaj deloma shranjeno pri Dolenjskem muzeju, deloma pa v Šmarjeških Toplicah. Gre za gradivo nekdanjih okrajev Novo mesto, Črnomelj, Trbovlje in Trebnja.
Kakšne vrednosti so arhivi, najbolj vedo zgodovinarji, neznana pa ni tudi drugim. V listinah so gore podatkov o družbenem, gospodarskem, političnem in kulturnem razvoju območja, skratka, verna podoba preteklih obdobij.
. NA TOPLIŠKEM ODRU:
Po Marincu Cankar?
 r—:—:--------------------------  1
Franci Jerina: jeseni Cankarjevo »Pohujša- f nje v dolini šentflorjanski«	4
Slišal sem, da Franci Jerina v vsak pogovor vplete nekaj Cankarja. Tudi pred kratkim, ko sva klepetala o najrazličnejših rečeh, največ pa o kulturi, na njegovem domu v Opčicah (sam pravi, da je zdaj doma v rezervatu) je to storil.
„Veste, zakaj imam rad tega našega klasika, ki ga -mimogrede povedano - štejem za najboljšega slovenskega pisatelja? Zato, ker ni bil licemerec, ker je živel za idejo in to pogumno izpovedoval. Ker je znal usekati in ker je imel rad mater. “
Jerina še ni dolgo prebivalec Topliške doline, ki se v Opčicah zoži med vinogradi in roškimi hostami. Ko se je pokazal, so se oddahnili: naposled so imeli med seboj človeka, ki mu kultura ni devetnajsti konjiček, ki se zelo dobro razume tudi na oder. Le po ovinkih je prišlo na dan, da je Jerina absolvent akademije za igralsko umetnost in bi bil dandanes prav lahko eden od stebrov v kakšnem gledališču, če ne bi bilo vojne. Tako pa ga je domovina potrebovala za vrsto drugih reči, da je - rojen Logatčan - do Opčic obredel po službeni dolžnosti Slovenijo po dolgem in počez.
Za začetek so poskusili z Marinčevo igro „Poročil se bom s svojo ženo“. Pri dveh zaporednih predstavah so ljudje napolnili dvorano. Strah, da ne bo obiska, je bil poražen. Niso več dvomili o potrebi po kulturi. To je igralce in druge pri Prosvetnem društvu Maks Henigman opogumilo, da so formalno ustanovili dramsko družino. V njej je največ mladih, in v tem se je do potankosti uresničila Jerinova želja, ki rad pristavlja: ,JSfa mladih svet sloni. “
Po Jerinovih načrtih ni treba posebej povpraševati.
„Jeseni bi začeli študirati novo delo. Po glavi mi hodi Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Nekaterim sem to že omenil, pa dvomijo, da bi šlo, češ Cankarja ne razumejo. Jaz pravim, da so to samo tipanja v prazno, da ljudje razumejo več, kot si mislimo, in tudi Cankarja bi. Če s „Pohujšanjem“ res ne bi bilo nič, bi izbrali spet kakšno komedijo. Moral pa bi biti domač, slovenski avtor. “
Franci Jerina: Še pred spanjem lekcija iz Cankatja
Franci Jerina se v Dolenjske Toplice često odpravi peš. „To je naporno, čeprav sem hoje vajen, saj so me noge nosile že po strmih planinah. Če bi imel svoje vozilo, bi bilo laže, več bi lahko naredil. “
Pristavil je, da se je nekajkrat odpravil tudi v Gornje Sušice, kjer hoče mladina spraviti na oder Marinčevo Ljubezen v kovčku. Sploh so vasi v Topliški dolini v zadnjem času kulturno zaživele.
V Dolenjskih Toplicah sta se prosvetno društvo in krajevna skupnost lepo ujeli s turizmom. „Dandanes prvega ni brez drugega in obratno. Če hočemo naprej, moramo z roko v roki, “ ugotavlja Jerina.
IVAk ZORAN
PRITOŽBA ZOPER NAPAČNO ŠOLSKO OCENO
Če učenčevi starši menijo, daje bil učenec v spričevalu ob koncu leta nepravilno ocenjen, lahko predložijo v treh dneh po prejemu spričevala obrazložen ugovor zoper oceno učiteljskemu zboru.
Uliteljski zbor najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora presodi upravičenost ugovora. Če je mnenja, da je ugovor neupravičen, ga z utemeljitvijo zavrne. Če je mnenja, da je ugovor upravičen, imenuje tričlansko komisijo, ki se prepriča o učenčevem znanju in ga oceni. Dva člana komisije imenuje učiteljski zbor izmed učiteljev osnovne šole, enega člana komisije pa določi pristojni zavod za prosvetno pedagoško službo izmed pedagoških svetovalcev.
Zakon n osnovni šoli, čl.37
TUDI V OSNOVNI ŠOLI JE MOŽEN PRESTOP NA DRUGO SOLO
Učenec osnovne šole lahko iz utemeljenih razlogov prestopi iz ene osnovne šole na drugo. Dovoljenje za prestop da ravnatelj šole, na katero želi učenec prestopiti. Starši morajo obvestiti o prestopu ravatelja šole, na kateri se je učenec dotlej šolal.
Zakon o osnovni šoli, čl.46
KAKO NAJ POTEKA SPRAŠEVANJE
Med preveijanjem učenčevega znanja mora učitelj z učencem pedagoško neoporečno ravnati, zlasti ne sme učenca strahovati, poniževati ali kako drugače žaliti.
Pravilnik o ocenjevanju učencev v osn. in sred. š., čl. 8
KOLIKOKRAT MORA BITI UČENEC OCENJEN
V posameznem ocenjevalnem odbobju (na rednih šolah sta vsako polletje dve taki obdobji) učitelj najmanj dvakrat preveri in oceni učenčevo znanje. Učitelj mora vse ocene učenčevega znanja vpisati v predpisano dokumentacijo takoj po preveijanju znanja.
Pravilnik o ocenjevanju učencev ..., čl. 9
rokomet
S *
Sevnica in Brežice rešena?
Pomembni zmagi Sevnice in Brežic v boju za obstanek - Ribničani so se po novi zmagi usidrali na drugem mestu, Brežičanke v sredini
Sevničani so premagali vodilni Vitex in si izdatno popravili možnosti za obstoj v ligi, čeprav še vedno niso na zeleni veji. Še bolj pa so presenetili Brežičani ki so zmagali v Radgoni proti neposrednemu tekmecu za obstoj. Dve koli pred koncem imajo zato lepe možnosti, da si z izvrstnimi igrami ob zaključku še priigrajo pravico do nastopanja v slovenski ligi, čeprav so bili pred nekaj tedni v navidez izgubljenem položaju. Brežičanke v drugi zvezni ligi po zmagi nad Branikom mimo plovejo na sedmem mestu, Ribničani pa so vse bliže dokončni potrditvi drugega mesta v slovenski ligi.
Sevnica - Vitex 19:18
Na začetek letne plavalne sezone so prišli v Krško tekmovalci številnih plavalnih klubov iz vse Jugoslavije. (Foto: M. Vesel)
plavanje
Rekord ob otvoritvi sezone
Članski nastop je razočaral po rezultatih in pri-javljencih, zato pa je zablestal pionirski - po rekordih in po množičnosti!
Kakovostni del otvoritvenega plavalnega mitinga, ki je bil v nedeljo v Krškem, je po rezultatih razočaral tako gledalce kot prireditelje. Plavalna zveza se je sicer pismeno opravičila Krčanom, ker ni imela dovolj denarja, da bi poklicala na start vse najboljše plavalce. Tako so bili rezultati pravzaprav taki, kakršno je nasploh jugoslovansko plavanje v mednarodni konkurenci. Dvanajst klubov, med katerimi ni bilo beograjskih, ni pokazalo nič posebnega.
na 50 m hrbtno z 42,5, pri starejših
Sionirjih pa je bil na 100 m kravl kafar tretji z 1,07,0, Z. Nikolič pa šesti z 1,10,5. Prireditev je, kot je že v navadi, dobro izpeljal domači plavalni klub.
no izenačili, je Svažič dosegel v odločilnih trenutkih dva gola in tako zagotovil svojemu moštvu pomembni točki.
Sevnica: Možic, Papež, Simončič, Krnc, Jurišič 2, Bizjak, Svažič 5, Koprivnik 1, Šilc 10, Trbovc 1, Sirk.
E. R.
Brežice - Branik 12:11
Odločilni točki? — Jurišič
Sevničani so dosegli pomembno zmago proti novemu prvoligašu. Gostje so sicer v začetku vodili, potem pa so Sevničani izenačili in ob polčasu povedli s tremi goli razlike. V nadaljevanju so zastreljali nekaj sedemmetrovk, kar so gostje izkoristili in spet izenačili. Igraje postajala vse bolj groba, Sevničani pa so po Šilčevi zaslugi spet prišli do prednosti dveh golov. Ko so gostje ponov-
Nova zmaga - Smerkoljeva
Čeprav so Brežičanke vodile s 6:3, so Mariborčanke v zadnjih minutah prvega polčasa še izenačile na 7:7. V nadaljevanju se podoba na
Zato pa je bil toliko bolj razveseljiv sobotni uvod pionirjev, ki so se otvoritve sezone zares množično udeležili. V Krškem so tako zabeležili največje plavalno tekmovanje sploh, saj je bilo samo v konkurenci pionirjev na 50 m kravl prijavljenih kar 81 tekmovalcev!
Med petimi slovenskimi pionirskimi rekordi, ki so jih postavili v krškem bazenu, sicer ni bilo prispevka Dolenjcev, zato pa so si Krčani priborili nekaj prav lepih uvrstitev. Med mlajšimi pionirkami je bila Škafarjeva na 50 m delfin prva s časom 40,0, četrta na 50 m prsno v času 46,3 in peta na 50 m hrbtno z 42,5. Mlajši pionir D. Nikolič je bil peti
Uspešni
Banjalučani
Rally bratstva in enotnosti v Novem mestu
Novomeško AMD je v soboto in nedeljo pripravilo avtomobilski rally, ki je šel v okvir prireditev ob Zletu bratstva in enotnosti, katerega sklepni del bo prihodnje leto v Novem mestu.
Organizatorju se je prijavilo 20 tekmovalcev iz Banjaluke, Prijedora, Karlovca, Bihaća in Novega mesta. Vozili so tri etape na čas, morali so streljati, imeli pa so še spretnostno preizkušnjo. Najboljši je bil Karlov-čan Kosanović s 60 kazenskimi točkami, nato Mujakovič in Suljadić iz AMD Krajina, Banjaluka. Najboljši Novomeščan Kmet je bil s 86 kazenskimi točkami četrti, drugi Novomeščan Petakovič pa deseti med 19 tekmovalci, ki so končali rally; Med ekipami so zmagali Banjalučani, sledijo pa Karlovac, Prijedor, Novo mesto in Bihać.
Športno komisijo novomeškega AMD, ki je dirko pripravil, je vodila želja, da bi mimo tekem s tem rallyem poglobili sodelovanje AMD omenjenih mest.
M. KRAUS
MED JADRALCI VODI ŠE VEDNO S. KOS
Dolenjski jadralni piloti se pospešeno pripravljajo na državno in slovensko prvenstvo, ki se začneta pojutrišnjem v Lescah na Gorenjskem. V konkurenci za državno prvenstvo bosta barve Dolenjske zastopala Cvetka Klančnik-Belin in Jaka Šmid, za slovensko prvenstvo pa Slavko Kos in Marko Zavrl.
V tekmovanju za prvaka Dolenjske so se naši piloti do ponedeljka takole uvrstili: 1. Kos 795, 5 točke, 2. Šmid 782,5; 3. Zavrl 691, 4. Štembergar 362, 5. Novak 342, 6. Uhan 207, 7. B. Keršič 204, 8. Windischer 175, 9. Klančnik 145, 10. Kopar 118 itd. Vsi skupaj so preleteli 4884 kilometrov.
m.
Neresni
Občinska zveza za telesno kulturo v Črnomlju je v nedeljo priredila rokometni turnir. Prišle so ekipe iz Dragatuša, Metlike in z Vinice, prirediteljev pa ni bilo. Z žalostnimi obrazi so se mladi rokometaši vrnili domov.
Organizatorji so si v počastitev dneva mladosti pač privoščili malo daljši počitek in jih ni dosti zanimalo, da so že prej sklenili pripraviti turnir. Bodo koga poklicali na odgovor?
košarka
Igra Beti z miškami
Novoteks je v derbiju s Triglavom izgubil doma pred 1.000 gledalci - Beti spet močno zmagala
Novomeški košarkarji so v šestem kolu doživeli prvi poraz: premagal jih je kranjski Triglav, eden izmed najresnejših kandidatov za naslov prvaka. Kljub porazu pa so novoteksovci dokazali, da so postali enakovredni najboljšim slovenskim ekipam; to dokazujejo tudi gledalci, ki jih je na Loki vedno več: na sobotnem derbiju jih je bilo kar 1.000! Metličani v I. B ligi nimajo resnega nasprotnika. Njihovo letošnje tekmovanje bo zgolj sprehod, ki se bo jeseni končal z uvrstitvijo v I. A ligo. V soboto gostujejo Novomeščani v Ilirski Bistrici, Beti pa v Škofji Loki.
Novoteks - Triglav zaiadi konca ***** le-a> zat° 79:85
Novomeščani niso zaigrali tako dobro kot proti Vrhniki, predvsem
ŠPORTNI KOMENTAR
Kako do denarja?
—■■■■■»■  ■■■—■■    ■' — ■
Predlog za rešitev posameznih športnih e-kip, ki živijo zdaj dobesedno iz rok v usta
Ob prehodu pomladi v poletje	se začnejo
najrazličnejša tekmovanja, ki jih pripravljajo razna strokovna	združenja. V
jugoslovanskem merilu se zberejo tekstilci in farmacevti, v republiškem gozdarji, lesarji, električarji, bančniki in ne vem kdo še vse. Rekreacija delavcev je zdrava in jo podpiram z vsem srcem, a se mi zdi, da so organizatorji izbrali prav najdražje rešitve.
V Novem mestu so pred dnevi razpravljali o tem, kako bodo razdelili denar za šport. Ugotovili so, da je odeja, s katero bomo pokriti, prekratka. Ob kakovostnem dvigu športa v Novem mestu - odbojkarice gredo na primer na kvalifikacije za zvezno ligo, košarkarji so v vrhu slovenske lige, prav tako nekateri posamezniki v atletiki - potrebuje mesto še več denarja, a ga nima niti za najnujnejše telesnovzgoj-ne in tekmovalne potrebe.,
Bržkone je tudi drugje po-
doben položaj. Zato predlagam odgovornim v tovarnah v razmislek: kaj bi ne bilo pametneje, da bi zaposleni tekmovali v občinskih ali krajevnih tekmovanjih ter se spoznavali z delavci iz drugih podjetij v mestu, kjer delajo? Tako bi prihranili ogromno denarja pa še namesto kampanjske nekajdnevne ,,-iade“, na kateri nastopa peščica delavcev -športnikov, bi lahko dobili delavske igre, ki bi jih razdelili na vse leto,
Z ostankom denarja -prepričan sem, da ne bi bil majhen! - bi lahko posamezna podjetja, ki zdaj dajo veliko denarja za potovanja na vsejugoslovanske stanovske igre, podprla posamezne športne kolektive.
Delavcem bi tekmovanja ostala, hkrati pa bi jim za isti denar dali še možnost za razvedrilo. Kakovostni šport namreč tudi privlači, ne le nastopajočih, ampak tudi gledalce.
J. SPLICHAL
manjši vadbi in pa ker sta bila trener Petrič in Ivančič ves teden službeno odsotna. Tako je bila v dvoboju s Triglavom ost novomeških napadov precej topa, odpovedal pa je tudi skok pod košem, kar je bil v zadnjih tekmah najmočnejši Novoteksov adut. Gostom je pomagal še avtobus bučnih navijačev, razen tega pa so zaigrali zelo dobro, potem ko Novomeščani niso znali izkoristiti njihove začetne zmede in vodstva 10:0 v četrti minuti.
Novoteks: Splichal 13, Ivančič 11, Ž. Kovačevič 4, S. Kovačevič 32, Šepetave 6, Počrvina 4, Papič 4, Piletič 5.
Beti - Ježica 93:61
Metličani so zaigrali tako kot običajno: že v začetku so ostro pritisnili in gostje niso zdržali hitrega tempa. Sicer pa o premoči v sobotni tekmi in v ligi sploh najbolj zgovorno priča podatek, da so v petih tekmah dali 510 košev, v povprečju več kot 100 na tekmo.
Beti: Kosovac 4, Dautović 16, Vergot 2, Lalić 9, Rožič 6, Medek 24, Arbutina 24, Popovič 8.
M. P.
Štirje rekordi
Na finalnem tekmovanju za pokal AZS za člane in članice je maloštevilno novomeško zastopstvo v Celju zasedlo osmo mesto med člani in deseto pri članicah.
Novomeški atleti so postavili 4 novomeške rekorde: Kovačič je bil s časom 3.52,1 na 1500 metrov tretji in, z 1.53,4 drugi na 800 metrov, hkrati je bil član štafete 4 x 400 metrov, ki je s časom 3.34,4 postavila nov rekord; v njej so tekli še Nagode, Dragaš in Šimunič. Prav tako je dosegla nov rekord štafeta 4 x 100 metrov s časom 44,9 in v postavi Šimunič, Nagode, Kržan, Dragaš. Šimunič je bil razen tega tretji v troskoku, Dragaš šesti v troskoku in v daljavi, prav tako sta bila šesta Špi-lar v metu kopja in Gazdvodova v teku na 200 metrov. V skoku v daljavo je-bitefGažvodova deseta.
Z. SLAK
igrišču ni spremenila. Gostje so nekajkrat izenačile, domačinke pa so na koncu vendarle zmagale. Najboljši sta bili Smerkoljeva in A. Mišiče-va, pred tekmo pa se je od igranja poslovila Bužančičeva.
Brežice:	Hribernik,	Bužančič,
Molan, Štauber 2, Bah, A. Mišič 1, Smerkolj 2, V. Mišič, Toplak 7, Engel, Lipej.	V.	P.
Radgona - Brežice 20:21
Deset sekund pred koncem je Štangelj dosegel odločilni gol v Radgoni in tako močno povečal upe Brežičanov za obstanek v ligi. Šetinc
Veteranova pomoč — Šetinc
je bil s petimi goli najboljši brežiški mož v tej pomembni tekmi. Izkazali so se še Blatnik, Štangelj in Gorišek. Brežičani bodo v naslednjem kolu igrali doma s Piranom, in če zmagajo, se bodo skoraj gotovo rešili izpada!
Radeče - Ribnica 19:20
Ribničani so si z novo zmago domala že zagotovili drugo mesto na lestvici slovenske lige. V izenačeni tekmi so namreč zmagali v Radečah in s tem posredno pomagali tudi Brežičanom, saj se tudi Radeče borijo za obstoj. Radečam so sicer četrt ure pred koncem še vodili s 17:11, vendar pa so Ribničani v odličnem finišu nadoknadili zamujeno.
Ribnica: Kersnič, Abram, Žuk 3, S. Kersnič 6, Matelič 1, Mikulin 4, Andoljšek 1, Radič 2, Ponikvar, J. Kersnič 2, Lovšin.
šab
Kočevje prvak
Slovensko šahovsko prvenstvo v N, mestu  ■■■—»
26. in 27. maja je bilo v Novem mestu na osnovni šoli Grm 23. ekipno pionirsko prvenstvo Slovenije v šahu. V štirih tekmovalnih skupinah je sodelovalo 35 štiričlanskih ekip pionirjev in pionirk, ki so bili najboljši na prvenstvih podzvez.
Pri mlajših pionirkah (do 13 let) je bila med 8 ekipami prepričljivo najboljša O. Š. Tišina s 24,5 točke. Nadaljni vrstni red: 2. O. Š. Grajena, Maribor (17), 3. - 4. O. Š. Komen-da-Moste in O. Š. Dravograd (14), 5. - 6. O. Š. Krško in O. Š. Žalna (13), 7. O. Š. Šenčur (10,5) in 8. O.
5. Tolmin (6). Pionirji O. Š. Maks Durjava iz Maribora so postali republiški prvaki pri mlajših pionirjih. Naslov najboljših so si priborili šele v zadnjem dvoboju z neposrednim tekmecem O. Š. Polhov Gradec, katerega so prepričljivo premagali (3:1). Prvaki so zbrali 21,5 točke, drugouvrščeni pa dve točki manj. Sledijo: 3. O. ŠT Kranj (19,5), 4. O. Š. Domanjševci (18,5), 5. O.Š. Šempeter (18), 6. O. Š. Nova Gorica
(13.5), 7. O. Š. Krško (12), 8. O. Š. Ribnica (11) in 9. O. Š. Slovenj Gradec (10,5). V najštevilnejši skupini starejših pionirk (do 15 let) igralke O.Š. Hoče niso imele konkurentke, saj so zbrale 28,5 točke, tj. 7 točk več od drugouvrščene O. Š. Ojstrica. Sledijo pa: 3. O. Š. Senovo (19,5), 4. O. Š. Dolenjske Toplice in O. S. Koper (obe 19 točk), 6. O. Š. Šenčur (18), 7. O. Š. Mokronog (17,5), 8. O. Š. Kamnik (17), 9. O. Š. Šoštanj (12,5) in 10. O. Š. Turnišče
(7.5).
Pri starejših pionirjih so igralci O. Š. Kočevje upravičili sloves favorita in zanesljivo poštah prvaki z 20,5 točke pred O. Š. Zagorje (17,5) in O. Š. Gaj Maribor (ravno tako 17,5). Nadaljni vrstni red je takle: 4. O. S. Mežica (16), 5. O. S. Koper (12,5),
6. O. Š. Žiri (12), 7. O. S. Lendava
(8.5) in 8. O. S. Komenda-Moste
(7.5).
Tekmovanje sta izvedla Zveza prijateljev mladine Novo mesto in šahovski klub Novo mesto, posebna zahvala pa gre ravnatelju O. Š. Grm in pionirjem vseh novomeških osnovnih šol, ki so bili dva dni gostitelji več kot 180 pionirjem.
J. Udir
i i i i i 11 i ^
Mlin
r'J'i'ilf
■MP
BREŽICE — Brežičani so že prvaki v celjski nogometni podzvezi; tokrat so premagali Šoštanj s 4:2. Gostje so sicer dvakrat vodih in zastreljali 11-metrovko, vendar pa niso mogli ogroziti zmage domačinov (V.
P.)
DOBOVA - Domači rokometaši so premagali vodečo ekipo Krškega 21:20 in Šmartno 27:12. V zasavski ligi so se s tema dvema zmagama prebili na drugo mesto. (V. P.)
NOVO MESTO - V počastitev dneva mladosti je bil v Ljubljani balinarski turnir, na katerem so sodelovale tudi tri italijanske ekipe. Zmagala je Rožna dolina iz Ljubljane. Novomeščani so bili odlični -tretji (R. M.)
RIBNICA - Na rokometnem turnirju v Sodražici je zmagala ekipa iz Grosupljega pred B ekipo Ribnice, kočevskim ITASOM in Sodražico. Domačini so odlično pripravili tekmovanje (F. L.)
RIBNICA - Ekipa Grosupljega je letošnji prvak v dolenjski ligi in bo igrala na kvalifikacijah za vstop v ljubljansko consko ligo. Za Grosup-ljim so se uvrstile Ribnica B, Gradišče, Sodražica, ITAS, izven konkurence pa Šmarje-Sap in Vidovo (F. L.)
BREŽICE - V teku mladosti po mestnih ulicah je nastopilo 356 tekmovalcev. Pri pionirjih so bili najboljši učenci iz Cerkelj, pri mladincih učenci trgovske šole, pri članih pa vojaki (V. P.)
BREŽICE - V počastitev dneva mladosti so v Brežicah tekmovali dijaki šol za prodajalce. 425 mladih iz vseh slovenskih krajev se je pomerilo v košarki, rokometu, namiznem tenisu in šahu. Pri fantih so zmagah v košarki Murska Sobota, v rokometu Brežice, v namiznem tenisu Nova Gorica in v šahu'Maribor. Pri dekletih je zmagala Ljubljana v košarki in namiznem tenisu, v rokometu pa Celje. (V. P.)
CERKLJE - V prvenstveni rokometni tekmi zasavske lige je Leskovec premagal domačine 24:19. (10:10) (L. S.)
SEVNICA — Na rokometnem turnirju v počastitev dneva mladosti, ki gaje pripravil občinski komite ZMS, so Brežičanke v finalu premagale Gorenje iz Velenja 11:4. V borbi za 3. mesto je LISCA premagala Šentjernej 10:7. Brežičanke so dobile pokal, prav tako najboljša strelka Toplakova iz Brežic. (E. R.)
ČRNOMELJ - V prvenstveni rokometni tekmi za ženske so domačinke izgubile z Olimpijo B 12:13, čeprav so vodile že 9:7. Fortunova je dala 4 gole. (F. L.)
SEMIČ - V zasavski rokometni ligi so Semičani po odlični igri premagali Krmelj 24:17. Izkazal se je vratar Strniša, ki je prav na rojstni dan odlično branil. (T. L.)
SEVNICA — V prvenstveni rokometni tekmi za mladince so domačini premagali Šmartno 29:18 (14:3). (E. R.)
BREŽICE - V počastitev dneva mladosti so Brežičani premagali garnizijo iz Cerkelj 3:2 v lepi in zanimivi igri in si priborih poki. (V. P.)
SODRAŽICA - Na skupščini dolenjske rokometne lige so predlagali, naj bi se ekipe iz Črnomlja, Semiča, Šentvida priključile tej ligi, ki jo vodi rokometni odbor Ribnica. Ta medobčinski odbor naj bi se tako povečal za dve občini. Pogovarjali so se tudi o ustanovitvi pionirskih in mladinskih reprezentanc v dolenjski rokometni ligi: Ta bi imela svojega trenerja, treninge pa vsak mesec v drugem kraju. (F. L.)
NOVO MESTO - Nogometaši Elana so v prvenstveni nogometni tekmi premagali Grosuplje 4:1, (2:0). (J. S.)
TREBNJE - Na občinskem strelskem tekmovanju z malokalibrsko puško je med 9 ekipami zmagalo SD . Matija Gubec z Doba, sledita Trebnje in druga ekipa z Doba. Med posamezniki je bil najboljši Ajdišek z Mirne, nato Cugelj in Hercogova iz Trebnjega. (J. P.)
LESKOVEC - Na mladinskem rokometnem turnirju, ki ga je organiziral KPD Radeče, so presenetili Leskovčani s prvim mestom pred Sevnico in Radečami. Za najboljšega igralca je bil proglašen Sevničan Su-mej, najboljši strelec pa je bil Žibret (L. Š.)
LOŠKI POTOK - Na občinskem prvenstvu v namiznem tenisu je med članicami zmagala Samsa, med čfcni Mrgole, med mladinkami Pusto/a, med mladinci Pintar, med pionirkami Pustova in pri pionirjih Vesel. Ekipno je zmagala Sodražica. (F. L.)
DOLENJSKE TOPLICE - Na strelskem tekmovanju z zračno puško je zmagala ekipa iz Dol. Toplic pred Poljanami in Gor. Sušicami. Med posamezniki je zmagal Markovič, drugi je bil Šporar, tretji Mlinar. (A. B.)
RIBNICA - Po 6-letnem mrtvilu so spet ustanovili ribniški šahovski klub. Ustanovili so sekcijo v INLESU v Ribnici in Dolenji vasi, v RIKU, Žičnici, ITPP, v JLA ter več pionirskih krožkov. (F. L.)
Veš, doma sem si vedno takoooo želel vodno poste
Sl m • ■■■ ■■■■■»* ■■■■
„Zato pa ne kadim ...!
PmlenBM IN prod 20 letij
Krompirju plat zvona
ZATIRANJE koloradskega hrošča je naša skupna in odgovorna naloga. V preteklem letu se je razširil že povsod. V okraju Novo mesto so bile okužbe odkrite na področju vseh občinskih ljudskih odborov. Število okuženih njiv, kjer so bile okužbe prijavljene, je znašalo okrog tisoč. Zelo močne so bile okužbe v dolini Mirne, Temenice,’v predelu Šentjerneja, kakor tudi v Suhi krajini. Letos moramo računati na to, da bodo okužbe zelo močne in številne. Koloradskega hrošča bomo uničevali s kemičnimi sredstvi, oskrbimo si takoj prašilce in škropilnice.
OBČINSKI ljudski odbor na Mirni je na predlog občinskega odbora Zveze borcev sklenil, da proglasi 6. junij za praznik občine Mirna. 6. junija 1942 so namreč Mirenčani izvedli prvo večjo akcijo, ko so z Radvanjice, grička nad mirensko postajo, napadli poln vlak fašistov, ki so jo seveda jadrno odkurili.
NA TREBANJSKEM VRHU pod Čatežem živi siromašen dninar Lovrenc Kotar, ki je bil med vojno pogumen aktivist. Pred nedavnim se je Kotarjevim rodil sin, deseti po številu. Srečni oče je naprosil maršala Tita za botra in nestrpno čakal odgovora v upanju in strahu — pravzaprav sam zavzet nad sebćj in svojo smelostjo. Pred dnevi je prejel odgovor, ki je nepopisno osrečil vso družino. Poleg ljubeznivega pisma je Kotarjeva družina prejela lepo denarno darilo in zavitek z bogato vsebino, s katero ne bo opremljen samo novorojenček, temveč tudi mati in drugi otroci. Prijetno presenečenje na Trebanjskem vrhu in skrb tovariša Tita za delovnega človeka sta povzročila, da je priljubljenost maršala ponovno zaslovela in zajela še širši krog src — če je to sploh še mogoče bolj, kakor je bilo že doslej. Maršal Tito je v srcih naših ljudi v pravem pomenu besede.
VELIKI PODLJUBEN - Dveletno mizarjevo hčerko Marijo Erjavec je doma pred hišo pičila kača.
(IZ DOLENJSKEGA T ISTA 29. maja 1953)
   -Vil- .i
&$Šškr/&
Zgodilo seje...
TRGOVCI Z OTROKI - V Braziliji in Paragvaju so prišli na sled tolpam, ki trgujejo z otroki. V Braziliji so že prijeli nekaj osumljenih, v Paragvaju pa zaenkrat samo pišejo o delu takih tolp. Dokazano je, da je brazilska tolpa prodala na tuje najmanj 30 otrok. Oborožene tolpe v Paragvaju menda pobijajo Indijance Aches. Trgovina s sužnji še cvete . ..
BIROKRATSKA - Pariška mestna uprava je izdala naslednjo okrožnico: „Kadar je mestni avtobus prenapolnjen, je mogoče zahtevati, naj policist izstopi, če sta v vozilu dva policista. Seveda je treba prej potnike prešteti in ugotoviti, ali je vozilo res prenapolnjeno.“ Upajmo, da so šoferji pametnejši od navodila!
HAŠIŠ - Cariniki s Sardinije so odkrili na britanski ladji več kot 200 kg hašiša in ga zaplenili. Italijanske oblasti je na nedovoljeno mamilo opozoril neznanec po telefonu. Zajeten plen! .
KITAJSKA SE ODPIRA - Po svetu se je začelo mrzlično učenje kitajščine, ko se je ta največja dežela začela odpirati svetu. Odprtost se čuti na Kitajskem prav tako kot drugod: radio Kanton bo naslednje leto in pol vsak teden trikrat po pol ure predvajal ure angleščine, ki bodo namenjene predvsem prebivalcem tega južnega mesta, kamor pride dosti tujcev iz Hongkonga. Kolikor jezikov znaš .. .
DEKLE V BELEM - Kraje dragocenih slik se nadaljujejo. Tokrat je bila okradena galerija v švedskem mestu Goeteborgu. Neznanci so odnesli Matissovo sliko Dekle v belem, katere vrednost cenijo strokovnjaki na 7 in pol milijona dinarjev. Obogateni zasebni zbiralci!
PROTIDOKAZ - Newyorški župan Lindsay je v Centralnem parku govoril na tiskovni konferenci, kako je ta park varen, odkar so okrepili policijske patrulje. Prav takrat je neznanec v parku posilil 16-letno dijakinjo. Ni vse res, kar govore . . .
NAJSTAREJSl - Najstarejši človek na svetu, 168-letni Š ir ali Misli-mov, je praznoval svoj rojstni dan v azerbejdžanski vasi Bazavi z delom na vrtu ter z vsakdanjim sprehodom s svojo tretjo ženo, ki je stara 107 let. Pred krakim je bil prvič v življenju bolan: .imel je pljučnico. „Zgodaj vstajam, podnevi nikoli ne spim, spat hodim ob 22. uri! “ pravi. Kopriva ne pozebe . ..
BLIZA SE POLETJE - V evropskih letoviščih je po približni oceni Interpola okrog 15.000 moških, ki prežijo na osamljene ženske srednjih let. Družbe željne turistke navadno nasedejo „gusarjem srca“, kot jim pravijo v Interpolu. Ti poberejo denar in pustijo ljubezni lačno žensko vnemar. Interpol zato svari: takoj obvestite lokalno policijo!
ZLATA MASKA — V južnem Egiptu so našli mumijo, pokrito z zlato masko. Mumija naj bi bil glavni varuh faraonskih kašč iz 30. dinastije. Hkrati omenjajo še dve britanski najdbi: Izidin kip in s tušem popisane papiruse. Kaj vse še skriva zemlja . ..
DUH PO KLOROFORMU - Zgodilo se je v Italiji: kmetu iz Ascoli Pičena je zbolel prašič. Poklical je veterinarja, prašič pa je prevrnil nje-
Povo stekleničko s kloroformom, otem so vsi trije mirno spali naslednji dve uri.. .
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
0 pokončevanju miši z bacilom
(Danes) zjutraj od 9. ure naprej predaval je strokovnjak g. dr. Kornauth iz Dunaja v mestni dvorani — na Rotovžu — v Ljubljani prav zanimivo o pokončevanji miši z Loeffler-jevim, tifoznim bacilom: Poduk bil je teoretičen in praktičen. Miši se pokončujejo na dva načina;z otrovanimi kruhovimi koščeki, ali pa, da se jim „bacil“ pod kožo vcepi in tako miši zopet izpuste. Prvi način je prav lahek in priprost; izvede ga lahko vsakdo, drugi je pa bolj zapleten.
(Delegaciji), to je, odposlanci našega in ogerskega državnega zbora, ki imajo obravnavati skupne reči obeh državnih polovic, zborujeta letos na Dunaju. Cesar sami so delegate sprejeli. Kaže pa proračun, da bode nekaj nad 100 milijonov skupne potrebščine — nekaj nad 4 milijone več kakor za sedanjo leto. Skupna potrebščina za vojsko bode za 1 milijon in dva tisoč veča, kakor poprejšnja. Davkoplačevalci tega pač ne bodo veseli; toda druge države se oboro-žujejo — naša se mora tudi.
■
I
(Mati) mladega srbskega kralja je zopet stopila na Srbsko, od koder jo je bila pregnala prejšnja srbska vlada.
(Rusija) v Aziji jako napreduje, zida železnice, razširja omiko. Sosedinja bode kmalo tamo Angležem in tudi Kitajcem, kjer še ni tem zadnjim; kar jim ni nič kaj po volji.
(Redko) slovesnost smo obhajali tukaj binkoštni ponedeljek. Matija Kolenc, rojen 4. februarja 1811 pa Uršula Rozman iz Dol. Glo-bodola, rojena 13. septembra 1812. 1., iz Mirne peči, poročena 1. marca 1829, roditelja 8 hčera, od katerih so 4 umrle, 4 pa še žive — sta se veselila ta dan svoje slovesne demantne poroke v farnej cerkvi mirnopeškej v pričo svojih še živečih hčera in zetov. Nad 64 let v zakonu — to je pač slučaj, ki se redko pripeti. Opomnimo še kot posebnost, da sta bila pri prvej poroki 1. 1829 isti dan 1. marca poročena oče ženinov, pa mati nevestina.
(IZ DOLENJSKIH NOVIC, 1. junija 1893)
PRESENEČENJE:
Clay v Oxfordu?
Ponudbe za katedro poezija in 774 funtov
Če se bo uresničilo vabilo dveh oxfordskih profesorjev, docentov za angleško književnost in ameriško zgodovino, bo Cassius Clay, ali pravilneje Mohamed Ali, končal svojo boksarsko kariero na najbolj presenetljiv način! Mohamed Ali, ki mu med boksarskimi vrvmi že manj znani boksarji lomijo čeljusti in ki je med vsemi športniki „najtežji", merjeno z dolarji, je namreč povabljen, naj prevzame katedro za poezijo na univerzi Svete Katarine v Oxfordu. Katedra bo Clayu na voljo konec novembra.
To bi bil zares senzacionalen preobrat v življenju velikega gobezdača, kot so radi rekli- Clayu. Kako sta profesorja prišla na misel, ki se zdi mnogim smešna? Pred enim izmed boksarskih dvobojev je Clay omaloževal na-sprotnika in recitiral svoje pesmic ^	^
dami —* molčal: niti z besedo ni namignil, ali mu je ponudba všeč ali jo je sprejel ravnodušno. Nekateri
leto bi namreč dobil le 774 funtov. Vendar pa ne gre pozabiti, da so mu od vrtoglavo velikih honorarjev vestni
Ob slavi ki počasi zahaja no Kj riav čc Hi snreiel no* nudbo, spet prišel na naslovne strani časopisov. Mnogi so celo mnenja, da bi mu katedra za poezijo na oxford-ski univerzi pomagala tudi -v boksarskem ringu!
SŠ r
1
\ i fi A*
rj IIP Ut \%|
; Ur#
Smeti
2e dolgo je tega, kar vem, da se Mišji dol in marsikateri drug kraj spreminjajo v smetišče. Njega dni so ženske odvečno navlako spravljale na gnoj, kjer je segnilo, kar so potlej zvozili na njive in travnike, da so imeli od tega koristi. Dandanes ni več tako. Kamorkoli se ozreš, ako-ravno si v največji samoti ali sredi mesta, povsod se spotikaš ob razne vreče in vrečke, papirje, škatle in drugo šaro, ki ji ne vem imena, pa ne more segniti.
Jezilo me je, da so ljudje tako brezbrižni, pa sem izzval Mihčevega Janeza, ki ima nekaj besede v vasi: „No, Janez, povej mi, kako pri vas pospravljate smeti, ko jih je povsod obilo? “
„Oh, “ je zamahnil z roko, „pri nas pa kar veter pospravlja. “
Ker nisem vedel, ali govori resnico ali se zgolj norčuje, sem vrtal dalje: „Kaj nimate košev za smeti, kot je
to dandanes po svetu v navadi? “
„O ja, imeli smo jih, imeli. A kaj, ko jih nihče ni praznil, da je bilo še več navlake kot sedaj, ko jih ni več!"
„Po mojem koše prav gotovo pogrešatesem vztrajal.
„To pa ne bo držalo," je pribil. „Smeti in druge navlake smo se že privadili, jezimo se zgolj nad tistimi, ki hodijo v Mišji dol močit naše hišne vogale, prage, veže in drvarnice. Še kupčkov ne pozabijo postaviti za slovo, da imamo vsak dan obilo neprijetnega dela. “
Akoravno se nisem veselil odgovora, sem bil vesel ob tednu Rdečega križa, ko so se doslej prvič, vsaj v nekaterih mestih in vaseh, domislili z mladimi vred pospraviti največje kupe nesnage. Škoda, da je to le enkrat v letu. Po mojem bi morali imeti vsak mesec vsaj en tak teden.
MARTIN KRPAN
Hitri
nagci
fr*
V Koelnu plavalni poskus brez kopalk!
Zgodilo se je pred dnevi, okrog 22. ure zvečer v koeln-skem pokritem bazenu. Gledi^U cev ni bilo, pač pa so bili v vocu goli plavalci. Šlo je za poskus,, ali človek gol plava hitreje kot v kopalkah. Olimpijec Axel Mit-* bauer je sopihajoč izjavil: „Brezi hlač se vsekakor da hitreje plavati! “
Nemec Lampe se je na olimpijskih igrah v Muenchnu obril po glavi in si priplaval medaljo, senzacijo pa je vzbudila tudi nekoč neprekosljiva Avstralka Dawn Fraser: ko se je umaknila iz aktivnega plavanja, je izjavila, da je trenirala gola in da je plavala hitreje.
Za zdaj gotovo ni možnosti,' da bi plavalci nastopali na tekmovanjih goli, ker to prepovedujejo pravila, ki natančno določajo, v kakšnih oblačilih morajo športniki na start. Nemški poskus je pokazal, da plavajo tekmovalci brez tekstila tudi sekundo in več hitreje, poprečne švicarske plavalke pa so nage dosegale rezultate evropske in svetovne vrednosti!
Pred 2500 leti so stari Grki med olimpijskimi igrami zakopali bojne sekire in goli stopili v tekmovalne arene. Se zdaj vračajo stari časi?
Komaj verjetno, da bi se lahko kaj spremenilo, čeprav bi gledalci in gledalke bržkone navdušeno pozdravili plavanje golih fantov in deklet.
Likalnik z litoželeznim vložkom in svečnik. (Foto: J. Primc)
IŠČEMO STARINE
Likalnik na železni vložek
»Svečnik« na trske
„Naznanjam en starinski železni likalnik na vložek,“ nam , je pisal ob naši akciji „Iščemo starine“ Anton Corl iz Novih sel.
„Star sem že 75 let, pa se sploh ne spomnim, od kdaj je pri hiši,“ je povedal za uvod. Uporabljali so namreč že bolj sodobnega, takega na oglje.
„Pa še tale stari svečnik sem našel. Kupil sem ga v Kostelu od nekega Kajfeža, ki je imel starinske stvari.“
Likalnik ima ogrodje (menda) iz medenine oziroma „kuf-ra“, kot je rekel Corl. Vložek je litoželezen.
Svečnik nima nikjer nobene letnice, je pa sestavljen iz več delov, ki jih je treba priviti skupaj in svečnik je sestavljen. „Prej so uporabljali še drugačne svečnike, ,flajterje‘. Bili so iz železa, na vrhu pa preklani, da si nanje lahko zataknil trsko, ki je gorela in svetila, spodaj pa je bila železna pločevina, da ne bi žerjavica padala na tla in zažgala hiše. Takrat še ni bilo petroleja in sveč,“je povedal Corl.
„Včasih je bilo veliko starin, pa je vse mladi rod stolkel. Tudi jaz sem imel do lani še dve pre-dni kolesi (za predenje). Prosili so me, naj bi ju prodal v Nemčijo. Pa me je neka jeza popadla, pa sem vse stolkel. Vi kar odnesite tole, če hočete, drugače bom vse skupaj stran vrgel,“ je zaključil razgovor Anton Corl, ki pa se ni hotel dati slikati za časopis.
Vroče, pravo poletno vreme je zvabilo na plan tudi ta modrasov par na Vinjem vrhu nad Belo cerkvijo, ki se je dal v ljubezenskem zanosu zlahka ujeti. (Foto: Cvetko Tramte)
STRELA - Baseball je sicer nevaren šport, vendar ne tako hudo, da bi kdo pričakoval smrt na tekmi. V ameriški državi Arizona sta se «ponadli dve moštvi — med nenadno nevihto pa je strela udarila v 19-le-tnega igralca, ko se je zapodil za žogo .. .
d I
SOTOČJE
ANGEL
P0K0N-
ČEVALEC
VARN.
ZAPORA
ni F7NI
BERITE
d I
RIBIŠKA
MREŽA
PLES
2.IME
VRSTA
JEDI
PESfiSTIK
KALIJ
3EŽELA NA BL. VZHODU
SILOVIT
POK
ALUMINIJ
PRODA-
JANJE
TROPSKI
KUSCAR
ZDRAVILO
ZA
GLAVOBOL
V VSAKO HISO
d I
SKUPŠČIN/
LEPO — TIĆJE
VRSTA JEL ENd
ANGL.
PIVO
PLEME
DELHOL
PRIIMKA
SPIS
GR. BOG VETROV
ŠIBA
JAJČAST
MINERAL
mm
SONDA
UT. MERA
RIBA
ŠTIP
ODVAJALO
SMUČI
ANGL.
PISATELJ
BARVA
m
DELOVNI
NALOG
MEDMET
ENICA
AZ.
DRŽAVA
TROPSKI
LENIVEC
PETROL.
LADJA
KLUB ZA PODVODNE AKTIVNOSTI:
I Premagani bog Pozejdon...!
I
I
I
I
Ikarov poskus, da bi poletel k soncu, je spodletel, ker se ni držal navodil svojega očeta in je zato sonce stopilo vosek njegovih kril... Ta legendama zgodba o preskusu človeške drznosti v antični književnosti nima primere v boju pod vodo. Osvajanja sveta pod vodo, kjer je gospodaril bog Pozejdon, se naši prednamci niso lotili, ker so se bali tujega in skrivnostnega sveta.
Axel Mitbauer: brez kopalk sekundo hitreje nq 100 m hrbtno!
Poskusu, ki je prinesel boljše rezultate, lahko tudi oporekate, če hočete: Marku Spitzu na poti k sedmim zlatim medaljam v Muenchnu niso nagajali niti brki — ker je bil pač najboljši!
Tako je ostalo do današnjih dni, saj so človekovi poskusi pod vodo, kljub temu da -je že stopil na Luno in da ustvarja čudeže v vesolju, še vedno majhni in nebogljeni. Toda bolj ko je znanje popolno in bolj ko je zanimanje človeka veliko, manjši je strah pred neznanim.
Mnogo stvari spodbuja človeka, da se spušča pod vodo: želja za neznanim, novim, gospodarski in vojaški interes. Zelje za neznanim ni potrebno posebej opisati. • Starim Grkom so goli potapljači nabirali školjke, Po-linezijci in prebivalci nekaterih otokov iščejo biserne školjke, znani so naši iskalci spužev z otoka Zlarina. Domišljijo burijo potopljeni gusarski zakladi. Potapljači postajajo danes nadvse pomembni tudi pri dviganju potopljenih ladij, pri vodnih zidavah in podobnih delih. Odkar so v 4. stoletju pred našim štetjem potapljači pri zavzemanju mesta Tira odstranili zapreke pod vodo, so
minila stoletja do današnjih ljudi-žab: vsi pa so bili v vojaški službi pod vodo.
In kdaj je bil človek prvič pod vodo? Točnega datuma pač nikoli ne bo mogoče ugotoviti, vendar pa že Herodot poroča o grškem potapljaču Scyllisu, ki je prerezal sidrne vrvi perzijskih ladij in potem plaval 9 mili
do Artemisiuma. O potapljanju in potapljačih so potem pisali še mnogi drugi, s temi rečmi sta se ukvarjala tudi tako pomembna uma, kot sta Aristotel in Leonardo da Vinci. Ne gre prezreti niti starih Slovanov, ki so sovražnikom ubežali tako, da so se skrili pod vodo in dihali skozi trsovo steblo . . .
Tako je šel tok zgodovine svojo pot. Kako je ta šport še mlad, dokazujejo tudi No-vomeščani, ki so šele pred nekaj meseci ustanovili svoj klub. Člane še zbirajo - va-biio vas, da se včlanite.
I
I
I
I
I
I
I
I
I
J02E SPUCHAt:
... Stokilski Janez Kržan iz Krke trenira hujšanje na Loki - misli pa, da trenira za farmacevtiado!
... V poplavi dratarskih ansamblov je luč sveta zagledalo tudi novomeško Sonce. Ni kaj pričakovati, saj bo kmalu mrknilo ...
... Toni Gašperič, humorist za denar, postaja fevdalec: svoje dedne pravice do prostora uveljavlja v Dolenjskem listu, Anteni, Pavlihi, Veselem toboganu in drugod...
Rešitev prejšnje križanke:'
Novomeški potapljači, fotografirani lani poleti na moiju. Takrat še niso imeli kluba
PRISTANEK V PRASKUPNOSTI
e. T
t
m i
■A U X. £ C T
£i> I «
t T L; I
V. jo k
T I
r
M.+
k
1
N
4. Da, dragi bralci, natanko tako je bilo kot je trdil Paradižnik! Popotnika sta zrla la svoj rojstni kraj. A zrla sta nanj približno leta ^00 000 pred našim štetjem, iz kamene dobe...!
Zadeva zahteva posebno razlago. Zavrtimo film nazaj, preselimo se v prejšno zgodbo!
Na Marsu smo. V Morju odpadkov. Kabriolet - naš Marsohod je pravkar otel naša junaka izpred laboratorija zlobnih doktoijev: Čuja i*1 Muja. Zapeljal je z
njima v vesoijsKo ladjo. Vrata se avtomatično zapro in ladja šine v nebo.
Doktoija pridrvita pred laboratorij. Opehaijena sta. Sikajoč potegne doktor Ču fračo in pošlje kamenček za ladjo .. .
Pliiiink! odleti kamenček od rakete. Ladja nadaljuje svojo pot, toda odslej se vrti! Vrti vso dolgo pot do zemlje. Zlobni Ču je vedel, kaj je storil.
Če poznate Einsteinove formule, boste vedeli, da z
manjšo ali večjo hitrostjo nateguješ ali krajšaš — čas! No in če gre za tako silne vesoljske hitrosti, kot sta jo z njo tokrat brisala proti zemlji naša ubežnika, se kaj lahko zgodi, da se čas tudi popolnoma ustavi. Le še malo je potrebno zdaj in ta presneti stoječi čas, se ti obme za sto osemdeset stopinj in prične teči — nazaj! Potrebno je namreč le to — in to je vedel dr. Ču! — da se vrtiš okrog svoje osi v smeri, nasproti urnemu kazalcu . ..
C	\
JOHN BALDVVINSOJ:	j
NORI JOE
Ko sem začel delati na svoje, sem mislil, da je to najbolj pametna poteza, kar sem jih kdaj stori. Bolje, kot da bi se : zaposlil. Ne zaradi pridobivanja kapitala, polno drugih načinov in prilik je za to. Dohodki so odvisni od vrste dela.
Začel sem kot mladenič. Kupil sem avto s starim motorjem, ki je glasno ropotal, ker pa sem se razumel na te stvari, sem vgradil moderen, majhen motor. Avto sem nekaj časa uporabljal, nato pa mi je nekdo ponudil zanj trikrat toliko, kot sem dal zanj.
KMalu sem moral svoj donosni hobby razširiti. Prišel je dan, ko sem dobil delo v pisarni.
Dobro, kaj pa bi tedaj storili vi? Dal sem odpoved in se lotil dela na svoje.
Da bi odprli delavnico ali trgovino, je potreben denar. Z rabljenimi vozili je drugače: dovolj je, če imate prostor zanje.
Delal sem leto dni in denar se je lepo kopičil. Nehal sem popravljati stare ropotulje. Če je bil avto prej rabljen, se ga sploh nisem dotakni. Kupovati in prodajati — to je način, s katerim zaslužite denar.
Kot sem rekel, sem bil čez leto dni v vrtincu dela. Moral sem celo vzeti honorarno tajnico. To pa mi je napravilo skrbi.
Bila je precej privlačna, imela pa je oster pogled, ki meje odbijal, če sem se ji skušal približati. Obnašala se je strogo službeno. Hotela je skrajšan delovni čas, jaz pa sem hotel, da bi mi kdo napisal pismo, uredil arhiv in skuhaj čaj.
Vsa poročila sem delal sam. Posebno poročilo za davčno upravo ...
Nekega dne sem šel ven, pustil sem odprto blagajno in potem našel tajnico, kako pregleduje moje knjige.
— Vidimi, da ste minuli teden poslali davčno prijavo, - je rekla.
Skušal sem pograbiti papirje, pa jih je skrila za hrbet.
— Sramota! — je nadaljevala. — Menda ne boste napadli mladega dekleta? — me je parala s pogledom. - Vaš davek na dohodek, izkazan za .prodajo avtomobilov 27. tega meseca, znaša 100 funtov. Tu, ^ knjigi dnevne prodaje — pogledala je drugo stran, iztrgano'iz njige pa be moral biti v resnici 250 funtov.
— Kaj naj napravim z vami? — sem dejal.
— O, nič. To lahko samo koristi davčnemu inšpektorju, kajne.
Zvila je papir in si ga dala v nedra. Šekla je in prekrižala noge.
— Premišljala sem, - je rekla. Nisem prepričana, gotovo * pa ne morem reči, da me preplačujete. Mislim, da zaslužim vsaj 20 funtov na teden.
— Dvajset na teden! — sem vzkliknil. - Ste nori?
Izvlekla je rob papirja iz nederij, pa ga hitro potisnila
nazaj. Nasmehnila se je.
— Jaz nisem, pa vi? Dam vam do kosila čas za premislek.
Nato je odšla.
Nisem mogel popustiti, to je bilo očitno. Kmalu bi šla za .25 funtov, nato 30 in kdo ve, kje bi se vse to končalo! Moral sem nekaj napraviti, in to hitro.
*
Ko sem sedel in nekaj minut razmišljal, sem se spomnil, kako naj rešim ta problem. Zaklenil sem pisarno in šel iskat j Norega Joeja.
Nori Joe je bil eden tistih ljudi, ki tavajo naokrog in j opravljajo najrazličnejša dela. Težko je reči kaj več o njem bil je starejši in se je potikal povsod. Rojen je bil kot lenuh. !
. Delal je samo, če je bil lačen; pa še tedaj samo toliko, da je j zaslužil za hrano.
Včasih pa sem imel vseeno vtis, da ni tako nor, kot kaže. ;
Vsekakor pa sem mu povedal samo toliko, kolikor sem ; menil, da mora vedeti. Nato sem mu predlagal, kako bova dekle ukanila.
Joe je bil voljan pomagati. Menil sem, da sem mu dal najlepše delo, kar jih je kdaj opravljal.
Ko se je vrnila s kosila, sem bil za svojo mizo pri odprtem i oknu. Sedla je, si poravnala obleko na prsih in se nasmehnila:
— Dobro, ste se že odločili?
Izvrstno sem izgal:
— S tem ne boste ničesar dosegli, — sem rekel glasno. Mislite, da me boste, če vam ne dam 20 funtov na teden, lahko prijavili davkarjem, da sem delal malverzacije pri prodaji avtomobilov.
— Točno, prav to nameravam, — je potrdila, jaz pa sem vstal.
— V-redu, lahko vstopite! sem zavpil skoz okno Joeu.
Ko sem jo spet pogledal, njen pogled ni bil več tako oster. Prestrašila se je.
— KAj pa to pomeni? — je vprašala.
— To je konec mojih muk, - sem rekel, ko je Joe prišel v pisarno. To je priča, ki je slišala vsako vašo besedo. Potrdil jih bo na sodišču, če bo treba. Mar ni tako, Joe?
Pokimal je.
— Sedaj mu dajte tista dva listka! — sem rekel.
Brez besed jih je izvlekla in Joe ju je zagrabil.
— Pojdite! Ne želim vas več videti! — Skoraj bi jo vrgel iz pisarne.
Računal sem, da sva z Joejem zaslužila, da kaj popijeva. Izvlekel sem steklenico, ki sem jo hranil za kupce. Po škotskem običaju sem jo ponudil Joeju, naj potegne.
Sedel je in poželjivo’ goltal viski. Ne verjamem, da je . pogosto pil dober viski.
— Ta je bila nora, kaj ne? — je pripomnil. — Pustila je, da jo sprašujete tako, kot da nekdo posluša vajin razgovor.
— Zelo neumna! — sem se zadovoljno strinjal.
— Zahtevala pa je na teden 20 funtov? Vprašam vas, ali ni to smešno?
— Smešno je! - sem rekel. Nori Joe je nekaj izvlekel iz žepa. Bila sta tista dva listka. Čim sem ju videl, ju je spet porinil v žep.
Naslonil se je na mizo in me opazoval. Mirno je rekel:
— Mislim, da sta ta papirčka vredna mnogo več kot 20 funtov. Ali pa naj grem z njima na davčno upravo?
v v .'V,
POTA IN STO/
*2^
Dežurni poročajo
SAMO DO STOPNIC - 27. maja popoldne je Jože Bajuk iz Radatovi-čev v Metliki pred hotelom Bela krajina parkiral osebni avto. Njegovo krajšo odsotnost je izrabil S. M. iz Karlovca. Nepovabljeni je sedel za krmilo in pognal Bajukovo vozilo. Ker ni bil dovolj vešč in pazljiv, je zadel stopnice pred hotelom. Škodo so ocenili na 2.000 din.
VLOMILEC BREZ PLENA - Neznanec je vlomil v noči na 26. maj v pisarno gradbišča „Krke“ v Ločni. Kaže, da ni bilo zanj nič primernega, saj je odšel brez plena.
VROČEKRVNEŽ V KAVARNI
-	24. maja so novomeški miličniki pridržali na svoji postaji Zdenka Stariho iz Celja, ker je v kavami na Glavnem trgu razgrajal.
NEMIREN GOST - 23. maja popoldne so metliški miličniki pridržali do iztreznitve Antona Klisanića iz Ličkega Broda, ker je v metliškem bifeju razgrajal in vznemirjal goste.
RAZBIJAL STEKLENINO - 22. maja se je moral na postaji milice v Novem mestu iztrezniti Adem Ore-ščanin iz Siska, ki začasno stanuje v Novem mestu. Oreščanin je malo preveč pogledal v kozarec ter v hotelu Kandija razgrajal in razbijal steklenino.
RIBNICA: TRAKTOR POD CESTO - Na Vagovki nad Sodražico se je 23. maja ob 22.30 prevrnil traktor, ki ga je vozil Jože Gornik iz Janežev. Traktor in voz, ki je bil pri-prežen na traktor, sta padla 9 m globoko pod cesto in obvisela na drevesih. Traktor ni bil registriran. Škoda znaša okoli 3.000 din.
RIBNICA: VELIKA ŠKODA -Kar za 15.000 din škode je bilo, ko sta 25. maja okoli 8. ure na cesti Grčarice-Glažuta trčila džip, ki gaje vozil Janez Krnc iz Kočevja, in osebni avto, ki ga je vozil Jože Šercer iz okolice Škofje Loke. Do čelnega trčenja vozil je prišlo na ozki ovinkasti cesti.
KOROŠKA VAS: DREVO ZBUDILO VOZNIKA - 24. maja ponoči je spanec premagal Josipa Kosa-noviča iz Podpinja pri Reki, ko je vozil tovornjak od Koroške vasi proti Težki vodi. Vozilo je zavilo s ceste, vendar gaje drevo ustavilo.
ČRNOMELJ:	KOLESAR	OB-
LEŽAL - N a\ Ulici Staneta Rozmana v Črnomlju je Emil Garič iz Okljuka pri Kanižarici 23. maja s kolesom na pomožni motor zadel avtomobil Alojza Miheliča s Stražnjega vrha, padel in obležal poškodovan. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico.
Izrek „Kar se Janezek nauči, to Janez zna“ velja tudi za promet. Le tisti otroci, ki dobro poznajo prometne predpise, so zares vami na cesti. Na sliki: udeleženci občinskega prometnega tekmovanja v Brežicah. (Foto: Zupančič)
Črne pike izginjajo z zemljevida
Lani 73 pretepov na javnih krajih v krški občini • Največkrat je imel besedo alkohol - Pretepači so se zbirali tam, kjer so bile gostilne odprte
pozno v noč
V minulem letu sta postaji milice v Krškem in Kostanjevici obravnavali 314 kršiteljev javnega reda in miru. Sodniku za prekrške so oddali v postopek 191 predlogov. Največ neljubih izpadov je bilo v gostinskih lokalih, in njihov posredni povzročitelj je bil zaužiti alkohol.
Tudi lani so čuvarji javnega reda zapazili nekaj črnih pik, kjer so se kršitve večkrat ponavljale in kjer so morah poseči vmes. Glavno žarišče je bila gostilna Bobič v Krškem. Več takih pripetljajev so imeli tudi v hotelu Sremič, medtem ko se je Senovo za spoznanje umirilo.
Na milici ugotavljajo, da se kršitve javnega reda in miru običajno začno pojavljati v tistih lokalih, kjer gostilničarji podaljšujejo delovni čas. Večino lokalov zapirajo ob desetih zvečer in dokler je gostilničar Bobič sprejemal goste do polnoči ah celo do dveh, so jo prijatelji noči mahnili k njemu in se v vinjenosti nazadnje še stepli. Koje Bobič začel zapirati gostilno hkrati z drugimi, tudi kršitev javnega reda in miru ni bilo več. Enak primer so opažih na
NEVAREN OVINEK
Nepregleden ovinek na Brodu je past za voznike. 26. maja sta se tam med srečanjem zaletela Metličan Josip Brajkovič, ki je vozil tovornjak, in voznik osebnega avtomobila iz Novega mesta Muharem Šubašić. Šubašić in sopotnik Zvonko Bunjevac iz Jedinščice sta bila ranjena in so ju odpeljali v bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 22.000 din.
Gmajni pri Tratniku.
Milica je imela lani opraviti s 73 pretepi in s 64 prepiri in vpitjem na javnem kraju. Med prekrški je zabeležila še 13 primerov nedostojnega vedenja do uradnih oseb, šest primerov potepuštva, dva primera točenja alkoholnih pijač pijanim gostom in mladoletnikom ter 34 drugih kršitev te vrste. Polnoletnih kršiteljev je ob-
AVTO S CESTE, POTNIKI RANJENI
ravnavala 263, mladoletnikov pa 51.
V primerih, ko so morali miličniki poseči vmes in pomiriti razgrajače, so jih 45 pripeljali na postajo milice in jih pridržali do iztreznitve. Nekaterim povzročiteljem javnih izpadov so pobrali tudi orožje, ki so ga posedovali neupravičeno.
J. T.
P-
Li
25. maja ob 20.10 se je pripetila rometna nesreča na cesti I. reda -jubljana - Zagreb v vasi Dvorce pri Brežicah. Voznik osebnega avtomobila Branko Hečimovič iz Zagreba je vozil iz Ljubljane proti Zagrebu. V Dvorcah ga je žačelo zanašati na levo, da se je po 2 m visokem nasipu skotalil na travnik. Voznik je bil lažje poškodovan, težje poškodovan pa je bil sopotnik Slavko Mihalič iz Zagreba, ki so ga odpeljali v zagrebško bolnišnico. Škode je za okrog
15.000	din.
ŽRTEV KOPANJA
V	nedeljo, 27. maja ob 16. uri, je v Dobličici pri Kanižarici utonil 19-letni Ferid Mušanović, delavec v kani-žarskem rudniku. V hladni vodi ga je prijel krč, pa si ni mogel več pomagati.
V	NOVEM MESTU LOVIJO ŽEPARJA
Miličniki in delavci javne varnosti v Novem mestu so od ponedeljka nenehno na preži za neznancem, ki sega v tuje žepe in krade denarnice. Žepar se je v ponedeljek lotil na novomeški avtobusni postaji Franca Boršeta iz Razdrtega pri Šentjerneju in mu izmaknil 2.300 din.
Kaznovana kavbojščina
Napadalci na avtobus pred sodiščem v Kočevju
„NOVOLES" lesni kombinat Straža — Novo mesto
razpisuje na podlagi 20. seje DS z dne 22. 5. 1973
JAVNI NATEČAJ
za odprodajo stanovanjske etaže v hidrocentrali v Soteski, parcela št. 548, K O Gornje polje
— licitacija bo v petek, 8. 6. 1973, ob 8 uri na kraju samem.
— Izklicna cena je 23.830 din.
— Stanovanje ni vseljivo.
— Varščina je 2380 din.
KMETIJSTA ZADRUGA „KRKA" NOVO MESTO
I. Obvešča cenjene potrošnike, da bo trgovina v Podgradu od 1. 6. 1973 dalje odprta vsak delovni dan od 6.00 do 10.00 in od 17.00 do 20.00 ure. Se priporočamo!
UČNA MESTA
II. Razpisuje večje število prostih učnih mest za:
1. VAJENCE MEŠANE TRGOVSKE STROKE
2. VAJENCE TEHNIČNE TRGOVSKE STROKE
3. VAJENCE MESARSKE STROKE
4. VAJENCE AVTOMEHANSKE STROKE
*
Učenci morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
Pod 1 in 2 končano osnovno šolo z dobrim uspehom in zadovoljivo zdravstveno stanje za poklic.
Pod 3 in 4 končana osnovna šola in zadovoljivo zdravstveno stanje za poklic.
Prijave pošljite upravi Kmetijske zadruge „Krka" Novo mesto do 20. junija 1973.
Pravi kavbojski pretep je izbruhnil v avtobusu, ko je peljal 17. septembra lani od Brezovice do Predgrađa. V pretepu so šoferju avtobusa Stanetu Starcu zlomili roko, potnika Petra Šlajmerja pa, kot je sam povedal pred sodiščem, „fino prebutali, Pavel Perše me je brcnil v glavo pod desno oko, nato pa so me še vrgli na volan.“
Na razpravi pred občinskim sodiščem v Kočevju, ki je bila 18. maja, je bil Pavel Perše iz Močil obsojen na 7 mesecev zapora, pogojno za 3 leta, Vinko Peršelj iz Močil in Jože Mihelič iz Starega trga na 3 mesece zapora, pogojno za dve leti, Silvo Majerle pa je bil oproščen. Sodba še ni pravnomočna,
Fantje so tisti dan praznovali rojstni dan Pavla Peršeta in izpili - kot. je na razpravi povedal slavljenec -precej litrov vina, zaradi česar se tudi ni spominjal vsega, kar je počel.
Prepir se je začel, ko so v avtobus potegnili še Jožeta Miheliča, ki se je obesil na kljuko zaprtega avtobusa, ko je že peljal naprej. Potem mu je zdrsnilo, vrata so se odprla, on pa se je ujel za neko gumo, da ga je avtobus vlekel 10 do 15 m po cesti.
Pretep je izbruhnil med potjo, za-
AVTO NA STREHI
21.maja ob 9.40 uri seje pripetila prometna nesreča na cesti v Sp.Libni. Voznik osebnega avtomobila Slavko Gomboc iz Krškega je vozil proti Staremu gradu. V blagem desnem ovinku v Sp.Libni ga je zaradi prehitre vožnje in zaviranja, ko je opazil, da nasproti vozi drugo osebno vozilo, zaneslo in vozilo obrnilo na streho. Tako je drselo nekaj metrov naprej po.cesti, nakar gaje obrnilo na kolesa in je tako obstalo. Škode je za 10.000 dinarjev. Voznik nima vozniškega izpita.
nimiv pa ni toliko zaradi udarcev kot zaradi brc v glave, roke in drugam. Z brco je Perše zlomil roko šoferju, ki je hotel na pomoč napadenemu sprevodniku, nato pa še poškodoval obraz Petru Šlajmerju. Mihelič pa je trdil, da ga je tudi Šlajmer brcnil z nogo v usta in rinil z avtobusa, ko pa je skušal priti spet v avtobus, ga je še enkrat brcnil.
Šofer je nato z zvitim volanom in še drugače poškodovanim avtobusom ter samo z eno roko (drugo je imel zlomljeno) pripeljal avtobus v Predgrad, kjer so ga spet napadli, mu odvzeli bat, s katerim se je hotel braniti in mu slekli jopo, nakar je pobegnil v avtobus in se zaklenil.
V	MIRNI PEČI: VLAK SE JE IZTIRIL
22. maja se je na železniški postaji v Mimi peči iztiril potniški motorni vlak. Nesreča se je zgodila, ko je vlak odhajal proti Ljubljani. Gmotno škodo so ocenili na 30.000 din. Kaže, da je vlak zapeljal s tirov zaradi nepazljivosti pri premikanju kretnic.
Red in poštenost
Sezona ostrih besed, zbadljivk in robatih izrazov, ki so se dale razumeti tudi kot žaljivke, je na novomeškem Glavnem trgu malone stvar preteklosti. Kajpak so še črne ovce, vendar so v veliki manjšini. Avtomobilisti so se privadili parkirnim uram in spoštujejo občinski odlok.
Nekaj kontrolorjev seje že zamenjalo. Sedanji, Ivan Menger, vztraja. Takole pravi: „Delo je bilo v začetku težko, saj se vozniki nikakor niso mogli navaditi na režim parkirnimi urami. Do tedaj so puščah avtomobile kjer koli, dokler se jim je zljibil, in nihče jih ni opominjal. Z doslednim izvajanjem določb odloka je uspelo vzpostaviti tak red, da lahko pridejo na parkirišče tudi drugi vozniki in turisti/'
Do dedno st je Mengerju v krvi, zato je ta red bolj ali manj njegova zasluga. „Saj je še vedno nekaj takih, ki nalašč nagajajo, ki nočejo plačati, vendar jih je vse manj. Nerad povem, da so med njimi nekateri, ki so kot odborniki sami sprejeli odlok.“
Največ kršiteljev je ob tržnih dneh: ob ponedeljkih in petkih, najmanj ob sobotah, čeprav je promet največji in se tudi na parkiriščin zvrsti znatno več vozil. Običajno jih parkira okoli 500.
„Vozniki, ki parkirajo pri
p3r3gr3fi
urah, godrnjajo, zakaj ni ur vzdolž vsega Glavnega trga. Sam sem enakega mišljenja, saj res ni prav, da nekateri plačujejo, dru-
gi pa ne. Po mojem bi morah uvesti parkirne ure še na avtobusnem postajahšču oziroma pri hotelu Metropolu/1
„Slišati je, da mečejo vozniki v ure najrazličnejše predmete." „Novomeške kovance, pred-
Ivan Menger: Vozniki spoštujejo red
mete, ki so podobni kovancem. Tega je čedalje manj, le tu in tam se še kaj najde. Ura ne „prime,, če dinar ni pravi ali če ima kovanec obrabljene zobce. SDK bi morala tak denar izločiti iz prometa/*
„Kako pa je s kaznovanjem? “ „Izmikanja plačilu je vse manj. Naj navedem primer, ko je voznik dobil kazen vrnjeno. Vrgel je denar v pokvarjeno uro, ki se ni sprožila, bil zapisan in klican na postajo milice. Sam sem šel z njim, da smo zadevo uredili/*
I.ZOR AN
V.
ŽIV IN MRTEV S CESTE
Kolesar Alojz Imperl iz Konjskega, ki je 12. maja trčil na Radni z osebnim avtomobilom tako hudo, da je za poškodbami podlegel 24. maja v celjski bolnišnici, je „doži-vel“ še eno nesrečo po smrti. Mrliški voz celjskega pogrebnega zavoda je 24. maja zaradi prenagle vožnje med Rimskimi Toplicami in Zidanim mostom udaril v robnik, nato pa je pristal 10 m pod cesto. Neprevidnega voznika so šele po dveh urah rešili iz zvite pločevine. Pokojni Imperl je zatem vseeno prišel do svojcev, voznik v bolnico, avto pa k pogrebnem zavodu!
ŠKOCJAN: ZLOMLJENA ROKA, OBVEZA NA GLAVI - 27. maja zvečer sta se Franc Mojstrovič iz Grmovelj in Ludvik Bambič peljala z mopedom proti Škocjanu. Pri odcepu Za Staro vas je naproti pripeljalo več avtomobilov. Mojstrovič se je umaknil na rob ceste, vendar preveč, zato ga je zaneslo na travnik, kjer sta s sopotnikom padla. •Voznik ima zlomljeno roko, sopotnik pa hujše poškodbe na glavi, ker je z njo udaril ob cestni kamen. Odpeljali so ju v bolnišnico.
PODHOSTA:	NEPREGLEDEN
OVINEK - 27. maja se je Metod Rom peljal z osebnim avtom od Soteske proti Podturnu. V Podhosti mu je na nepreglednem ovinku pripeljal naproti po levi strani avtomobilist Jože Zupančič iz Ljubljane. Vozili sta trčili, škode pa je za
6.000	din.
NOVO MESTO: KOLESAR NA TLEH - Jože Geršič se je 27. maja zvečer peljal v Novem mestu po Cesti komandanta Staneta s kolesom s pomožnim motorjem. Pri tovarni zdravil je zavil na levo, pri tempa ga je z avtomobilom zadel Milan Simu-nič iz Podhoste, ki se je pripeljal naproti. Kolesar je padel in se laže poškodoval.
JABLAN: V KAMEN IN PO NASIPU - V Jablanu pri Mimi peči sta se 27. maja srečala z osebnima avtomobiloma Martin Jankelj in Milan Mam. Jankelj je zavrl, zadel obcestni kamen, nato pa zdrsnil po nasipu. Škodo so ocenili na 1.000 din.
METLIKA: MOTORIST PADEL
- Na Vinogradniški cesti v Metliki, ki je na novo posuta z gramozom, je 27. maja popoldne spodneslo motor, s katerim se je peljal iz Drašičev Josip Nastav z Dolnjega Suhorja. Motorist ima odrgnine po obrazu in po rokah.
MOKRONOG: NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI - Alojz Železnik z Drečjega vrha je vozil 27. maja osebni avto od Mokronoga proti Trebel-nemu. Ko je v Mokronogu zapeljal na cesto proti Trebelnemu, je prezrl znak STOP, zato sta se zaletele s Slavkom Juvančičem iz Slepšeka. Škode je bilo za 4.000 din.
GORJANCI:	TRČENJE	NA
VAHTI - Cecilija Podkrižnik iz Novega mesta je 27. maja vozila osebni avto od Vahte proti Miklavžu na Gorjancih. Med srečanjem z Antonom Goršetom iz Bubnjarcev sta avtomobila trčila. Gmotno škodo so ocenili na 1.000 din.
NOVO MESTO: NEZNANEC JO JE ODKURIL - Novomeščan Ivan Povh je vozil 26. maja zvečer osebni avto po Ulici talcev. Naproti je pripeljal po levi strani neznan avtomobilist, oplazil Povhovo vozilo in zbežal.
NOVO MESTO: MOTORIST IN SOPOTNIK NA TLEH - Milan Franko iz Gornjega Vrhpolja in sopotnik Jože Grubar iz Javorovice st^a se 26. maja vozila z motorjem po Novem mestu. Pri prehodu zapešće pri Študijski knjižnici je Franko, ki nima vozniškega dovoljenja, močno zavrl, zato sta s sopotnikom padla. Franko je dobil zdravniško pomoč v novomeški bolnišnici.
BROD: PRETESNO SREČANJE
— 25. maja sta se na Brodu pri Novem mestu med srečanjem oplazila avtomobila, ki sta ju vozila Vinko Železnik iz Ljubljane in Zdenko Dular iz Vavte vasi. Škodo so ocenili na
2.000	din.
KARTEL JE VO: TRK NA PRIKLJUČKU - Lučka Perme iz Ljubljane je 25. maja vozila osebni avto po karteljevskem priključku, ko pa je zavila na avtomobilsko cesto, jo je zaneslo na levo stran. Z avtom nemške registracije se je naproti pripeljal Miha Jeršič iz Brežic, ki gaje Perme-tova zadela. Voznica in sopotnica sta se poškodovali, gmotno škodo pa so ocenili na 20.000 din.
JEDINŠČICA: NA OVINKU GA JE ZANESLO — 25. maja sta se na cesti pri Jedinščici trčila avtomobila, ki sta ju vozila Pavel Krajačič iz Obrha pri Metliki in Alojz Povše z Velikega Slatnika. Med srečanjem je Krajačiča zaneslo na levo stran. Škodo so ocenili na 5.000 din.
GOMILA: KOLESAR POŠKODOVAN - V Gomili pri Trebnjem sta se 25. maja zaletela osebni avto, ki ga je vozila Cvetka Šeško iz Ledine pri Sevnici, jn kolesar Franc Ko-stevc. Kolesar je dobil lažje poškodbe.
MOTORIST UMRL
Ko je motorist Milan Zabav iz Dolenje vasi pri Nemški vasi 21. maja ob 16.30 prehiteval vprežni voz, ki ga je vozil Jože Kožar iz Nemške vasi, je s krmilom zadel v voz, da je padel. Počilo mu je lobanjsko dno, zlomil si je nogo in dobil še nekaj poškodb. V noči od ponedeljka na torek je za posledicami nesreče v ljubljanski bolnišnici umrl.
URŠNA SELA: Z AVTOMOBILI PO SREDI CESTE - Na Uršnih selih sta se 24. maja zvečer zaletela z osebnima avtomobiloma Dobindol-čana Zdenka Povše in Silvo Šobar. Na ozki cesti sta vozila po sredini ceste. Škodo so ocenili na 1.000 din.
METLIKA:	NEVARNA VO-
ŽNJA NAZAJ - S parkirišča ob Partizanski cesti v Metliki je Branko Petkovič 24. maja odpeljal osebni avtomobil vzvratno tedaj, ko se je peljala Metličanka Martina Molek. Petkovič je Molekovo zadel, gmotne škode pa je bilo za 1.200 din.
RIBNICA: MOKRA CESTA -Marjan Adlešič iz Kočevja se je 24. maja ob 17.25 prevrnil z avtom pri Žlebiču. Na mokri cesti je začelo avto zanašati, da je bočno priletel v skale ob cesti, od tam pa ga je odbilo v nasprotno stran pod cesto. Škode je za okoli 6.000 din. Sopotnica Nežka Klepač se je laže poškodovala.
POD KOLESI AVTA
8-letni Uroš Recko se je 25. maja na Partizanski cesti v Novem mestu zapeljal čez cesto i kolesom v hipu, ko se je po njej pripeljal avtomobilist Janez Zupančič iz Žužemberka. Zupančič je kljub zaviranju zadel kolesarja. Deček je padel in se potolkel.
ČETRTKOV INTERVJU
Strah pred mostom
Bo napredek v komunalni ureditvi Novega mesta izpodrinil športno dejavnost?
Na vprašanje inž. arh. Gorazda Cibica iz Dominvesta, kdaj bo Novo mesto dobilo rekreacijske prostore za starejše oziroma zaposlene, je odgovoril predsednik občinske zveze za telesno kulturo Boris Gabrič. Dejal je: „Povsem soglašam z mnenjem Gorazda Cibica, da Novo mesto prerašča iz provincialnega v pokrajinsko središče. Hkrati poudarjam, da si tudi telesnokulturni delavci - na našem območju so to res veliki entuziasti - želijo tako ureditev zadeve, da bi lahko ponudili pomoč v rekreaciji starejšim, predvsem pa mladini, ki jo je potrebno že zavoljo vzgojnih vplivov pritegniti v organizirano dejavnost. “
tyAli je upanje, da se bodo želje tudi uresničile? “
Boris Gabrič: Ni rožnato
„V gospodarskih organizacijah kljub izrednemu razvoju ne najdemo prave zaslombe za vzporeden razvoj rekreacije. Izvršni odbor občinske zveze je med večkratno razpravo o potrebnih površinah in dvorani spoznal, da podjetja sicer namenjajo velike denarje za tako imenovano rekreativno dejavnost. “
„Zakaj poudarjate: tako imenovano . .. ? “
Najrazličnejše - iade (lesariada, tekstiliada, gozda-itd.) požrejo toliko denarja, da bi v Novem mestu lahko že zdavnaj imeli toliko želeno dvorano, če bi te vsote namenili zanjo. Na izvršnem odboru se poleg'tega boji-
mo, da bomo z gradnjo mostu še ob tiste minimalne površine, ki jih imamo na Loki. Ze pred začetkom gradnje bi morali poskrbeti za nove površine, kjer bi lahko uredili igrišča. “
„Najbrž so vsa ta vprašanja tudi stvar telesnokultur-ne skupnosti..."
„Od te skupnosti smo veliko pričakovali, resnica pa je, da je pri nas še nismo ustanovili in tudi nov način financiranja še ni znan.*Ker kaže, da tudi poslej ne bo več denarja, se je bati, da dvoran in rekreacijskih površin tudi potrebovali ne bomo - ker bodo telesnokul-tumi delavci prenehali delati. To ni papirnati zmaj, ampak resno opozorilo. “
„S čim ga lahko podkrepite? “
„Znano je, da se morajo člani naše najbolj kvalitetne ekipe - košarkarji kreditirati iz svojih žepov. Nič na boljšem niso odbojkarice, ki se letos celo potegujejo za vstop v zvezno ligo. Tu ne bi posebej govoril o trenerjih, ki vse popoldneve zapravijo brezplačno po igriščih in telovadnicah. Naj dodam, da so prišli že v krilatico, ki pravi, da so trenerji občinske zveze za telesno kulturo najcenejše gospodinjske pomočnice. “
„Sama- ObZTK očitno ni dovolj premožna? “
„Prenekateri slovenski klub ima več denarja kot novomeška občina za vso športno dejavnost. “
„ Vaše vprašanje? “
„Več jih imam: kaj je s cesto k igriščem na Loki, kaj je s prostori za bodočo telesno kulturno skupnost, kam naj se preselijo igrišča, ko bomo dobili nov most in še: ali je možno doseči razgovor z vodstvi in upravnimi organi delovnih organizacij glede dogovora o sofinanciranju in gradnji razstavne gospodarske ter športne dvorane v Novem mestu? Odgovori naj predsednik občinske skupščine A vgust A vbar. “
I. ZOPAN
V petek, 25. maja, je bila na Bazi 20 proslava, posvečena dnevu mladosti in rojstnemu dnevu predsednika republike Josipa Broza Tita. Na sliki: 2000-glava množica je prisluhnila dramskima igralcema Nadji Strajner in Jožetu Logarju, ki sta izvajala del kulturnega programa. (Foto: Boštjan Krže)
Čakanje se že maščuje
Občinska skupščina Novo mesto opozorila delovne organizacije na pomembno nalogo: i zvajanje ustavnih dopolnil - ustanavljanje TOZD
Podatki, ki jih je zbral sindikat, kažejo, da ustavna dopolnila v novomeški občini ne gredo v življenje po uglajeni poti. Še vse preveč je čeri, pomislekov, pa tudi odpora. Osnutki samoupravnih sporazumov se rojevajo prepočasi. Na splošno je bilo tudi preveč čakanja na „recepte“, kar se zdaj maščuje: na izvajanje druge faze ustavnih dopolnil, kije pred durmi, je večina slabo pripravljena.
Rezervni vojaški starešine iz novomeške občine imajo letošnje obvezne izpite že v žepu. Te dni so jih opravljali kar „stoje“ — na orientacijskih pohodih po skupinah, kakršno vidimo tudi na posnetku od nedelje, 20. maja. Uspeh je bil dober. (Foto: I. Zoran)
Na četrtkovi seji občinske skupščine, ki je to vprašanje obravnavala v posebni točki dnevnega reda, je predsednik ObSS Adolf Šuštar po-udaril, da je v razpravah o TOZD še vedno čutiti kolebanje, ali eno ali več TOZD. Menil je, daje potrebno z vsem tem pomesti, saj že dolgo ni več dvoma o- tem, da bo vpliv delavcev večji, če bo število TOZD večje. Seveda velja zahteva po več TOZD v delovnih organizacijah, kjer so za to izpolnjeni pogoji. Šuštar je prav tako sporočil, da bo do prve polovice junija narejena analiza, iz katere bo razvidno, kako so v delovnih organizacijah upoštevali skupna stališča
Suhokrajinski drobiž
ŽUŽEMBERŠKA LOVSKA DRUŽINA vzorno vzdržuje svoj lovski revir. To velja še posebno v zadnjem letu, ko je skrb za red in urejena lovišča resnično vidna. V revirju je kar lepo število krmišč in solnic. Tudi preže so lepo urejene. Povedati pa je treba, da prizadevanju lovcem kljubujejo nepridipravi, ki nastavljajo zanke za srnjad in delajo škodo.
SUŠA je v prvi polovici maja precej prizadela občane iz odročnih vasi. Vodnjaki so se osušili, zato so morali naročiti prevoze vode, kar jih je precej stalo. Suša pa se ne pozna le v vodnjakih, pač pa tudi na traviščih in poljščinah, ki so zaostale v rasti.
V	SUHI KRAJINI POGREŠAJO DIMNIKARJA, ker ga že dolgo ni v vasi in naselja. Zato so se marsikje vžgale saje in povzročile dokaj preplaha. V dveh primerih je prišlo do manjših požarov, ki so jih morali ukrotiti gasilci. Kot se je zvedelo, bo vprašanje dimnikarja kmalu rešeno, saj bo zopet urejena redna dimnikar-
rlfo clll7hn
106 LET STAR KRIŽ, izdelek nekdanje dvorske livarne, ki stoji na žužemberškem pokopališču, vidno propada. Močno ga je načela rja, pa tudi napisne table so že dokaj uničene. Obiskovalci pokopališča se vprašujejo, zakaj je ta znameniti križ tako zanemarjen in prepuščen propadanju. V cerkvi zberejo vendar precej denarja in bi lahko križ v redu vzdrževali.
M. S.
UPOKOJENCI
Upokojenci, člani novomeške podružnice, bodo šli na izlet na Hrvaško 12. junija. Ogledali si bodo Klek, Kraljevico, Bakar, Reko in druge kraje. Avtobus bo odpeljal ob 5. uri z avtobusne postaje, vrnil pa se bo okoli 22. ure. Cena je 52 din. Prijave bodo sprejemali do 6. junija.
Za 26. junija pripravljajo avtobusni izlet v Avstrijo po poti: Trbiž
- Beljak - Vrbsko jezero - Celovec
- Gospa sveta - Borovlje - Ljubelj. Odhod in povratek približno ob istih urah kot pri prejšnjem izletu.
DOLENJSKE TOPLICE: PRIZNANJA ZA USPEHE
Na slavnostni akademiji v počastitev krajevnega praznika so v Dolenjskih Toplicah prejšnji teden izročili zvezno priznanje krajevni »Skupnosti za njene uspehe, hkrati pa razglasili izide strelskega tekmovanja v ekipni in posamični konkurenci. V kulturnem sporedu so sodelovali recitatorji in pevski zbor iz osnovne šole ter moški pevski zbor Topliške doline.
ObSS in občinskega komiteja ZK.
Občinska skupščina je s priporočilom spomnila delovne organizacije, da je uresničevanje ustavnih dopolnil, delavskih in drugih amandmajev njihova najbolj pereča naloga. Na seji so poudarili, da se morajo takoj začeti javne razprave o samoupravnih sporazumih, pri ustanavljanju TOZD pa se je treba ogniti eno-
stavnim rešitvam (ena delovna organizacija - ena TOZD). Družbenopolitične organizacije v podjetjih naj v razumljivem jeziku in jasni obliki obrazložijo delavcem, za kaj gre, da se bodo laže odločali. Posebni del priporočila pa se nanaša na tako imenovano razmejitev premoženja: izkušnje tistih, ki so pri ustanavljanju TOZD že daleč od prvih korakov, kažejo, da je to vprašanje večkrat najtrši oreh.
Dogovor še ni dozorel
Občinska skupščina sprejela predlog sindikata
Sprejem družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike je občinska skupščina v Novem mestu odložila za mesec dni. Razlog: sindikat kot sopodpisnik te pomembne listine trajne vrednosti še ni dobil mnenja iz svojih osnovnih organizacij.
Kot je povedal predsednik ObSS Adolf Šuštar, imajo sindikati sicer pripombe k predlogu družbenega dogovora. Med drugim menijo, da je iz dosedanjega besedila premalo razviden vpliv delavcev na kadrovsko politiko. Natančneje bi morali opredeliti tudi nosilce izobraževanja in dati večji poudarek družbenoekonomskemu izobraževanju.
Občinska skupščina je predlog sindikata, naj se javna razprava o predlaganem dokumentu podaljša, sprejela, vendar s pripombo, da so bili do zdaj upoštevani vsi predlogi iz delovnih organizacij. Menila je, da bi bilo s sprejemom počakati vse dotlej, dokler ne bodo dogovora sprejeli vsi podpisniki, omenjeni v zaglavju predložene listine o kadrovski politiki.
Kopači pod,
i
Gabernikomi
i
i
|
Do občinskega praz- i nika: nov vodovod v j škocijanski krajevni i skupnosti
V	škocjanski krajevni skupno- : sti je prostovoljno delo ljudi na tekočem traku. Zdaj imajo v načrtu, da bodo do občinskega praznika dali pitno vodo 107 i hišam.
I Vodovod, ki ga gradijo od j Zloganja oziroma Goriške vasi za ; Zagrad, Klenovik, Velike Poljane | in Male Poljane, Gabemik in Go-I riško goro, bo dolg 5 km. Na tra-I si bodo zgradili tudi črpalnico in ' rezervoar, ker bo šel glavni cevovod tudi po zelo strmih pobočjih. ■
Zemeljska dela za glavni cevovod so v glavnem končali. Vaščani vseh vasi, ki bodo dobile f// pitno vodo, so se v skupinah, ki £ ^ so štele včasih tudi po 70 do 80 ^ ^ ljudi, zagnali v brezplačno kopa- 4 4 nje jarkov več dni zapored.
^ Gradbena dela se bodo ob ^ ^ prostovoljnem delu prebivalstva, 6 k ki se je sicer obvezalo nositi po- ^ ? lovico stroškov, precej pocenila. ^ ^ „Damo, ker je voda v teh hribih 4 ^ dragocena kot kri,“ pravijo ljud- ^
i*-	i
Nad 1.900 ur prostovoljnega dela so opravili prečenski gasilci za nov društveni dom. Vaščani jih ne gledajo postrani, ampak jim pomagajo, s čimer le morejo; graditelji so tudi z litrom vina zadovoljni. (Foto: I. Zoran)
^ Takole je bilo v soboto, 19. 7 ^ maja: več kot 80 vaščanov ^ ^ se je z lopatami in kopačami ^ ^ zagrizlo v ilovnat hrib pod ^ \ Gabemikom. (Foto: I. Zo- 2 ^ ran)
Novomeška kronika
DVOR: ČRPALKE LETOS ŠE NE BO
Pomanjkanje denarja in 30-odsto-tni polog - to je glavni razlog, da letos še ne bo bencinske črpalke na Dvoru. Tako navaja v dopisu novomeški občinski skupščini ljubljanski Petrol. Za črpalko je pripravljena lokacijska dokumentacija, izdelani so gradbeni načrti in tudi zemljišče je odkupljeno.
KRŠITELJEV MANJ - Aprila je plačalo kazen zaradi nevplačanih parkirnin na Glavnem trgu 124 avtomobilistov, 131 pa so jih predlagali za upravnokazenski postopek. Parkirne ure so vozniki bolj spoštovali kot v marcu, ko je kontrolor parkirnih prostorov zasačil „rdeče zastavice” na urah v 650 primerih/230 voznikov je parkirnino’poravnalo ah pa so dokazali, da so ure pokvarjene, 232 je bilo kaznovanih, 188 pa so jih predlagali za ukrepanje pri sodniku za prekrške.
NOV „MLADI TEKSTILEC" -Mladinski aktiv Novoteksa je izdal novo (peto) številko svojega glasila „Mladi tekstilec". List piše tokrat o sprejemu štafete mladosti, kmečkih uporih pred 500 oziroma 400 leti, 20-letnici krvodajalstva v Sloveniji, o zboru mladih samoupravljavcev iz slovenskih tekstilnih podjetij, ki je bil marca v Novem mestu, in o modi.
SVET SOSESK IZVOLJENI - V minulih dneh so v novomeški krajevni skupnosti izvolili svete sosesk in člane za skupščino krajevne skupnosti. Volivci so pohvalili delo krajevne skupnosti v minulem štiriletnem obdobju, kritizirali pa so pomanjkljivo poročilo o tem delu.
LUKNJE NA MQSTU ZAKRPANE - Vozniki, ki zapeljejo na kan-dijski most, se sprašujejo, doklej bodo držale asfaltne krpe, s katerimi so pred kratkim zapolnili velike
lujnje, ki so se naredile ob straneh vozišča na mostu. Luknje se naredijo vselej na istih mestih, kar kaže na to, da z. občasnim krpanjem problema ne bodo rešili.
BREZ POGREBOV - V zadnjem tednu v Novem mestu ni bilo pogrebov.
ROJSTVA - Rodilž so: Majda Kejžar z Ragovske 1 - Klemena, Marija Grabnar s Partizanske 22 -Matejo in Štefka Umek z Zagrebške 15 - Stanko.
-	Ena gospa je rekla, da je nagi „Rektor v postelji” Zavodu za kulturo gotovo navrgel toliko denarja, da si bo za prihodnji dan mladosti lahko privoščil tudi kakšen „neza-nimiv“ film o naši NOB ...
13
St. 22 (1209) - 31. maja 1973_____________________________________________Stran	uredil:	IVAN	ZORAN	DOLENJSKI	LIST
Himni),
Optimizem, pa ne slep
Malo močnih * občini
V soboto in nedelio ie bila v brežiškem hotelu Turist kulinarična razstava. Zlati plaketi je dobil Motel Čatež za ploščo . Džingiskan in za pogrinjek Ob rojstvu otroka. Zlato so dobile tudi Čateške Toplice za ploščo Hacienda, Grad Mokrice srebrno za nadevanega purana, hotel Turist Brežice pa bron za srnin hrbet. Za cvetlično ureditev razstavnega prostora je komisija podelila zlato plaketo tudi brežiškemu hortikulturnemu društvu. „
(Foto: Jožica Teppey)
Kot problem, ki ni pojav 1972. leta, temveč bolj dediščina, je bila na zadnji seji občinske skupščine v Brežicah omenjena zaprtost gospodarstva v občinske meje, znotraj teh meja pa prevelika razdrobljenost.
Čeravno pomeni večje število manjših delovnih organizacij v nekaterih okoliščinah prednost, je bilo poudarjeno, da so v občini lani pogrešali močne delovne organizacije, ki bi lahko postale nosilke gospodarskega in splošnega napredka. Opiranje na lastne zmogljivosti je sicer dobro, vendar premalo za občino, ki mora v razmerah stabilizacije iskati pot iz nerazvitosti
Letos si v Brežicah veliko obetajo od združitve rudnika Globoko in Opekarne z anhovsko industrijo cementa. Nove naložbe bodo pospešile gospodarsko rast. Kot premik, ki bo imel odločil-nejši vpliv na gospodarske uspehe v prihodnje, ocenjuje skupščina tudi porast števila zaposlenih. Odstotek novih delavcev se je v primerjavi z letom 1971 povečal skoraj za devet.
Delovne organizacije bodo te dni dobile gradivo z zadnje skupščinske seje. Pripravili jim ga bodo po analizah Službe družbenega knjigovodstva in ugotovitvah iz razprave. Vsebovalo bo tudi priporočilo za dosledno upoštevanje smernic za uspešnejše gospodarjenje.	k.S.
PO UTRTIH POTEH K NOVIM USPEHOM V DOBRO MLADEGA RODU
»Kolikor napraviš, toliko dobiš«
Tekmovalni duh spodbuja društva prijateljev mladine že osem let
Krog prijateljev mladine se širi, delovna zagnanost po dvajsetih letih obstoja ni popustila. V Brežicah so letos našteli že 3.900 članov DPM. Društva so povsod, kjer so osnovne šole in sedeži krajevnih skupnosti. Zadržati jih želijo tudi tam, kjer so bile podružnične šole ukinjene.
Tekmovanje med društvi’v brežiški občini že osmo leto spodbuja in povezuje njihovo delo. Občinska zveza ga ocenjuje s točkami in tako uspehe prelije v denar. Društvo, ki je bolj prizadevno, doseže več točk in prejme za svoje delo več denarja. Seveda je ta vsota omejena, razdelitev pa je vendarle v sorazmerju z vloženim trudom.
Ta oblika dela je vzbudila pozornost republiške Zveze prijateljev mladine, ki je letos sprejela tekmovanje med društvi in občinskimi zvezami v svoj delovni program.
V brežiški občini so se na letni skupščini ponovno izrekli za nadaljevanje tekmovanja, to pa bo tudi v prihodnje vključevalo skrb za letovanja otrok, za otroško varstvo, male šole, šolske kuhinje, delo pionirskih komisij in organizacijo raznih prireditev.
Denar, ki ga društva prejemajo od občinske zveze, že vsa leta uporabljajo za rekreacijo otrok ob morju, v
Savudriji lahko zdaj letuje že 36 otrok v eni izmeni.
Otroško varstvo je pereče zlasti v Brežicah, vendar bo letos vseljiv nov vrtec za 180 otrok. V mestu pogrešajo zlasti varstvo za otroke, mlajše od treh let. Odkar se zaposluje vedno več žensk, so potrebe po jaslih toliko večje.
In še nekaj vznemirja prijatelje mladine: to, da otroci nimajo igrišč in zelenic pred stanovanjskimi bloki. Zaradi tega so na letni skupščini poudarili zahtevo po večji skrbi za ureditev okolia, ki v nobeni krajevni skupnosti ne do odveč.
J.TEPPEY
KLUB NA VELIKI DOLINI
Na Veliki Dolini imajo živahno dejavnost prosvetnega društva. Vsako leto naštudira dramska sekcija po eno delo, pa tudi pevci se pripravijo za nastop. Zdaj si urejajo v domu klubski prostor in knjižnico. Tako se bodo laže shajali.
REPUBLIŠKA PRIZNANJA
Zveza prijateljev mladine Slovenije je s pismenimi priznanji nagradila osem prizadevnih članov društev prijateljev mladine v brežiški občini. Priznanja so prejeli: Karel Degen iz Cerkelj, Rezika Kramer iz Dobove, Franc Vučanjk iz Dobove, Angelca Škaler iz Brežic, Vaclav Sadil iz Brežic, Ankica Krivec iz Dobove in Ivan Preskar iz Brežic. Na letni skupščini je občinska zveza podelila tudi 40 občinskih pismenih priznanj.
Brežičani so v petek popoldne prisostvovali telovadni akademiji na rokometnem igrišču. Mladina osnovne šole in gimnazije je občinstvu pripravila dve uri zanimivega programa. Nastopali so tudi cicibani in člani šolske folklorne skupine.
NOVO V BREŽICAH
OTROCI ZDOMCEV. Sekcija za družbeno aktivnost žensk je sprejela v svoj program vključevanje otrok zdomcev v razne oblike družbene skrbi za mladi rod. Ponekod opažajo, da so taki otroci zapuščeni, da nimajo pravega varstva, vzgoje pa še manj. Sekcija bo nadalje razpravljala tudi o uresničevanju programa zdravstvenega varstva za šolske in predšolske otroke ter o potrebah po obratih družbene prehrane in drugih servisnih dejavnostih v občini.
PRIPRAVITE OBLEKO! Danes od 17. do 19. ure bodo po vsej Sloveniji in tudi v Brežicah zbirali še uporabna oblačila, obutev in posteljnino za pomoč ljudem, ki so jo potrebni. Rdeči križ Slovenije bi rad pomagal vsem, ki jih prizadenejo naravne ali druge nesreče. Se posebej prosi za oblačila in obutev, ki so primerna za šolarje. Pripravljene zavitke čistih, zakrpanih oblačil ter po-
steljnine bodo aktivisti Rdečega križa zbirali po hišah. Ne pozabite na to in hitro poiščite, če vam kaj leži v omari, kar bi drugim prišlo prav.
ZAKAJ ZAOSTAJAJO RACU-NI. Občani pogosto sprašujejo, zakaj tako počasi obračunavajo porabo elektrike. Elektro Celje je vpeljalo strojno obračunavanje in tako so ljudje šele v aprilu plačevali porabo toka za december in januar. Pri pobiranju denarja so inkasanti odčitali porabo za novo obdobje, zato bo obračun tudi še vnaprej v zaostanku.
ALBINA HOČEVAR MED PIONIRJI. V četrtek, 24. maja, je bil v brežiškem prosvetnem domu slovesen sprejem učencev sedmih razredov osnovne šole bratov Ribarjev v Zvezo mladine. Ob tej priložnosti jim je povedala nekaj zanosnih besed o mladini v vojnih letih Albina Hočevar-Mali, narodni heroj.
PO PET UR ZA OKOLJE
Sindikalna oiganizacija v Cate-ških Toplicah je pridobila člane za prostovoljno urejanje zelenih površin ob zdravilišču. Vsak od njih bo prispeval po pet ur dela in tako vsaj nekaj privarčeval za kolektiv. M. J.
NOVICI IZ KAPEL
Ze več kot teden dni v Kapelah izkopavajo jarke za vodovod, poleg šole pa je zabetonirano dno za glavni rezervoar. Ko bo dokončan jašek na Vrhch, bodo začeli polagati cevi od župclevskega vodovoda do kapelskega rezervoarja. Vodovod bo končan do 1. julija letos.
Pionirji v Kapelah se že vesele taborjenja ob Sotli, ki jim ga bosta priredila Društvo prijateljev mladine in Turistično društvo. Mladi Kapelci so povabili na oddih ob Sotli tudi tabornike iz Cerkelj.	D.	V.
ZANEMARJEN ODER
V	zadružnem domu na Bizeljskem imajo dvorano, v kateri je bilo včasih več prireditev. Pred leti so člani prosvetnega društva predlagali, da bi jo društvo prevzelo v upravljanje. a iz tega ni bilo nič. Dvorana je zapuščena in pred vsako prireditvijo si morajo vzeti organizatorji najmanj en dan časa, da jo za silo uredijo. Sola je za zadnji pevski nastop sam prispevala za zavese.
F11 ^uuioii su Mcui vasi pusutvm uroujamo, v Kaien je maramni nastaven.	-
Pri delu so odraslim pridno pomagali šolaiji. Orodjarno so sezidali v treh tednih samo s pr0S . delom. Vsaka kmetija je založila zanjo po 200 din. V nedeljo so uspeh proslavili z veselico, ^ pa namenili poravnavi računov. Na sliki: veselje mladih in starih po opravljenem delu. (r° Teppey)
Z odrekanjem do ozdravitve
Zanašanje na druge pomeni slabo oporo - Trdnost dajejo lastne lastne rezerve - Varčevanje si zatorej povsod utira pot
Z zavestjo, da je 1973 leto odločilno za preobrat k ustalitvi gospodarjenja, so odborniki občinske skupščine v Krškem 24. maja sprejeli smernice gospodarskega razvoja svoje občine. Poslovno leto 1972 so vse gospodarske organizacije zaključile brez izgub, kar pomeni, da so se odločno spoprijele s težavami in jih tudi premagale.
Odrekanje za kolektive ni nič novega, samoupravljavci so se sprijaznili s tem, ker vedo, da so na poti k stabilizaciji najmočnejša opora lastne moči, lastne rezerve. Delavcev ni več treba prepričevati, da povečanje cen ni rešitev in da tak ukrep prej ali slej udari nazaj. Tudi spoznanje, da
KRŠKO: PREMALO MILIČNIKOV
V	poročilu postaje milice Krško, ki je danes v razpravi pred občinsko skupščino, je med drugim zapisano, da postaji trenutno primanjkuje kar osem miličnikov. Poklic je odgovoren in zahteven, zato zlasti mladi ljudje bežijo drugam, kjer so bolje plačani. Tisti, ki ostanejo, so potem še bolj obremenjeni. Postaja opozarja skupščino, da je nujna pomladitev in pomnožitev miličniškega kadra, zlasti Še, ker se bo obseg dela povečal, ko bo stekla gradnja jedrske elektrarne.
KOSTANJEVICA
Polepšana
V načrtih kostanjeviškega Turističnega društva za letošnje leto je med drugim ureditev Otoka, to je kopališča, in parka v gradu. V kopališču bodo uredili kabine, napeljali pitno vodo in uredili stranišča ter postavili okrepčevalnico. Zanjo je dovolj interesentov, saj bodo ob sobotah na cementni ploščadi plesne prireditve.
Kostanjevica ima sedaj sedem čolnov, ki jih vsak dan oddajajo obiskovalcem. Preko Studene je zgrajen mostiček. Ta naj bi razširil kopališčni prostor ter nudil kopalcem več možnosti za rekreacijo. Na Kambičevem trgu so posadili več dreves in s tem poskrbeli za privlačnost mesta. V parku okoli cistercijanskega samostana so naredili osem klopi. Njihovo število bodo še povečali. Tu je zopet urejena pot, ki jo je pred dvema letoma uničilo močno deževje.
V zimskem času so poslali reklamni material o Kostanjevici vsem našim turističnim agencijam in mnoge so se zahvalile za to informacijo. Rezultat tega je , da prihaja sem vse več avtobusov, šolskih ekskurzij iz drugih republik in vse Slovenije.
Veliko priprav zahteva proslava ob štiristoletnici kmečkih uporov na Hrvaškem in Slovenskem, ki bo v času občinskega praznika. Kritike o neurejenosti Kostanjevice vse prevečkrat lete na račun društva, toda šele z dokončno izgradnjo kanalizaci-j'* in asfaltiranjem vseh cest bo 1 mistično društvo lahko pokazalo, koliko je že naredilo za Kostanjevico. Nemalo skrbi pa povzroča turističnim delavcem zopet rjavo obarvana Krka.
A.B
državni ukrepi niso najprikladnejša pot k stabilizaciji, si je že utrlo pot med kolektive.
Na letošnjo gospodarsko rast bo v krški občini najmočneje vplivalo uresničevanje razvojnih programov v industriji. Obseg industrijske proizvodnje se bo predvidoma povečal za 17.2 odst. Nadpovprečno povečanje stopenj, ki velja za to panogo, pričakujejo pri treh podjetjih: pri Imperi-alu za 27,5 odst., pri Labodu za 17,6 odst. in pri Metalni na Senovem za 280 odst. Tu je skok tolišen zaradi prehoda s poskusne na redno
SKLAD ZA ŠTIPENDIJE
V	krški občini so končno ustanovili sklad za štipendiranje in kreditiranje. Vanj se bodo stekali prispevki delovnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, zavodov in družbenopolitičnih skupnosti, prispevki iz proračuna, vrnjena posojila in štipendije ter darila. Iz tega sklada bodo prejemali štipendije in posojila odlični učenci osnovnih šol ter dijaki gimnazij in poklicnih šol, ki brez družbene pomoči ne bi mogli nadaljevati študija. Upravni odbor sklada šteje deset članov. V njem so tudi predstavniki študentov.
LANI ENAJST POŽIGOV
Postaja milice v Krškem je v letu
1972	naštela enajst požigov. Največkrat so goreli vinski hrami. Na Se-nušah je ogenj uničil kar štiri hrame in en skedenj. V nobenem od teh primerov milici ni'uspelo ugotoviti motiva za požig. Sklepajo, da je na delu piroman.
NA VRTAČO NI POŠTE
Prebivalci Vrbja in Vrtače so daleč od sveta. Poštarja v teh vaseh ne vidijo. Po pošto morajo sami v Črnečo vas, zato jo dobe z zamudo. Bili bi zadovoljni, če bi jih pismonoša obiskal vsaj enkrat na teden.
proizvodnjo. ..Cdul gen0vo lanski ravni, ^dm* 4 odst. zmanjšuje stopnjo za » y
Število zaposleruh seDo	jj
nem sektorju predvidom ^ ^
za 180 ljudi, kar P01"^ ^
ke vseh zaposlenih	.
gospodarstva. . 1?benern Investicije v dngb^ pjrfJ ne bodo presegle lansw> yjjjJ jih na 66 milijonov ^ be v družbeni standar primeijavi z letom 19 , oeMK 52 odst. in bodo m 1» $ milijone dinarjev. Z jrUgo vodovod, elektriko odvisni od komunalneg^ gr
občinskem prora*i in kov krajevnih skupno ^
NOV DELOVNI ĆA-H
Občinska ..	/
Krško je na seji/ '^
1973	sprejela odlok	,
nem času uPr?VIvf§ico- - ! skupščine občine	*
Odlok določa delovni čas: od 1. maja do 30. «
- v ponedeljek, toJ0 jj
trtek in petek od •	|
— v sredo od ure’ «
in od 1. oktobra do ^
la:-v ponedeljek,
trtek in petek od
ure,	j	7	d°
_ v sredo od •	.
'"obveščamo bodo upravni ščine od 1-Ju^ ^, V
li po delovnem ^
naVedT»k«fee^
občinske sku^10^
KRŠKE NOVICE
NA POHOD - Več kot 200 dijakov krškega šolskega centra je krenilo 25. maja po poteh XIV. divizije čez Bohor na Planino. Med dvo» dnevnim pohodom so si mladi ogledali Muzej izgnancev na brestaniškem gradu in obiskali več znanih partizanskih krajev. Ob zaključku pohoda so v soboto z brigadirji akcije Kozje 73 pripravili partizanski miting na Planini.
ZAKLJUČEK MESECA MLADOSTI - Mladina iz vse krške občine sc je v nedeljo popoldne pri ko-stanjeviški kraški jami zbrala ob tabornem ognju. To je bila hkrati zaključna prireditev v letošnjem maju, v katerem so sc po vsej občini vrstile številne športne in druge prireditve.
OBISK PO KOLEKTIVIH - Komisije, ki so jih ustanovili pri komiteju občinske konference ZK, obiskujejo ta čas delovne organizacije v občini. V razgovorih s predstavniki samoupravnih organov in političnih organizacij preverjajo uresničevanje ustavnih dopolnil in sklepov, ki jih
pomembno P ^o	J
In Brežicami P^iubo V' V
Po opravljenem ^ ^st	gr ^
začela	S
kovcemin V^o^pU^o^ k
DENAR	&
publiSki cestn« ^ asjjj.	^
500.000 dm^ tnih ho^.fe' ^
stanjeviškib ijj « 1«jg> t
bodo l°t‘11.,^n aizac>J0-jK^ lP S inouredrn k"^«?* ^ V
da bo aslalt	i
jsst*sj&S#$ ^
»rs&f^
zadnji seji Pr,s
, Uji ^	~ —
taS- V 7 lRP*?no P°ra^^* 440 prostorninskih metrov vode na L^tje m * je poraba vode podvojila. Sevniško stanovanjsko V^apaje * zj“rane podatke o potrebah za bližnjo prihodnost, o^ba s & zaS0t°viti oskrbo z vodo tudi za daljši čas. fc* .mote hi^Ce s Pitno vodo za-	da	ul ijmasei atuuuaU J
t”ni ožjiT1 Peščena naklju-Postau^ljišča *okovnim krogom.
?.?stu in okolici ^ Vohrs^ne, od . ’ °Zll° se možnosti lahko «rp«-
^	C0V pa «W
‘J cest in pločnikov
^APni?ENARJA
^ OHODE
^^^onferp11^ odP°r Pri
V	v^aloBn nCl ZMS Je Pred wfcdai' £red s.eb°j ima’ nr’h31 tri pohode.
* 'SL°fgaiEa stavnikov mla‘
CtS&c,J * Posavja so »pS^sei^Pohod v Kos-
WhVljanje km biise vkliučili
^VQ °.PohoHkmneč^ uporov;
^ Kn ^ POhnrf u Zb°r aktlV1-
ialjev°nec kolo borcev na Ko*
*«S .C Sbi morali na-
^	herrf- icij° pohoda
Hn^čija u Je^ Milana Maj-*5>! g**vžlja. Za to pa % ? ^nim£ de Je bll° la-
®d;koSS?^
k.	^ečkii, odborov za
*in puntov.
°dložen
SffrpjSffK'* sklada 18.
Vk- °dl0}vavila k(ifrarna sk,ada'
Vi®* do £US*Ja. ampak Potr°. uPokoi,. JUniJa. ko
h> v renHai’ to Je de'
1 ScP^Uškcm fon-<<inu<SiL8apridob'-
4	na seif ui soudelež-
** sklada je bila
c
,S° ^rmeUčani počastili z delovno zmago krajevne skupnosti. Predsednik občinske Gabrič je prerezal trak na novi avtobusni postaji, predsednik krmeljske Svobode ■ Železnijg *Zro^® športnikom ključe slačilnice in klubskih prostorov na rokometnem igrišču.
ZA VODOOSKRBO SEVNICE:
Najprimerneje izpod Lisce?
"   —
9a še 4 inačice, celo s Krškega polja Odkod voda za mesto v Prihodnosti, o tem bo danes odločala občinska skupščina
terja, da bi čimprej obnovili zastarele cevi, da po mestu ne bi bilo treba vedno znova in znova razkopavati.
Že leta 1970 je mariborski „Ko-munaprojekt“ proučil 5 možnosti za napajanje mesta z zdravo pitno vodo. Najdražja je inačica črpanja vode s Krškega polja. Gre za naložbo skoraj 1 milijarde starih dinarjev, ki bi jo bilo treba zagotoviti naenkrat. Višinska razlika povzroča še dodatne težave, črpanje pa tudi ni zastonj. Boštanjsko polje, kjer je sedaj gramoznica, bi prišlo le težko v poštev, saj bi že ožji varstveni pas zajel dragoceno zemljišče, kjer načrtujejo industrijo. Rešitev na bo-štanjskem polju bi terjala dovajanje druge vode. Podobno bi bilo tudi s črpanjem talne vode pri Šmarčni. Tudi rešitev iz Vranje peči nad Mirno terja čistilne naprave in dodatno vodo iz Mirne.
V	minulem tednu so vrtalci republiškega Geološkega zavoda pričeli preiskovati talnico za Jugotani-nom. Tu bi bilo treba še letos zgra-
diti črpališče, ki bi zagotavljalo manjkajočo vodo za krajši čas.
V	komunalnem stanovanjskem podjetju so še najbolj naklonjeni napeljavi vode izpod Lisce. Po že dokaj starih izračunih naj bi veljala okrog 6,7 milijona dinarjev. Voda bi tekla v mesto s padcem, zato tudi ne bilo vsakoletnih stroškov za elektriko. Pred občinsko skupščino je torej odločitev, pomembna za razvoj mesta in okolice.
A.ŽELEZNIK
TONE TRATAR
V	četrtek 17. maja so položili k zadnjemu počitku kmeta Toneta Tratarja iz Kaplje vasi. Bil je izredno delaven in priljubljen med občani. Dolga leta je bil občinski odbornik, član zadružnih svetov, nazadnje je bil član celjske Skupščine zdravstvenega zavarovanja in pobudnik gradnje vaškega vodovoda. Bil je tudi vzoren kmetijski kooperant. Na zadnji poti na tržiškem pokopališču ga je pospremila množica ljudi.
B.	DEBELAK
Skrb za mesto-skrb občanov
Za asfalt je treba poseči tudi v svoj žep - Pobuda občanov Prvomajske ulice
Kadar nanese na podeželju pogovor na delo krajevnih skupnosti, je marsikdaj slišati očitek Scvniča-nom: „Ni jim treba žrtvovati toliko kot nam!“ Po vaseh res dostikrat ni bilo kaj vzeti v roke, razmah gradnje vodovodov terja od vaščanov velike prispevke, dostikrat celo tri in več tisoč dinarjev.
Pretekla leta je bilo tudi v Sevnici več pobud za asfaltiranje ulic s pomočjo prispevkov občanov. V načrtu stanovanjske gradnje in graditve drugih naprav so številke, ki dajo misliti. Na eno hišo v mestu pride 64 površinskih metrov cest, kar je dosti celo za bogata mesta. Asfalt bi moral potemtakem veljati vsakega dodatne 4 tisočake. Ni čudno, da ga
Krajevne skupnosti: dober gospodar
Letos je občinska pomoč večja za 66,6 odst. ali kar za 700 tisočakov
Vrednost objektov, ki so jih zgradile krajevne skupnosti lani, znaša nad 2,6 milijona dinaijev. Skok je iz leta v leto večji. Predlani j je znašala vrednost opravljenih del 1,7 milijona dinaijev, leta 1970 pa okrog 1,2 milijona. Vse očitnejši je tudi premik od komunalnih na druge probleme, ki jih imajo na skrbi krajevne skupnosti.
Vrsto večjih akcij smo spremljali sproti. Vseeno pa daje pregled uspehov, ki jih je ob letošnji delitvi denarja obravnavala minuli četrtek občinska skupščina, priložnost za zaokroženo sliko. Zanimivost takih razprav je tudi v tem, da ob njih, čeprav gre za denar, ne prihaja do sporov in neupravičenih zahtev.
Razumljivo je, da so krajevne skupnosti vložile največ za vzdrževanje vaških poti in cest. Za to so namenile 529.376 dinarjev lastnega denarja in pomoči delovnih organizacij, kar 358.505 dinarjev prispevkov občanov, 36.605 prostovoljnih delovnih ur in 1.761 ur prevozov z vprežno živino in traktorji. Za vodo-
OKLEŠČEN PRORAČUN
Sprejemanje letošnjega občinskega proračuna se je zapoznilo kar za dva meseca. Tega seveda niso zakrivili v Trebnjem, saj^ so že zdavnaj pripravili vse potrebno, svoje so rekli tudi že zbori volivcev, zatem pa so šele sledile omejitve, ki jih je slovenski izvršni svet določil s samoupravnimi sporazumi. Proračun je bilo treba prilagoditi novim razmeram. Zmanjšati so ga morali za 697 tisočakov. Črtali so okrog 500 tisočakov, ki bi sicer šli za modernizacijo cest, zmanjšali so pomoč skladu za pospeševanje kmetijstva, nekatera vlaganja v šolstvu, pa tudi proračun kulturne skupnosti.
MALE ŠOLE ZAPIRAJO VRATA
Te dni se zaključujejo male šole,
I ki služijo za pripravo malčkov na redno šolanje v jeseni. Psiholog Jože Šepic opravlja še testiranje vseh ' učencev, ki bodo v jeseni pričeli redno šolanje.
DOBRNIČ: STANOVANJE IN VEČ PROSTORA V ŠOLI
V	glavnem je že vse zagotovljeno za gradnjo montažne hiše za prosvetne delavce v Dobrniču, čakajo le še na Marlesovo ponudbo. V hiši bo družinsko stanovanje, v spodnjih prostorih pa samsko stanovanje.
vode so porabile 448.880 dinarjev, 15.599 delovnih ur, 533 ur prevozov. Za gradnjo električnih omrežij in naprav je šlo 216.348 dinarjev prispevkov občanov in krajevnih skupnosti, 3.960 ur dela in 196 ur prevozov. Urejanje kanalizacij, kulturnih, športnih, gasilnih in drugih domov je veljalo 118.540 dinarjev, številke so visoke, toda vedeti je še
SMUČARJI NE MIRUJEJO
Uspešna tekmovalna sezona je že zdavnaj minila, niso pa zamrla prizadevanja za še uspešnejši razvoj smučarskega kluba TRIMO. Kdo bi si pred 3 leti ob 10 do 15 smučarjih mislil, da jih bo čez čas že 100, koli-, kor jih ima klub sedaj! Na zadnji seji upravnega odbora so pod vodstvom predsednika Ivana Goleta sklenili predlagati pristojnim, naj čimprej prično izdelovati program za gradnjo športnih objektov v Trebnjem, predvsem prepotrebne športne dvorane. Odločili so se, da bodo pripravili vse za nakup snežnega topa, nameravajo pa tudi razširiti smučišče. Upravni odbor je izrekel priznanje vsem trem trenerjem: Nacetu in Andreju Bukovcu ter Nacetu Sili.
NAPREDEK PRI DELAVSKIH ŠPORTNIH IGRAH
Za letošnje delavske športne igre, ki jih prireja občinski sindikalni svet, vlada lepo zanimanje. Ni se pojavljala lanska pomanjkljivost, da bi vodje ekip sicer prijavljali nastopajoče, potem pa bi jih zaradi domnevne prehude konkurence odjavljali. Sodelujejo domala vse osnovne sindikalne organizacije, razen najmanjših. Napredek je očiten tudi v tem, da zlasti večje sindikalne organizacije že nabavljajo športne rekvizite, tako da lahko člani stalneje trenirajo. Najprej so se začela tekmovanja v namiznem tenisu, šahu, streljanju, minuli teden v odbojki, kar se bo nadaljevalo tudi v tem tednu. Ta teden bo še keglanje, do 15. junija mali nogomet, rokomet in balinanje. Zaključna prireditev (s podelitvijo plaket in priznanj bo junija.
treba, da so zneski povrhu vsega skromneje prikazani: za obračun je bila npr. delovna ura vrednotena le s 15 dinarji, ura prevoza z vprežno živino ali traktorjem pa s 50 dinarji. Če bi morali to plačevati, kot se sicer plačuje, bi vsekakor zneslo še več.
A. ŽELEZNIK
Vse za gasilstvo
Predsednik šentlov-renškega društva založil za kombi
Jože Zupančič iz Martinje vasi je bil 18 let gasilski poveljnik v Šentlovrencu, sedaj je že četrto leto predsednik. Ko je šlo za to, ali bodo dobili gasilski kombi še po stari ceni, je med drugim ponudil svoje prihranke, ki jih je imel namenjene za traktor. Pozneje si je moral sam sposojati ...
Še imamo ljudi, ki so za svoje društvo pripravljeni veliko prispevati, za društvo, ki ima tako tradicijo kot gasilska, še prav posebno. „Eden mora biti tisti, ki ne odneha," pravi Jože danes ob akciji, ki ji še ni kraja, zakaj nekaj dolga za avto morajo še prislužiti S čim drugim kot z veselicami in podobnimi akcijami!
Ko smo Jožeta Zupančiča obiskali, je imel dosti dela z razbijanjem skal za temelje stavbe, kjer bo spravil kmetijske stroje. Pri „Varnosti14 v Ljubljani, kjer je zaposlen kot čuvaj, je zaprosil za dopust. Ne za delo na omenjenem gradbišču poleg hiše ali drugo nujno kmečko delo na svoji zemlji, temveč za tisto, kar je bilo še treba postoriti pri gasilcih pred krstom novega avtomobila. Kot pravi Jože Zupančič, so si gasilci tudi ostalo opremo, novo črpalko in drugo, pridobili na podoben način, z razumevanjem in podporo ljudi, od občinskega gasilskega sklada pa pričakujejo pomoč šele sedaj.
A.Z.
je še tako malo. Zasebne hiše bi morale odšteti kar po milijon starih dinarjev, če bi hoteli vse asfaltirati.
Dosti pa sc da storiti tudi s pomočjo občanov. Tako je bil asfaltiran del Savske ceste. Sedaj je v razmahu akcija občanov za asfaltiranje Prvomajske uUcc. Dela naj bi veljala 64 milijonov, če bi vse prepustili Cestnemu podjetju. Gradbeni odbor pod predsedstvom Franca Ogorevca zbi ra prispevke občanov te ulice: po tisočaka od tistih, ki imajo hišo ob cesti, 500 dinarjev za bolj oddaljene. Zaenkrat ne bodo mogli asfaltirati vsega, temveč morda le 800 m. Poglavitno je, da se delo prične. Cc izvira pobuda iz vrst samih občanov, je dostikrat laže, ker se pomenijo sami med seboj in ni odškodninskih zahtevkov. Od predračunske vsote je mogoče odšteti še delo občanov, prevoze in še kaj. Podobna pobuda izhaja tudi iz Stanetove ulice.
Od prispevka za uporabo mestnega zemljišča se nabere na leto le 207 tisočakov. Ce bi prispevek pred leti podvojili, bi lahko v Šmarju m Sevnici asfaltirali vse, tako pa ni mogoče mnogo narediti. Pri vsem tem bi morala krajevna skupnost bolj sodelovati. Tako pa je sploh ni čutiti.
A. Ž.
ZMAGALI ŠENTJANŽANI
V	sredo, 23. maja, je bilo v Sevnici zanimivo tekmovanje mladih zgodovinarjev vseh 6 popolnih osnovnih šol iz občine o poznavanju kmečkih uporov. Vsak, kdor tekmuje, prejme Častni znak, najboljši pa zlato, srebrno in bronasto plaketo. Sevniška šola se je izkazala še s posebnimi spominskimi priznanji, ki so jih dobile vse sodelujoče šole. Na oktobrskem osrednjem tekmovanju v Brežicah bodo sevniško občino zastopali tekmovalci z osnovne šole „Milan Majcen" iz 'Šentjanža, ki so potisnili Sevničane na drugo mesto. Tretje mesto je zasedla šola Tržišče. Takšno tekmovanje zgodovinarjev je revolucionarno borbo kmečkih puntarjev mladini bolj približalo kol bi jo suhoparen pouk.
Takole so pred dnevi vaščani Dol. Jesenic od zbiralnika mokronoškega vodovoda napeljali cevi za vodovod do 15 hiš. Prvi poskus za tekočo vodo lani se jim ni posrečil, ker je bilo premalo vode. Sedanja rešitev zagotavlja dovolj vode. (Foto: Železnik)
KMETIJSKI SKLAD BREZ STROKOVNJAKOV
Minuli četrtek je občinska skupščina sprejemala letošnji akcijski program razvoja kmetijstva. Vse je lepo zastavljeno, manjkalo pa bo strokovnjakov. Predsednik kmetijskega sklada Franc Jevnikar je povedal odbornikom, da je ostal sklad brez redno zaposlenega strokovnjaka. Občinsko upravo zapušča vse več dobrih strokovnjakov in uslužbencev zaradi nizkih osebnih dohodkov. O tem je razpravljal na zadnji seji tudi občinski komite ZK, odborniki pa so na seji sprejeli predlog, da upravnim delavcem povišajo prejemke; v ta namen so namenili tudi denar iz rezerv. Samoupravni sporazumi so za upravne delavce izredno togi. Uprava je lahko učinkovita le, če ima dobre delavce, teh pa je vse manj, ker so drugod bolje plačani.
IZ KRAJA V KRAJ
RAZGIBANO DELO ZK - Na rednem razgovoru s sekretarji osnovnih organizacij ZK pri občinskem komiteju so minuli teden obravnavali vso dejavnost. Skupno delo političnih aktivov v krajevnih skupnostih mora postati stalna oblika dela. Nasploh so se sekretarji dogovorili za tehten pretres, kako so izpolnili dogovorjene naloge po zadnji seji občinske konference ZK. Do 15. junija morajo pripraviti pismene ocene svojega dela. Vsebino delovnih razgovorov morajo prenesti na vse, ne le na člane. Takšno pomembno vprašanje je v delovnih organizacijah predvsem ocena gospodarskega položaja in položaja kolektiva. Vsi sestanki naj bi bili odprti, da bi lahko zbrali vse dobre predloge.
MOKRONOG: ISKRA IŠČE DELAVKE — Mokronoški obrat ISKRE išče 10 mlajših delavk v obratu kondenzatorjev. Delo je tako, da se ga spretnejše lahko privadijo v nekaj dneh in dosežejo dobre delovne uspehe. Za kraj je vsekakor pomemb'
no, da lahko dobi spet nekaj delavk kruh blizu doma.
CVIBLJE: SPET OCENUJEJO PODOBO HIŠ IN OKOLICE - Turistično in olepševalno društvo je spet začelo ocenjevati ureditev hiš, balkonov, oken in gredic. Prvo ocenjevanje je bilo v začetku maja, do konca leta ga bodo ponovili še dvakrat. Takrat bodo najboljšim podelili diplome. Prvi prvem ocenjevanju so se izkazali takole: 1. in 2. mesto si delita Stanislava Gabrijel s Pristave 6 in Ivan Koporc iz Cviblja 17, 3. je bil Stanc Ponikvar iz Trebnjega 74, 4. Marija Kužnik iz Cviblja 9.
DOBRNIČ: BIEE CEZ DVA MESECA? Tako velik kraj ob prometni cesti proti Žužemberku pa brez gostilne? Že lep čas je kraj brez kotička, kamor bi človek lahko stopil, se pokrepčal, pogovoril. Kaže, da bo temu kmalu konec. V Merkatorjevi trgovini je potrebno postaviti le zid, zgraditi sanitarije in namestiti opremo, kar bi bilo lahko nared v dveh mesecih. Končno se bo le premaknilo.
Eniški paberki
^TS'?Kz^k'N
SSfSf^St«? SE
Nca^i ’ °ddelka „ič8 zkora S? Vkester 8^sbencSole
S	rtftnih ?Stil kjer V razn°vanju NA? dfUgju 2 nc manj-
Br*spcvewrirccll,cv’ 80 %^J°žk Ilovar10 p°kazali
W^J,»^ta51od naj-
S^oS«*. "ne,»PMc
N bSi »°r,Pni blok »S?\ gra*
ledene stnin ano' J k' v oi'e sest n-.h rlolPn‘cc v
n>&:j- '"»k
fV tudi *. stanova-V<2v, takUi ° sta'
Jkuje sta'i°vanj ^vniške de-
BETEŽEN MOST - Deske na vozišču sevniškega lesenega mostu že spet „cvetijo" in se dvigajo zlasti pod težjimi vozili. Da je gneča Šc hujša, so morali pred dneyi na sredini mostu vozišče še zožiti, ker sc na tem mestu razklepa dvoje vezi. Delavci Geološkega zavoda so že končali vrtanja tal za novi most, ki ga vsi komaj čakajo.
da spet NE BO S-KODE ZARADI NALIVOV - Scvničanom so še dobro v spominu izlivi kanalizacije v novem mestnem središču, ki je iani zmetala na dan vse mogoče. Razumljivo je, da cevi s 50 cm premera ne morejo pogoltniti vse več vode. Samo lani je bilo med bloki asfaltiranih 6.000 površinskih metrov, vse več je tudi streh. V petek je bil lokacijski ogled za obnovo kanalizacije.
V	kratkem naj bi Vodna skupnost. pričela z delom. Denar so zbrali od delovnih organizacij.
Zaostajanje zaradi neenotnosti
Premalo samoupravno o samoupravnem sporazumu - Sklepom večine se mora pokoravati tudi manjšina - Predlog: tudi v gozdarstvu več TOZD
Po napeti, občasno tudi zelo ostri razpravi so komunisti Združenega KGP Kočevje na konferenci 23. maja le sklenili, da bodo na bližnjih sestankih po obratih zagovarjali tretjo inačico o številu in oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela (TOZD), ki predvideva, da bo znotraj kmetijskega in znotraj gozdarskega podjetja več TOZD. Ta sklep je bil sprejet z večino glasov, 5 komunistov (z območja Velikih Lašč) je glasovalo proti, eden pa se je glasovanja vzdržal.
V	razpravi so se oblikovala tudi nekatera druga stališča, vendar niso dobila podpore večine. Po enem izmed predlogov naj bi bilo gozdarstvo Združenega KGP na območju vseh štirih občin (Kočevje, Ribnica, Velike Lašče in Grosuplje) ena TOZD, ker je pač v gozdarstvu enotna tehnologija in „ker drugačen predlog ni realen za izvedbo". Večina razpravljalcev pa je menila, da bi to pomenilo oddaljevanje samoupravljanja od neposrednih proizvajalcev.
Kriza znotraj Združenega KGP traja že okoli 5 let, odkar so bolj ali manj občutne težnje, da bi se gozdarstvo ločilo oziroma osamosvojilo. Nekateri celo menijo, da bi samo ena TOZD za gozdarstvo pomenila praktično ločitev gozdarstva iz Združenega KGP.
Dejstvo pa je, da se delavci v kmetijstvu in gozdarstvu zavedajo
predvsem, da je za uspeh treba trdo delati, pa naj bodo ločeni ali skupaj. Razne kombinacije poizkušajo predvsem nekateri vodilni in tisti, ki vidijo le osebne koristi ali pričakujejo koristi za svoj kraj, medtem ko so jim koristi celotne delovne organizacije bolj postranska skrb.
Zaradi takih sporov so sile v podjetju in na območju zahodne Dolenjske preveč razdvojene. Prav zaradi tega pa gospodarstvo, predvsem gozdarstvo in lesna industrija, ne dosega takih uspehov, kot bi jih lahko. Lesna industrija na tem območju je znatno bolj zaostala kot na nekaterih drugih območjih.
Pravilna je bila ugotovitev, da je razprava o predlogu samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev ter o ureditvi medsebojnih odnosov v ZKGP potekala doslej premalo samoupravno, se pravi preveč v „vrhovih" in štabih, premalo pa med delavci.
Značilno za razprave v ZKGP zadnje leto je bilo tudi, da so bili včasih sprejeti enotni sklepi, vendar jih nihče ni spoštoval. Vsak je delal dalje po svoje, tudi odgovorni komunisti. Zato je umestna zahteva komunistov, da je treba spoštovati demokratični centralizem, se pravi, da mora sklepe, ki jih je sprejela večina, uresničevati tudi manjšina. Kdor ne bo delal tako, zasluži strogo partijsko kazen ali pa bo moral celo iz podjetja.
J.PRIMC
Volitve in imenovanja
Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje so bili zaradi reelekcije razrešeni vsi vodilni delavci občinske uprave. Na novo pa so bili imenovani: za tajnika občinske uprave Drago Aupič, za načelnika za notranje zadeve Anton Križ, za načelnika za gospodarstvo in finance Stane Poti-sek, za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za inšpekcijske službe Ivan Vesel (za dobo 6 mesecev), za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za splošne^ zadeve in družbene službe Franc Žlindra.
Za sodnika za prekrške je bil imenovan Peter Šubic.
V komisijo za ugotavljanje izvora premoženja so bili imenovani za namestnika predsednika Vinko Rakovič, za namestnike članov pa Borut Bukovec, Rudi Bartol, Rudi Orel in Lojze Henigman.
V iniciativni odbor za gradnjo telovadnice so bili imenovani Saša Bi-žal (predsednik), za člane pa Janko Novak, Franc Per, Lojze Petek, Ksenija Vidoševič, Andrej Klun, inž. Janez Meljo, Ivan Oberstar in Herman Kotar.
Razrešeni so bili članstva v upravnem odboru sklada za pospeševanje kmetijstva Alojz Pantar (predsednik), Jože Križman in inž. Francka Zavolovšek, namesto njih pa so bili imenovani Franc Krajc (za predsednika), Anton Turk in Ignac Krašovec.
Potekla je tudi mandatna doba članom upravnega odbora sklada upravnih zgradb v občini, zato je bil na novo imenovan Marjan Kosten (predsednik), za člane pa Bojan Slokar, Julij Plut, Jože Markovič in France Premrl.
V	komisijo za usklajevanje občinskega statuta z ustavnimi dopolnili je bil imenovan Muro Hegler (predsednik), za člane pa Drago Aupič, ;Nace Karničnik, Tone Šercer, Marjan Baštar in Stane Poljanšek.
NOVI TEKSTILEC
Pred kratkim je izšla nova številka „Kočevskega tekstilca'1, glasila delovne skupnosti TEKSTILANA Kočevje. V njej je zajeto delo organizacij v podjetju, investicije, tromese-čno poslovanje letos, načrt poslovanja do leta 1976 in še nekatere druge zadeve. Posvečan je tudi 25. maju, Titovemu rojstnemu dnevu in dnevu mladosti.
ŠTIPENDIJE
Člani kluba študentov in mladinskega aktiva gimnazije Kočevje so se pred kratkim dogovorili, da se bodo odločno zavzemali za ustanovitev občinskega sklada za štipendiranje. Izrazili so nezadovoljstvo, ker družbeni dogovor o štipendiranju še ni sprejet.
Predvsem se bodo zavzemali za štipendiranje deficitarnih poklicev, dijakov nižjih razredov srednjih šol in študentov nižjih letnikov (oboji zdaj težko dobe štipendije, ker vsi žele štipendirati le take, ki bodo kmalu dokončali šolanje), nadalje za izdelavo čim boljših meril za štipendiranje, razen tega pa še, da bodo v upravnem odboru (UO) sklada za podeljevanje štipendij tudi predstavniki Zveze mladine, kluba študentov, dijakov, učiteljev osnovne šole in profesorjev gimnazije.
ANTON KLARIČ
f
V	ponedeljek, 14. maja, je prebivalce Vasi, Pirč, Potoka in Fare globoko pretreska huda prometna nesreča, ki je terjala življenje našega dobrega in prijaznega sovaščana Antona Klariča, mizarskega mojstra iz Potoka.
Tovariš Klarič se je rodil leta 1910 v Potoku in je odraščal v številni družini. Mizarske obrti se je izučil v Osilnici, kjer se je tudi poročil. Tam je mizaril vse do leta 1952, ko se je vrnil v Potok. Med NOB se je takoj priključil OF ter delal kot aktivist na terenu. Bil je tudi partizan v Liki in Kordunu.
Tovariš Klarič je bil zelo delaven, požrtvovalen in vzoren človek, družinski mož in oče, ki je vse življenje posvetil domu, družini in širši skupnosti. Za njim bo ostala vrzel, ki je ne bomo tako kmalu zapolnili. Dobrega tovariša ne bomo sovaščani in prijatelji nikoli pozabili.
MARIJA VOLF
V Podstenicah na Rogu so 25. maja sprejeli v ZMS in RK 200 učenk in učencev 7. razredov osnovnih šol Kočevje in Knežja lipa. Pred sprejemom so si ogledali Bazo 20, po sprejemu pa so imeli vojaško kosilo in kultumo-zabavno prireditev. Na fotografiji: učenec 7.e razreda osnovne šole Kočevje Andrej Novak prejema izkaznico ZMS (Foto: Jure Podržaj)
Načrte uresničujejo
Tudi dolini Kolpe so se začela, odpirati vrata. Dolgoletne želje po posodabljanju cest skozi Kolpsko dolino se polagoma uresničujejo. Bliža se nam lepa asfaltna cesta. Veselimo se je vsi, posebno vozniki motornih vozil. Stara cesta še iz dobe Marije Terezije je primerna le za konjske vprege.
Voznika Sapovih avtobusov, ki vozita na redni prpgi Osilnica-Lj ubijana, in šolski avtobus, ki vozi na progi Osilnica-Fara-Kočevje, se s te-
žavami prebijata po ozki, luknjasti in ovinkasti cesti. Oba šoferja in sprevodnika sta zelo požrtvovalna. Vsi štirje zaslužijo zato tudi pohvalo vseh prebivalcev Kolpske doline.
Tudi na vaško pot iz Hrvatskega Kužlja do Lazov in Glad loke so segle pridne roke in jo popravile. Pomagali sta tudi občina in krajevna skupnost. Će je sloga in volja, se marsikaj naredi.
JOŽE KRIŽ
DROBNE IZ KOČEVJA
NOVA TRGOVINA - Na Trgu Kočevskega zbora med „Železnino** in Lekarno urejajo novo trgovino. Kaže, da bo tu delikatesa.
SMETI SKRITI - Smetnjaki morajo biti shranjeni tako, da ne kaze okolica. To zahteva novi odlok o obveznem odlaganju smeti. Zdaj stoje smetnjaki ponekod kar ob cestah, kar kazi videz mesta.
STREHO POPRAVLJAJO - V stavbi ob Ljubljanski cesti, kjer imajo sedež razne občinske "Sitržbene in politične organizacije, popravljajo streho.
ZA OTROKE - Krajevna skupnost postopno dopolnjuje otroško igrišče ob Kidričevi ulici. Tu je bilo včasih močvirje, ki so ga zasuli in uredili, zdaj pa postopoma postavljajo razne igralne naprave.
SLIKAR SE JAVLJA - Iz vasi Zlatni Djerdan v Srbiji se je oglasil slikar-naivec Zivojin Nikolič, ki je lani služil vojaški rok v Ribnici in tudi razstavljal v Kočevju in Ribnici. Sporoča, da razstavlja oziroma bo razstavljal v Montrealu, Sofiji, Beogradu in predvidoma od 3. do 15. avgusta tudi v Kočevju.
ZA LEPŠE OKOLJE - Skupnost za varstvo okolja je organizirala v zadnjem obdobju več sestankov in razgovorov o varstvu okolja in organiziranju očiščevalnih akcij v mestu, okolici in po vaseh.
TESTIRANJE NOVINCEV - Na osnovni šoli Kočevje so 27. in 28. aprila testirali 173 otrok, ki bodo šli jeseni prvič v šolo.
Tudi naš dopisnik Jože Križ iz Kužlja je 25. maja praznoval rojstni dan: dopolnil je 49 let. Čestitamo mu in mu želimo še mnogo let. Ker se dolgo ni oglasil, smo ga pred kratkim obiskali in ugotovili, da je začasno zamenjal dopisniški svinčnik za „malarski“ čopič. Zdaj se je spet oglasil s prispevkom. (Foto: J.Primc)
Referendum uspel nad pričakovanji
Najboljši: Grčarice, Lipovec in Mali Log
Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo objektov družbenega standarda in komunalnih objektov v občini Ribnica 20. maja je, kot smo že poročali, uspel nad vsemi pričakovanji. Politični aktiv, ki je ocenjeval nedeljsko glasovanje, je ugotovil, da so le na nekaj voliščih dosegli slabše rezultate, sicer pa se je velika večina občanov odločila za samoprispevek.
Uspeh moramo vsekakor pripisati odst.), Goriča vas (281; 169; ZA
temeljitim političnim pripravam v občini, v posameznih območjih in tudi krajevnih skupnostih, nič manj pa razdelitvi občine na štiri območja, v katerih so se samostojno oblikovali načrti del. V teh območjih se bo tudi zbiral denar za izpolnjevanje teh načrtov, za izvajanje del pa bodo skrbeh občani v vsakem območju sami preko voljenih predstavnikov — upravnih odborov skladov. Politični aktiv je pohvalil prizadevnost Viseh tistih, ki so bili več mesecev vključeni v priprave na referendum (občinska uprava, vodstva družbeno-političnih organizacij, sveti krajevnih skupnosti, velika večina odbornikov in drugi).
Preden bomo pogledali, kako smo glasovah in se odločali za samoprispevek ah proti njemu na posameznih voliščih, poglejmo še, kako smo izglasovali samoprispevek pred petimi leti v posameznih območjih.
V	vsej občini se je leta 1968 odloči-
lo	za samoprispevek za gradnjo šol 51,84 odstotka volilcev, po območjih pa naslednje število: območje Dolenje vasi 43,4 odstotka, Loškega potoka 89,1 odstotka, Ribnica 54 odstotkov in Sodražica 31,9 odstotka. To je bilo pred petimi leti, tokrat pa je bilo za novi samoprispevek glasovanje po območjih naslednje (v oklepaju za vsak kraj navajamo število dejanskih volilnih upravičencev, koliko jih je glasovalo in koliko jih je glasovalo za samoprispevek):
Območje Dolenje vasi: Grčarice (140;140; za 133 - 95 odst.), Rakitnica (203; 166; ZA 122 - 60,09 odst.), Blata (34; 34; ZA 30 -88,23 odst.), Dolenja vas (400; 262; ZA 251 - 62,75 odst.), Prigorica (267; 220; ZA 207 - 75 odst.), Lipovec (80; 80; ZA 76 - 95 odst.).
Območje Loškega potoka: Retje (300; 269; ZA 230 - 76,66 odst.), Hrib (243; 233; ZA 189 - 77,77 odst,), Šegova vas (113; 111; ZA 52
-	46,01 odst.), Travnik (309; 287; ZA 257 - 83,17 odsf.), Mah Log (128; 128; ZA 119 - 92,96 odst.).
Območje Ribnice: Nemška vas (143; 128; za 97 -- 67,83 odst.). Otavice (80; 69; ZA 23 — 57,50
128 - 45,55 odst.), Hrovača (160; 134; ZA 105 - 65,62 odst.), Ribnica I (675; 570; ZA 482 - 71,40 odst.), Ribnica - Mlaka (317; 271; ZA 192 - 60,56 odst.), Ribnica III (387; 328; ZA 283 - 73,12 odst.), Gorenjska cesta (228; 228; ZA 126
- 55,26 odst.), Sajevec (77; 77; ZA 36 — 46,75 odst.)> Bukovica (70; 70; ZA 50 - 71,42" odst.), Dane (64; 63; ZA 29 - 45,31 odst.), Za-dolje (22; 22; ZA 14 — 63,63 odst.), Jurjeviča (147; 126; ZA 84 - 57,14 odst.), Kot (82; 82; ZA 41 - 50 odst.), Breže (94; 81; ZA 27 -28,72 odst.), Breg (109; 109; ZA 65
- 59,63 odst.), Dolenji Lazi (149; 149; ZA 88 - 59,06 odst.), Žlebič
- Gor Lazi (126; 126; ZA 80 -63,49 odst.), Sušje (85; 84; ZA 43
- 50,58 odst.), Slatnik (77; 77; ZA 32 - 41,55 odst.), Velike Poljane (134; 117; Za 77 - 57,46 odst.), Dol. Podpoljane (70; 70; Za 52 -74,28 odst.), Ortnek (28; 28; ZA 19
- 67,85 odst.).
Območje Sodražice: Sv. Gregor (302; 274; ZA 201 - 66,55 odst.), Vintarji (76; 73; ZA 64 — 84,21 odst.), Zapotok (217; 166; ZA 67 -30,87 odst.), Lipovščica (67; 67; ZA 38 - 56,71; odst.) , Zamostec (166; 164; ZA 125 - 75,30 odst.), Sodražica I (234; 208.; ZA 121 —
51,70 odst.), Sodražica II (276; 262; ZA 155 - 56,15 odst.), Gora (158; 145; ZA 125 - 79,11 odst.), Zimarice (200; 172; ZA 96 - 48 odst.), Globelj (75; 75; ZA 38 -50,66 odst.), Podklanec (76; 72; ZA 39 - 51,31 odstotka).
Tako je na območju Dolenje vasi glasovalo od 1.133 volilnih upravičencev za samoprispevek 819 volilcev ah 72,28 odstotka, na območju Loškega potoka ob 1.093 volilcev 847 ali 77,49 odstotka, na območju Ribnice 2.196 od 3.605 ah 60,91 odstoktka in na območju Sodražice od 1.847 volilcev 1.069 ali 57,87 odstotka.
Uspeh je res velik, pomeni pa temeljito preizkušnjo solidarnosti in podporo prizadevanjem za napredek. Brez dvoma pa bo pred skupščino in pred družbeno-političnimi organizacijami ter vodstvi posameznih območij v naslednjih letih težka in odgovorna naloga: kar najpopolnejša izpolnitev delovnih načrtov, vsega, kar je zapisano v programih samoprispevka v posameznem območju občine.
F .G.
JOŽE KALCI C
ANTON PETERLIN
PREDAVANJE ZA SINDIKAT
V	sklopu seminarjev, ki jih organizirata občinski svet Zveze sindikatov in delavska univerza Ribnica, je bil 4. maja v Ribnici seminar za predsednike in tajnike osnovnih organizacij sindikata. Med predavatelji je bil tudi Slavko Grčar, tajnik Re publiške zveze sindikatov, ki je predaval predvsem o vlogi sindikata kot politične organizacije v sedanjih družbenih procesih in sindikatu kot razredni organizaciji delavcev. Govoril je tudi o organiziranosti sindikatov, delegatskem sistemu itd. Na seminarju so obravnavali še ekonomski sistem SFRJ in stabilizacijo gospodarstva ter sc seznanili s finančnim poslovanjem sindikalnih organizacij.
-r
ČREPINJE IZ L0NČARIJE
-	OBNOVLJENA ELEKTRIČNA NAPELJAVA V BLATAH. Občani iz Blat si že več let prizadevajo, da bi obnovili električno napeljavo. Končno je uspelo krajevni skupnosti Dolenja vas dogovoriti se z Elektrom za obnovitev napeljave, istočasno pa bodo napeljali v vasi še eno javno luč. Svet KS Dolenja vas je že sprejel sklep, da denarno podpre to akcijo prebivalcev Blat.
ZASTAVE so za praznik dela ponosno vihrale po Dolenji vasi. Krajevna skupnost je lani kupila nekaj deset zastav, v prihodnje pa se bo treba dogovoriti, da bi imela zastavo vsaka hiša, predvsem v ostalih krajih Lončarije. Nujno pa bodo morah imeti zastave po vseh lokalih, trgo- ' vinah in gostilnah. Ljudem bi ne smelo biti žal denarja za nakup simbola državnosti - zastave.
PRVOMAJSKI MLAJI. Edina dva mlaja za 1. maj v naši občini so menda postavili v Gr^ar*cah *n Grčarskih Ravnah. Zal je mlaj v Grčaricah močan veter na sam praznični dan podrl. Sploh so bile Grčarice za minule praznike lepo okrašene. Ljudje so na pobudo krajevne skupnosti kupili zastave, tako da jo ima zdaj vsaka hiša. V Grčaricah se tudi s tem pripravljajo na septembrsko proslavo 30-letnicc zloma plave garde.
PA SE SMETI. Ne samo v Ribnici, tudi v nekaterih drugih krajih se že dajejo s smetmi. Nekateri brezvestneži so s smetmi začeli onesnaževati bližnje gozdove. Zadnje čase tanko opažamo tik ob cesti proti Grčaricam, malo pred Jelendolom, kup starih steklenic in druge nesnage, verjetno „darilo** kakega gostilničarja. Odpadke je pripeljal s tovornim avtomobilom in jih stresel v obcestno grmovje, deloma pa kar na cesto. Krivca niso odkrili. -vec
Vrste borcev se nenehno krčijo.
V	organizaciji ZB Ribnica so izbrisa-
li	iz spiska še enega člana: Antona Peterlina iz Slatnika pri Ribnici.
Pokojni Peterlin je začel sodelovati v NOB že v letu 1941 in z delom nadaljeval vse do aretacije in internacije. Po vrnitvi je vstopil v Tomšičevo brigado in z njo preživel vse boje, ki jih je ta brigada bila v sklopu 14. divizije na Štajerskem. Sodeloval je v številnih juriših, bil ranjen in s svojim junaštvom dajal zgled drugim borcem.
Po osvoboditvi je sodeloval pri graditvi nove ljudske oblasti in bil vseskozi naprednjak, pošten in dosleden. Bil je tudi prvi predsednik krajevnega ljudskega odbora Sušje. Med ljudmi je bil priljubljen. Umrl je v starosti 59 let. Njegova družina je izgubila dobrega moža, očeta in gospodarja. Družini izrekamo sožalje, pokojnemu Peterlinu pa želimo miren počitek v svobodni zemlji.
-r
Jože Kalčič se je rodil pred 45 leti v Belici pri Osilnici. Italijani so Kalčičevim julija 1942 požgali dom zaradi sodelovanja z OF, ubili devetletnega bratca Vinka in 21-letnega brata Slavka. Na smrt so nameravali obsoditi še očeta Jožeta, ki je sedaj star 83 let in leži hudo bolan v bolnišnici. Očeta so takrat Italijani odgnali v taborišče na Rab, mater Jo-hano s hčerko Štefko in Jožeta pa v južno Italijo, v Cerchio. Mati je v internaciji umrla. Jožek in Štefka sta se po kapitulaciji Italije vrnila domov. Skoraj vso pot sta prehodila peš. Po vrnitvi srečamo Jožka Kalči-ča spet v domačem kraju v vrstah mladih partizanskih kurirjev in mladine.
Po vojni je postal miličnik in si ustvaril družino. Ko mu je umrla prva žena, se je znova oženil in spet sta se mu rodili dve deklici. Sonja iz prvega zakona je stara 18 let, najmlajša, Jožica, pa ima komaj 9 mesecev.
Iz skromnih prejemkov je Kalči-qeva družina zgradila majhno hišico
v	Dolenjih Lazih pri Ribnici in ss v še nedograjeno vselila. Jožetovo že tako zrahljano zdravje pa je napadla zahrbtna bolezen. Upokojili so ga. Njegovo življenje se je prerano izteklo. Umrl je v nedeljo, 20. maja. Od njega seje poslovilo veliko število ljudi iz Cabranske in Ribniške doline ter lovcev, katerih vrste je prerano zapustil.
T.O.
Jože Kalčič z družino. Fotografirano dva. meseca pred smrtjo. (Foto: T.Ožbolt)
Ortneški poročevalec
POŽARI OB PROGI - Kakor vsako leto, tako se tudi letos vrstijo majhni požari ob železniški progi, ki jih povzročajo „hlaponi**. Lepo vreme nevarnost še stopnjuje. Čuvaji se vzdolž proge borijo s požarčki in požari, da bi nam ohranili naše zeleno bogastvo. Dizlovke pa bi odstranile vse nevarnosti in pocenile varstvo gozdov.
UNIČEVALCI - Meščani ob lepih nedeljah radi zapuščajo vroča mesta in si prirejajo „piknike** na deželi. Videvamo jih na travnikih in ob hozdu, pa tudi v gozdu. Privoščimo jim oddiha in veselja v naravi po tedenskem delu, srce pa nas boli, ko vidimo mnoge, kako uničujejo rastline, drevje in delajo vsepovsod škodo. Razdejanje, ki ga marsikje zapuščajo odhajajoči vikendarji, je žaljivo za nas in naravo. Naša polja, travnike in gozdove jim prepuščamo v brezplačno uporabo, zato naj bi se vsaj olikano in obzirno obnašali na tuji lastnini.
ZBIRANJE PAPIRJA za Kumrovec v našem kraju še ni organizirano. Vem, da je v naših vaseh marsikje odveč papirja in železa. Oboje naj bi zbirali krajevna skupnost in šola.
• SRAM nas je lahko, če turisti pogledajo naše avtobusno postajališče. Ne zunaj ne znotraj nam ne dela
časti! Podiranje in uničevanje cestnih varnostnih iri smernih tabel je že načrtno delo neznanih huliganov. Če ste domačini, se zavedajte, da delate s tem sebi in nam vsem sramoto. Če so to tujci ah sosedje, jim uničevanje preprečimo!
KOMU ZEMLJO? - Grajski zelenjavni vrt urejajo po načelu revolucije: „Zemljo tistemu, ki jo obdeluje! “ Koprive izginjajo. Obdelana zemlja nam je lahko le v ponos in čast.
SLIKARSKA KOLONIJA? -Morda bi bil Ortnek primeren za slikarsko kolonijo? Njegovo okolje, kostanjevi drevoredi, gozd, voda, lep majhen arboretum in velika hiša oziroma grad z velikimi, svetlimi sobami, vse to bi bilo kot nalašč za tako kolonijo. Lepo okolje daje navdih slikarjem pozimi in poleti. Čeprav nisem rojen domačin, sem prepričan, daje Ortnek kraj izrednih lepot in mikavnosti. Skozi Ortnek se vije romantična cesta tja dol v kočevske gozdove in proti morju. Ne dopustimo, da bi naš lepi kraj postal puščava! Kličemo Zavod za spomeniško varstvo, naj reši, kar se še rešiti da! Tudi občina naj sc končno dogovori, kdo je gospodar Ortneka.
v: P.
VSE GRE PO NAČRTIH
Partizanska magistrala!
Ceste v Ručetno vas, Kanižarico, Adlešiče, vodovod na Vinici, most v Kočevju, cerkvica v Črnomlju in cesta na Preloko
največji odjemalec vode iz novega vodovoda.
V letošnjih načrtih javnih del so še cesta na Preloko, gradnja mostu v
V črnomaljski občini so uspešno začeli uresničevati letošnji program javnih del. Tako že gradijo cesto Črnomelj—Ručetna vas. Cestno podjetje iz Novega mesta je že lansko jesen opravilo nekaj del, letos pa bodo cesto dokončali; ob delu ceste, ki gre skozi Črnomelj, bodo uredili pločnike. Cesta, ki bo šla po pobočju Semiča čez Crmošnjice do Podturna, pomeni začetek gradnje partizanske magistrale, ki bo Belo krajino turistično še bolj približala Sloveniji.
Prav tako so že začeli modernizirati precej uničeni kos ceste od Črnomlja do Kanižarice. Naredili bodo tudi pločnik, ker gre cesta skozi gosto naseljen predel. V načrtu je še nadaljevanje ceste Črnomelj-Adlešiči. Priprave že tečejo, asfalt bodo polili do Tribuč. To cesto v celoti financirajo s krajevnim samoprispevkom, pri ostalih dveh cestah pa pomaga z denarjem tudi republiški cestni sklad.
V programu letošnjih javnih del je tudi gradnja vodovoda na Vinici.
Računajo, da bo dokončan do poletja, ker bo že v jeseni začela obratovati tudi NOVOTEKSOVA konfekcija; ta bo mimo gospodinjstev
POZIV KRVODAJALCEM
V Črnomaljski občini bo prve dni junija republiška krvodajalska akcija, ki jo s pomočjo občinskega odbora Rdečega križa v Črnomlju organizira republiški Zavod za transftizijo krvi. Odvzem krvi bo v Semiču 5. junija (od 7. do 14. ure v zdravstvenem domu), 6. junija v Črnomlju osnovna šola, Župančičeva ulica (od 6. do 15. ure) in 7. junija na Vinici (v osnovni šoli od 6. do 14. ure).
Kočevju in popravilo cerkvice sv. Duha v Črnomlju. Povsod so že poprijeli za delo, cerkvica bo letos pokrita, v naslednjih letih pa jo bodo adaptirah, tako da bodo v njej uredili prostor za koncerte, razstave in druge kulturne prireditve.
Letošnja dela bodo veljala 20 milijonov dinarjev. Pohvaliti gre prizadevnost občanov in delovnih organizacij, ki kljub težavam redno plačujejo svoje obveznosti. Težaveimajo le s podjetji, ki imajo svoj sedež v drugih občinah.
J. S.
ZALKA STARIHA
V sredo popoldne so položili k počitku na pokopališču v Vojni vasi pri Črnomlju Rozalijo Stariha — Zalko. Mati padlih partizanov Janka in Zvonke, Janko Stariha je narodni heroj, je bila znana belokranjska družbena delavka, saj se je takoj po vrnitvi iz italijanske internacije in vsa povojna leta vse do tedaj, ko so ji moči pošle, udejstvovala v organizacijah AFŽ, RK, DPM in v pevskem zboru.
Rozalija Stariha se je rodila leta 1895 v Črnomlju. V zakonu so se zakoncema Stariha rodili štirje otroci, ki sta jih starša vzgajala v naprednem duhu. Za svoje prepričanje in privrženost narodnoosvobodilnemu boju so Italijani Starihove internirali na Rab.
Na pokopališču so se od Starihove mame poslovili številni Belokranjci, ki so znali ceniti njeno delo in ob tem tudi izrazili spoštovanje do lika slovenske žene, ki je ni zlomilo še tako podlo poniževanje v internaciji. Hvaležni smo ji lahko za njeno veliko dejanje v revolucionarni preobrazbi naše družbe.
Naj ji bo lahka domača zemlja!
Dela na cesti proti Ručetni vasi so v polnem zamahu. (Foto: S. Dokl)
V slogi občanov je moč
Popravili so del poti v Dobliški gori
POGREBI - Umrla sta Rozalija Stariha, 78 let, in Anton Pezdirc, 78 let oba iz Črnomlja.
Najslabši del poti v Dobliški gori je končno popravljen. Domačini in drugi lastniki parcel in zidanic iz sosednjih naselij, iz Črnomlja in od drugod so z razmeroma skromnimi denarnimi prispevki in z lastnim delom pred nedavnim ta odsek poti razširili, tlakovali in betonirali.
OBKOLPSKO TEKMOVANJE
V okviru sodelovanja med 6 slovenskimi in hrvaškimi obkolpskimi občinami sta bila na letošnji dan zmage - 9. maj v Črnomlju organizirana dva športna turnirja: v rokometu so tekmovale ženske ekipe, v košarki pa moška moštva iz občin Duga Resa, Črnomelj, Karlovac in Ozalj. Taka športna srečanja bodo poslej na ta dan vsako leto v drugi občini. Prehodni pokal na letošnjem tekmovanju so v rokometu osvojile Črnomaljke, v košarki pa gostje iz Karlovca.
Zdaj ne bo več bojazni, češ če sem že prišel dol, kako se bprri vrnil, saj je pot urejena za ves promet. Upamo, da ne bo ostalo le pri tem, ampak da bo pot vedno tako urejena.
Ureditev tega dela poti je lep dokaz, da je le v enotnosti napredek in da kaže s složnim delom probleme reševati tudi naprej. Gradbeni odbor, ki ga je vodil prizadevni Rudolf Kovačič, se zahvaljuje vsem 68 občanom, ki so bili na delovni akciji. Hkrati ponovno vabi tistih 11 lastnikov parcel in uporabnikov poti, ki doslej še niso nič prispevali, naj to čimprej store.
-ar
ČRNOMALJSKI DROBIR
PRIZNANJA MLADINSKIM DELAVCEM - Ob letošnjem praznovanju rojstnega dne predsednika Tita so na petkovi slovesnosti na Gričku podelili občinska mladinska priznanja naslednjim mladinskim delavcem: Ivanu Sepoharju, Anici Stezi-nar, Štefki Fortun, Stanetu Klepcu, Gorazdu Perhnetu in Marjani Gosič.
ANDREJ PETEK, marljivi družbeni delavec iz Črnomlja, je pred dnevi v Ljubljani prejel priznanje, ki ga mladinskim mentorjem vsako leto podeljuje republiška konferenca ZMS. Odličje je podelil predsednik RK ZMS Ljubo Jasnič.
FLUOROGRAFIRANJE - Svet za zdravstvo in socialno varstvo pri občinski skupščini, ki je zasedal v torek, je predlagal občinski skupščini, naj bo obvezno fluorografiranje za občane, stare nad 24 let, od 6. do 11. avgusta. Ob tej priložnosti je tudi sprejel konkretne ukrepe v zvezi z zaščito proti koleri.
POMLADITEV ZVEZE KOMUNISTOV - V letošnjem letu so v črnomaljski občini sprejeli v Zvezo komunistov več kot 50 novih čla-
nov. Mek temi je največ delavcev iz IMV in Belta ter prosvetnih delavcev.
POUK JE KONČAN - Oddelka politične šole, ki ju je pripravila občinska konferenca Zveze komunistov v sodelovanju z zavodom za kulturno-prosvetno dejavnost v Črnomlju in v Semiču, sta že končala delo. Politično šolo je končalo 36 slušateljev, ki so z zanimanjem poslušali predavanja z različnih družbenih področij.
VEČ POZORNOSTI OBVEŠČANJU - Izvršni odbor občinske konference SZDL v Črnomlju je pred dnevi razpravljal o problematiki obveščanja v črnomaljski občini in sprejel sklep, da si je treba prizadevati, da Bela krajina dobi samostojnega novinarja, ki bi dopisoval za Dolenjski list, Delo in RTV. Med drugim so na tej seji izrekli grajo tistim članom občinske konference SZDL, ki brez pravih razlogov ne prisostvujejo sejam. Naiočili so vodstvom krajevnih političnih vodstev, naj take tovariše javno obravnava.
VSI SE VKLJUČIMO!
Komisija za turistična društva in turizem pri občinski konferenci SZDL v Črnomlju je razpisala tekmovanje za ureditev naselij v letu 1973. V tekmovanje nameravajo zajeti večja naselja, na primer: Črnomelj, Semič, Vinico, Adlešiče, Dra-gatuš in Stari trg. V ta namen so ustanovili posebno komisijo, v kateri je šest predstavnikov iz prej omenjenih krajev, ki bodo junija in septembra na'terenu ocenjevali prizadevanja v določenih naseljih. Komisija bo ocenjevala ureditev lokalov, izložb, javnih poslopij, napisov, zelenic, vrtov, cvetličnih nasadov, prometno in turistično signalizacijo, postrežbo v trgovinskih in gostinskih lokalih itd. Za tri najbolje urejena naselja so pripravili lepe nagrade, enako pa tudi za šest najboljših posameznikov.	\
S. D.
MALDOST NA GRIČKU
Osrednja proslava letošnjega dneva mladosti v črnomaljski občini je bila v petek pri spomeniku na Gričku. Ob tej priložnosti so podelili šest občinskih priznanj mladinskim delavcem, sprejeli v mladinsko organizacijo 280 pionirjev, podelili športna priznanja najboljšim mladinskim aktivom in pripravili kulturni program.
Mladinski aktivi so aprila in maja tekmovali v šestih športnih panogah. Najuspešnejši so bili mladinci iz Dra-gatuša in vojaki črnomaljske garnizije. V posameznih panogah so zmagali: košarka - Gimnazija, PKŠ, Dra-gatuš; mali nogomet - JLA, Črešnjevec, Stari trg; šah - Stari trg, Gimnazija, PKŠ in JLA; rokomet -Dragatuš, PKŠ, JLA in odbojka — JLA in Gimnazija.
S. D.
Na razširjeni seji komiteja občinske konference Zveze komunistov v Metliki, na kateri so bili tudi sekretarji vseh osnovnih organizacij ZK v občini, so se pogovorili o izvajanju sklepov četrte konference ZKJ in četrte konference ZKS. Na seji so zadolžili vse osnovne organizacije, naj do 15. junija poskrbijo, da bodo v delovnih organizacijah naredili podrobne analize o stanju v gospodarstvu in o uresničevanju ustavnih dopolnil.
Po 15. juniju se bo komite s se- duktivnostjo. V razpravi o metli-kretarji osnovnih organizacij še enkrat zbral in ugotovil, kakšno je trenutno stanje v občini in kaj velja storiti.
Podrobna analiza gospodarstva, ki jo pripravlja občinska skupščina v Metliki, kaže na resnost gospodarskega položaja. Večajo se zaloge in vežejo sredstva, precejšnje so neplačane obveznosti, osebni dohodki pa ne naraščajo. Na seji komiteja so se zavzeli, da bodo morali v bodoče osebni dohodki rasti skladno s pro-
VELIKODZiV
Letošnjega športnega tekmovanja mladinskih aktivov v čast meseca mladosti, ki ga je organizirala občinska konferenca ZMS, se je v metliški občini udeležilo več kot 40 mladinskih ekip. Tekmovanje je izredno uspelo, najboljše dosežke pa so imeli mladinci iz aktiva metliškega Komunalnega podjetja.
S. D.
Na počitnice
Morja potrebni otroci bodo letovali v Fazanu in na Debelem rtiču
Šole v metliški občini so zbrale že 60 prijav oziroma predlogov za letovanje otrok, kdo bo šel, pa bo odločala komisija za zdravstveno vzgojo otrok pri občinskem odboru Rdečega križa. Prav tako bo komisija odločala, koliko bodo za posameznega otroka prispevali starši in za koga bo letovanje plačal kdo drug.
Za vse socialno ogrožene bo letovanje zastonj, omogočila pa ga bo organizacija Rdeči križ. Prva skupina petih predšolskih otrok gre na Debeli rtič že konec maja. Te otroke so predlagali v zdravilišče zdravstveni delavci skupno s socialno službo.
Šolarji bodo kot običajno preživeli prijetne počitnice z novomeško kolonijo v Fazanu pri Portorožu, nekateri pa na Debelem rtiču. Več podjetij je pokazalo za letovanje otrok veliko razumevanja, saj bodo za potrebne otroke svojih delavcev plačali počitnice v celoti ali pa vsaj delno. Po drugi strani bodo morali nekateri starši poravnati vse stroške za letovanje otroka. Skratka gre za načelo: kolikor kdo zmore, bo prispeval, potrebnim pa bo družba pomagala na ta ali oni način.
škem gospodarstvu so ugotovili, da je uvoz še vedno večji od izvoza. Za rešitev tega problema sta samo dve možnosti: povečati je potrebno izvoz in se močneje usmeriti v porabo domačih surovin.
Ugotovili so, da povečane zakonske in pogodbene obveznosti zmanjšujejo dohodek. Tako je samo metliška BETI iz sklada za kreditiranje razvoja nerazvitih letos porabila 900.000 din več kot lani, 5-odstotni slovenski davek na obdavčitev dohodka pa ji je vzel še 500.000 dinarjev. Rezultati kažejo pravo nasprotje z našimi željami po razbremenitvi gospodarstva.
ŽELJE IN MOŽNOSTI
19. aprila zjutraj se je pred zasedanjem občinske skupščine v Metliki sestal aktiv odbornikov komuni stov in pretresal analizo nedavnih zborov volilcev. Kot so ugotavljali, ljudje razumejo težke čase za razne investicije in tudi to, da bo načrt o modernizaciji cest precej prizadet. Več pa je bilo na terenu tudi lokalnih želja, ponekod upravičenih, ponekod prezahtevnih. Čimprej bo treba izračunati, kaj in kje lahko občanom ugodijo, oziroma uskladiti želje z možnostmi.
TOKRAT PREDSEDNICA
Med tovarišicami iz proizvodnje, ki dobivajo odgovornejša mesta in vpliv na odločanje, je tudi Metličanka Albinca Tošeska. Pred kratkim je bila namreč izvoljena za predsednico delavskega sveta v podjetju KOMET. Z dosedanjim delom v kolektivu in v družbeno-političnem življenju si je pridobila zaupanje.
Na razširjeni seji so komunisti grajali, ker delovne organizacije nimajo dolgoročnih razvojnih programov. Mnenja so bili, da bo potrebno težki položaj reševati tudi z integracijami. Lep primer za to sta mesarija in gostinstvo. Tistih, ki jim zdaj dobro kaže, sedanji položaj namreč ne sme uspavati.
J. S.
SAMO 5 OBLJUBLJENIH
Zanimanje za nabavo kmetijskih strojev je po večletnih prizadevanjih le vzniklo, toda kot nalašč o nepravem času. Ko se je kmet že odločil za nakup traktorja in spravil skupaj potreben denar vsaj za polog posojila, traktorjev ni. V metliški zadrugi čaka na traktor 30 interesentov, toda samo 5 imajo obljubljenih v kratkem. Čudno: več tovarn v Jugoslaviji že proizvaja kmetijsko mehanizacijo, toda tega na trgu ni!
O BISK IZ KARLOVCA
V nedeljo, 27. maja, je Metliko obiskalo skoraj 350 mladincev - članov karlovških mladinskih aktivov, gojencev vojaške akademije in zastopnikov družbenega življenja iz mesta ob treh rekah. Metliški mladinci so drage goste iz sosednje republike prisrčno sprejeli, pripravili so jim kulturno prireditev, predvajali turistični film o Beli krajini, imeli več športnih srečanj in pogovore, kjer so izmenjavah medsebojne izkušnje. Ob resnem programu tudi ni manjkalo zabave. Metliški mladinci bodo vrnili obisk vrstnikom iz Hrvaške že 10. junija.
S. D.
SPREHOD PO METLIKI
NA PETROVI GORI - Višji razredi osnovne šole so za dan mladosti obiskali Petrovo goro. Po ogledu spomenikov iz NOB in po krajšem kulturnem programu so učence 7. razredov sprejeli v mladinsko organizacijo. Ob sprejemu v mladinsko organizacijo so lep program pripravili tudi učenci podzemeljske osnovne šole; tam so sprejeli v mladinske vrste 28 učencev.
NOVI KOMUNISTI - Osnovna organizacija ZK v BETI je 25. maja sprejela medse 7 novih članov, zvečine učencev poklicne in srednje tehnične tekstilne šole. V BETI bodo sistematično vključevali mlade v ZK.
POKALI ZMAGOVALCEM -Občinska konferenca ZMS Metlika je na dan mladosti podelila pokale in diplome zmagovalnim ekipam mladinskih športnih iger. V petih disciplinah je nastopalo okrog 80 mladih, zmagal je mladinski aktiv Komunalnega podjetja.
KRPANJE ASFALTA - Z asfaltom so končno zalili luknje, ki so
močno jezile voznike. Pri vasi Grm so na močno uničenem delu cestišča položili nekaj deset metrov dolgo asfaltno plast. V bodoče s krpanjem ne bi kazalo tako dolgo odlašati.
MLADI USTVARJALCI - Srečanje mladih ustvarjalcev Dolenjske in Bele krajine bo 16. in 17. junija. Prvotni datum so prestavili zaradi jurjevanja v Črnomlju. Zanimanje za to srečanje, ki bo letos četrtič, je veliko.
OBISK IZ KARLOVCA - Okrog 350 mladih iz vseh karlovških mladinskih aktivov je 27. maja obiskalo metliške mladince. Razen športnih tekmovanj so se mladi pogovorili o delu in medsebojnem sodelovanju. Metličani bodo Karlovčanom vrnili obisk 10. junija.
Občinski odbor ZZB NOV Metlika pripravlja v juniju izlet v Cerkno. Ogledali si bomo spomenik-šolo v Cerknem in bolnišnico „Franja“. Veliko borcev še ni videlo tega predela Primorske, zato pričakujejo, da bo interesentov dovolj.
Središče Metlike v vročem majskem dopoldnevu. (Foto: S. Dokl)
RAZŠIRJENA SEJA KOMITEJA V METLIKI
Resen položaj gospodarstva
Osnovne organizacije ZK so dolžne do 15. junija poskrbeti, da bodo v delovnih organizacijah naredili analize o stanju v gospodarstvu in o uresničevanju ustavnih dopolnil
KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE
SVOJIH
FRANCE CANKAR
Pomlad v vrtcu Kekec v Kočevju je pritegnila malčke iz utesnjenih prostorov na prosto. Pod vodstvom tovarišice Pavle Vidmarjeve so uredili peskovnik, potem pa pokazali še svojo spretnost v plezanju. (Foto: F.Brus)
Na osnovni šoli v Kočevju so poleg številnih krožkov in klubov, ki delujejo že vrsto let, ustanovili letos tudi klub OZN. Vodi ga Draga Žnidaršič, profesorica geografije na šoli. Klub šteje že 32 članov. Imajo delovni program. Na rednih sestankih se pogovarjajo o pomembnih dogodkih doma in v svetu. Pionirji, Id so vključeni v klub, so zelo aktivni.
Med drugim so pripravili referat o narodnoosvobodilnem gibanju vietnamskega ljudstva in današnji podobi Vietnama. Pionirji ostro obsojajo ubijanje in pustošenje v Vietnamu ter občudujejo vietnamsko ljudstvo,
ki se sovražniku upira z nadčloveškimi napori Nadalje so govorili še o Mozambiku, rasizmu, razmerah na Bližnjem vzhodu, Kitajski, Albaniji, o Laosu in Kambodži, o Koroški, Bijedičevem potovanju po azijskih državah, Avstraliji in Novi Zelandiji. Trenutno pa pripravljajo debato o pomenu neuvrščenosti, o evropski gospodarski skupnosti, o obiskih tujih delegacij v Jugoslaviji in še nekatere druge.
V okviru pionirske organizacije so bili vključeni tudi v akcijo solidarnosti in zbiranja denarne pomoči za vrstnike v Vietnamu.
VILKO ILC
Ivan in Neža Rauh iz Bilpe ob Kolpi sta 19. maja v krogu sorodnikov in prijateljev, čeprav malo z zamudo, slavila zlato poroko. (Foto: J.Primc)
Pred spanjem je "'skrbnik navadno izpil še veliko merico močnega vina. To noč mu je žena prilila v vino močno uspavalno sredstvo^ Ko ga je izpil, je zaspal kot ubit. Žena je obstala pri oknu in zrla na temno grajsko dvorišče. Običaj je bil, da so z nočjo dvignili dvižni most, straža pa je do desete ure še opravljala svoje obhode, nato pa je tudi ona odšla počivat. Kljub nemirnim časom nista niti o skrbnik niti grof imela za potrebno vpeljati celonočno stražno službo. Menila sta, da prepadne skale in visoko zidovje gradu zadostno varujejo prebivalce pred v vojnih veščinah neizkušenimi kmeti.
Ko je straža odšla v veliki stolp počivat, je oskrbnikova žena izpeljala svoj načrt tako, kot si ga je zamislila. Proti polnoči je vzela v spalnici ključe od ječ, ki jih je ječar vsak večer izročil oskrbniku, in neslišno zapustila stanovanje. Z nekaj koraki je prekoračila grajsko dvorišče in se znašla pri velikem stolpu. Previdno je odprla težka, z železjem okovana vrta, jih
nato previdno zaprla za seboj in v majhnem hodniku prižgala svečo, ki jo je nosila s seboj. Dvakrat je morala po lesenih stopnicah v globino, da je prišla do težkih hrastovih vrat in jih zopet s ključem odprla. V kotu tesne ječe je na kupu slame ležal Jonke. Sam je pozneje pravil, da je bil zelo začuden, ko je pri slabi svetlobi prepoznal gospo Elizabeto, oskrbnikovo ženo. Rekla mu je, naj vstane, ker ga hoče osvoboditi. On pa je molčal, ker je sumil, da je vse skupaj le nekakšna oskrbnikova zvijača. Ko pa mu je povedala, kaj je slišala v grajski pisarni, in omenila mučenje, ji je skoraj verjel, da ga hoče rešiti. Zato jo je vprašal, zakaj to dela, saj je vendar oskrbnikova žena. Odgovorila mu je, da se mora maščevati, to pa da je njena stvar. Če hoče, naj ji verjame, če noče, pa naj pusti. Povedala mu je, da ga lahko po skrivnem rovu spusti iz gradu, ne da bi ga kdo zapazil.
Tedaj se je Jonke odločil in šel za čudno ženo. Še prej pa mu je s po-
močjo ključev snela težke verige. Kakor je prišla iz ječe, tako je tudi odšla. Pazljivo je zaklepala vsaka vrata, nato pa peljala upornika do Janezovega stolpa. Tam je odprla majhna, s težkim okovjem obita vratca. Za nji mi je bil globok navpičen rov, do čigar dna je segala visoka lestev. Rekla mu je, naj spleza po njej do dna, kjer bo našel vhod v podzemski rov, ki vodi tristo klafter daleč v gozd. Tam je na skritem kraju izhod iz rova, v bližini pa da je lovska steza, po kateri bo zlahka prišel v dolino. To pot pa si mora dobro zapomniti, kajti čez tri dni naj pride s svojimi ljudmi po njej v grad in opravi, kar bo treba storiti. Vrata v stolpu bodo odklenjena. Jonke je storil vse, kakor mu je naročila, in tudi našel je vse tako, kakor je navedla maščevalna žena. Po lovski stezi je kmalu prišel v dolino in se šele tam dodobra oddahnil. Vse, kar je prejšnjega dne doživel, zlasti pa ta čudna rešitev iz najgloblje grajske ječe se mu je začelo dozdevati kot nekakšne hude sanje.
Prvi, ki je tisto jutro stopil v mesto Kočevje, je bil Jonke. Precej časa je moral čakati, da so mu spustili dvižni most.
Sklical je posvetovanje enajstorice in ji opisal svoje doživljaje na gradu in kdo ga je rešil iz ječe. Pod pogojem, da nihče tega ne izve, je povedal, kako si zamišlja napad na grad. On sam bo s tridesetimi možmi vdrl v grad po rovu in odstranil straže,
nekaj mož bo spustilo dvižni most in odprlo grajska vrata vsem ostalim napadalcem. Nato bodo poiskali oskrbnika Steržena in barona ter z njima obračunali. Kako, o tem bo odločil pozneje svet enajstorice.
Prisotni so z veseljem sprejeli ta načrt o napadu na Fridrihštajn. Z zavzetjem gradu bodo postali tudi resnični gospodarji dežele, potem se bodo tudi podložniki v Ribnici, Grosupljem in drugih krajih žganih in opravili podobno delo.
Na Fridrihštajnu so se tisto jutro po Jonkejevem begu iz ječe zgodile hude reči. Ko je ječar zjutraj dobil pri oskrbniku ključe od stolpa in ječ, je našel najglobljo ječo prazno. Ječar je nepremično strmel v prosto viseče težke verige, ki so še prejšnjega dne vklepale puntarskega kmeta. Naj je še tako brskal po ječah in stolpu, ubež-nega puntarja ni našel. Ves prestrašen je stekel k oskrbniku in mu povedal, da je Jonke ušel. Oskrbnik ni mogel tega verjeti. Tudi sam je preiskoval ječe, a brez uspeha. Preklel je ječarja in stražarje, nato pa odšel poročat baronu. Preiskali so ves grad, toda jetnika niso našli. Baron in oskrbnik sta se penila od jeze in rjovela nad stražarji, ki pa so zatrjevali, da je do desete ure ponoči bilo pri ječah vse v redu, zvečer pa so ključe oddali oskrbniku. Kako naj bi vendar potem oni zakrivili tako hud prestopek! Sum je zdaj padel na ječarja. Ta je
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: J02E PRIMC
sicer bil z vsemi žavbami namazan star vojščak, ki se je v življenju rešil že iz neštetih težav, v tem primeru pa se ni znal izmazati. Baron je v prvi jezi ukazal, naj ga v svarilo drugim obesijo na grajskem dvorišču. Tako je na eno oko slepi nasilnež in pretepač, neusmiljeni izterjevalec davkov in okrutni grajski ječar Pavel Cingerle obvisel na grajski bukvi. Ko so ga sneli z vrvi, so ga zanesli pred grajsko zidovje, ga vrgli v grapo in zasuli njegovo truplo z zemljo in kamenjem.
Ko je oskrbnikova žena zvedela, da je bil ječar po nedolžnem obešen, se je prestrašila, a samo za hip. Odkar je vedela, da bo moževa usoda v nekaj dneh izpolnjena, je bila skoraj srečna. Steržen bo padel, vse drugo je ničevo, tudi smrt nedolžnega človeka — je samo sebe prepričevala nesrečna žena.
Isto popoldne je pridrlo s Fridrih-štajna trideset oborožencev v Mahovnik. Obkolili so hiše, izgnali živino iz hlevov, razgnali okoliške kmete, ki so prihiteli vaščanom na pomoč, dva od njih ubili, nekaj pa odgnali s seboj na grad. Pred svojim odhodom so vse hiše zažgali.
Iz mesta je priteklo sto mož na pomoč, a ni bilo kaj reševati. Lesene hiše so pogorele do tal, mrtvih kmetov pa niso mogle obuditi niti solze domačih niti sožalje sosedov.
St. 22 (1209) - 31. maja 1973
Analiza zaključnih računov gospodarskih organizacij v občini Kočevje, ki jo je pripravila podružnica SDK, je pokazala, da lani ni poslovala z izgubo nobena delovna organizacija, tudi KOMUNALA ne, ki je izgubo načrtovala.
Celotni dohodek gospodarstva je lani v primerjavi z letom prej pora-stel za 21,6 odstotka, porabljena sredstva za 23,7 odstotka, dohodek pa za 16,9 odstotka. Družbeni pro-
NIČ NEOBIČAJNEGA
Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje se ni zgodilo nič izrednega. Kot je že običajno, je v razpravi o gospodarjenju lani sodelovalo pol manj odbornikov kot v razpravi o smeteh Tudi pri pošiljanju materiala ni sprememb: odborniki so dobili pravočasno material o smeteh; o predlogih komisije za volitve in imenovanja, kdo naj bi bil imenovan na razna bolj odgovorna delovna mesta, pa spet niso dobili materiala.
izvod je bil večji za 18,9 odstotka, vendar se je njegovo delitveno razmerje za delovne organizacije poslabšalo. Lani je znašalo 24,6 odstotka (družbena skupnost) : 75,4 (delovne organizacije), letos pa 25,2 : 74,8 odstotka. Povprečno število zaposlenih je porastlo za 2,2 odstotka.
Skupne terjatve od kupcev preko zakonskega roka 90 dni so znašale za celotno kočevsko območje 47,3 milijona dinarjev, za kar so morale delovne organizacije opraviti popravek finančnega rezultata za 12,5 odstotka. Tako se je dohodek gospodarstva zmanjšal za 5,9 milijona dinarjev. dohodek se je zmanjšal še za 94.000 din zaradi odpisov terjatev od kupcev, ki teh terjatev iz raznih vzrokov niso sposobni plačati.
Produktivnost v gospodarstvu se je povečala za 14,3 odstotka. Rentabilnost je padla za 7,8 odstotka. Padla je tudi ekonomičnost poslovanja, in sicer za 1,7 odstotka.
Vendar ugotavlja analiza SDK, da so kočevkske gospodarske organizacije lansko poslovno leto zaključile v glavnem uspešno, čeprav so bili pogoji gospodarjenja zelo težki. Razen ostrih stabilizacijskih ukrepov je odločilno vplivalo na rezultate tudi pomanjkanje obratnih sredstev in reprodukcijskega materiala. Nekatera podjetja so tudi precej investirala.
Ob zaključku naj pogledamo še, kako je porastel dohodek po pano-
Fara: Prijetno doživetje
V ponedeljek, 21. maja, so ob 12. uri nastopih v dvorani prosvetnega doma v Fari pevci gimnazijskega zbora in harmonikarji glasbene šole iz Kočevja. Vodila sta jih prof. Miloš Humek in tovariš Papež. Mladina
osnovnih šol Vas-Fara in Brod na Kolpi ter nekaj odraslih poslušalcev so že pred dvanajsto uro napolnili dvorano do zadnjega kotička in nato zbrano poslušali petje ter kakovostno muziciranje. Čeprav so bile tako pesmi kot skladbe precej zahtevne, so jih poslušalci, ki sicer niso vajeni takih nastopov, dobro sprejeli in so nastopajočim za koncert iskreno hvaležni.
Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nastop omogočili, prav posebej pa prof. Humeku, kije vse tako lepo in prijetno izpeljal. Želimo, da bi nas v bodoče pevci in instrumentalisti obiskali vsaj enkrat na leto.
M.VOLF
gah: industrija 17,3 odstotka, kmetijstvo 24,5 odstotka, gozdarstvo 6,4 odstotka, gradbeništvo 31,2 odstotka, promet 8,5 odstotka, trgovina in gostinstvo 29 odstotkov, obrt
20.1 odstotka in stanovanjsko-ko-munalno področje 7,3 odstotka. V celoti je dohodek gospodarstva porastel v povprečju za 16,9 odstotka. V skupini „industrija" se je dohodek najbolj zvečal pri TEKSTILANI — za 51,1 odstotka, priINKOPU za
46.1 odstotka, pri ITAS za 29 odstotkov, pri TRIKONU za 27,8 odstotka, MELAMINU 24,4 odstotka itd. Upadel je edino pri rudniku ( za 31 odstotkov), ki ga postopoma ukinjajo.	J.PRIMC
Pred kratkim je bila v avli nove osnovne šole v Kočevju proslava, posvečena kurirčkovi pošti. Na njej so podelili 13 nagrad za najboljše spise. (Foto: J.Podržaj)
»Diktatorjeva« zlata poroka
Ker je Ivan Rauh moral med vojno pogosto odločati (diktirati), kdo bo kaj dal za partizane ali kaj naredil, se ga je prijel vzdevek »diktator Kolpske doline« - Vender je »diktator« zelo tovariški in človeški, rad se pošali, za-
to je med ljudmi zelo priljubljen
Ivan in Neža Rauh iz Bilpe sta 19. maja praznovala v krogu svojih sorodnikov in znancev zlato poroko, hkrati pa je njun sin Ivan praznoval 50-letnico rojstva. Rauhova sta se poročila pred skoraj 51 leti, 18. junija 1922. Svečanost je bila torej iz raznih vzrokov z zamudo.
Ivan Rauh, ki ga pozna vsa Kočevska, posebno pa nekdanji borci, ki so partizanih tudi ob Kolpi, je bil rojen 23. decembra 1899 v Bilpi. Služil je v avstro-ogrski vojski in bil med prvo svetovno vojno ujet ter prebil dve leti v italijanskem ujetništvu. Dobro govori nemško in italijansko, kar mu je med vojno zelo koristilo. Vsa Rauhova družina je sodelovala v NOV. Oče Ivan je bil aktivist za Kolpsko dolino, predsednik prvega narodnoosvobodilnega odbora (1944) in opravljal razne druge funkcije.
Izmed sedmih otrok (trije sinovi in štiri hčere) so vsi še živi, razen
enega sina, ki je umrl, star komaj 17 let: Italijani so ga namreč dvakrat ujeli kot partizanskega kurirčka. Takrat se je zelo prestrašil in ga je kap.
Tudi očeta so Italijani dvakrat ujeli, pa ni nič priznal. „Sicer pa je bila vsa Kolpska dolina med vojno enotna, zato tudi ni bilo žrtev,“ ponosno pove oče. „Izjema so žrtve y. Lazah, vendar je izdajalka dobila pravično kazen.“
Čez Bilpo je šla tod glavna partizanska pot. Mnogo ust je bilo treba nahraniti, kar sta morala organizirati prav predsednik NOO Ivan Rauh in tajnik NOO Mirko Rauh iz Lazov. Ker sta odločala (diktirala), kdo mora kaj prispevati ah narediti, so jima ljudje rekli kar „diktatorja. Kolpske doline". Ivan Rauh je opravljal še po vojni odgovorne funkcije in bil tudi odbornik bivšega okrajnega ljudskega odbora, do pred
nekaj leti pa odbornik občinske skupščine. Za svoje delo je dobil več priznanj in odlikovanj, med drugimi red zasluge za narod III. stopnje.
Mama Neža, ki je le štiri dni mlajša od očeta, se spominja, kako je pred vojno nosila v Srbske Mo-ravice (Hrvatska) prodajat jajca, žganje in drugo, da je lahko kupila to in ono, kar je potrebovala njihova številna družina.
Rauhovih potomcev je kar precej. Razen 6 otrok imata še 12 vnukov in celo 4 pravnuke.
O današnjih .časih meni Ivan Rauh, leta 1960 upokojeni sodar, da je pravzaprav lepo, da se počuti mnogo bolj svobodno in da je povsod več denarja, kot ga je bilo včasih. „Kdor dela, lahko živi,“ pravi hkrati, ko se spominja, kako so včasih med vojno olupke repe krpali iz zemlje, da bi bilo kaj za v usta.
J.PRIMC
Otroci se zanimajo za svet
Občinsko
zamrznjenje
Za katero blago in storitve so cene pod občinsko kontrolo
Občinska skupščina Kočevje je na seji 21. maja sklenila, da cen za sveže telečje meso, meso mladih pitanih govedi, goveje meso, svinjsko meso in meso piščan-cev-brojletjev ne smejo zviševati, dokler svet za gospodarstvo na predlog zainteresiranih organizacij združenega dela ne dovoli nove najvišje ravni cen. To velja tudi za pasterizirano konzumno mleko in za osnovne vrste kruha. Svet za gospodarstvo bo pri določanju ravni teh cen upošteval merila in navodila republiškega Zavoda za cene.
V soglasju s svetom za gospodarstvo se lahko spremenijo cene za komunalne storitve, cene abonentske hrane, cene vozovnic v mestnem prometu, stanarine in najemnine in prispevki za priključevanje na električno, PTT, vodovodno, kanalizacijsko in toplovodno omrežje.
Naj višja dovoljena razlika v ceni'(marža), ki se sme zaračunavati, bo predpisana za mlečne izdelke, mesne in suhomesnate izdelke, mesne, ribje, sadne in zelenjavne konzerve, riž, testenine, mast, margarino, sadje, južno sadje, zelenjavo, poljske pridelke in tudi za drugo blago, za katero bo menil svet za gospodarstvo, da je potrebno določiti najvišje dovoljene marže.
Razen tega je občinska skupščina določila, za katere izdelke in storitve je treba pošiljati v evidentiranje cenike upravnemu organu, pristojnemu za cene.
J.P.
Kljub težavam uspešen zaključek
Govorimo: »Delavec naj odloča o porabi ustvarjene presežene vrednosti,« delitev družbenega proizvoda pa se je za delovne organizacije spet poslabšala - Zakaj 6 milijonov dinarjev manjši dohodek?
Klub OZN, ki ga vodi Draga Žnidaršič, seznanja mlade z dogodki po svetu
VPIS V VŠOD KRANJ!
VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA
V	KRANJU
razpisuje
vpis študentov (rednih in izrednih) za štud. leto 1973/74 VŠOD IMA TRI USMERITVE ŠTUDIJA:
ORGANIZACIJSKO - PROIZVODNO
ORGANIZACIJSKO-PROIZVODNO (ZA ORGANIZACIJSKE STROKOVNJAKE NA PODROČJU PROIZVODNIH SISTEMOV IN OBPROIZVODNIH DEJAVNOSTI)
ORGANIZACIJSKO - RAČUNALNIŠKO
ORGANIZACIJSKO (PROIZVODNO)-RAČUNALNISKO (ZA ORGANIZATORJE V PROIZVODNJI, ANALITIKE IN PROJEKTANTE SISTEMOV, KI UPORABLJAJO RAČUNALNIŠKE METODE)
ORGANIZACIJSKO - KADROVSKO
ORGANIZACIJSKO-KADROVSKO (ZA ORGANIZATORJE V KADROVSKIH SLUŽBAH, ORGANIZATORJE IZOBRAŽEVALNIH DEJAVNOSTI IN ZA DRUGE SLUŽBE)
Vabimo zlasti absolvente štiriletnih srednjih šol in tudi sposobne kvalificirane delavce s končano poklicno šolo, da se vpišejo ob splošno veljavnih pogojih. Na šoli boste lahko preizkusili (testirali) svoje sposobnosti za študij organizacije. Na šoli lahko dobite knjižico z informacijami o vpisu in študiju.
Redni študij organizira šola v Kranju in le po posebnem dogovoru z veliko organizacijo združenega dela lahko tudi v primernem šolskem centru zunaj Kranja.
Izredni študij omogoča šola s prirejanjem dovolj poglobljenih tečajev v raznih centrih SR Slovenije, kjer je primerno število kandidatov in so zagotovljeni pogoji za pedagoško in svetovalno delo. Vabimo delovne organizacije, da priglasijo svoje potrebe.
VŠOD pripravlja tudi študij na 2. stopnji; pogoj za vpis bo: končana 1. stopnja te ali druge visoke šole. Informacije dobite na šoli.
Informacije zahtevajte in prijave vlagajte na naslov:
VŠOD, KRANJ - 64000, Prešernova 11
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja PARNE PEKARNE ČRNOMELJ
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
(reelekcija)
PARNE PEKARNE ČRNOMELJ
Pogoji:
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še na-1 slednje:
a) visokokvalificirani delavec živilske stroke (pekovske)
b) ali kvalificiran delavec z najmanj 15 let delovnega staža (pekovska stroka)
Kandidati morajo predložiti dokazila o strokovni kvalifikaciji s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih mest.
Razpis bo zaključen 15 dni po objavi.
Za camping „Krka" v Novem mestu potrebujemo za sezono, to je od 15. junija do 15. septembra,
RECEPTORJA.
Vse interesente opozarjamo, da je za delo potrebno znanje vsaj enega ali dveh tujih jezikov. Glede delovnih pogojev in honorarja naj se interesenti zglasijo v pisarni Turističnega društva, Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 30, od 8 — 14 ure.
Mercator
PRODAJALNA ŠENTJERNEJ
VES GRADBENI MATERIAL, KI GA POTREBUJETE ZA GRADNJO HIŠE, LAHKO KUPITE V NAŠI PRODAJALNI.
SPREJEMAMO TUDI NAROČILA ZA VEČJE KOLIČINE OPEKE.
POKLIČITE NAS PO TELEFONU: 85-303
ŠTIPENDIJE!
TRIKON
tovarna pletenin in konfekcije Kočevje
Komisija za strokovno izobraževanje in štipendiranje
razpisuje za šolsko leto 1973/74 naslednje štipendije:
1. FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO - ODDELEK ZA TEKSTILNO TEHNOLOGIJO - 1 ŠTIPENDIJA
2. EKONOMSKA FAKULTETA - 1 ŠTIPENDIJA
3. TEHN. TEKSTILNA ŠOLA - PLETILSKI ODDELEK-
1	ŠTIPENDIJA
4. TEHN. TEKSTILNA ŠOLA - KONFEKCIJSKI ODDELEK - 1 ŠTIPENDIJA
Prednost imajo kandidati z boljšim učnim uspehom. Kandidati naj lastnoročno napisano prošnjo za štipendijo (obr. 1,65) z življenjepisom, priloženim spričevalom in potrdilom
o	osebnem dohodku družine pošljejo splošnemu sektorju podjetja do 7. junija 1973.
PROSTA UČNA MESTA
V	učno razmerje sprejmemo:
— učenca za poklic mehanika pletilnih strojev
— učenca za poklic mehanika šivalnih strojev '
Kandidati za učence naj.predložijo:
— spričevalo o končani osemletki
— izpisek iz rojstne matične knjige
— zdravniško spričevalo.
DBH
NOVO MESTO
VABIMO NOVE SODELAVCE!
Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto
—	komisija za kadre in splošne zadeve objavlja dve prosti delovni mesti
REFERENTOV ZA EKSPOZITURO V STRAŽI
Pogoji: srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in 2 leti prakse. Pogoji: srednješolska izobrazba ekonomske smeri in
2	leti prakse.
Rok objave velja do zasedbe delovnih mest potrebne bančne prakse opravljala delo v banki v Novem mestu.
Kandidati morajo prijavi priložiti kratek življenjepis z opisom dosedanjega dela in potrdilo o izobrazbi.
Prijave pošljite komisiji za kadre in splošne zadeve pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto.
IZOBRAŽEVALNI CENTER LITOSTROJ
Ljubljana, Djakovičeva 53
objavlja vpis v poklicno šolo za šolsko leto 1973/74 za naslednje poklice:
STRUGAR
STROJNI KLJUČAVNIČAR
REZKALEC
ORODJAR
LIVAR
OBRATOVNI ELEKTRIKAR
Poučujejo izkušeni strokovni učitelji s sodobnimi učnimi sredstvi.
Po uspešno končanem šolanju je vsakomur zagotovljena zaposlitev na raznovrstnih in zanimivih delovnih mestih v Litostroju.
Podjetje sprejme v uk z učno pogodbo tudi
3	učence za poklic
INSTALATER CEVNIH INSTALACIJ 5 učencev za poklic MODELNI MIZAR 1 učenca za poklic KUHAR in
1	učenko za poklic NATAKARICA
Med šolanjem uživajo učenci vrsto ugodnosti:
— prejemajo štipendijo za nabavo šolskih potrebščin in za plačila drugih stroškov;
— če prebivajo v domu izobraževalnega centra, zagotavlja štipendija tudi plačilo oskrbnine;
— prejemajo žepnino, odvisno od učnega uspeha, vedenja in letnika;
— vključijo se lahko v številne izvenšolske dejavnosti, kot so šolsko športno društvo, taborniška organizacija, fotosek-cija, klub OZN, dramska sekcija itd. V času šolanja bo obiskoval vsak učenec smučarsko šolo na Soriški planini.
V	POKLICNO ŠOLO SE LAHKO VPIŠE UČENEC Z USPEŠNO DOKONČANIM OSMIM RAZREDOM OSNOVNE ŠOLE:
Za sprejem je treba predložiti prijavo (obrazec DZS 1,20, kolkovan z 1 dinarjem), originalno spričevalo in prijavo za bivanje v domu (obrazec DZS 1,74, kolkovan z 1 dinarjem) v primeru, če želite bivati v domu učencev ICL. Vse obrazce natančno izpolnite, v prijavi za sprejem pa obvezno navedite poklic, ki se ga želite učiti.
Prijave sprejema tajništvo Izobraževalnega centra Litostroj. Z dopisnico lahko javite takoj, da se želite vpisati. Obrazce in spričevalo boste poslali naknadno.
Do konca junija vas bomo pismeno povabili na razgovor.
POKLICNA OBLAČILNA IN LESNA ŠOLA SEVNICA, Savska c. 2
razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
1. 1 KONFEKCIJSKEGA ALI TEKSTILNEGA INŽENIRJA ZA POUČEVANJE TEORETIČNIH KONFEKCIJSKIH OZIROMA TEKSTILNIH PREDMETOV
2. 1 VODJE ŠOLSKE DELAVNICE
3. 2 UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA V ŠOLSKI DELAVNICI
Pogoji:
pod 1. končana višja konfekcijska oziroma tekstilna šola; pod 2. končana tehnična konfekcijska šola ter predhodno končana poklicna oblačilna šola in najmanj 5 let praktičnega dela na ustreznem delovnem mestu;
pod 3. končana tehnična konfekcijska šola ter predhodno končana poklicna oblačilna šola.
Prijave z osebnimi podatki, kratkim življenjepisom ter dokazili o strokovni izobrazbi sprejema tajništvo šole.
ŽENE IN DEKLETA, ALI STE ŽE POMISLILE NA ZAPOSLITEV? PRIDRUŽITE SE NAM!
POSTALI BOSTE LAHKO ŠIVILJA, Ll KARI CA ALI KR0JILKA!
DOVOU JE, DA IZPOLNITE OBRAZEC Bt
V	TEM OGLASU IN GA POŠUETE NA NASLOV:
VAŠE DELO BO NAGRAJENO PO UČINKU. ORGANIZIRAN IMAMO PREVOZ NA DELO,
BREZPLAČNO PREHRANO M02N0ST UDEJSTVOVANJA
V	ŠPORTNO-KULTURNI DEJAVNOSTI
LABOD, tovarna perila TOZD LOČNA Cesta herojev 29 68000 NOVO MESTO
ime in priimek
kraj.............
pošta.............
leto rojstva . .
§f mk.i y o i lllu U M i I 1 i I Šip t jf j m !Š i %\%% ^ $ iim
|§; 1» ^ rlk	f
TEDENSI^
Petek, 1. junija - Rado Sobota, 2. junija - Erazem Nedelja, 3. junija - Klotilda Ponedeljek, 4. junija - Kvirin Torek, 5. junija - Bonifacij Sreda, 6. junija — Norbert Četrtek, 7. junija - Zorica
BRESTANICA: 2. in 3. 6. ameriški barvni film „Divja horda“.
ČRNOMELJ: 1.6. ameriški barvni film „Prgišče svinca1*. 3.6. ameriški barvni film „Sprehod po pomladnem dežju“. 6.6. ameriški barvni film „Pik Panter - festival humorja41.
KOSTANJEVICA: 2. 6. angleški barvni film „Družba za umore“. 3. 6. vojni barvni film „V navskrižnjem ognju“.
KRŠKO: 2. in 3. 6. ameriški barvni film „Rianova hči44: 6. 6. francoski barvni film „Karta za pekel“.
MIRNA: 2. in 3. 6. „Goloroki šerif1.
MOKRONOG: 2. in 3. 6. italijan-sko-francoski film „Kakor sova podnevi44.
NOVO MESTO: Od 1. do 4. 6. francoski barvni film',Avantura je avantura44. Od 5. do 7. 6. francoski barvni film „Dovoljenje za ubijanje44.
RIBNICA: 2. in 3. 6. ameriški barvni film „Doba herojev44.
SEVNICA: 2. in 3. 6. ameriško -italijanski film „Dolina smrti44.
ŠENTJERNEJ: 2. in 3. 6. „Leš iz Temze44.
TREBNJE: 2. in 3. 6. angleški barvni špijonski film ..Darling I.ili44.
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM DEKLE, ki bi se rada zaposlila v Ljubljani, in ji pomagam. Kaplan, Ljubljana, Galjevica 14.
TAKOJ SPREJMEM v stalno zaposlitev več KV in priučenih zidarjev, NKV delavce ter vajenca. Plača po dogovoru. Delo v Ljubljani in izven nje. Prenočišče preskrbljeno. Zidarstvo Drobnič, 61000 Ljubljana, Tržaška 39, telefon 62-586.
NEKVALIFICIRANIM DELAVKAM, priučenim servirkam in kuharicam v starosti nad 20 let nudimo v planinskih domovih sezonsko ali stalno zaposlitev. Ponudbe pošljite Planinskemu društvu Ljubljan-matica, p.p. 320
-	61001 Ljubljana.
BRIVSKO-FRIZERSKO pomočnico sprejmem takoj za določen čas. Salon ŠTOJS, Sevnica.
STANOVANJA
NUJNO POTREBUJEM enosobno stanovanje ali vsaj sobo in kuhinjo. Naslov v upravi lista (1338/73).
ODDAM sobo s souporabo kuhinje dvema dekletoma. Naslov v upra-
vi	lista (1345/73).
ODDAM V NAJEM garsonjero s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista (1348/73).
ODDAM sobo dekletu v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1370/73).
Enosobno stanovanje v Novem mestu ali najbližji Okolici iščemo za stalnega sodelavca. Osebne ali pismene ponudbe pošljite na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p.p. 33 (Glavni trg 3)
Motorna vozila
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1967. Milana Majcna 11, Novo mesto.
KATRCO letnik 1965, v voznem stanju, prodam za 7.500 din. Ogled vsak dan do 17. ure. Slak, Trdinova 23, Novo mesto.
UGODNO PRODAM avto Taunus karavan, letnik 1960. Avgust Bučar, Irča vas 75, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik
1969, dobro ohranjeno. Jože Špan, Kandijska 6, Novo mesto.
PRODAM FIAT 1300, letnik 1965, v dobrem stanju. Oglasite se v Mačkovcu, avtomehanična delavnica Peter Perdec, telefon 22-372.
ZELO UGODNO PRODAM VW 1200 export, letnik 1964, delno na obroke. Martin Simončič, Mrtovec 7, Boštanj.
PRODAM moped na tri prestave, re gistriran. Olaj, Zalog, Novo mesto.
PRODAM ŠKODO, letnik 1966, neregistrirano in v voznem stanju. Sašek, Gubčeva 15, Novo mesto.
OSEBNI AVTO NSU 1000, letnik
1970, dobro ohranjen, prodam. Ogled popoldne. Novo mesto, Volčičeva 26.
PRODAM novo tridiatonično har-’ moniko „Albin Pečaver44, BE, ES in AS duri. Drago Tratnik, Irča vas 42,Novo mesto.
PRODAM kosilnico Alpina. Franc Makše, Vrhpeč 2, Mirna pfcč.
PRODAM košnjo. Martin Lumpert, Češnjice 14, Mirna peč.
PRODAM dobro ohranjen pralni stroj. Turk, Kristanova 24.
PRODAM šivalni stroj Bagat. Anica Avsenik, Dol. Toplice 29.
FOTOAPARAT Zenit B, zrcalnoref-leksni, z optiko 2/58, prodam. Zvone Šeruga, Sela 15, Otočec.
PRODAM pomivalno korito, vgrajeno v delovno mizo, kuhinjsko opremo in tranzistor Phillips z magnetofonom. Oglasite se po telefonu 21-947.
PRODAM nov vprežni gumi voz, nosilnosti 2,5 do 3 tone, po ugodni ceni. Janez Metelko, G. Brezovica 5, 68310 Šentjernej.
PRODAM 300 litrov cvička. Naslov v upravi lista (1358/73).
RABLJEN VPREŽNI obračalnik Pobeda prodam, ker imam sedaj obračalnik na traktor. Matija Križan, Podzemelj 7, Gradac v Beli krajini 68332.
UGODNO PRODAM peč za centralno kurjavo (35000 kalorij). Vera Brezovar, Cikava 7, 61290 Grosuplje.
PRODAM košnjo. Anton Hrastar, Bršlin 17, Novo mesto.
PRODAM mlatilnico v dobrem stanju in gozd. Naslov v upravi lista (1362/73).
UGODNO PRODAM nov globok otroški voziček ter kotno omaro za televizor. Naslov v upravi lista (1365/73).
PRODAM televizor Bellevue in radio Soča. Silvo Požar, Mestne njive 3, Novo mesto.
UGODNO PRODAM rabljen hidro-for. Naslov v upravi lista (1375/73).
UGODNO PRODAM rabljeno montažno barako, primerno za gradbišča. Ogled vsako popoldne na Veliki Cikavi (nasproti sejmišča). Kraus, Kandijska 13.
PRODAM 50 m nove žične mreže in dobro ohranjen čoln sandolin. Vanja Gazvoda-Murn, Kandija, Resljeva 4, Novo mesto.
PRODAM košnjo sena in detelje na rastilu. Vprašajte pri Dreniku, Gotna vas 46, (gostilna), Novo mesto.
KUPIM- kosilnico BCS. Petar Suva-jac, Trg zbora odposlancev 44, Kočevje.
KUPIM dobro ohranjen hidrofor in kopalno kad. Ignac Drašler, Uršna selci 23 &
KUPIM TRAKTOR od 28 do 35 KS s plugom. Sporočite na naslov: Jože Okoren, Draga 5, 68232 Šentrupert.
POSEST
V	KRŠKEM prodam hišo z vrtom. Z manjšo preureditvijo je primerna za gostilno ali trgovino. Informacije dobite pri Ldiju Kriegerju, Krško, CKŽ 69.
PRODAM PARCELO, nekdanji vinograd (2900 m2) v Orešju nad Šmarjeto pod Vinjim vrhom. Informacije: Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice ali po telefonu (061) 55-115.
PRODAM KOŠNJO sena in otave, približno 3000 do 4000 kg. Franc Cinkole, Srebrniče 7, Novo mesto.
PRODAM mlado kravo s teletom. Jože Barbič, Šutna 8, Podbočje.
rističnimi sobami. Šifra: „Sposoben zakonski par gostinske stro-
LEPO NAGRADO DOBI, kdor mi preskrbi stalne prevoze v podjetju z 2-tonskim tovornjakom. Šifra: „Nagrada44.
10OBVESTILAI
OPRAVLJAM vse vrste prevozov do 1000 kg. Oglasite se na telefon 21-947.
Izdelujem in prodajam plastične vodovodne cevi. LJUBLJANA, JANŠEVA 15, telefon (061) 321-937, od 14. do 15. ure.
MAMICE! Stekleničko vašega dojenčka boste hitro in brez truda očistile. Ščetko nabavite pri Ščetarstvu ARMlC, TRŽAŠKA 52, LJUBLJANA. •
Strokovno popravljamo televizijske, radijske in gospodinjske aparate ter brivnike Braun. SERVISNA DELAVNICA ISKRA, PREKOPA PRI KOSTANJEVICI.
Marija Kužnik, Vrhpeč 14, Mirna peč, opozarjam, da nisem plačnica dolgov za svojim možem, obenem pa svarim vsakogar pred kakršnimkoli nakupom stvari, ker so skupna last.
Obveščam in opozarjam, da nisem plačnik dolgov in ne odgovarjam za prestopke. svoje žene Zdenke Mržek, Mrzlava vas 4, Brežice. Darko Mržek (pri Levec), Vevče 53, 61260 Ljubljana-Polje.
wu\w\xmm
porodnišnice;«®«;
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Elizabeta Gimpelj iz Dolenjskih Toplic - Majo, Vida Lenarčič iz Velikih Brusnic - Lidijo, Terezija Župan iz Irče vasi - Andreja, Jožica Vesel iz Prečne - Lidijo, Kristina Banovec iz Tribuč — Vladko, Ana Sudac iz Jugovca — Mirjano, Majda Rački iz Dolnje Straže - Majo, Frida Oštir iz Vrbine
- Jožeta, Majda Golob iz Birčne vasi - Natašo, Stanka Gregorčič iz Družinske vasi - Roberta, Majda Vovk iz Straže - Sabino, Anica Hrovatič iz Stranske vasi - Sašo, Helena Kranjc iz Gornjih Raven -Sabino, Anica Kavšek iz Gotne vasi
— Igorja, Marija Pašič iz Vrtače -Lidijo, Helena Kulovec iz Dolenjskih Toplic - Denise, Terezija Kralj iz Verduna - Roberta, Branislava Praznik iz Šmarja - Brigito, Ana Miketič iz Goleka - Jožeta, Marjana Zunič iz Črnomlja - Lucijo, Marija Zupan iz Zaloga - Pavla, Janja Žu-gič iz Podbočja - Martina, Ida Kirar iz Hrvaškega broda - deklico, Ivan-
ka Kerin iz Velikega Mraševa - dečka, Marija Žlogar iz Radoviče - 2 dečka, Rozalija Golobič iz Šentjošta
- dečka, Vitoslava Jakše iz Krškega
- dečka, in Ivanka Ceglar iz Repelj
- dečka. - Čestitamo!
V	brežiški porodnišnici so rodile: Pavica Munič iz Vrhovščaka — deklico; Anica Obranič iz Otoka -dečka; Julika Majstrovič iz Samobora — dečka; Jožefa Kozinc iz Dol. Boštanja — dečka; Terezija Volk iz Cimika - deklico; Slavica Bedič iz Curnovca — deklico; Anica Ašič iz Blance — Aleksandra; Ana Vizler iz Vel.vasi — deklico; Ivanka Katalina iz Brežic - Darka; Dragica
Baršič iz Ledin — Ivančico; Marta Cesar iz Loč. dola — Roberta; Ana Bartakovič iz Gornjega Kraja- -dečka; Rozalija Černelč iz Polja — deklico; Milena Šitnik iz Kapel — dečka; Djurdja Horvat iz Grdanjcev
-	dečka.
»LABOD« - tovarna perila Novo mesto
POROČNI PRSTANI! - Poročni prstan, ki vam ga bo izdelal zaltar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo trajen spomin na sklenitev vaše zakonske zveze! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
NA OBMOČJU krške občine oddamo v naiem gostinski lokal s tu-
ji	vabi	k sodelovanju
strokovne sodelavce za naslednja delovna mesta: PRAVNIK
REFERENT NABAVE 1	TRIJE KONTROLORJI
DAKTILOGRAF OBRATNI ELEKTRIČAR
| Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še \ | naslednje pogoje:
|	Pod 1.	diplomirani pravnik s prakso v gospodarstvu
|	Pod 2.	ekonomski tehnik ali strojni tehnik s prakso v na-	j
bavni službi
I	Pod 3.	tekstilni tehnik po možnosti s prakso v konfekciji.	[
Delovna mesta so odprta v komercialni službi, v	[
TOZD Ločna v Novem mestu in TOZD Libna,	=
Krško.
| Pod 4. srednja administrativna šola ali dvoletna admini- = strativna šola z najmanj 2 letoma prakse j|	Pod 5.	elektrotehnik (jaki tok) s prakso na področju	l
vzdrževanja šivalnih strojev, bodoča usmeritev na	\
tem delovnem mestu je specializacija na področju	i
avtomatike.
| Vse interesente prosimo, da pošljejo svoje prijave do 11. 6. = E 1973 na naslov:
| „LABOD", tovarna perila, Novo mesto — splošna služba. iiiiHiiii!iiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimuiimmmiiii:
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta in brata
JOŽETA BRIŠARJA z Gornjega Vrhpolja 69
se iskreno zahvaljujemo, sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v teh težkih urah stali ob strani, nam pomagali, pokojniku podarili toliko vencev in cvetja ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in osebju pljučnega oddelka, dr. Barboriču za vso skrb in požrtvovalnost med boleznijo; hvala tovarni Iskra Šentjernej; Mizarskemu podjetju Krško, kakor tudi župniku za obred. Vsem in vsakomur posebej še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Tone z družino, hčerke Mimi ter Jožica in Slavka z družinama in drugo sorodstvo
Ob nenadni izgubi naše ljube žene, matere, tašče in babice
MARIJE MORAVEC
iz Podklanca pri Vinici
se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom ih predstavnikom političnih ter drugih organizacij, ki so nam v tem težkem trnutku stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali cvetie in vence. Zahvala velja nadalje vsem, ki so nas v teh dneh obiskali, šli za pogrebom ah poslali pismeno sožalje. Vsem skupaj iskrena hvala.
Žalujoče sorodstvo Podklanec, Golek, Učakovci, Črnomelj, Ljubljana, Maribor in Beograd.
=illllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllll=
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, sestre in tete
ANTONIJE VRŠČAJ, roj. ŠTRUCELJ > iz Otavca št. 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem ter prijateljem, ki so jo v tako velikem številu spremili do preranega groba, ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred in godbi na pihala Črnomelj, kolektivoma KZ« Črnomelj in Beti Črnomelj ter sodelavcem Novoteksa Novo mesto,
Žalujoči: mož Janez, hčerke Pepca, Marjanca in Anica z družinami, sestre Micka, Zalka, Nono in Pepca z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi naše dobre in nepozabne mame
ZALESTARIHOVE
iz Črnomlja
se zahvaljujeva vsem sorodnikom znancem in prijateljem izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujeva tovarišem iz organizacije Zveze borcev v Črnomlju, ki so najini pokojni mami pripravili svečan in dostojen pogreb, ter za tople besede ob zadnjem slovesu tov. Micki Palčičevi, Lojzetu Starihi in Janezu Žuniču. Hvala ženskemu pevskemu zboru in tov. Petku za pretresljivo žalostinko ob odprtem grobu, pionirjem in godbenikom iz Črnomlja in tov. Enici in Kordiču, ki sta se z organizacijo pogreba oddolžila spominu naše pokojne mame. Iskrena hvala vsem znanim in neznanim, ki ste prišli na pogreb in našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Ohranimo Zalo Starihovo v dobrem spominu!
Hči Olga, sin Franci
Črnomelj, Dunaj,
ZAHVALA
Ob nenadni in tragični izgubi našega nadvse ljubljenega sina in brata
ALEŠA SMOLIČA iz Vrbovca pri Dobrniču
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili do preranega groba, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrekli iskreno sožalje. Posebna zahvala sodelavcem kolektiva Gorjanci Straža-Novo mesto, predvsem tov. direktorju Galiču za poslovilne besede ob odprtem grobu in vso pomoč, ki ste jo nam nudili v tako težkih trenutkih, sosedom Jakševim, mladinskemu aktivu Dobrnič in župniku za opravljeni obred. Lepa hvala tudi pripadnikom teritorialne enote za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: oče, sestra Anica, bratje Tone, Jože, Ivan in Avguštin z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti naše ljubljene mame, stare mame, sestre in tete NEŽE ZIDAR
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, jo spremili na njeni zadnji poti ter nam izrazili ustno in pismeno sožalje. Iskrena hvala zdravnikom in ostalemu zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnice Petra Držaja v Ljubljani za vso skrb v zadnjih dnevih njenega življenja; zahvaljujemo se tudi župniku za prelep pogrebni obred.
Žalujoči: otroci in drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Štajdohar in Ivan Zivič UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Marjan Moškon,
Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik '■	—
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1.7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, 33-316772), za katere sc ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
- t
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: Poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.00,
Četrtek, 31. maja: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Marjan Mrhar: Novi načini košnje z belišča mehanizacije. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ...	14.30 Sestanek
instrumentov. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak4'. 17.00 »Maj 1973“. 18.15 Koncert po ž'ljah poslušalcev. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer -Poezija akmeizma. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
vic do vica brunarica
brunarica
13.50 Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska tega tedna - Slezar: Zaresna mati. 15.05 Letite z nami! 16.00 Radijska igra - Žarko Petan: „Dvojnik". 16.50-19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 „V nedeljo zvečer". 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 4. JUNIJ: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri. 10.20-12.00 Pri vas doma.	11.00	Potočila -
Turistični napotki za naše goste iz
...M.........*..—
tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Ivan Rak: Ko zacveto kostanju. 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne. 18.35 „Interna 469“. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dorka Škoberneta. 20.00 „Ti in opera44 - 78. oddaja. 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 5. JUNIJ:	8.10
Glasbena matineja. 9.35 Slovenske
narodne pesmi. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Vovk: Kaj naj spremenimo v prašičereji, da bo večja prireja mesa. 12.40 Z domačimi	ansambli.	13.30
Priporočajo vam ... 14.40 „Na poti s kitaro“.	15.30	Glasbeni
intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Torkovo glasbeno popoldne. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s Štirimi kovači. 20.00 Prodajalna melodij.
22.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 6. JUNIJ: 8.10 Glasbena
matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Franc Porenta: Izkušnje z uporabo stabilana pri ozimnem žitu. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana.
22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 7. JUNIJ:	8.10
Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - dr. Stojan Vrabl: Razširjenost in zatiranje pršic na sadnem drevju. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam...	14.30 Sestanek instrumentov. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Koncert po željah poslušalcev.
18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.30 „Slovenska popevka 73".
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
5MREKH
COMNM CAAO
in vsak teden m NAGRAD v PAVLIHI
PETEK, 1. JUNIJ: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Kregar: Vrt v juniju. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 ,Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak44. 17.10 Operni koncert. Uj.15 „Signali44. 19.00 Lahko noč, otjoci! 19.15 Minute s triom Janeza Goršiča. 20.00 Naj narodi pojo - 9. oddaja. Tekmovanje na BBC. 20.30 „Top-pops 1344. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 2. JUNIJ:	8.10
Glasbena matineja. 9.35 Glasovi v ritmu. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Slavko Gliha: Pomen
čje produktivnosti dela v
netijstvu. 12.40 Po domače. 13.30 !;iporočajo vam... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 ..Vrtiljak44. 17.20 Gremo v kino.
'lij.45 Naš gost. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Češkoslovaški dixielandansambel Traditional Jazz Studio iz Prage. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 3. JUNIJ: 6.00-8.00 DOBRO JUTRO! 8.05 Veseli tobogan. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se pomnite, tovariš ... Fabijan Trgo: Presek poteka Pete ofenzive-nemške operacije „Schvvarz44. 10.25 Pesmi boja in dela. 10.45-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.50 Pogovor s poslušalci.
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Ivan Jerina, Mirko Stopar, Anton Radoš, Josip Jalševec, Martina Gerkšič, Ivan Kukman, Ivan Bevk, Blaž Čurči, Katica Hribljan, Anica Štefanič, Vinko Lužar, Marija Ribarič, Katica Zvonkovič, Ana Dembič, Marija Fortun, Francka Kobe, Ivan Malešič, Anton Rus, Alojz Kozan, Nikola Penica, Franc Tajčman, Anton Ivec, Jože Matjašič, Jože Judnič, Ivan Koeevar, Stanko Vraničar, Ladislav Marentič, Stanko Jelenčič,. Vlado Čurči, Anica Možina, Anica Kocjan, Marija Filak, Božo Bajuk, Jože Bezek, Jože Matjašič, Ivanka Kočevar, Ana Vidic, člani Novoteksa Metlika; Janez Kuplen, član Keramike Novo mesto; Marija Matekovič, Anton Štefanič, Rudi Hrastar, Zofka Jerčinovič, Martina Črnugelj, Marija Mavsar, Antonija Londa, Tončka Vidic, Martin Kastelic, Nikola Podrebarac, Ivan Cigič, Slavko Tajčman, Marija Pirkovič, Ivan Radkovič, Anton Slane, Terezija Vardijan, Jože Starešinič, Stanislav Kastelic, Ivan Kralj, Jože Gornik, Anton Mušič, Dragica Grobotek, Marija Starešinič, Milena Žele in Stanko Kočevar, člani Beti Metlika; Branko Stanc, član Iskre Novo mesto; dr. Andrej Baraga in dr. Ludvika Baraga, člana Splošne bolnice Novo mesto; Ivan Škof, član Občinskega komiteja ZK Metlika; Anton Veselič, član SZDL Metlika; Ivan Grm, Ivan Lenič, Slobodan Kristl, Florjan Tratnik, Andrej Delrin, Ivan Vrbnjak, Karel Hanžič, Dragoljub Lazič, Ludvik Vidovič, Stane Starovasnik, Franc Hajnc, Peter Pešak, Stjepan Leskovar, Marjan Karničnik, Jože Planinšek, Drago Šinkovec -- Belič, Leopold Kresnik, Tone Pušnik, Franc Škrjanc, Janez Goljuf, Janez Lenče, Mirko Štrukelj, Matija Brajdič, Franc Allveht, Jože Čoš, Franc Brglez, Vili Saje, Adam Nišori, Milan Glumičič, Ivan Mlakar, Ciril Remic, Ibrahim Nesimovič, Ivan Kovačič, Hadži Toporan, Milan Radakovič, Jakob Šepec, Stane Berce, Alojz Crnčič, Alojz Strnad, Anton Rumez, Martin Tratenšek, Jože Zajšek, Herman Lužar, Marjan Palile, Janez Jančar, Stanko Zakšek, Tomaž Koželj, Martin Brajdič in Stjepan Obravac, člani KPD Dob; Mirko Zupančič, Cveta Kodrič, Kodrič, Ivanka Bele, Marija Zupančič, Martin Lenart, Anton Kučera, Štefka Mežik, Alojz Pirnar, Leopold Kranjc, Rudi Kušer in Stanko Šuklje, člani Krke — tovarne zdravil Novo mest; Jože Šurla, upokojenec iz Vinje vasi; Janko Dobovičnik, Franc Zrimšek, Rozalija Sitar, Martina Fink, Marija Pirkovič, Jožica Mali, Marija Bozovičar, Pavle Kuplenik, Majda Djajp, Martin Sekula, Tončka Gačnik, Marija Peterle, in Anton Novak, člani Novoteksa Novo mesto; Mitja Počrvina, član .Dominvesta Novo mesto; Rudi Kuplenik, član Novograda Novo mesto; Nežka Žnidar, članica Mercatorja Novo mesto; Franc Volf, član Roga Novo mesto; Anton Miklavčič, Jože Gorenc, Pepca Pečnik, Janez Žurga in Stanko Župan.
Martina Torbica, Olga Torbica, Ana Kostanjšek, Ana Lipar, Marija Kušljan, Alojz Prah, Janez Kuhar, Sonja Plut, Joža Kos, Antonija Simončič, Karel Žnidaršič, Franc Kostrevc, Jože Lenčič, Jože Krhin, Martin Povhe, Janez Gorenc, Slavko Golob, Franc Zagorc, Jože Bregar, Darko Duh, Anton Novak, Ljubica Luzar, Jožefa Blatnik, Tilka Kuhar, Albina Gorišek, Jožica Vodopivec, Marjan Molan, Anton Cvelbar, Marjan Riosa, Silvo Potočar, Valentin Zofič, Marija Tomažin, Angelca Erjavec, Franc Škul, Janez Dolar, Julka Rupar, Marta Franko, Jože Cigoj, Marjan Košak, Marija Goltez, Tončka Zupančič, Janez Rabzelj, Franc Vintar, Ana Komes, Lojze Zoretič, Ana Zoretič, Ana Bučar, Pavla Vide, Štefan Jevnik, Kristina Rešetič, Marija Medle, Anton Škofljanec, Jože Jordan in Janez Bratkovič, člani Iskre Šentjernej; Franc Kuhar, član Osnovne šole Šentjernej; Slavko Kastelic, kmet iz Pristave; Anton Dobrovoljc, duhovnik iz Šentjerneja; Etelka Goričanec, gospodinja iz Hrastja; Terezija Mikec, gospodinja iz Cerovega loga; Ciril Brsan, član Kremena Novo mesto; Ana Golob, gospodinja iz Šentjerneja; Franc Zupančič, član Novograda Novo mesto; Jože Cvelbar, delavec iz Drame; Jože Rabzelj in Vinko Kovačič, kmeta iz Drame; Ivica Putiš, gospodinja s Tolstega vrha; Anton Hecl, kinooperater iz Šentjerneja; Jožefa Zagorc in Jožica Zagorc, gospodinji iz Javorovice; Terezija Miklavčič,, gospodinja iz Loke; Nežka Kovačič, gospodinja iz Dolnjega Vrhpolja; Ana Krhin, gospodinja iz Gradišča; Jože Potočar, kmet iz Gornjega Maharovca; Anton Jurgalič, kmet iz Grobelj; Tone Jordan, član IMV Šentjernej.
TELEVIZIJSKI _______SPORED
RADIO
BREŽICE
■■■■■■■■■■■■■■■■■■MB
STANKO
ŠKALER
I
ČETRTEK, 31.	MAJA:
16.00-16.15 Napoved	programa, poročila, šport in turistični napotki.
16.15-16.30 Nove plošče RTB.
16.30-17.00 Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame. 17.00-18.00	Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 2. JUNIJA:
16.00-16.30 Pol ure za pop glasbo.
16.30-16.45 Sobotno kramljanje. 16.45-17.00 Med zabavnimi zvoki obvestila, reklame in melodija za vas. 17.00-17.15 Kuhajte z mano.
17.15-17.30 Za naše najmlajše in skladbica iz brežiške glasbene šole.
17.30-18.00 Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDELJA, 3. JUNIJA: 10.30 Domače zanimivosti - Uvodnik -Za naše kmetovalce - Prispevek TOZD kooperacija Agraria Brežice — Nedeljska reportaža ob obisku dramske skupine iz Prose-Kontovela na Tržaškem - Obvestila, reklame in spored kinematografov.
12.00-15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 5. JUNIJA: 16.00-16.15 Napoved programa in srečanje z ansamblom Borisa Franka.
16.15-17.00 Poročila, Jugoton vam predstavlja, Kaj prinaša nova številka DL, obvestila, reklame in pregled filmov. 17.00-17.15 Iz življenja v JLA. 17.15-17.30 Tedenski športni komentar.
17.30-18.00	MLADINSKA ODDAJA’.
ČETRTEK, 31. MAJA: 17.05 L. Suhodolčan: Tajno društvo PGC (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Tišina, na sporedu je nemi film (Lj)
- 18.55 Neznani leteči predmeti -serijski barvni film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj) — 21.30 T. Arsovski:	Zahod nad jezersko deželo - VI. del (Lj) - 22.20 Poročila (Lj).
PETEK, 1. JUNIJA:	16.45
Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) - 17.45 Veseli tobogan: Ajdovščina — I. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Profesor Baltazar - barvna risanka (Lj) - 18.40 Cesta in mi: Vožnja po avtocesti (Lj) — 18.50 Pet minut za boljši jezik (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj)
- 19.00 Kratek film (Lj) - 19.15 Naš ekran (Lj) - 19.45 Risanka (Lj)
- 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) OPOMBA:	V primeru nogometnega srečanja Ajax : Juventus ob 20.25 bo celovečerni film odpadel — 20.35 Ženitna posredovalnica - ameriški film (Lj)
- 22.15 XXI. stoletje - serijski film (Lj) - 22.40 Poročila (Lj).
SOBOTA, 2. JUNIJA:	16.30
Evropsko prvenstvo v boksu -prenos do 18.00 (Bgd) — 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mr. Magoo vam predstavlja — barvni film (Lj) —
19.00 Risanke (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Od danes do jutri -Tv kabaret (Bgd) — 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Nastop vojaških orkestrov - prenos (Sa) -
22.00 Šerif v New Yorku - serijski barvni film (Lj) - 23.10 TV kažipot (Lj) — 23.30 Poročila (Lj).
NEDELJA, 3. JUNIJA: 8.50 Neznani leteči predmeti - serijski barvni film (Lj) - 9.45 Po domače z ansamblom Toneta Kmetca (Lj.) 10.10 Kmetijska oddaja (Sa) -10.55 Mozaik (Lj) - 11.00 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop -serijski film (Lj) Skrivnosti Jadrana
- 12.00 TV Kažipot (do 12.20)(Lj)
- Nedeljsko popoldne (Po domače z Veselimi hmeljarji, Ljudje in zemlja, Šport, Za konec tedna.) (Lj)
- 17.55 poročila (Lj) — 18.00 Operacija Wakluere - dokumentarni barvni film (Lj) 19.45 Risanka (Lj)
- 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) 20.35 Festival JRT v Portorožu in predvajanje nagrajene oddaje (JRT) (Lj) - 21.50 Dobre stare melodije (Zg) 22.05 Športni pregled (JRT) — 22.35 Poročila (Lj).
PONEDELJEK, 4. JUNIJA: 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.05.) (Bg) -17.50 N .Kuret: Obuti maček - II. del mladinske igre (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Skrivnosti Jadrana (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) -
19.00 Mladi za mlade (Sk) - 19.45 Risanka (Lj) — 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Zoran Jovanovič; Vlak za sever, vlak za jug (Lj) - 21.35 Bratislavska lira — posnetek s festivala zabavne glasbe (Lj) - 22.20
Poročila (Lj).
TOREK, 5. JUNIJA:	14.30
Evropsko prvenstvo v boksu — prenos (Bg) — 17.30 Madžarski TV pregled: Prišla je miška (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj)
- 18.20 Narodna glasba Srbije (Lj)
- 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Prehrana v izjemnih pogojih; Skrite kalorije (Lj) - 19.15 S kamero po svetu: Sally in Joe (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Diagonale (Lj) -	21.25 N.L. Tolstoj: Vojna in mir - barvna TV nadaljevanka (Lj) — 22.15 Poročila (Lj).
SREDA, 6. JUNIJA:	14.30
Evropsko prvenstvo v boksu -prenos (Bg) — 17.40 Mačkon in njegov trop - serijski barvni film (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Od filma do filma (Lj) - 18.45 Plavanje - prsni slog (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Zabavna glasba (Sa) - 19.45 Kozmetično ogledalo
- barvna oddaja (Zg) - 19. 50 Cik cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) -20.35 Cyrano in Dartagnan - barvni film (Lj) - 22.35 Poročila (Lj).
ČETRTEK, 7. JUNIJA: 14.30 Evropsko prvenstvo v boksu -prenos (Bg) - 17.30 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.45) (Bg) 17.45 Veliki in majhni -oddaja TV Zagreb (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Tišina, na sporedu je nemi film (Lj> - 18.55 Neznani leteči predmeti - serijski barvni film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.40 Slovenska popevka 73 (Lj) - 22.55 poročila (Lj).
RADIO
SEVNICA
NEDELJA, 3. JUNIJA: 10.30 Reklame in oglasi. 10.55 Po domače. 11.10 Obiskali smo vzorno kmetijo (kmetijski nasveti). 11.25 Zabavna glasba z uganko. 11.45 Nedeljski intervju. 12.00 Za vsakogar nekaj. 12.30 Poročila. 12.45 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev. 15.00 Zaključek programa.
SREDA, 6. JUNIJA:	16.00
Poročila. 16.10 Reklame in oglasi. 16.30 Po domače. 16.45 „Mesec mladosti je mimo44. 17.00 Iz diskoteke naših poslušalcev. 17.25 Kotiček za šoferje: Martih Češenj -Na avto cesti. 17.35 Mladinska oddaja (Mi mladi kakšni smo, kaj hočemo, kaj moramo in kaj moremo). 18.00 Zaključek programa.
SOBOTA, 9. JUNIJA:	16.00
Sobotni vrtiljak. 16.15 5 minut za... 16.25 EPP (I. del) 16.30 Poročila. 16.35 EPP (II. del). 16.45 Mini anketa. 17.00 Zaključek Sobotnega vrtiljaka in napoved programa za nedeljo.
11 ^
i,;LJ
Šempetra zdirjala dva konjenika v temno noč.
Cesta Sevnica — Planina — Pilštanj — Kozje — Bistrica ob Sotli — Kunš-perk — Klanjec nas pelje skoz osrednje Kozjansko in povezuje najlepše in največje tamkajšnje kraje. Levo od te poti se nad Sevnico dviga naj višji vrh Bohoija, Lisca, zasavski Triglav.
Pribl. 17 km od Sevnice je na lahko dostopnem prisojnem vrhu stari trg P 1 a n i n a (588 m). Iz vinogradniške vasi pod enako imenovanim gradom se je v 14. stol. razvil v tržno naselbino. Grad na strmem vrhu nad trgom je nastal kot lastnina krške škofije verjetno že v 11. stol. Kot ministeriali se
na gradu omenjajo najprej Planinski gospodje, ki so 1250 izumrli. Schaerfenbergeiji (Ostrovrhaiji) so nato prevzeli grad, grb in ime Planinskih. Zadolženi in obubožani so izumrli 1363, ko so si grad in planinsko posest pridobili Celjski grofje, ki so tod gospodovali do 1456. Uporabljali so ga samo kot lovski grad, le Friderik II. se je občasno zadrževal v njem s svojo drugo ženo Veroniko Deseniško. V 19. stoletju je grad začel propadati, 1862 so mu sneli streho in s tem stavbo spremenili v razvalino. V preteklih letih so jo — že precej ogroženo — konservatorji toliko utrdili, da nam bo ostala ohranjena kot pomemben zgodovinski spomenik, saj je Planina eden
Previdno, prisluškujoč na vse strani, sta ob gozdnem robu opazovala vas, ki se je stiskala okrog cerkve sredi naselja. Bilo je že polnoči. Povsod vse tiho in mimo.
,,Poskusila bova dobiti konja v župnišču, kjer ju bodo laže pogrešali kot pri kmetih “, se je odločil Ilija.
Namerila sta korake proti cerkvi sredi vasi. Tu je na robu obsežnega ceri venega dvorišča stalo župnišče. Iliia je s sabljo nekajkrat udaril po vratih. '
A'*/ oknu se je kmalu pokazala siva glava starega župnika.
„Dober večer, duhovni oče! Odprite hlev in dajte nama konja," je zahteval Gregorič.
„Kdo pa ste? “ga je vprašal prestrašeni župnik. '
„Poštena kmeta, ki ju preganja nesreča."
„ZguDuu se čimprej od tod, tatova sta, če ne morda celo razbojnika/1 ju je skušal odgnati od hiše stari duhovnik.
„Župnik, dajte konje, če ne, bo hiša kmalu v plamenih. Nisva tatova, ne razbojnika in ne pogana, sva poštena hrvaška kmeta, puntarja. Beživa iz boja pri Kunšperku. Iščejo naju plemiški in graničarski konjeniki, zato nama takoj dajte dva konja. Obljubljava, da vam ju bova vrnila. “
Prestrašeni starec je prišel k vratom in s tresočo se roko izročil Iliji ključ od zapaha.
„Tam je hlev, odvežita si konja. “ • „Hvala vam, župnik,44 se mu je zahvalil Ilija „Čez šest dni boste imeli konje spet v hlevu. Zahvaljeni še enkrat. Rešili ste življenji dveh poštenih ljudi. “
Nekaj trenutkov potem sta iz
Rdnigsperg
1
„Kmetje so pri Klanjcu zelo pustošili in pobili mnogo naših. Tudi Španu na Cesargradu so odsekali glavo“, so zvedeli po napadu na Cesargrad v brežiškem gradu. Na sliki: Cesargrad v 18. stoletju
najstarejših gradov na Kozjanskem.
Župno cerkev v Planini, nastalo v začetku 15. stol., so proti koncu prejšnjega stoletja povečali in jo slogovno (lepa gotika!) delno uničili. V prezbiteriju je še ohranjen križni obok, katerega rebra se stekajo v dva okrogla sklepnika. Za oltarjem so vidni sledovi gotske stenske slikarije s konca 15. stol., pod njo pa je ohranjena še starejša, najbrž iz začetka 15. stol., kije verjetno nastala brž po dograditvi cerkve.
Kakih 11 km od Planine je stal v soteski potoka Gračnice kartuzijanski samostan Jurklošter, kjer se je bil 6. februarja 1573 za krajši čas ustavil s svojo skupino Gregorič. Jurkloštrska kartuzija, od katere je danes ohranjena le še romanska cerkev, je nastala pred 800 leti inje eden najstarejših samostanov na Slovenskem. Ustanovil gaje 1172 škof Henrik s koroške Krke, v listinah pa se prvikrat omenja 1187 prior Viljem. Proti koncu 12. stol. je samostan propadel in ga je 1209 obnovil štajerski vojvoda Leopold Babenberžan. Ta je tudi podprl zidavo cerkve, katere notranjščina kaže značilnosti poznoromanskega prostora.
Leta 1373 je dal grof Herman I. Celjski sezidati kapelo „na božji njivi". Proti koncu 16. stoletja je samostan spet propadal, zato so ga izročili graškim jezuitom, ti pa so ga. dali v najem baronu Mosconu iz Planine. V času Jožefovih cerkvenih reform je prešel v državne roke ter bil 1796 porušen. Nato so ok. 1800 postavili sedanji grad, ki so ga s severno arkado naslonili na južno ladijsko steno.
Štirje zavzeli utrdbo
,JVajlepše mi je bilo, ko smo imeli leta 1942 miting v zavzetem Brodu na Kolpi, " se je spominjal svojih najlepših doživljajev Matija Letig iz Vasi-Fare, letošnji dobitnik priznanja in srebrne značke O F.
Matija Letig, ki ima 72 let, ponosno pove: „Zavzetje Broda na Kolpi je bilo prvi večji uspeh; organiziral sem ga jaz, izvedli pa smo ga skupaj z odločno skupinico treh partizanov: sedanjega narodnega heroja Franca Avblja-Loj ka, Tineta Mesojedca in Karla Briškega-Zmaja, ki je' kasneje padel.
Od ieta 1924 do 1937 je Matija Letig delal v Franciji. Od leta 1931 do 1935 je celo gradil znamenito Magino-tovo linijo - sistem nepre-tnagljivih utrdb, ki pa so jih Nemci preprosto - obšli. Takrat je videl maršala Petaina in predsednika Daladie-ra, ki sta prišla na ogled del.
S prihranki je nato kupil hišo v Vasi ob Kolpi in poslal leta 1931 domov ženo in hčerko. Od leta 1937 do 1939 je krošnjaril po Češki. Vendar je moral na hitro pobegniti domov, ker je skupaj z nekaterimi drugimi preveč naglas zabavljal čez Hitlerja.
„Bil sem aktivist od 1941, od Šeška postavljen. Sestan-
ke smo imeli na Brodu na Kolpi, v Dolgi vasi, Pirčah. Že novembra 1941 smo zbirali denarno pomoč za OF. “
Po zavzetju Broda na Kolpi je šel v partizane. Najhuje je bilo pozimi 1942/43 na Mokrcu. Zeblo nas je. Bili smo pod zemljo. Jedli smo le enkrat na dan. Po krompir smo hodili 11 ur daleč. “
Po vojni je prizadevno delal v raznih organizacijah in društvih. Dobil je več gasilskih priznanj in odlikovanj, priznanje društva upokojencev, odlikovanje in priznanje OF itd. Še vedno prizadevno dela. Je član občinske konference SZDL, upravnega odbora krajevne skupnosti, blagajnik gasilskega društva, tajnik krajevne organizacije ZB, poverjenik društva upo kojencev itd.
Včasih je bila zemlja draga in krepko je moral delati v tujini, da jo je lahko kupil. Danes jo daje zastonj v najem, da jo le kdo obdeluje. Še med vojno je bil vsak košček zemlje obdelan. Potem je mladina šla.
„ Vesel sem, da se je začelo posodabljanje ceste Brod na Kolpi-Kočevje. Morda se bo mladina le začela vračati
J. PRIMC
PODJETJE DOMINVEST NOVO MESTO
SEKTOR ZA UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBVEŠČA
da informativno zbira interesente za pridobitev stavbnih zemljišč za gradnjo vrstnih stanovanjskih hiš na zazidalnem predelu nad Zagrebško cesto v Novem mestu (Žibertov hrib).
Rok za dostavo predponudb je 11.6.1973.
Vse natančnejše informacije lahko interesenti dobijo na podjetju Dominvest ob ponedeljkih, sredah in petkih od 6. do 14. ure.
Del nevest m ženinov na tribuni v Ribnici z darili TD Ribnica in Sodražica: (Foto: Primc)
Najboljši matematiki
Učenci osnovne šole Kočevje tekmujejo letos že tretjič v matematiki za pridobitev Vegovega priznanja. Medoddelčno tekmovanje so izvedli 19. maja. Od 61 tekmovalcev si je Vegova bronasta priznanja pridobilo 39 učencev. Razredni prvaki so: za 5. razred Alenka Remžgarjeva in Stojan Bripci, v 6. razredu Boris Krnc in Jože Zore, v 7. razredu Igor Levstik, v 8. razredu pa Peter Dovč.
Vsi zmagovalci in prvaki (razen iz 5. razredov) so se uvrstili na občin- . sko tekmovanje, ki je bilo 26. maja v Kočevju. Srebrna Vegova priznanja sije priborilo 16 učencev. Prvaki na občinskem tekmovanju so: Zoran Lapajne, 6. razred, Bojan Kovač, 7, razred, in Mirko Škof, 8. razred osnovne šole Kočevje.
Najboljši prvi trije iz 8. razreda, Mirko Škof, Peter Dovč in Vinko Božič, so se uvrstili na republiško tekmovanje za pridobitev zlatega Vegovega priznanja, ki bo 2. junija na osnovni šoli „Tone Čufar“ v ' Ljubljani.
V. ILC
Največ aplavza nevestam in Ribničanom
% ______________________
Prevoz bale bo ribniško privabil več tisoč ljudi, ki so bili s prireditvijo zadovoljni
Ribničani so poželi za organizacijo „Prevoza bale po ribniško“, ki je bilo v okviru „Kmečke ohceti“ 25. maja v Ribnici, priznanja gledalcev in organizatorjev „Kmečke ohceti“. Prireditev je privabila v Ribnico več tisoč gledalcev.
P:
P;
Že sprevod ob prihodu poročnih arov v Ribnico je bil zelo svečan, are je razen godbe spremljalo še mnogo narodnih noš iz vseh republik in domače narodne noše (Ribnica, Sodražica), ribniški in dolenje-vaški pevski zbor, prapori gasilcev, lovcev, polharjev in drugih. Na tribuni pred ribniškim gradom je pare pozdravil predsednik občinske skupščine Bogo Abrahamsberg, s spo-minki-Ribničani in suho robo pa so jih obdarili predstavniki turističnih društev Ribnica in Sodražica. Tu je zapel še moški pevski zbor iz Ribnice pesem „Ribničan Urban“, zaigrali pa so jim harmonikarji domače glasbene šole.
Tudi kosilo Pri Cenetu je bilo izborno, zato so se poročni pari in gostje lahko dobro zavrteli ob zvokih domače godbe.
Glavna prireditev je pritegnila največ gledalcev. Kar trlo se jih je, vse od nevestine hiše v Hrovači pa do Ribnice. Za konje in vozove skoraj ni bilo prostora. Glavni vodja prof. Janez Debeljak je moral zato nekajkrat „ostro“ nastopiti, češ: „Naj že kdo prime Pezina in konja za povodec in ju nekako privede do hiše!“ in: „Naj se ljudje vendar le umaknejo, sicer bomo prisliljen šteti do tri, če pa še to ne bo pomagalo, bom štel do devet! “
Potem se je vse nekako uredilo.
Jajce v jajcu
Jajce s tremi rumenjaki
Ivanka Žurga iz NOvih Lazov pri Kočevju je našla jajce v jajcu; Zunanje jajce je tehtalo 22 dkg, kar odgovarja teži skoraj štirih povprečnih jajc. V njem so bili trije rumenjaki. Jajce v jajcu je bilo normalne velikosti in oblike. Imelo je tudi lupino.
To veliko jajce je znesla kokoš pasme nickols. Stara je dve leti. Brez poškodbe jajčnika, kot se rado zgodi s kokošjo, ki nese nadpovprečno debela jajca, je znesla zdaj že nad 35 zelo debelih jajc z dvema rumenjakoma. Kokošje zdrava in zelo dobra nesnica, kot so tudi ostale kokoši te pasme. Vsaka znese okoli 200 jajc na leto.
Ta zvrst kokoši ima tudi zelo okusno meso. Očiščene tehtajo tri in pol do štiri kilograme.
Fantje so zapeli „Snubaško“. Nevestina mati je prišla iz hiše in se delala, kot da ne ve, po kaj so prišli. Pa se je vse razjasnilo in nevesta je prinesla vina in kruha, fantje pa so začeli nalagati balo, ki je vsebovala okoli 100 različnih predmetov, potrebnih v hiši in za razna kmečka opravila. Za srečo zakoncev je neki „nerodni11 fant razbil še lončeno skledo. Konjema so na komat privezali grablje in metlo, dobili še „peto kolo“ (velik kolač) in pognali. Vendar ni šlo, ker jim je nekdo voz privezal.
Potem so krenili, pa ne daleč. Pri stoletni vaški lipi so vaški fantje postavili „šrango“ in zahtevah za „najlepšo rožo“ 50 goldinarjev. Po „gli-hanju“ pa so jih dobili 20.
Na prevozu bale v Ribnici in svatovskem sprevodu v Ljubljani so razen ženinov in nevest zbujali največjo pozornost prav ribniški krošnjarji (krošnje so nosili pevci). Gledalci so jim tudi najbolj ploskali.
Večina gledalcev namreč raznih narodnih noš ni spoznala, vsi pa so takoj spoznali Ribničane in jim na vdušeno vzklikali.
J. PRIMC
MNOŽIČEN POGIN RIB V HINJI
V petek, 25. maja, so v potoku H inja v Krmelju poginile vse ribe od klavnice do mostu pri železniški postaji Tržišče. Vzrok bo znan šele po izvidu laboratorijske preiskave vode. Škoda, ki jo je utrpela ribiška družina, je velika.	i
B.D.
Sredi igre je omahnil v smrt
V ponedeljek, 28. maja popoldne, je nenadoma omahnil v smrt komaj 21-letni Vlado Jovanovič z Zagrebške ceste v Novem mestu, tehnik v tovarni zdravil Krka. Z bratom sta brcala žogo pri njivah v Žabji vasi, sredi igre pa se je Vlado zgrudil in obležal. ’
18. maja se je udrl strop v hiši številka 29 v Mahovniku pri Kočevju, v stanovanju Vinka Križa. V tej hiši stanujejo še štiri stranke, ki jim grozi življenjska nevarnost. Vinko Križ je pogosto opozarjal Stanovanjsko podjetje, naj popravi streho., toda do Vinko Križ je pogosto opozarjal Stanovanjsko podjelje, naj popravi streho, toda do danes tega še niso storili. Strop je že zelo slab, če stopiš nanj samo z eno nogo, se udre. Minilo je že precej dni, odkar se je strop udri, pa ga še niso prišli popravit. (Foto: Cveto Križ)
Iz Beograda priletel v osmih urah
Kočevje: v boju za kolajne je bil 1. Andronjev golob, 2. Tuškov in 3. Kocjančičev - Pri spustu iz Zagreba se ni vrnilo 18 golobov
Prvomajsko uspelo tekmovanje golobov-pismonoš iz Zagreba je spodbudilo rejce golobov pri Društvu za varstvo in vzgojo ptic Kočevje, da so v nedeljo, 13. maja, spustili golobe kar iz Beograda. Tekmovalo je 9 golobaijev s 73 golobi: 1. mesto je dosegel golob rejca Jožeta Andronje iz Stare cerkve, ki je letel do doma 8 ur in 14 minut, 2. mestc golob Franca Tuška iz Stare cerkve, 8 ur in 21 minut, in 3. golob rejca Milana Kocjančiča iz Kočevja-Trata s časom 9 ur in 15 minut.
Takoj za najboljšimi se je vrnil golob Mirana Vesela iz Kočevja. Posebno vesel pa je bil pionir Zdravko Špoler iz Stare cerkve, ki se mu je vrnil edini golob, ki ga je lahko žrtvoval za tekmovanje.
Prihodnje Jeto bodo golobe večkrat spuščali na manjše razdalje, da bodo dobili kondicijo. Pri prvem spustu iz Zagreba se ni vrnilo 18 golobov od 105 spuščenih. Verjetno je kateri zaprt pri kakem golobarju, vendar bo „zapornik41 izkoristil prvo priložnost in pobegnil.
Ne samo golobarji, tudi prebivalci Stare cerkve in Kočevja so pokazali zanimanje za uspelo tekmovanje.
Najbolj pa so uspeha veseli golobarji, katerih golobi so dosegli prva tri mesta in bodo dobili kolajne, ki bo-
»ZVELIČAVNA« POT DO KUPCA
Nekega lepega sončnega dne, ko so me prebudili kamioni, vozeč pod oknom, sem sklenil: danes ne grem delat! Dovolj mi je garanja, dovolj vsakodnevnega vstajanja, prijaznega odgovaijanja po telefonu, dovolj mi je hrenovk pri malici, tipkanja in pošiljanja pošte. Dovolj mi je vsakodnevnega pozdravljanja, smehljanja, tekanja. Dovolj in še enkrat dovolj! Ostal bom lepo v postelji, pa četudi gre vse skupaj k vragu. Tako bom ostal danes, jutri, cel teden in cel mesec, da celo leto! Nobelovo nagrado zasluži tisti, ki si je izmislil posteljo. Kroglo skozi glavo si je zaslužil tisti, ki je napravil uro budilko. Pok!
Tudi brez dela se da živeti. Lepo živeti!
Prvih štirinajst dni sem pil Hula-Hula osvežilno pijačo, trgal pluto z zamaškov in tresoč se čakal, kaj bo narisano na pločevini: morda avto, morda dnevna soba ali morda pesek z Ažurne obale. Nagrade, nagrade, še več nagrad, so obljubljali po televiziji, radiu, po revijah in časopisih. Ni hudič, če ne bo nagrada naletela name! Enkrat sem že dobil na srečelovu nedrček. Petico. Od osvežilne pijače Hula-Hula sem bil že ves zabuhel v obraz in trebuh, a avta nikjer, dnevne sobe tudi ne, Ažurno obalo pa sem komaj našel na zemljevidu. Pod pluto me je zmeraj pričakala
figa. Takšna, narejena s prsti. Duhovita domislica propagandistov Hula-Hula osvežilne pijače...
Zbiral bom vrečice. Pošiljal jih bom tovarni Reding, ki izdeluje Reding pudinge. Deset vrečic — deset montažnih hišic, kopica avtomobilov, polet v Sibirijo in še vrsta nagrad.
Basal sem se s pudingi: čokoladnim, vanilijevim, jagodovim. Nič drugega nisem jedel kot pudinge. Kdor je pudinge, ne misli zlo! Vsak dan sem poslal tri modre ovojnice z vrečkami Reding pudinga. Po mesecu dni sem bil poln pudinga kot mati božja milosti.. .
Visoko proti nebu je švignil časopis, ki je objavil se-
znam srečnih dobitnikov, in spremljala ga je tako sočna kletvica, da bi si še najbolj bogoskrunski pastirji zatisnili ušesa. Naj vzame vse pudinge hudič!
Potem sem reševal križanke, si razbijal glavo na kvizih „za vse ali nič“, bil stalen gost na šarlatanskih športnih prireditvah, stavljal sem na konje, pse, peteline, bike, pošiljal odrezke s pralnih praškov, igral ruleto ...
Nekega sončnega dne, ko so me prebudili kamioni, vozeč pod mojim oknom, sem našel črno praznino v denarnici. In nenadoma so mi zadišale hrenovke v naši tovarniški menzi.
TONI GAŠPERIČ
Stane Vlašič, predsednik Društva za varstvo in vzgojo ptic Kočevje: „Po prvih tekmovanjih in vajah bodo dosegli go-lobje-pismonoše še boljše čase. Tudi ti morajo namreč nabrati kondicijo/* (Foto: Primc)
do že na letošnji razstavi dokazovale njihove uspehe. To jim bo delno plačilo za trud in spodbuda za naprej.
ZASILNI PRISTANEK JADRALCA
V ponedeljek, okrog 5. ure popoldne je na skoraj kilometer dolgi zadružni njivi v Mačkovcu pri Novem mestu zasilno pristalo jadralno letalo .trener’, last Kluba letalcev iz Postojne. Vodil ga je 22-letni pilot Bojan Einhauer, ki je ta dan opoldne poletel v Prečni pri Novem mestu in objadral „mali“ trikotnik Novo mesto-Ljubljana-Celje-Novo mesto (161 km). Sape mu je zmanjkalo tako rekoč tik pred nosom, saj je od Mačkovca do Prečne le 6 kilometrov zračne črte. Odločil se je za zasilni pristanek na veliko zeleno površino, ki jo je zagledal pod seboj, ko je priletel izza Trške gore. Šele zadnji trenutek je ugotovil, da pristaja na pšenico in ne na travnik, kot je sprva misliL Skoraj tričetrt metra visoko klasje je poškodovalo rep letala, Bojanu pa pokvarilo veselje nad lepim preletom, ki mu je uspel ta dan.
Bojan iz Postojne s svojim ,trenerjem* pod Trško goro (roto: m. Moškon)
|| w ^ I& ff^ v-l af|| 1 faLf t* H \>\* ii&l 111