ŠTAJER GOSPOD Erscheint jeden Samstag - Verlag u.Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasae 6 — Ruf 25-67 - Bezugspreis«: In der Ostmark, vierteljähr.RM 1.30 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Ältrelch: RM 1.20 einseht 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr - Postscheckkonto Wien Nr. 55030 »r-55 - IIL labrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 28. August 1945 Einzelpreis 10 Bpl ffinsion Churchill je slab „prorole" Angleški premi jer je po konferenci v Casablanci obljubil nekaj, kar se ni in se ne bo uresničilo - Teroristični letalski napadli niso sredstvo, ki naj Nemčijo prisili na kolena Živimo v dobi stopnjevane živčne vojne, ki je razumljiva spričo totalnega vojskovanja. Smo ra-zun tega pravkar preživeli pasje dneve, ki nam pa nikakor niso skisali možganov, da se ne bi »pomnili neke izjave, ki jo je podal angleški pre-mijer Winston Churchill po tisti tolikanj opevani konferenci v Casablanci. Po sestanku s preziden-tom Rooseveltom je Churchill namreč izjavil, »da bo vojne v devet mesecih konec«. Angleški pro-mijer je mislil, da bo s svojimi »sigurnimi pro-rekbami« le nekako omajal voljo nemškega naroda, nadaljevati to vsiljeno mu vojno do končne «nage. Izkazalo pa se je, da ni nikjer videti ni-kakih predpogojev nemške »kapitulacije«, kakor ii jo zamišlja v svoji bujni fantaziji angleški pre-*jfr. Anglo-ameriška javnost je dan za dnem sričalravala, da se bo uresničil vsaj del Churchil- fevih namigovanj, Wa ie P|t§l J........ rseh teh Tneseeih-trden,-neizprosen, še bolj se je zgrnil okrog svojega izkušenega vodstva, ker si ne da iztrgati iz rok jamstev za sigurno zmago. Sovražniki dobro vedo, da letalski teror, ki ga izvajajo nad nemškiftii mesti, sicer množi žrtve, Škodo in stisko, toda sovražni tabor mora tudi vedeti, da ta teror nikakor ne bo zlomil tilnika nemškemu narodu. Udarec, ki ga je anglo-ameriško letalstvo namenilo 17. avgusta južni Nemčiji in naslednjo noč severno-nemškim pokrajinam, je priletel deloma tudi nazaj na povzročitelje. Niti dobrih 20 ur ni minilo, ko je nemška obramba na tleh in v zraku zbila 155 sovražnih letal, med nji- ikega orožja proti sovražnim letalskim napadom, letalska bitka pri Alboranu, kjer so nemški formi 145 štirimotornih bombnikov. V čisto kratkem Tudi to je postavka, ki nikakor ne gre v račun pedni letalci uničili iz velike sovražne spremljave času je izgubilo anglo-ameriško letalstvo nad Nem- gospoda Churchill-a. Nemški narod slepo zaupa kar 170.000 brt. Ni še preminulo niti 48 ur po tem čijo 1200 mož letalskega osobja, saj se je rešil svojemu vodstvu, ki se je preizkusilo v tej vojni slavnem zamahu in že so nemški daljnoletalci na samo mali del teh letalskih gangsterjev s padali, na vsej črti, zato ga »prorokovanja« g. Churchill-a svojih Focke-Wulff-letalih v dveh urah potopili Ce torej tolče anglo-ameriška letalska pest po vse do danes niso spravila iz njegovega jeklenega sedem ladij s skupno 60.000 brt. Mimo tega čitame nemškem ježu, ne gre to brez bolečin. Vedno večja ravnotežja skoraj sleherni dan o posamičnih nemških letal- odločnost nemškega naroda v dajanju odpora pa Tudi glede tonažne bitke ne gre vse tako glad- skih napadih na Bizerto, Palermo itd., kjer ton« je posredna posledica sovražnega terorja, ki je ko, kakor so si zamislili gospodje Anglo-Ameri- ladja za ladjo s svojim dragocenim tovorom bil že od vsega početka račun brez krčmarja. Pri kanci. V Atlantiku in v Sredozemskem morju je tem „n ink«- —— «—----1.:*: -------.i— —i—i-----1— — 1 1 • Razumi j ivo je torej, da so nastale tudi po Siciliji tem vojskovanju nevšei-vkalkulirane. Razumljiv« je tudi, da se Churchill ne mara spričo takega, položaja spominjati na tisto »prorokovanja« p« sestanku s prijateljem Rooseveltom. Ker se napoved o »kmalu končani vojni« ni izpolnila, s« g. Churchill po sestanku z Rooseveltom v Oue-beeku ni več spustil na opolzko gladino prorokovanja. Razočaranja, ki jih je doživel v zadnjem času, so ga le nekoliko iztreznila. Le tako je turi PK-Kriegsberichter Kripgans {PBZ — Sch) Truppenarzt im Panzer Deutsche Soldaten werden im Schutze eines Panzerwagens verbunden. Der Truppenarzt hat selber im Panzer den Angriff mitgefahren und gibt die erste Hilfe, bis die Verwundeten zum Hauptverbandplatz transportiert werden können Spremembe na vodilnih mestih Iz Berlina j* prispela 24. avgusta naslednja uradna vest: Führer je Reichsprotektor ja o Češki-Moravi, Freiherr Konstantin v. Neurath-a na njegov predlog razrešil dolžnosti. Reichsprotektor jem v Češki-Moravi je imenoval Führer notranjega ministra dr Wilhelm Frick-a ter ga razrešil funkcij notranjega ministra, pruskega notranjega ministra in generalnega poverjenika za upravo Reich-a Freiherr v Neurath in dr Frick ostaneta i nadalje ministra Reicha. Vodilnega državnega tajnika v notranjem ministrstvu Hans Phmdtner-ja je stavil Führer na njegov predlog na razpoloženje Notranjim ministrom Reicha, pruskim notranjim ministrom in generalnim poverjenikom za upravo Reich-a je Führer imenoval Reichslührer-ja ff in šefa nemške policije Heinrich Himmler-ja Reichsarbeitsdienst je izločen iz poslovnega območja notranjega ministra. Reichsarbeitsführer kot ief enega izmed najvišjih uradov v Reichu je Fuh- razumeti, da okupacija Sicilije sovražnemu tabor« rer-ju neposredno podrejen. Fiihrer je Reicha- ni pripravila tistega veselja, ki bi ga bilo priča- arbeitsliihrer-ju Konstantin Hierl-u podelil naslov, kovati. Vse do sicilskega »uspeha« je bilo namrtf čin in polnomočja ministra Reich-a. v anglo-ameriškem tisku vedno vse polno zmago- Posledica imenovanja novega Reichsprotektor-ja slavja. Izgleda, da jih je nova naloga po zasedbi je, da je prenehalo naročilo, po katerem je Oberst- Sicilije tako zaskrbela, da sploh niso prišli do gruppenfiihrer in Generaloberst policije Daluege sape. Angleški vojni komentatorji so se radi tega zastopal posle Reichsprotektor-ja zato niso vzeli lavorik na preduiem. Istočasno pa Državnega tajnika pri Reichsprotektor-ju v Če- podali raje na polje hladnega računanja. Lahko ški-Moravi ^ Kari Hermann Frank-a je imenoval si je misliti, da je treba priprostega Angleža in Fiihrer državnim ministrom ter ga je izenačil v Amerikanca pripraviti na še večje vojne žrtve, tinu z ministri Reich-a je bilo treba prepričati boljševike glede obsega Fiihrer se je Reichsministru Freiherr v. Neu- žrtev na »drugi fronti«. Tolažiti je bilo treba rath-u, dr Frick-u, Oberstgruppenfiihrer-ju in Ge- torej tiste boljševike, o katerih so mislili, da bodo neraloberst-u policije Daluege-u ter državnemu še bolj razbremenili Anglo-Amerikance in tako iz- tajniku Pfundtner-jv v posebnih pismih zahvalil silili odločitev vojne Sedaj pa v Londonu in v za velike usluge, storjene nemškemu narodu. Washingtonu že uvidevajo, kako napačno so rav- Kljub Harkovu Sovjetski množinski naval proti nemški fronti od Ladoškega jezera do Kubanskega mostišča traja tedaj že sedem tednov. Točke, v katere se zaletavajo sovjeti, so imenovala vojna poročila že v teku zadnjih mesecev: Krimskaja ob Kubanu, Kjui-biševo ob Miusu, Isjum ob Doncu, Harkov in Gaj-voron. Na vseh teh točkah so sovjeti zaman ponavljali svoje poskusi prodora južne nemške fronte. Vsi sovjetski poskusi so se zrušili, ob jekleni nem-iki obrambi. Na Kubanskem mostišču so nemške divizije pod vodstvom Generalfeldmarschall-a Kleist-a zmagale v obrambni bitki, ki je trajala •d 16. julija do 12. avgusta. Na drugi strani pa so sovjeti zopet poskusili svojo srečo ob Miusu in •b srednjem Doncu, čeprav so imeli ravno na teh odsekih v dosedanjih bojih izredno krvave izgube. Med Isjumom, Ahtirko in med Sumijem pa še trajajo nepretrgoma srditi boji. Kljub izpraznitvi H ar kova, ki jo je diktirala gibljiva nemška strategija, pa sovjeti niso dosegli zaželjenega uspeha: prodora nemške fronte. V sosedstvu vročega vojnega dogajanja na južni fronti se nahaja doslej bolj »miren* odsek med Sumijem in med Dmitrovskom, kjer se začenja odsek zapadno od Orela, in sicer tam, kjer so se umaknile nemške čete na ravno črto. Puščoba, ki »o jo našli boljševiki pri njihovemu »prodiranju«, t* sovjetske čete spričo strašnih krvavih in mate-rijalnih izgub tolikanj dizgusiirala, da so te morale konice sovjetskih odredov po lastnih izjavah saustaviti pred popolnoma zamočvirjenimi gozdovi Vapadno od Karačeva in Žizdre. Jugozapadno in zapadno od Vjasme te nahaja maša obrambna fronta v znanih področjih vzhodno •d Jelnje do Demidova za celo vrsto »plavajočimi gozdovi«. Spomniti te je treba, dg je bila fronta S'i Vjasmi brez pritiska in po temeljiti pripravi praznjena sredi marca. Sovjeti to pa šele tedaj V stanju izvajati odvrnitvene napade, ki jih nikakor ni možno označiti kot »ofenzivo proti Smo-Unsku♦, kakor bi to radi prikazali inozemski ttra-pri tvojih pisalnih mizah. Tako vidimo, da mpliva pustinja v nekdanjem orelskem loku prav tako, kakor se je izplačala zapadno od Vjasme. Tudi v srednjem odseku, kjer so boljševiki po volji nemškega vodstva pridobili nekaj terena, ni videti mikakega strateškega uspeha. Ako je na severnem mdseku stopilo v ospredje znano področje Staraje Ruse, za katero se bijejo boji že dve leti, in ako fe obenem južno od Ladoškega jezera v teku četrta bitka, smo lahko prepričani, da sovjeti tudi tokrat ne bodo imeli nikakih uspehov. Česar niso pridobili v prejšnjih bitkah, jim tudi sedaj ne bo uspelo. Po dolgem času so oživeli tudi boji na Finskem. Znano je, da so nemški planinski lovci 9. avgusta vzhodno od Kestenge napadli neko prevladujočo višino, na kateri se je nahajalo močno izgrajeno •porišče sovjetov. Napad je bil zelo skrbno pripravljen in se je posrečil na vsej črti. V trdih bo-fih od moža do moža so iztrgali Nemci boljševikom ves obrambni sistem. Boljševiki to izvedli nato 10. in 18. avgusta protinapade, ki so sj pa popolnoma izjalovili. Sedem celih tednov že divja velika obrambna bitka na vzhodu. Boljševiki mečejo v bitko toliko ljudstva in materijala, da to prekosili vse dosedanje rekorde. Kljub Harkovu pa so obtičali sov-feti povsod v dolgi mreži nemške fronte, ki z razmeroma manjšimi odredi trdno drži vse tisto, če-*at jpod nobenim pogojem ne mara prepustiti sovražniku. Našo mirno zavest ojačuje nemško vojno poročilo z dne 25. avgusta, ki pravi med drugim: »Velika obrambna bitka na vzhodu se nadaljuje * ^ nezmanjšano silovitostjo. Kjerkoli to se boljševiki zaletavali s svojimi močnimi pehotnimi in tan- Velika obrambna bi^ka oa vzhodu Ogromne materijalne in človeške izgube sovjetov — Ysi sovjetski napadi odbiti v ognju nemškega orožja — lajbujši sovjetski napadi ob fffausu, v področju Isjuma, Markova in južno od Žizdre Kakor omenjamo na drugem mestu, divja na vzhodni fronti velika obrambna bitka, ki se od igrava po zadnjih poročilih nemškega vrhovnega poveljstva zlasti ob Miusu, v področju Isjuma, pri Harkovu in pri Žizdri. Povsod, kjer se zaletavajo sovjetski odredi v nemško fronto, se rušijo njihovi napadi v ognju nemškega orožja ter pod silnimi udarci nemškega letalstva. V teku te bitke izgubljajo boljševiki na stotine svojih največjih, srednjih in malih tankov, istočasno pa tudi letala in baterije. Krvave izgube sovražnika so izredno velike, ker je nemška obramba v svoji žilavi srditosti izredno gibka, prizadevajoč v valovih napa-dajočim sovjetom najtežje poraze. Operacije na vzhodni fronti so se v preteklem tednu razvijale takole: Pretekli četrtek je sovražnik obnovil svoje napade ob reki Mius v področju Kjuibiševa po močni artilerijski pripravi. Pri Isju-mu je nadaljeval svoje poskuse prodora nemške fronte, toda vsa njegova prizadevanja so bila zaman. Na tem odseku so nemške in romunske čete zavrnile vse sovjetske napade. Medtem se je pri Bjelgorodu nadaljevala žilava obrambna bitka ob krvavih izgubah za sovjete. Boljševiki so pa tudi na srednjem odseku vzhodne fronte nadaljevali svoje brezuspešne napade. Prav tako so se zrušili v nemškem ognju tudi vsi sovjetski napadi pri Staraji Rusi in ob Ladoškem jezeru. Nemški planinci so pa na finskem odseku fronte pri Louhiju zavrnili vse sovjetske napade ob najtežjih izgubah za sovražnika. 18, avgusta so izgubili boljševiki 284 tankov, obenem pa v dveh dneh 168 letal. Nemške pomorske sile so potopile v Azovskem morju dvoje sovjetskih topničark. V vodah Ribiškega polotoka pa so hitra nemška bojna letala potopila štiri dovozne parnike sovjetov. Po poročilu z dne 20. avgusta so pri Isjumu znova oživeli srditi boji. Nemške čete so obkolile dva sovjetska bataljona, ki sta bila po kratki borbi uničena. Medtem se je nadaljevala divja obrambna bitka pri Bjelgorodu, in sicer z nezmanjšano srditostjo. 19. avgusta so izgubili boljševiki 486 tankov in 81 letal. 21. avgusta je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so se ob Miusu in jugozapadno^ od Bjelgo-roda zrušili številni in močni napadi sovjetov. V sovjetsko zaledje. Tudi v prostoru jugozapadno od Vjasme pri Staraji Rusi in južno od Ladoškega jezera so zavrnile naše čete vse boljševiške poskuse prodora nemške fronte. 20. avgusta je bilo na vzhodni fronti uničenih 154 sovjetskih tankov. Nemško letalstvo, ki je izredno uspešno posegalo kovskimi odredi proti našm postojankam ob Miusu, okrog Isjuma, Harkova in južno od Žizdre, so obležali ob velikih izgubah. Samo v področju enega samega nemškega armijskega korpusa so včeraj aničili 116 sovražnih tankov. Skupno pa so 24. avgusta izgubili boljševiki na vzhodni fronti 263 tankov in 95 letal.« Kakor je torej posneti iz poročila nemškega vrhovnega poveljstva, govori orožje na obeh straneh z nezmanjšano srditostjo. Kakor je hrabri nemški vojak doslej zavrnil Stalinove tolpe, tako bo storil isto tudi v bojih nastopajoče jeseni. Glavni cilj nemške obrambe ni pridobivanje terena, ki ga ima nemška vojska itak dovolj na razpolago, temveč obraba in uničevanje sovražne vojaške moči. To nalogo so nemške armade in divizije v dosedanjih bojih na vzhodu opravile že v najizdatnejši meri. v boje na zemlji, je v južnem odseku fronte v letal-skih bojih zbilo 68 sovražnih letal 22. avgusta so boljševiki ob Miusu nadaljevali svoje poskuse prodora nemške fronte ob sodelovanju svojega letalstva, toda nemške čete so zavrnile vse napade. Obkolile so mimo tega neko sovjetsko tankovsko skupino 21 sovražnih tankov, ki so bili mahoma uničeni.. Tudi v področju Harkova ni ponehal močan sovjetski pritisk na nemške postojanke. Poskusi izpadov neke obkoljene sovjetske skupine so se izjalovili. Zapadno od Orela in jugozapadno od Vjasme so Nemci zavrnili lokalne boljševiške napade. 21. avgusta je izgubil sovražnik 266 tankov. Nemško letalstvo je zlasti na južnem odseku uspešno razbijalo sovjetske tankovske odrede in nove rezerve sovjetskega moštva. Uničenih je bilo pri tem 85 sovjetskih letal. Finski letalci so uničili 15 sovjetskih letal, 23. avgusta je prispela vest, da so boljševiki ob Miusu zaman nadaljevali svoje poskuse prodora nemške fronte. Pri Isjumu so oživeli trdi boji, v katerih so naše čete zavrnile ob krvavih izgubah za sovražnika več valov sovjetske pehote in oklop-nikov. Samo v odseku enega armijskega korpusa so uničili 130 sovjetskih tankov. Težki boji so se razvijali ob tem času tudi pri Harkovu. To mesto, ki je v teku te vojne že parkrat menjalo svoje posestnike, je sedaj samo še kup razvalin. Nemške čete so izpraznile Harkov v načrtno zamišljeni operaciji. Severozapadno od Harkova so nemške čete čistile področje, na katerem so oklopni gre-nadiri obkolili neko sovražno skupino. Število sovjetskih ujetnikov in plena je naraščalo od ure do ure. 22. avgusta so izgubili boljševiki na vzhodni fronti 409 tankov in 73 letal. 24. avgusta še vedno niso bili končani srditi boji ob reki Mius. Nemci so v drznem protinapadu s pomočjo tankov zavzeli kljub srditi sovjetski obrambi neko ozemlje, ki ga je sovražnik poprej mimogrede zavojeval. Pri Isjumu, kjer je sovražnik nadaljeval svoje napade, so nemške čete uni-ičle 133 sovjetskih tankov. Pri Harkovu so zavrnile nemške čete sovražnika v protinapadu. Severozapadno od Harkova je bila dokončno uničena in poražena neka obkoljena sovjetska skupina. Pri tem so Nemci ujeli 1791 ujetnikov ter zaplenili ali uničili 299 tankov, 248 topov, 100 strojnic, 160 motornih vozil in mnogo drugega orodja. Zapadno od Vjasme so se medtem izjalovili vsi sovjetski poskusi prodora nemške fronte. Nemško letalstvo je prizadejalo sovražniku na mnogih točkah vzhodne fronte občutne izgube. Tako so nemški letalci uničili na srednjem odseku neko sovražno postojanko s 25 topovi, 23. avgusta je izgubil sovražnik 198 tankov in 85 letal. nali z razširjanjem takih upov med lastnimi na- daljšega trajanja vojne nikakor ne bi mogli zago- * o j i i • ■ , . ...........varjati. Kar se pa tiče Angležev, bodo morali slej F od takimi okolščinamt, kakor jih diktira se- ali prej žrtvovati potoke krvi, ki je ne morejo na- aanji položaj na vzhodu, se pač ni čuditi, da jih domestiti s praznimi zibelkami. Tu imamo zares je v Londonu in v Washingtonu nekoliko strah pri najzgovornejši dokaz, da čas nikakor ni zaveznik opazovanju vzhodnega zaveznika, ki skuša Nemcem sovražnikov. z obupnimi poskusi iztrgati Ukrajino. Celo stara Ker nimajo nikjer otipljivih dokazov svojega tetka »New York limes«, ki se še doslej ni ustra- zmagovanja, so se sovražniki umaknili iz stvarne iiia nobene azi, hiti zatrjevati svojim čitateljem, fronte na »fronto v temi«, t. j. vojskovanje s da drzi nemška vojska najbogatejše pokrajine Sov- pomočjo laži. Česar ne premorejo z orožjem, hoje ske Unije v svojih rokah. Za vsak kvadratni čejo opraviti z lažmi. Toda laž ima kratke noge kilometer prostora mora Sovjetska Unija žrtvo- četudi jo razširjajo po etru. To je občutil že sam vati (takorekoč na lastnih, razbitih tleh) naravnost Winston Churchill, zlasti v zadnjih tednih ko je ogromni krvni davek. Boljševiki beležijo danes na marsikatera Nemčiji namenjena bunka priletela »zhodni fronti krvne izgube, ki jih pod vidikom še nazaj z nezmanjšano silo. Vojna z Angio- Amerikanci Izgube sovražnika v bojih na Si-cilaji - Težki udarci za sovražno letalstvo in dovozno plovbo Pretekli petek je izdalo nemško vrhovno poveljstvo zaključno poročilo o bojih, ki so se odigravali na Siciliji v času med 10. julijem in 17. avgustom. Nemški vojni odredi so po tem poročilu prizadejali sovražniku izredno velike izgube. Poleg velikega števila ujetnikov so izgubili Anglo-Ameri-kanci približno tretjino svojih vpostavljenih čet. Ta tretjina je deloma padla, deloma pa je bila ranjena. Uničenih ali zaplenjenih je bilo 383 tankov, 63 topov, 652 letal in 11 jadernic za tovore. Potopljenih je bilo 61 sovražnih transportnih ladij z moštvom ali materijalom, mimo tega pa še ena križarka, sedem rušilcev, troje korvet in večie število manjših vozil Nadaljnjih 59 ladij je bilo O r u r k und V « r ' * g ■ Marburger Verlags- und Druckerei-Ges. m. b. H. — Vsrlagsleitung: Egon Baumgartner; Haupt-ichnftleitet- Flledrlcn Golib, alle Ir MarbuTg/Drau. Badqasse 8 Zur Zeit für Anz-igen die Preisliste Nr. 3 vom 10. April 1943 gül-lg. Ausfall der Lieferung des Blattes bei häherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugsgeldes v istem času tako težko poškodovanih, da j« računati z njih izgubo. V prvih dveh tednih avgusta so prenesli Nemci iz Sicilije na celino 17.000 ton streliva, goriva itd., skoro 10.000 vozil ter vse nemške in italijanske čete z vsem orožjem. Prepeljali so nadalje 4000 ranjencev. Male edinice so pri tem zbile 48 sovražnih letal. Odred sovražnih nemških letal je bombardiral r noči na 19. avgust vodovje v Bizerti, kjer je bila zadeta neka vojna ladja. Bombe so zadele še 25 transportnih ladij s skupno 100.000 brt. V messinski cesti so zbili sedem sovražnih letal. 19. avgusta je prišlo pred nizozemsko obalo do praske med neko nemško spremljavo in angleškimi hitrimi čolni. Pri tem je bil potopljen nek angleški hitri čoln. Troje drugih čolnov je bilo zadetih. Nad Atlantikom so nemška letala z bombami zažgala neko sovražno 5000tonsko trgovsko ladjo. Pri tem so zbila štiri anglo-ameriška velika letala. V noči na 19. avgust so nemška bojna letala zadela z bombami v Bizerti 11 velikih sovražnih ladij. Osem transportnikov s 33.000 brt je bilo težko poškodovanih in neka 5000tonska ladja se je ta troj potopila. 18. avgusta so nemški lovci zbili nad Južno Italijo 28 anglo-ameriških letal, med njimi 14 štiri-motornih bombnikov. V času od 11. do 20. avgusta so nemške pomorske sile zbile 34 sovražnih letal. Pri Napulju so nemški lovci zbili 14 sovražnih letal. Nemški lovci so nad salernskim zalivom zbili 13 sovražnih letal 11 sovražnih letal je bilo zbitih nad zapadnim zasedenim ozemljem ter na posamičnem lovu nad Atlantikom Angleški bombniški odredi so napadli ▼ noči na 23^ avgust brez načrta zapadno-nemško ozemlje. V več mestih so bila zadeta večinoma javna poslopja, cerkve, bolnišnice, šole itd. Prebivalstvo je imelo malenkostne' izgube. Po dotedanjih vesteh so zbili pet napadalcev. Hitra nemška letala so v noči na 23. avgust napadla področje severno od Londona ter posamične cilje ob jugovzhodni obali Anglije. O priliki napada ameriških bombnikov na dve južnonemški mesti dne 17. avgusta je izgubil sovražnik po zaključnih poizvedovanjih 101 štiri-motornih bombnikov. V noči na 23. avgust je napadel močan odred nemških bojnih letal luko Palermo. Nemci so pri tem uničili dve vojni ladji ter dve tovorni ladji s skupno 9000 brt. Devet ladij s skupno 46.000 brt, med njimi neka križarka, je bilo težko poškodovanih. V pristanišču so razun tega nastali obsežni požari. Močni angleški bombniški odredi so T noči na 24. avgust napadli Berlin. Novo organizirana letalska obramba je onemogočila sklenjen napad ter je zbila 60 večmotornih bombnikov. Razdejanja so nastala v stanovanjskih delih mesta, na javnih poslopjih in na bolnišnicah. Prebivalstvo je imelo izgube. * Hitra nemška bojna letala so v noči na 24. avgust napadla vojaške cilje T jugovzhodni Angliji z bombami vseh kalibrov. Po poročilu z .dne 25. avgusta so hitra nemška letala zadela z bombami težkega kalibra neko transportno ladjo srednje velikosti. Nad zapadnim zasedenim ozemljem so nemški lovci 25. avgusta zbili dva težka ameriška bombnika. Nekaj lahkih sovražnih bombnikov je ▼ noči na 25. avgust vrglo nad severno Nemčijo par bomb, ki so povzročile malenkostno škodo na poslopjih. ff-PK-Kriegsberichter Adendorf (Seh) Bei Gegenstoß am Mius alte Grabenstellung erreicht «mÄI Ge^nangriff haben die ^-Panzer-Grenadiere die alten Grabenstellungen am Mius wieder erreicht Sofort richten sich die Grenadiere zur Verteidigung gegen die zu erwartenden Angriffe der Sowjets ein izdelani načrti za kratko in dolgotrajno vojskovanje z Japonsko. Velika Britanija in Zedinjene države po njegovi izjavi lahko uporabita vso svojo moč proti osi. Govoril je tudi Roosevelt, ki je dejal, da vojne sile same ne morejo izvojevati zmage. S tem je namignil na'živčno vojno, ki je bila glavni predmet razprav. Napoved trojne konference naj bi premostila zadrego, ki je nastala vsled odsotnosti zastopnika Sovjetije. DROBIŽ □ Angleške skomine po sicilijanskih umetnostnih zakladih. Kakor poroča list »Popolo di Roma«, je prispel na Sicilijo neki zastopnik velike angleške trgovine z zgodovinskimi umetninami Duveen. Možakar baje pripravlja sistematski nakup umetnin iz javnih in privatnih zbirk. Obiskal je ž« pinakoteko v Palermu in katedralo v Cataniji, kjer je sestavil sezname tamkaj se nahajajočih umetnin. V svoj katalog je sprejel tudi masivno zlato krono z dragulji Svete Agate t Cataniji. List pripominja, da bodo Angleži po vsej priliki izropali Sicilijo, ker Italija trenutno ne more preprečiti izvoza umetnin iz Sicilije. Kar se pa tiče privatnih oseb, bi jih sedanje finančne težave lahko prisilile do prodaje umetnin, ki bi na ta način za vedno romale v nenasitno Anglijo. Rimski list je nadalje Po Quebecu nove konference Kakor poročajo nemški listi preko Stockholma, sta Roosevelt in Churchill končala ▼ kanadskem mestu Quebec svoje razgovore. V torek so izdali tozadevni komunike, ki pravi, da se je v dosedanjih razgovorih sklenilo, sklicevati v ožjih presledkih nove konference. Končno pravi komunike, da so padle v Quebecu potrebne odločitve glede akcij brodovja, vojske in letalstva Anglije in Zedinjenih držav. Komunike povdarja tudi potrebo absolutnega edinstva v cilju in metodi vojskovanja. Uradno poročilo se bavi nato z vojno v Aziji in povdarja, da se je razgovorov udeležil tudi kitajski minister zunanjih zadev Sung. Kar se tiče napovedi novih konferenc, je to razumeti tako, da se bo bodočih razgovorov bržčas udeležila tudi Sovjetska Unija. Stalinu bodo baje poslali sklepe kve-beške konference, v kolikor se nanašajo na vojno z Nemčijo in Italijo. Churchill je izjavil zastopnikom tiska po pre-čitanju komunikeja, da je vojaški položaj zaveznikov danes boljši kot za časa razgovorov t Casa-blanci in v Washingtonu. Dejal je nadalje, da so mnenja, da bo angleška tvrdka Duveen v svrho plačila za umetnine ponudila' tiste zloglasne bankovce, ki so določeni za obtok v zasedenih pokrajinah in za katere so določile vojaške oblasti prisilni tečaj. □ Novi poslanik Hrvatske v Sofiji. Novi hrvatski poslanik pri bolgarski vladi dr. Stipo Petrič bo prevzel te dni svoje posle. Dr. Petrič je bil svojčas advokat T Dubrovniku. Po vojni v aprilu 1941 je postal prvi poslanik nove Hrvatske pri italijanski vladi r Rimu □ Svet starih japonskih državnikov. Skupina starih japonskih državnikov, med katerimi se nahajajo bivši ministrski predsedniki Hiranuma, Kono-je, Jonai Hirota ter predsednik Tajnega državnega sveta Vakacuki, je povabila za 30. avgust član« sedanje vlade k razgovoru, ki se bo nanašal na vprašanja notranje in zunanje politike. Vlada j« doslej, t j. po izbruhu vojne v Veliki Vzhodni Aziji, ž« osemkrat povabila stare državnike na razgovor. Tokrat pa so stari državniki povabili mlade ministre sedanje vlade. * Angleški bombniki so kršili švedsko nevtralnost. Kakor poročajo nemški listi, so angleški bombniki ponovno kršili švedsko nevtralnost. Švedska protiletalska artilerija jih je te dni obstreljevala. Dva angleška bombnika sta morala na Švedskem prisilno pristati Pri tem je eden izmed obeh bombnikov zgorel, dočim se je drugi potopil ▼ morju. * Sovjetska podmornica potopila bolgarski par-nik. Kakor poročajo iz Varne, je neka sovjetska podmornica torpedirala in potopila bolgarski par-nik »Varna«. 32 mož posadke s poveljnikom broda je pri tem utonilo. Rešilo se je samo pet oseb Uči se nemščine! Scherl-Bilderdienst-Autoflex (SA Wegener) Mit der Führung der Geschäfte des Stabschefs der SA betraut Der Führer beauftragte den SA-Obergruppenführer Wilhelm Schepmann, den bisherigen Führer der SA-Gruppe Sachsen, mit der Führung der Geschäfte des Stabschefs der SA * Spodnještajerci žrtvujejo svoja življenja zrn svoj narod in domovino. Iz Gairach-a nam poročajo, da je na vzhodnem bojišču padel v bojih ter našel junaško smrt Franz Polanz iz Kremen-a t občini Gairach pri Tiiffer-ju. Mlad junak je bil star komaj 19 let in je služil pri pionirjih. Doma zapušča starše, sestro in brate. — Na vzhodni fronti je dne 23. julija pri izvrševanju svojih vojaških dolžnosti, zvest zastavi in domovini, našel junaško smrt Valentin Topolowetz iz Gruschka-berg-a in der Kollos. Pokojni se je bojeval v vrstah grenadirjev ter je dosegel komaj 22. leto starosti Njegovo rano smrt obžalujeta roditelja, dva brata in tri sestre ter ostali sorodniki, — Dne 20. julija 1943 je padel za Fuhrer-ja, narod in domovino Jo-lenstein. — Južno od Orela je dne 23. julija našel sef Hraster, doma iz Drenskoreber-ja v občini Pei-junaško smrt za svojo domovino Ernst Mlaker, dijak tehniške visoke šole in Panzergrenadier. Pripravljen®^ pri leialsLih alsiamili Prva zapoved |e vestno izpolnjevanje vseh predpisov Na ialost se še vedno ugotavlja, da se ljudstvo kljub objasnil in opominov ne pripravlja na teror anglo-ameriških zračnih lopovov tako, kakor je potrebno, da bi se štedilo žrtve, premoženja in kri. Ko je alarm, skušajo nekateri popraviti, kar so poprej zamudili. Prva zapoved je in ostane vestna in popolna zatemnitev. Človek bi mislil, da po tolikih besedah o tem ni več treba razpravljati. Destva pa na ža- Najs^a-ašnejši vulkan na zemlji Te dni se spominjamo dveh svetovno največjih elementarnih katastrof: 601etnice izbruha vulkana Krakatav in 201etnice katastrofalnega potresa na Japonskem, ki je uničil glavno mesto Tokio in pristanišče Jokohama.Za danes si na kratko oglejmo največji »strah sveta«: Krakatav. Krakatav se imenuje otok v Holandski Indiji. Leži ob Sundskem prelivu med Javo in Sumatro, v deželi vulkanskih otokov, na preseki dveh zemeljskih razpok, ki tvorita most med Avstralijo in Azijo. Je neobljuden, toda bujno rodovit, leglo strupenih kač in-ponovno menja obseg svojega površja (v novejšem času 6 km dolg in 2 km širok). V pradavnini je bil na tem mestu velik vulkan, ki se je pogreznil v morje, a iz njega so se sčasoma dvignili trije manjši otoki: Terbu, Vatan, Danan in Rakatu; slednji je igral pri katastofi 1. 1883 glavno vlogo. Po 2001etnem odmoru se je Rakatu prebudil 1 1860 in na to zopet počival do 1. 1883. Tedaj se je predigra pričela že spomladi. Iz žrela Rakatua se je začel dvigati ognjeni jezik, ki je do dne, oziroma noči od 26. do 27. avgusta dosegel višino 11.000 metrov in je bil viden 75 km na daleč. To je bilo kakor znamenje za najstrašnejše elementarno divjanje, kar jih je dotlej doživel človeški rod. Silni potresi so zamajali okoliške otoke in morja, vrhovi vseh treh zgoraj omenjenih vulkanov so zagoreli v čudovitih barvah. Med strašnim bruhanjem glavnega vulkana (Rakatu) se je dve tretjini otoka pogreznilo v vrelo, razburkano morje, iz katerega sta se dvignila dva nova otoka, ki pa sta kmalu zopet izginila. Rakatu se je razklai in v njegovo odprto žrelo se je vlilo vrelo morje Ker se je pri tem žrelo zamašilo, je prišlo do strahovite potresne eksplozije, katere detonacije so bile slišne v obsegu površja cele Evrope. To je bil nov pogon za divjanje elementov. Med pogrezanjem otoka so potresne sile dvignile morje od dna navzgor s tako silovitostjo, da se je vrela voda dvignila 36 m visoko in zalila vso bližnjo otoško pokrajino, pri čemer je našlo grozoviti konec 40.000 ljudi. Pa posledice so se prenesle od kraja katastrofe tudi preko cele zemlje. Pritisk v ozračju je bil tako silen in je segal tako visoko, da je zračno valovje šestkrat obkrožilo celo zemljo, ki je obenem občutila tudi visokj vzpenjajočo se silo razburkanega morja. Kar morje ni moglo več požirati, se je razletelo visoko v ozračje. Več milj na daleč je vsled ogromnega dviganja pepela in peska sonce zatemnelo in nastala je tema kakor v najbolj temni noči Visoko v ozračju so divjali magnetični viharji, katerih vpliv se je raztegnil tudi na pošastne nevihte na zemlji. Torej začetek »sodnega dne«? Da, vse je tako Izgledalo, da je bil s tem storjen začetek za že pričakovani »sodni dan«. Na tisoče ljudi ie iz strahu zblaznelo. Morda k sreči za tedanjo človeško družbo, tedaj še ni bil na razpolago ne radij, ne kino in tudi časopisje še ni bilo tako razširjeno. A za to je bilo še tem več grozovi."- "esti in obupnih ugibanj. Vse ozračje (tudi v naših pokrajinah) je bilo nekam tajinstveno prenasičeno in vzdušljivo. Nastopilo pa je pomirjenje elementarnih sil in s tem v zvezi tudi iztreznenje prebujnih domišljij. Tudi Krakatav se je polagoma pomiril. Toda leta 1928 se je zopet prebudil. Poleg njega se je iz morja dvignil nov otok takozvani Amak Krakatav, ki pa se je zopet pogreznil in zopet dvignil. Toda vse to spada že v novejšo dobo in prihaja prilika za ožje seznanje novega Krakatava. Med tem naj to bežno sliko zaključuje nazoren nauk o življenju. Katastrofa iz leta 1883 je popolnoma uničila vse življenje na otoku. Vendar: čeprav ni nihče na novo sejal in sadil, se je že nekaj let povrnilo vse življenje v še bujnejši obliki. Življenje torej samo nasebi je bilo močnejše kot vsa uničevalna sila prirode. P- lost govorijo drugače. Ravno v tej točki obstoja še mnogo ljudi, ki s svojo lahkomišljenostjo ogrožajo skupnost. Vsako stanovanje mora biti tako zatemnjeno, da ne more iz nobenega okna prihajati niti najmanjša svetloba. To velja za vse prostore stanovanjal Ce bi se zatemnilo samo nekatere prostore, obstoja še vedno nevarnost, da nekdo v nezatemnjeni sobi iz pozablivosti prižge električno svetilko, kar bi izžarilo svetlo luč na cesto in na nasprotno stoječe hiše. In če se nekaj takega zgodi ponoči, po tulenju siren, si je prav težko predstaviti, kakšne posledice bi to imelo. Vsaka svetloba, ki prihaja od luči, je naibolj dobrodošel cilj za bombe. Posebno poglavje tvorijo šalozije (Rolljalou-sien). Mnogo jih je, ki tako dobro zapirajo, da nadomestijo vsako zatemnitev. Ampak, kakor rečeno, mnoge pa še dolgo ne vse! Je že tako, da šalozije v tekom let, ko postanejo stare, ne zapirajo več tako dobro ter posebno v gornjem delu med posameznimi palčicami nastajajo razpoke, skozi katere potem sili več ali manj svetlobe. Tukaj je dolžnost vseh in vsakena, da se take nedo-statke popravi. To velja tudi za vse druge primere, kier zatemnitev ni popolnoma izvedena. Prihodnja točka: Dovolj vode in peska v pri-pravlejnostil Posebno višje ležeča stanovanja morajo svoje kopalne kadi in vse razpoložljive Taborenge Vodja tiskovnega urada v osrednjem vodstvu organizacije Steirischer Heimatbund, Norbert Jeg-litsch, je obiskal taborišče fantov mladinske organizacije Deutsche Jugend v Pragerhof-u ter o svojih vtisih napisal sestavek, iz katerega posnemamo sledeče: »2e večkrat smo pisali o življenju in vrvenju v taboriščih mladinske organizacije Deutsche Jugend v Pragerhof-u. Kljub temu nas je vedno znova vabilo in mikala obiskati to »mesto« s svojimi belimi šotori. In imeli smo prav. Tam se ne vidi vedno eno in isto, temveč vedno nekaj novega. Enkrat so v taborišču starejši fantje, potem fantiči, potem zopet štajerski in spodnještajerski fantje skupaj in končno fantje iz Spodnje Štajerske, ki najdejo tukaj svojo vzorno tovarištvo. Zato smo se tudi tokrat veselo odzvali vabilu za obisk taborišča, v katerem so bili letos prvič zajeti fantje iz Štajerske in Spodnje Štajerske v štirih taboriščnih odsekih. Vodstvo taborišča ;e bilo po Gebietsfuhrer-ju Danzinger-ju poverjeno Bannfiih-rer-ju Schilcher-ju. 2e pri dohodu v Pra ferhof pozdravlja potnika ali obiskovalca tabla z napisom »DJ-Zeltlager Pra-gerhof«, ki je okrašena z znaki in zastavami mladine na kolodvoru ter pripoveduje, da je tukaj za nekaj tednov taoorenje zdravega in mladega narodiča. Pot od kolodvora do taborišča ni dolga. To pot pozna vsak otrok, ki z veseljem steone svojo rokco proti gorovju Bachern-a, kjer se vidi 160 belih šotorov, ki se v soncu svetijo kakor mladi piščanci. 2e od daleč je vidna zastava in stražni stolpi. 2e gredoč srečamo prve pimpfe ali fantiče, ki so ravno na tem. da z metlami, ki so jih sami izdelali, očistijo dovozno cesto. Na prvi pogled se vidi, da je tu red in disciplina. Pred vhodom v šotorsko mesto stojita dva Dimpfa, oborožena s sulicami, kot straža. Kakšen novinec bi si mislil, da lahko kar brez nadaljnjeoa vstopi v taborišče. Doživel bi nepričakovano razočaranje. Tak človek ne pozna pimpfov. Mi, ki smo v takih zadevah imeli že izkušnje, smo bili pripravljeni na strog s^reiem. Mi vemo, da civilna oseb* kar tako brez nadaljnjega ne more v mesto pimpfov. Komaj smo se straži približali na kakih 5 korakov, je ista že križala svoje sulice kakor na povelje, kar je značilo toliko kakor »Halt!« Mi smo nato morali iznesti naše želie in šele, ko je vodstvo taborišča poslalo dovoljenje, nas je straža pustila naprej. Kakor vidite, ni kar tako enostavno obiskati taborišče mladine. Kako strogi bodo ti stražniki šele teda» ko bodo pravi vojaki. Nadaljnja pot nas je vodila med čednimi šotori, posode napolniti z vodo, in sicer ne šele, kadar tulijo sirene, mnogo posod z vodo pa naj stoji pred in za stanovanjskimi vrati. To se naj ne zgodi v malih posodican, kakor se večkrat vidi, temveč v loncih najmanj srednje velikosti, v ka-dih, sodčkih, vedrih itd. Tudi v zakloniščih mora biti dovolj vode za namočenje rut in odej. Pri izbiri posode naj ne bo pomislekov, češ, da je dobra kad občutljiva in izpostavljena nevarnosti, da zarjavi. Res je, da obstoja nevarn rje, am^ak treba se je zamisliti v nevarnost, ki lahko nastane. Tudi priprava peska ima samo smisel, če je istega dovolj na razpolago. Skatlja od konzerve ne zadostuje. Ce se hoče gasiti požar, je treba dovolj peska, in sicer v vrečicah pred stanovanjskimi vrati ter v vseh ostalih prostorih. Pri vrečicah za pesek Je treba paziti, da so na suhem ker se drugače Tahko pripeti, da se nam v resnem slučaju, ko hočem cr dvigniti vrečico, papir raztrga in pesek ostane na tldh. Končno še a prtljagi za zaklonišče. Ista obsega vse, kar človek potrebuje za priprosto nadaljnjo življenje, nadalje papirje, hranilno knjižico, živilske nakaznice, pitno vodo in nekaj za med zobe ter ostale malenkosti kakor jedilni pribor, brivske potrebščine, zobne krtače, sveče in vžigalice. Ce človek vse ta spravi v kovčeg ali v primerno škatljo in pripravi, se mirno lahko vleže spat v zavesti, da je dolžnost opravljena. V takem primeru ne bo četudi zatulijo sirene, nobenega v:h-ranja in hitenja in se bo lažje in v redu lahko doseglo zaklonišča. ki so jih obdajali vrtci. Vse je postavljeno lepo v eni vrsti. Okrog 700 pimpfov iz vseh krajev Spodnje Štajerske in iz treh krajev Štajerske živi tu v vzornem tovarištvu, kjer se vedno uči in izpopolnjuje ^otom iger, športa itd. spoznavati veličino in lepoto skupnosti. Vedno in povsod uvi-devajo, kako mora biti eden za drugega in vsi za enega, če se pojavi potreba. V neštetih urah službe in prostega časa se utrjujejo zveze med tovariši Spodnje Štajerske in starega dela Štajerske, kar se bo nekoč imenitno obneslo. Ce pa kdo misli, da so ti šotori samo od zunaj tako lepi, se moti. Mimo se lahko odpre takozvana »vrata« in lahko se prepriča o vzornem redu, ki tam vlada. Čevlji, škomji, uniforme, nahrbtniki in vse, kar sliši v taborišče, je na svojem mestu in tudi postelj je po vseh pravilih »skrtačena«. Za vsikim šotorom vidimo stojala, na katerih se sušijo skledice za hrano. Pri našem ogledovanju smo obiskali tudi pisalno dvorano taborišča, našo konkurenco, šotor tiska, upravo in šotor za zdravniško ordinacijo, kjer smo našli gospoda doktorja, ki si je sončil svoj hrbet, medtem, ko je njegova druqa plat bila že dovolj porjavela. Nekaj končno mora delati med ordinacijo. Saj on ni kriv, če ne pride noben pacijent. Sonce in zrak sta pač njegova neizprosna konkurenta. Nato smo se podali na strelišče, kjer je ravno pokalo. Gre samo za zračne puške, ampak streli kljub temu sedijo. Z bledimi obrazi došli fantiči ležijo sedaj rjavi in ožgani na strelnih ležiščih ter izgledajo kakor pravi vojaki. Pri tem je Ober-kameradschaftsfuhrer z HJ-bluzo in znakom In-fanteriesturmabzeichen urejevalna in popravljalna roka ter svojim malim tovarišem dober učitelj, ki je že davno doživel svoj ognjeni krst in tej mladini lahko marsikaj pove iz svojega lastnega doživljaja. Tudi tukaj leži zraven Spodnještajerca tovariš iz ostalega dela Štajerske. Ogledali smo si tudi napravo za kopanje, ki so jo fantje sami kopali in izgradili. Tu se je šele pokazalo, kaj vse- zmore fantazija. V hladnem potoku imajo plavalni bazen, temu priključena naprava za umivanje in prha sta pa znamenitosti za se. Z maloštevilnimi lesenimi cevmi z malimi luknjicami so. si fantiči tukaj postavili prosto zračno kopelj, kjer se lahko regulira tok vode, ki teče po rjavih hrbtih naših mladih junakov Tudi športno udejstvovanje in kuhinjska služba sta osvežujoča opravila. Na progi z zaprekami je vedno nekaj fantov: Tukaj se vadijo in tekmujejo, pri čemur je skupno delovanje merodajno. Eden pomaga drugemu, drugače ostane kdo vzadaj in je potem ta zadnji. Ce si tudi eden ali drugi pri spodiiieš^ajersliili pinipfoY v taborišču y Pra<|erliolu Prvo skupno (aborenje spodnješiaferske in štajerske mladine Sovje^slia gladovna ©feiszlva se je šzfaleviSa fr\ "i1"*' prodrti ,ron svoji uvidevnosti, kakor bo pač treba O Švedska hoče ostati popolnoma nevtralna. Švedski zunanji minister Günther je imel v mestu Karlskrona govor, ki ga je smatrati kot novo uradno manifestacijo Švedske v pravcu vzdrževanja striktne nevtralnosti in miru. Günther se je v svojem govoru zavzel za pravičen, za dolgo dobo let zavarovan mir Po tej vojni bo morala Švedska vzpostaviti zopet kontakt s svetom ter se bo na podlagi politike spravnega stališča napram vsem državam udeleževala dela obnove. □ Kitajska potrebuje japonsko pomoč. Kakor piše kitajski list »Chung Pao«, je naraščanje cen živežu in dnevnim potrebščinam največja skrb kitajskega naroda. K temu stanju prispevajo nezadostna produkcija, transportne težkoče, oderuštvo in špekulacija Kitajski narod upa, da mu bo Japonec pomagal premostiti te težave, da bi tako ohranil svoj obstoj □ Litvinov-Finkelstein odpoklican. Predsedstvo Vrhovnega sveta Sovjetske Unije je, kakor medtem že znano, nedavno odpoklicalo londonskega veleposlanika Majskega Sedaj je bil odpoklican tudi Žid Litvinov-Finkelstein, ki je bil doslej veleposlanik Sovjetske Unije v Washingtonu Njegovim naslednikom je bil imenovan neki Gromski □ V T urinu so bombardirali 55 cerkva Pri zadnjem letalskemu napadu na Turin so anglo-ameriški gangsterji zmetali svoje bombe na 40 župnijskih cerkva in 15 podružnic Poleg tega so zadeli z bombami še kakih 30 verskih zavodov To so bili tisti »vojaški« cilji, ki so jih s tako vnemo napadali Rooseveltovi in Churchillovi »krščanski vo-faki«. GOSPODARSTVO lemška industrija šola in vežha teoretično in praktično milijone evropskih delovnih rok Znano je, da so sinovi rokodelskih in industrijskih delavcev že po podedovani prirodi nagnjeni k sposobnosti za poklice, katerim so pripadali njihovi očetje. Zgodovina rudarstva nam je v to dokaz, ker uči, da nastajajo najboljši rudarji iz sinov rudarjev in sicer šele y drugi in tretji generaciji. Sin ključavničarja ali strojnika, katerega stari oče je tudi pripadal istemu ali sorodnemu poklicu, je skoraj v vseh slučajih postal tudi dober strojnik ali tehnik, ker je neovrgljivo dokazano, da prevzamejo potomci gotove značajne poteze od svojih roditeljev. S tem seveda ni rečeno, da sin kmetovalca ne bi mogel postati dober tehnik. Povsod so izjeme. V splošnem pa drži, da se ljudje industrijsko razvitih držav veliko preje in boljše izvežbajo za dela v industriji z modernimi aparati in stroji, kakor ljudje iz pretežno agrarnih dežel, kjer niso imeli in nimajo omena vredne industrije ter radi tega nikakršne industrijsko delavske tradicije. Sin kmetovalca, čegar predniki so bili kmetje s pri-prostim ročnim obdelovanjem zemlje, je pri šolanju, vežbanju in delu v sodobnih mehaniziranih industrijskih delavnicah veliko bolj okoren, nespreten in počasen, kakor njegov delovni tovariš, ki je izšel iz prednikov kvalificiranih industrijskih delavcev. To lahko potrdi nemška industrija, ki trenutno zaposluje okrog 12 milijonov inozemskih delovnih sil večinoma iz industrijsko slabo razvitih dežel. , ^ Ker zavzema Nemčija kot industrijska dežela ze od nekdaj vodilno mesto na svetu, je jasno, da je tudi nemško industrijsko delavstvo s svojo veliko tradicijo po svojih sposobnostih in storitvah na prvem mestu. Evropski delavci, ki so sedaj radi dviga produkcije za vojne svrhe koristni Nemčiji in z njo povezani Evropi, si z delom, za katerega so razmeroma dobro nagrajeni, pridobivajo od nemških voditeljev dela in delavcev ter od delovnih metod samih, delavsko znanje, ki je nepoplačljivo. Ko bo danes ali jutri zopet mir, bodo milijoni^ in milijoni parov delovnih rok, ki so pred vojno poznali samo motiko, sekiro, kramp in lopato ter konservativno kmečko volovsko ali konjsko vprego, sposobni za zaposlitev v modernih industrijah, pa naj si bo v Nemčiji ali v ostalem dolu Evrope, ki bo začela s polno paro producirati za civilne potrebe. To ne bo koristilo samo delavcem, ki se sedaj v Nemčiji šolajo in vežbajo ter še lepo zaslužijo zraven, temveč koristilo bo tudi deželam, v katerih so ti ljudje doma. Mi vemo, da imajo agrarne dežele tudi nekaj obrtnih strokovnih šol in podobnih učilnic v svrho šolanja kvalificiranih delavcev. Šole so vedno nekaj dobrega, ne morejo pa izpolniti svojih nalog tam, kjer nimajo hkrati potrebnih tovarn z modernimi industrijskimi napravami na razpolago, da bi se učenci tudi praktično vežbali in izpopolnjevali v teoretičnem znanju, ki jim ga nudi pouk v razredih. Zato ni čuda, da so vse evropske industrijsko manj razvite dežele do izbruha vojne morale po svojih tovarnah zaposlevati nemške strokovne delavce, tehnike, mojstre, kemike in poslovodje, če so hotele, da jim je uspevalo izdelovanje. Z doma šolanimi silami to ni bilo mogoče. V dokaz nam lahko služi tekstilna industrija na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. Iz povedanega sledi, da je nemška industrija, ki so ji radi vojne inozemske delovne sile potrebne, pri vsem tem hkrati veliki dobrotnik, ker brezplačno šola in vežba 12 milijonov ljudi, ki bodo v najboljši šoli dela iz kmečkih ljudi postali dobri industrijski delavci pri strojih, ki so po konstrukciji na višku. To je za bodočo Evropo gospodarska pridobitev, ki jo cenijo in razumejo v prvi vrsti delavci sami, ki so veseli, da se nekaj naučijo, v drugi vrsti pa gospodarstveniki industrijskih panog, ki imajo izkušnje in opravke z delavstvom in se zavedajo, kaj pomeni brezplačno iz-šolanje milijonov ljudi. Srečno naključje omogoča agrarnim evropskim državam brez vseh stroškov šolanje delovnih sil, kar bi se v mirnem času v takem obsegu in brez denarnih sredstev nikdar ne moglo izvesti. X Romunija bo povečala svojo rečno plovbo. Javna uprava romunske rečne plovbe je pooblaščena najeti pri poštni hranilnici 1,750.000 lejev za dobo treh let. Denar bo uporabila za gradnjo vlačilcev in ladij. X Postavitev izrednega pooblaščenca za nemško stavbeno gospodarstvo. Reichsminister Speer j« imenoval obratovodjo Stobbe-Dethleffsen-a izrednim pooblaščencem za nemško stavbeno gospodarstvo.' Njegova naloga je, da skupno z ravnokar postavljenim glavnim odborom za stavbe preskrbi mate-rijalna in osebna sredstva za stavbeno gospodarstvo za najnujnejša vojna dela in da na ta način dvigne storitve stavbenega gospodarstva v splošnem. Imenovanje Stobbe-Dethleffsen-a, obrato-vodje iz neke stavbene tvrdke, ter tvoritev glavnega odbora za stavbe, pomeni prenos oblik dosedanjih industrijskih samouprav, ki so se uveljavile že v oboroževalni industriji, v področje nemškega stavbenega gospodarstva. X Turčija pričakuje dober pridelek lešnikov. Računajo, da bo količina in kakovost ista kakor lani, ko se je mnogo izvozilo. X Hrvatska za pospeševanje ribištva. Hrvatski gospodarski minister je dovolil za dvig ribištva 14 milijonov kun kredita, ki se uporabi za ureditev novih ribnikov, ribiških postaj ter strokovno izvežbanje ribičev. Na Jadranskem morju, in sicer v Kraljeviči in v Dubrovniku, bodo uredili poskusne zavode za morsko ribištvo. X Bolgarija bo elektrificirala državno železnico* Glavna direkcija bolgarskih državnih železnic namerava elektrificirati svoje glavne prehodne železniške proge, ki vzdržujejo promet med Nemčijo in Turčijo. Pozneje bi sledila tudi elektrifikacija ostalih prog. Energijo bodo črpali iz vodnih in kaloričnih central. GOSPODARSKE VESTI X Pridobivanje vitamina C. Po poročilih bolgarskih listov bodo letos t Bolgariji nabrali 500.000 kg trdnjevih jajlod, iz katerih se pridobiva vitamin C, ki je v zdravilne svrhe zelo iskan in cenjen. X Olje iz grozdnih pešk. Po vzgledu Bolgarije bodo letos tudi ▼ Srbiji iz grozdnih pešk izdelovali olje, ki ga bodo uporabili za predelavo v olje za tehniške svrhe. X Ameriki primanjkujt svinca. Preko Španije poročajo, da so v Zedinjenih državah Severne Amerike za mesec avgust spravili skupaj komaj 70°/« potrebnega svinca ter je industrija v skrbeh, kako bi se dalo priti do večjih količin. X Čile za svojo kmetijstvo. Republika Cile je leta 1942 določila 39 milijonov pezosov za dvig kmetijske produkcije. Po poročilih, ki prihajajo iz mesta Santiago de Chile, bo ta vsota letos zvišana na 80 milijonov pezosov. X Finska goji tobak. Na Finskem se zanimanje za gojitev tobaka stalno dviga. Doslej doseženi uspehi niso zadovoljivi, ker manjka finskim pridelovalcem predvsem znanja o postopanju s tobačno rastlino. V tem pogledu hoče država napraviti velik korak naprej in je prišlo nedavno do ustanovitve domače tobačne delniške družbe, ki bo imela tovarno za predelavo v Hyvinkaa-ju in bo predelala letno po 1 milijon kg surovega tobaka. Podjetje poseduje lastne tobačne nasade in bo baje že letos v jeseni prineslo svoje prve izdelke tobaka za pipo na tržišče. Pomladi mislijo uvesti še izdelovanje cigaret Pri spravljanju tobaka se bodo posluževali neke nove vrste načina sušenja. Ko bo tobak dozorel, ga bodo brizgali z neko kemično raztopino, ki neposredno uniči klorofil listja, nakar se isto posuši, ne da bi se vsebina nikotina znižala ali pa da bi tobak dobil kakšen drugi okus. Hrvatska je podrzavila gozdove bivše agrarne reforme. Hrvatska zbornica za gozdarstvo je dobila ■pooblastilo, da podržavi vse gozdove, ki jih je razdelila svoječasno jugoslovanska agrarna reforma. Privatnim osebam se bo za te gozdove izplačalo odškodnino v višini, kakor so jo pri dodelitvi gozdov za izvedbo agrarne reforme plačali Jugoslaviji. X Japonci nameravajo graditi avtomobilsko ct-sto. V svrho vzpostave prometnih zvez med Japonsko in novozavojevanimi južnimi pokrajinami nameravajo graditi avtomobilsko cesto od Tokija do Šonana. Dolžina te ceste bi merila 11.600 km. Švedska bo zvišala stanje svinj. Na Švedskem je delno štetje svinj ugotovilo, aa se je številčno stanje dvignilo za 17%. Kmetijstvo hoče to stanje še izboljšati. X Preuredite v gospodarstva v velikoazijskem prostora. Ukrepi za obnovitev gospodarstva v velikoazijskem prostoru so po mnenju strokovnjakov že v takem štadiju, da lahko začnejo s preureje-vanjem vsega veleprostora. Tudi v tem pogledu je del nalog že izvršen, pomisliti je pa treba, da se za opustitev gotovih kultur sladkorne pese na Filipinih, ali kavčuka na Malajih potrebuje dalje časa kakor so ga Japonci doslej imeli na razpolago. Isto velja za preložitev produkcijskih prebitkov. Vse tozadevne zamisli in načrte se bo sčasoma izvedlo, ne da bi se pri tem pozabilo oboroževalnih potreb. To velja posebno za ukrepe, ki se tičejo produkcije olja in rudnin. X Novi italijanski bankovci. Za bankovce italijanske narodne banke so uvedli nove simbole. Odslej tiskani bankovci po 50, 100, 500 in 1000 lir bodo na drugi strani na mesto dosedanjega fašističnega žiga nosili glavo Italije. Spredaj bo pa pečat Narodne banke, obdan z lavorjevim vencem. V ostalem ostane značilnost italijanskih bankovcev nespremenjena. Bankovci, ki nosijo znak fašizma, ostanejo tudi odslej v prometu in bodo imeli isti tečaj kakor ostali. X Ležarina za poštne pakete. Za poštne pošiljke, ki jih sprejmejo pošte po 1. septembru 1943, se za časa trajanja vojne ne bo več pobiralo pristojbine za ležarino. X Pogozdovanj* v Romuniji. Romunija je nedavno izdala zakon, ki tvori podlago za pogozdovanje pustinjskih področij, močvirnatega ozemlja ter področja, ki ga hoče imeti radi strategičnih razlogov raje v obliki gozdov. Zakon predvideva, da mora vsaka občina ▼ bodoče posedovati najmanj 30 ha gozda. Kmetijska delavka v pridelovalni bitki Ako govorimo o podeželski ženi, mislimo v prvi vrsti na kmetico, ki nam je s svojimi mnogoštevilnimi dolžnostmi in bremeni, posebno T vojnem času, postala pojm. Le malo jih j« med nami, ki bi mislili tudi na kmetijsko delavko, akoravno zajema pojm »podeželska žena« vse, kmetice, ravne tako, kakor kmetijsko delavko in kmetijsko delavsko ženo. Na področju Nemčija imamo 600.000 kmetijsko- delavskih družin, to je skoraj četrtina vseh kmetijskih družin. K temu ie pride dejstva, da imajo družine kmetijskih delavcev največje število otrok. Kmetijska delavka pride navadno š« čisto mlada na kmetijo, komaj je zapustila šolo, že začne s praktičnim delom. Ko se poroči, pride k temu delu še skrb kot gospodinja in mati. Kmetijske delavke bi se lahko imenovalo »male kmetice«. Razen kmetijskega dela, ki ga opravlja pri kmetu ali na posestvih, sedaj še za moža, ki je pri vojakih, mora obdelati še svoj lasten komadii zemlje, ki mora biti v redu. Skrbeti mora za perutnino, živino itd. Razen tega se kopičijo opravila v domačinstvu, za otroke itd. Dela, ki jih take žene opravljajo, so ogromna in ravno mestna žena mora ceniti, kaj se pravi zmagovati toliko dela. Žena kmetijskega delavca ne dela samo za prehrane lastne družine, ona dela tudi, v kolikor je preskrbela za lastno prehrano, za oddajo r svrho prehrane ljudske skupnosti. Količine, ki jih prehranjevalno gospodarstvo sprejema iz kmetijsko delavskih družin, niso tako brezpomembne kakor M mogoče kdo mislil. Če se bo po vojni uresničile velike načrte naseljevanja na vzhodu, potrebujemo veliko število kmetijsko delavskih družin. Nove vasi nemškega vzhoda naj postanejo kmečke-podeželsko-delavske vasi, v katerih bo živelo ravno toliko kmetijsko delavskih, kakor kmečkih družin. Za to pot na vzhod je v prvem redu poklican» mladina. S šolanjem in učnimi tečaji bodo ženo kmetijskih delavcev in njihove hčerke, ki že delajo na kmetijah, dobile potrebno podlago za te velike odgovornosti polne naloge. Šolanje, predavanje in uk o klanju, čuvanju zalog, stanovanjskih ureditvah itd. jih bo podkoval v vsem, kar jim bo v novem delokrogu potrebno in koristno. Kakor je važna kmetica, ravno tako je važna tudi kmetijska delavka. Ravno sedanja vojna je pokazala, da M marsikatera kmetija pri zaposlitvi inozemskih delavcev bila izpostavljena nevarnosti, če bi ne bilo nemških kmetijskih delavk. Kmetijska delavka sama je lahko ponosna, da ima velik delež na uspehih, ki jih beleži pridelovalna bitka. Zatemnitev od 22. do 4. ure PK-Kriegsberichter Jäger (Sehl Generaloberst Model auf dem Kampffeld der großen Panzerschlacht In einer Kampfpause besuchte der Oberbefehlshaber Generaloberst Model, Träger des Eichenlaubs mit Schwertern, die Besatzung eines »Tigers« und ließ sich von ihr über die soeben bestandenen schweren Kämpfe berichte'- Spravljanje kmeiišskili prideikov jje naloga ljudske skupnosti Spravljanje kmetijskih pridelkov je na višini. Že v normalnih časih, ko je dovolj delovnih sil t? razpolago, zahteva žetev veliko dela. Kmalu po košnji trave se začne spravljanje in žetev pridelka za pridelkom, kar traja v pozno jesen. Meseci žetvt in spravljanja pridelkov predstavljajo nekakšno dobo največjih delovnih storitev v vremensko ugodnih dneh, da pridejo produkti pod streho. Vsak zastoj lahko povzroči nevarnost, da se bodo pridelki pokvarili ali pa na kakšen način trpeli škodo. To je tudi največja skrb podeželskega prebivalstva v času žetve. To je popolnoma naravno. Na lastno grudo navezano ljudstvo iz srca rado rpostavi vse svoje sile, da spravi svojo letino na varno, razen tega se zaveda dolžnosti, da je obrežno tudi prispevati za prehrano narodne skupnosti. Danes se zaveda vsak, da je osiguranje žetve naloga vseh, torej vsega nemškega ljudstva Ko je Feichsmarschall marca lanskega leta izdal potrebne ukrepe za osiguranje delovnih sil za kmetijska dela, ki so še letos v veljavi, je uvidel tudi po-llednji človek, da gre pri kmetijskih delih za vzdr-fevanje in ohranitev storitvenih sil fronte in domovine, ki so odločilnega pomena. K letošnjemu ipravljanju kmetijskih produktov so pozvani vsi. Volja za sodelovanje na ustvarjanju odločilnih predpogojev za dosego zmage mora zvabiti vsakega, da pride ravno tu usodna povezanost narodne skupnosti vidno do izraza. Medtem se je povsod že začelo spravljati letino. Razen žen in mož, je posebno mladina, ki se navdušeno stavlja na razpolago Hitro spravljanje pridelkov zahteva pridne roke. Pri tem lahko mladina, ako pravilno in smiselno dela, v veliki meri razbremeni kmetijsko prebivalstvo. Uporaba pomožnih delovnih sil za spravljanje kmetijskih pridelkov je v prvi vrsti problem organizacijskega dela. To je za funkcijonarje stranke in Ortsbauernfiihrer-je važna naloga. Povsod morajo poseči, kjer se pokaže potreba. Kdor v teh časih, ko je največ dela, stavi svoje sile na razpolago, se mora zavedati, da se je treba dela pošteno poprijeti. Drugače izgubi vsa pomoč svojo pravo vrednost. Podeželsko ljudstvo se v času spravljanja letine samo podvrže najtežji preizkušnji. Zato se morajo pri tem tudi osebne želje kmetijskemu poklicu tujih pomočnikov podvreči. Če se tisti mnogi stotisoči, ki so v zadnjih tednih pohiteli na kmetije, da bi pomagali spravljati pridelke, prežeti z isto mislijo, potem bo njihovo delo imelo popoln uspeh, letina 1943 bo spravljena, prehranjevalna podlaga nemškega naroda pa osigurana. HNI KMETOVALEC Kam in kako bomo shranili kmetijske stroje in orodje? Ne da se tajiti, da je v teku zadnjih dveh let prišlo na Spodnještajersko sorazmerno ogromno kmetijskih strojev in modernega kmetijskega ciodja, kot nekak protiutež za delovne moči, katerih število je v istem razdobju enako občutno padlo v naših krajih. Koderkoli gremo po deželi, vidimo izza sked-ijev, podov in kolarnic prislonjene nove kmetijske stroje, ki nas bodejo s svojimi živimi in kričečimi barvami — največkrat rdeče ali z zeleno barvo prebarvani — v oči. Dragi kmetovalec! Ali si si že kdaj zastavil »prašanje, zakaj pravzaprav so kmetijski stroji ikoraj vedno tako živo-bujno pobarvani?! Če si tega vprašanja nisi nikoli stavil, ali če lem nisi našel nanj pravega odgovora, povemo ti {a mi: Kmetijski stroji in orodje so kričeče barvani «ato, da bi te žive barve ob vsaki priliki zbodle (ospodarja v oči in ga spominjale, naj vendar že ihrani svoje kmetijske stroje in orodje v primerno shrambo. Za primer pa, da kmečki gospodar teh kričeče barve strojev glasen in očiten tožnik, ki opominov ne razume ali jih noče upoštevati, so vsem mimoidočim oznanja, da dotični kmetovalec vrednosti svojih kmetijskih strojev ne zna ceniti, in da o pravilnem shranjevanju in oskrbovanju kmetijskih strojev nima nobenega pojma, ali vsaj, da je skrajno zanikern gospodar. Eno olajševalno okolnost moramo sicer navesti v zagovor naših spodnještajerskih kmetovalcev; namreč: Le malokateri spodnještajerski kmet premore »shrambo za kmetijske stroje« (Landmaschi-nenschuppen) iz enostavnega razloga, ker je ni potreboval, dokler kmetijskih strojev ni imel V največ primerih bo torej potrebno, da si kmečki gospodar najprej za shrambo kmetijskih strojev potrebno lopo »postavi«. Dali smo besedo »postavi« v ušesca, — ker smo mnenja, da v devet-indevetdesetih izmed sto primerov kmečkemu gospodarju ni potrebno misliti na novo zgradbo, marveč je mogoče, z malim trudom in s še manjšo porabo gradiva preurediti dozdaj nesmotrno, ali nedovoljno izrabljene prostore za shrambe kmetijskih strojev. V naslednjih vrsticah bomo našteli nekoliko pogojev, katerim mora shramba kmetijskih strojev ustrezati in dali nekoliko nasvetov, kako si tako shrambo najlažje priredimo ali preuredimo. 1. Kakšnim pogojem mora ustrezati shramba za kmetijske stroje? 1. Predvsem morajo biti kmetijski stroji v shrambi zavarovani pred vsemi za stroje škodljivimi vremenskimi vplivi. To se pravi, da mora imeti shramba za stroje predvsem trdno, nepropustno streho. Marsikdo bo rekel, ces, saj to se samoposebi razume! Pa vendar moramo to posebej poudariti, ker vemo iz izkušnje, da strehe na kmečkih poslopjih navadno "ePr°Pusfne- Kar pojdite ob hudem deževju knl-^ v Sk,edeni' Pa boste videIi- da na vseh " ^oz, streho ker je opeka oskrbljena, ah preredko poknta, ali ker je nagib strehe pre^-majhen, al, pa ker ,e slamnata streha razjedena kirft l P°zimh Tri krtine streh na kmečkih poslopjih prepuščajo ob snežnih burjah četo'ped na6 d^bdci ^ ^ - Vse take strehe niso prikladne kot »strehe« niti za na hlev, nit, za na senik, niti za nikamor. Še najmanj dopustne pa so take propuščajoče strehe za na shrambo za kmetijske stroje! Stroji so nam- ftT £ar -T Vem°' Povsem iz železa, pločevine itd Ce železo n, dovolj zavarovano pred vlago začne hitro rjaveti in stroja je konec. V tudi,g v kolikor so stroji leseni, je škoda veliko večja če segnije n. pr. sestavni del take mlatilnice, ker je zimo za zimo curljal dež skozi streho na dotično prekriti ^ ' ČE bi d3li VS° streho na novo Zato „am dovolite, ljubi čitatelji, vmes tole prošnjo: Imejte strehe na vseh svojih gospodarskih Zh?'!? Ued"° V re4u! Zavedajte se. da vprav strehe dobrega gospodarja očitno hvalijo ali pa - slabega očitno tožijo! Vemo, da se ih bo na tole oglasilo sto in sto, ki bodo rekli- rad nr F? bOSte PfidiŽ°vali! Saj bi že zdavnaj rad Prekril, pa ne dobim opeke! Lani že sem jo ^V,V* ,°d n'koder!« Res je tako, dragi ge l Z.a ,0PLeko ie težko. Mi pa vendarle mi-slimo da si skrben gospodar kljub temu lahko ko-likortohko pomaga in strehe »krpa«, ako ne more naprav,ti novih - prav tako, kot mora krpati reven človek svojo obleko, če si ne more nabaviti nove, a ga ,e raztrgan hoditi - sram .Ji „še tako luknjasta slamnata streha se da Ta i Ji* 10 lukn)'e v opečnati strehi se dajo zadelat, v s,l, s strešno lepenko, s smrekovim lub-em z deskam,, ali kar je pač na razpolago. Vse je boljše kot pa pustiti streho, in vse kar je pod opeki —mar tBr Čakati' kd&i pride naročena nova Pravzaprav smo od našega razgovora zašli nekoliko v stran kar pa ne škodi - narobe: menimo, da s, bo vsa, del onih, ki se jih tiče, vzel naš opomin k srcu ,n da bodo vsi, ki tole berejo, začeli strehe na svoj,h gospodarskih poslopjih popravljati zdajle polet,, ne pa pozimi, ko je tako delo veliko težje. Ponovimo še enkrat: Shramba za kmetijske stroje mora imeti predvsem trdno, nepropustno streho. Najboljša b, bila slamnata, če ne bi bila nevarna zaradi ognja Če je streha opečnata, naj ! bll P° možnosti iz dvojnozarezane opeke (Falz-ziegel j Streha iz enojnozarezane opeke (Stranrf-falzziegel) na, bi bila podložena s strešno lepenko al, pa spodaj obita z deskami, da pozimi ne pro-pusca snega. Tudi streha iz strešne lepenke je za shrambo kmetijskih strojev prav dobra, če je skrbno vzdrževana. Vendar samo dobra streha še zdaleč ni dovolj kot varstvo strojev pred vremenskimi vplivi! Saj vlaga ne prihaja samo v obliki padavin, marveč tud, v obliki megle, talne vode itd. Zato mora imet, shramba za kmetijske stroje tudi nepropustne stene, a. istotako se morajo dati i 0kna., 1 'v.rata ' v" dr"Se odprtine zrakotesno zapreti! Edino v taki shrambi so stroji zares zava-rovani pred škodljivimi vplivi vremena, Samoposebi umevno je tudi, da mora biti shramba kmetijskih strojev zavarovana tudi pred vodo, ki teče po tleh ob nalivih, kakor tudi pred poplavami. Zaraditega delj mora stati shramba na dovolj dvignjenem mestu, vsekakor nekaj višje, kot so okoliška tla. 2. Kmetijski stroji v shrambi morajo biti varni tudi pred drugimi škodljivimi vplivi, predvsem pred prahom itd. Posebno veliko bi se dalo v tej zvezi govoriti o shranjevanju mlatilnic, ki jih pustijo navadno preko celega leta na podu, kjer napravljajo rezanico. Pri tem nastajajoč prah se vlega na mlatilnico in se zaje v vse ležaje ter se spoji z oljem, mastjo in drugimi mazili v trdno snov, ki prav zagotovo povzroči vnetje ležajev pri naslednji mlačvi, če ne damo vseh ležajev predhodno temeljito očistiti. Pod za i*ezanico torej ni primerna shramba za druge stroje. Enako vidimo vsepovsod, da puščajo mline za sadje preko celega leta v kleti, kjer so mleli sadje v jeseni. Posledica je, da je v par letih vse, kar je na stroju lesenega, trhlo, a kar je železnega, snedeno od rje. Takih primerov bi lahko našteli celo vrsto. 3. Shramba za kmetijske stroje mora biti na prikladnem, lahko dostopnem mestu. To menda vsak razume. Vsekakor ni primerno, ako moramo n. pr. pluge ali pa brane vlačiti čez zimo na podstrešje v shrambo, ali sploh nositi stroje po stopnicah navzgor ali navzdol. Marveč shramba za kmetijske stroje mora biti na takem mestu, da je mogoče one stroje, ki so na kolesih, enostavno zapeljati vanjo, a druge pripeljati vanjo na vozu. In to ob vsakem vremenu! Zato je najbolje, če je vhod v shrambo naravnost iz trdnega, tlakovanega dvorišča ali vozne poti, a če je shramba odmaknjena, moramo dohod vanjo tlakovati oziroma utrditi. 4. Shramba za kmetijske stroje mora imeti dovolj široka in dovolj visoka vrata. Kdor tega ne upošteva, ima prav gotovo prej ali slej škodo. Bodisi, ker pokvari en ali drug stroj, ko ga vlači skozi preozka vrata, ali pa, da se pripeti nesreča človeku, ki n. pr. s konji pripelje stroj v shrambo. Kot pravilo velja, da mora biti vhod v shrambo vsaj pol metra širji, kot znaša največja širina najširšega stroja v shrambi (n. pr. širina trosilca umetnih gnojil — Diingerstreier). Prav tako moramo pri določanju višine vrat upoštevati tudi višino na stroju sedečega človeka, ne pa samo višino stroja, in odmeriti vrata vsaj pol metra višje, kot sega z glavo človek, ako sedi na najvišjem stroju (n. pr. na traktorju, ali na žetvenem stroju). 5. Shramba za kmetijske stroje mora biti dovolj prostorna. Le redko se bo dogodilo, da bi si kdo priredil preveliko shrambo za kmetijske stroje. Upoštevati moramo namreč, da je treba priračunati k prostoru, ki ga potrebuje vsak posamezni shranjen stroj, tudi še nekaj prostora za premikanje ostalih strojev, ako hočemo dobiti določen stroj iz shrambe. Če je shramba premajhna, moramo stroje vanjo natrpati; in drugič, kadar rabimo en ali drugi stroj, je ta morda zadelan z drugimi, tako, da moramo vse izpeljati ven, preden pridemo do njega. Istotako moramo pri določanju velikosti shram- Dr. F. J. Lukas: Lösung der Aufgabe; I. 1. Wir sind Arbeiter. 2. In diesen Schachteln sind Füllfedern. 3. Wir haben unsere Fleischkarten vergessen. 4. Habt Ihr euere Bezugscheine schon geholt? 5. Das sind Briefumschläge 6. Was wollt Ihr mit diesen Schachteln? 7. Verkaufen Sie Ihre Schreibmaschinen? 8. Wir müssen auf diese Umschläge die Adressen schreiben. 9. Ihr wollt nicht zu uns kommen. 10. Wir müssen zu euch gehen. II. 1. Dieser alte Herr. 2. Diese alte Dame. 3. Dieses schöne Buch. 4. Diese gute Freundin. 5. Diese zarte Hand. 6. Dieses kleine Haus. 7. Dieser starke Mann. 8. Dieses schöne Tal III. 1. dieses, 2. diese, 3. diese, 4. diesem, 5. diesen, 6 diesen, 7V dieses, 8. dieser, 9. dieser, 10. dieser, 11. diese, 12 diesen. IV. 1. Postrešček nese zavoje na pošto. Kam nese postrešček zavoje? 2 Vržem pisma in razglednice v poštni nabiralnik na oglu. 3. Poznate li natančnejši naslov gospoda Hol-zerja? - 5 Če greste v mesto, prosim, kupite dvoje ravnil, tri radirke, rdeč strojepisni trak, pisalni stroj-in tucat risalnikov Wie melde ich einen alpinen Unfall? Wichtige Verhaltungsmaßregeln für den Ernstfall. Erfährt jemand von einem alpinen Unfall, so sind folgende Richtlinien einzuhalteh, damit dem be upoštevati, da je treba stroje t shrambi razstavljati in sestavljati, mazati in popravljati, za kar vse je potreben prostor. In končno — če smo v teku dveh let nabavili po več kmetijskih strojev, bomo najbrž v teku prihodnjih desetletij kupili še kakšnega zraven, kajne?! Pripravimo že zdaj prostor tudi zanj! Da torej izvemo, kolikšno shrambo za kmetijske stroje potrebujemo, ugotovimo najprej, katere kmetijske stroje in orodje že posedujemo, in kakšne želimo še nabaviti. Nato izmerimo, koliko prostora potrebuje posamezni teh strojev v širino in daljavo. V kolikor imajo stroji lahko odstranljiva ojesa, lahko računamo dolžino potrebnega prostora brez dolžine ojes, če pa je oje le stežka odstranljivo, moramo upoštevati tudi njegovo dolžino. Nato priračunajmc še vsaj en meter širine za stroje in orodje, ki bo viselo na stenah, in kot že omenjeno, še nekaj zraven, da ne bo treba tlačiti strojev preveč na tesno. 2. Kako si lahko shrambo za kmetijske stroje pripravimo? Če ne bi bilo vojne, bi bila to enostavna stvar: Nekoliko drevja v gozdu bi posekali, dali nekaj obtesati za ogrodje in ostrešje,' drugo razžagati za deske. Za streho potrebno opeko bi kupili — najeli za par dni tesarje in shramba bi bila tu. Zdaj v vojni je težje. Lesa ne smemo sekati, niti dajati na žage kar tako, brez dovoljenja; opeke ni dobiti, tesarjev ni dobiti. Zato bomo skušali poiskati shrambo za kmetijske stroje v enem izmed že obstoječih prostorov. Predvsem nam prihajajo na misel pokrite lope za vitel j ali »gepelj«. ki so na podeželju pri skoraj vsaki hiši. Mnogokje so te lope brez prave koristi, ker nam goni stroje namesto vitlja elektro- WALE VESTI * Führer je počastil FML. Gabriel-a. O priliki 601etnice vstopa v vojaško službo je prejel Feld-marschalleutnant v pokoju Theodor v. Gabriel v Innsbruck-u Führerjeve prisrčne pismene čestitke. FML v. Gabriel je bil v prvi svetovni vojni kot Generalmajor komandant 2. planinske brigade ▼ Tre-binju. Nazadnje je bil 1. 1918 Militärkommandant v Innsbruck-u. * Nov vodja SA-odredov. Führer je Obergruppenführer-j a Wilhelm Schepmann-a pooblastil- z vodstvom poslov štabnega šefa SA-odredov. * Spodnještajerci so junaki. Iz vzhodne fronte je prišla vest, da je v bojih za domovino padel junaške smrti Gebirgsjäger Johann Bedratsch, doma iz Pettau-a. Mladi mož je bil star komaj 21 let ter zapušča mlado ženo ter petmesečno Ausschneiden! Izrezatil Verletzten möglichst rasch Hilfe gebracht werden kann: Sind mehrere Bergsteiger an der Unfallstelle, so sollen diese versuchen, den Verletzten selbst zu Tal zu bringen. Ist dies unmöglich, so bleiben ein bis zwei Berggefährten bei dem Verletzten, während der dritte entweder die Meldung auf einer Alpenvereins-Schutzhütte oder im Tale bei der Gendarmerie oder der Ortsstelle des Alpenvereins macht Dort wird dann alles unternommen, um möglichst rasch Hilfe zu bringen. Das Melden alpiner Unfälle bei verschiedenen Stellen wie Polizei, Gendarmerie, Deutsches Rotes Kreuz, Parteiformationen erschwert die richtige Durchführung der Hilfe. Zur Hilfe sind Bergführer und Schilehrer gesetzlich verpflichtet; bei größeren Unfällen ist die Gendarmerie zu ersuchen sich der Rettungsmannschaft anzuschließen. Aufgabe. I. Setzen Sie folgende Sätze in die 3. Person der Einzahl. (Z. B keine Ruhe geben — er gibt keine Ruhe): 1. Einen Apfel essen. 2. Ten Disch messen. 3. Ein Buch lesen. 4. Einen Bekannten sehen. 5. In ein Zimmer treten. 6. Um eine Gefälligkeit bitten. 7. Auf Nadeln sitzen. 8. Im Bett liegen. II. Setzen Sie folgende Sätze in die Vergangenheit: (Z. B.: Der Chef gibt seinem Angesteü- motor ali pa bencinski motor. Predvsem ti prostori se dajo kaj dobro predelati za shrambe za kmetijske stroje in orodje. Šara, ki se dozdaj nahaja tam, navadno ne zasluži strehe, ali pa jo lahko najde kje drugje. Drug prostor, ki se da največkrat z lahkoto in brez škode za gospodarstvo preurediti v shrambo za kmetijske stroje, je s t e 1 j n i k Bog ve zakaj so naši kmetovalci mnenja, da je bolje, da je na dežju zunaj kosilnica ali sejalnica, kot pa, da bi v trdno obzidan in pokrit steljnik shranili kmetijske stroje, nastil; pa spravili nekje pod »kapi (pristrešek ali napušč), kjer bi ga utegnila zmočiti kaplja dežja . .. Tretja možnost za pridobitev prostora za shrambo za kmetijske stroje so preveliki in zapuščeni hlevi. Mnogi kmečki hlevi, predvsem v hribovitih okoliših, kjer je bilo na razpolago dovolj gradiva, se tistih par repov, ki jih sedanji gospodar redi, so za polovico, ali pa še za več preveliki, tako da kar izgubi v ogromnem prostoru. Če bi se s primerno preuredbo prostor v enem delu hleva smotrno izkoristil, ostali prostor pa z kakršnokoli med-steno oddelil, bi dobili poleg čednega, toplega hleva še veliko in praktično shrambo za kmetijske stroje. V mnogih primerih stoje stari hlevi prazni, ker je sedanji gospodar, ali že oče njegov, sezidal nove hleve. Z nekoliko dela bi se dali taki hlevi preurediti v shrambe za stroje. Kot rečeno: v večini primerov najde gospodar lahko v že obstoječih zgradbah možnost za ureditev shrambe za kmetijske stroje in orodje. Kjer pa te možnosti zares ni, je tudi v sedanjih razmerah mogoče, da zgradi kmečki gospodar novo zasilno shrambo za kmetijske stroje. Ker puščati kmetijske stroje preko zime na prostem je škoda in tudi kaznjivo! hčerko iz družine Jeranowitsch v Leitersberg-u pri Marburg-u. * Junaške smrt za domovino. Dne 8. julija t 1. je t hudih bojih na vzhodni fronti padel kot junak Spodnještajerc Franz Leschnik, doma iz Nußdorf-Schleinitz-a blizu Marburg-a. Pokojni ni bil samo dober in priden mladenič v civilnem življenju, temveč tudi dober in hraber junak Služil in bojeval se je pri pionirjih. Pokojnik zapušča ▼ Nußdorf-Schleinitz-u žalujoče starše ter brate in sestre. * Posebni oddelki za vojne poškodovance na železnicah. Kakor znano, je uprava nemških železnic uvedla posebne oddelke III. razreda za težke vojne poškodovance ter za matere in otroke. Na večkratno iznešene želje se bo v bodoče uvedlo tudi posebne oddelke II. razreda za težke vojne poškodovance s pravico do vožnje v II. razredu ter en oddelek II. razreda za matere in otroke. Ti oddelki bodo na zunaj označeni z NSKOV ter NSV ten einen Vorschuß. — Der Chef gab seinem Angestellten einen Vorschuß.) 1. Wir essen den Hecht mit Genuß. 2. Er mißt seinen Gegner von oben bis unten. 3. Er liest jede Zeile in diesem Buch mit Überlegung. 4. An diesem Abend sehen wir unseren Freund für lang» Zeit zum letzten Male. 5. Mein Betriebsführer tritt für mich in jeder Weise ein. 6. Er vergißt jedesmal die Uhr aufzuziehen. 7. Er bittet mich nie umsonst. 8. Mein Hund sitzt zu Hause vor meiner Haustüre. 9. Mir liegt wirklich nichts daran. 10. Dieser Kerl steht einem immer im Wege. 11. Er tut immer, waa er nicht lassen kann. III. Setze folgende Sätze in die zusammengesetzt« Vergangenheit: (Z. B.: Ich gab ihm mein ganzes Geld. Ich habe ihm mein ganzes Geld gegeben.) 1. Er aß die Suppe mit gutem Appetit 2. Er las dieses Buch in einer Nacht zu Ende. 3. Er sah alles und verabschiedete sich. 4. Dieser grobe Kerl trat mir auf den Fuß. 5. Ich brachte Dir auch etwas mit. Du siehst, ich vergaß Dick nicht. 6. Er bat mich, ihm zu verzeihen. 7. Sit saß traurig in ihrem Zimmer und schaute zun Fenster hinaus 8. Er lag wie ein Toter am Boden und rührte sich nicht. 9. Er stand an diesem Tage schon um 5 Uhr auf. 10. Es tal mir leid, aber ich konnte nicht anders. IV. Beantworten Sie folgende Fragen: 1. Welche Früchte gibt uns: 1. der Apfelbaum, 2. der Birnbaum, 3. der Pflaumenbaum. 4. der Orangenbaum, 5. der Pfirsichbaum. 6. der Olivenbaum, 7. der Zitronenbaum, 8. der Dattelbaum, 9. der Mandelbaum, 10. die Weinrebe? Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično.) 34. Stunde. in k tudi prostih prostorov v istih po neopravičenih potnikih ne sme samovoljno zasedati. * Umrl je Generaloberst Jeschonnek. V glavnem itfnu vrhovnega poveljnika letalstva je nedavno umrl na posledicah težke bolezni Generaloberst Han« Jeschonnek, šef generalnega štaba letalstva. V svetovni in sedanji vojni večkrat močno odlikovan častnik zelo širokega obzorja je bil star komaj 44 let. * Smrtna nesreča nemškega generala. General-tnajor-ju von Chamier-Glisczinski-ju se je pripetila imrtna nesreča Bil je izredno odlikovan ter na-Kdnje poveljnik šole za bojevniške letalce. * Smrtna kosa. Daleč proč od svoje ljubljene rodne zemlje Groß-Malenzen, v občini Munkendorf, t Kreis-u Rann, je nedavno v sanatoriju Liegnitz, v pokrajini Schlesien, za vedno zatisnila svoje dobre oči gospa Maria Klauschar, roj. Wingschel, stara komaj 56 let Pokojnico so na njeno željo prepeljali v njen rojstni kraj Groß-Malenzen, kjer so jo pokopali na domačem pokopališču, na katerem že od nekdaj počivajo vsi njeni predniki. Imenovana zapušča v Haynau-u v pokrajini Schlesien moža, 4 hčerke, vnuka in zeta ter sestro in še več daljnjih sorodnic, ki so bili skupno iz domačega kraja preseljeni v Reich. * Neprevidnost s flobertovko je zahtevala človeško življenje Dne 18. avgusta se je igral na balkonu grada Stockenhammer pri Cilli-u 141etni Rüdiger Poppek s puško-flobertovko. Na dvorišču pa je ob istem času krmila kokoši 201etna Johanna Weber. Na enkrat je počil strel, ki je zadel nesrečno Weber tako, da je bila pri priči mrtva. * Arch in Haselbach dobita kletarske zadruge. V Arch-u in Haselbach-u so se vršili ustanovni občni zbori kletarskih zadrug Po kratkem pred-raigovoru s postavljenim načelnikom, predstojnikom in nadzornim svetnikom so otvorili glavni zbor. Navzoči so bili: Kreisbauernführer Sturm, Stabsleiter Schmachtl, ravnatelj Schachinger, za glavno zadrugo v Graz-u, referent za vinarske zadeve Rudi ter vodja urada za vinarstvo v Rann-u, Godai. Kreisbauernführer je v kratkih besedah razložil namen ustanovitve zadruge, nakar sta ravnatelj Schachinger in vodja Weinbauamt-a Godai v podrobnih izvajanjih obdelala vse tozadevne probleme. Občni zbor je soglasno potrdil načelnika, predstojnika in nadzornega svetnika. * Badoglio Sicilijancem. Maršal Badoglio je po radiu govoril prebivalcem Sicilije ter naglasil, da je Sicilija neločljivo povezana z Italijo. Hkrati je Sicilijance opozoril, da morajo biti trdni. _ * Nemška vojaka sta rešila dve mladi Norve-ianki sigurne smrti. Kakor poročajo iz Osla, sta v bližini mesta Dovre rešila dva nemška vojaka dvoje norveških deklet sigurne smrti. Obe Nor-vežanki, ki nista znali plavati, sta prišli nenadoma v globino in sta se že potapljali. Nemca sta skočila za njima ter sta rešila dekleti v zadnjem trenutku. * /-eta^ska pošta nemškim vojnim ujetnikom. Nemškim vojnim ujetnikom in civilnim interniran-cem se z letalsko pošto lahko pošilja pisma, če se isti nahajajo v Britanski Zahodni Indiji, Francoski Zahodni Indiji ter Nizozemski Zahodni Indiji. Pošiljke morajo nositi označbo »Mit Luftpost uber Nordamerika«. Dodatek za letalsko pošto znaša 50 Rpf za vsakih 5 gramov težine. * Šola za voditelje dela. Deutsche Arbeitsfront je ustanovila v Leipzig-u šolo za voditelje dela (Reichsschule fur Arbeitsftihrung). V tej šoli prirejajo tečaje za inženirje, obratovodje, kalkulante itd., in sicer za les predelujočo industrijo. * Lepa storitev dresiranega psa. V okolici Son-derburg-a je neki moški pri spravljanju sena izgubil dragoceno nalivno pero. Kakor hitro je izgubo opazil, so se vsi navzoči trudili, da bi pero našli. Vse iskanje je pa bilo brez uspeha. Oškodovanec se je v svoji zadregi obrnil na društvo rejcev ovčarskih psov ter ga zaprosil, da mu pošljejo psa, ki je dresiran v iskanju. Društvo mu je pcslalo psa in je pes po kratkem iskanju skakal in lajal okrog nekega velikega kupa sena, iz katerega je kmalu izkopal izgubljeno zlato nalivno pero. Lastniku psa je uslugo primerno nagradil. * Smrt soudeleženca pri sarajevskem atentatu leta 1914. V Sarajevu je umrl, star 56 let, neki Mohamed Mehmed Bašič. Ta mož je bil kot edini musliman član zarotniške organizacije, ki je leta 1914 umorila avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Po atentatu mu je uspelo pobegniti v Črno goro in Srbijo. Leta 1917 je bil med drugimi člani srbske tajne organizacije »Črna roka« v Solunu obsojen na več let ječe. Pozneje je živel v svojem rojstnem kraju v Hercegovini. * Nobenih voščil v brzojavih več! Iz Berlina poročajo: Z ozirom na dnevni porast najnujnejših sporočil vojne in življenjske važnosti je odredil poštni minister Reicha, da se v bodoče privatnih tuzemskih brzojavov, ki bi vsebovali voščila in slična besedila, ne bo več sprejemalo, tudi tedaj ne, ako se izražajo voščila v zvezi s kakim drugim sporočilom Od prepovedi glede voščil so izvzeti telegrami vojne pošte. * Sto mostov so zgradili fantje in možje nekega bataljona graditeljev mostov, ki se nahaja sedaj na fronti ob srednjem Donecu. Ta stoti most, ki veže bregova neke stranske reke Donca, je bil o priliki zadnjih bojev velike taktiške važnosti. * Otroška tragedija na obrežju jezera Worther-see na Koroškem. Žena špediterja Maichina iz Klagenfurt-a je sedela na neki klopi na obrežju jezera Worthersee s svojimi malčki in z nekim dekletom. Medtem ko se je bavila z nekim drugim otrokom, se je zakotalil otroški voziček, v katerem je sedela dvf in polletna deklica, proti jezeru in v vodo. Mati je še videla voziček in otroka, in še v isti sekundi je oboje izginilo v valovih. Prišel je človek mimo, ki je skočil v jezero ter rešil otroka, ki je pa bil na žalost že mrtev. * Dopusti celega podjetja niso primerni za vse obrate. Generalni pooblaščenec za delovno vposta-vo v delo je napram Reichstreuhander-jem izrazil, da dovoljevanje dopustov celotnim posadam po-edinih podjetij ni primerno za vse vrste obratov. Skupni dopusti so na mestu in možni samo tam, kjer je to v skladu s produkcijo in podjetjem. * Slikar brez rok. Slikar Franz Schneider, ki živi v Towersch-u pri Olmutz-u, se je kot mlad fant v nekem dvigalu tako hudo ponesrečil, da so mu morali amputirati obe roki do lakta. Mnogim drugim bi to bilo vzelo voljo in moč do dela. Schneider se je pa z vsemi silami vrgel na slikarstvo ter pri tem premostil vse težave. S svojimi ročnimi protezami slika danes dela, ki jih je nedavno lahko razstavil na neki slikarski razstavi v Olmutz-u. To je človek energije, pridnosti in delavnosti ter obvladovalec samega sebe. Vzor in vzgled je lahko marsikomu, ki si v času nesreče domišljuje, da je konec vsega. S trdno voljo in potrpežljivostjo se lahko veliko doseže. * Kobilice so oputtošile najrodovitnejša področja kitajske pokrajine Honan. Kakor poročajo iz Šanghaja, so ogromni roji kobilic mahoma uničili najrodovitnejša področja pokrajine Honan. Ostalo je samo golo strnišče in gola drevesa. Kobilice so opustošile svet v dolžini kakih 400 kilometrov med Rumeno reko in južnim delom reke Jangce. Prebivalstvo je izpostavljeno lakoti, ki bo tem večja, ker izza lanske lakote niso ostale nikake rezerve žita. V zadnjem času ni več niti trave in drevesne skorje, ki je bila skoro edini »kruh« gladujočega kitajskega prebivalstva. * Novi nemiri v Palestini. Iz področij obeh mest Gaza in Hebron v Palestini poročajo o novih nemirih in krvavih spopadih. Gre za napade gladu-jočih Arabcev na prevoze žita. Kljub ojačevanju policije nemirov še vedno ni konec. * Velik gozdni požar v Franciji. Preteklo soboto so blizu Le Vigan-a v Franciji z združenimi močmi jedva pogasili ogromni gozdni požar, ki je v teku 48 ur uničil 40 kvadratnih kilometrov gozda. * Strela ubila 5 otrok. Nekemu kmetu iz Blin-dendorf-a na Koroškem je v planini strela ubila pet otrok, ki so se nahajali v gruči. * Zvišanje železniških tarifov v Egiptu. V Egiptu so počenši zadnjo soboto zvišali potniške tarife na tamkajšnjih železnicah. Zvišanje tovornih tarifnih postavk stopi v veljavo 1. septembra * 1000 let neodvisna Kastilija. V Burgosu (Španija) bodo v času med 5. in 12. septembrom proslavili tisočletnico obstoja neodvisne Kastilije. 2. Wie nennt man Äpfel, Birnen und Trauben zusammen? 3. Was erzeugt man aus Äpfeln und Birnen? 4. Was macht man aus Wasser, Zucker und Zitronensaft? 5. Was erzeugt man aus Oliven? 6. Wo wachsen Datteln? 7. Was erzeugt man aus Trauben? 8. Wie nennt man die Mahlzeit zu Mittag? 9 Wie nennt man die Mahlzeit am Abend? 10. Wie nennt man die Mahlzeit am Morgen? 11 Wo werden Prozesse ausgetragen? 12. Wo gibt man einen eingeschriebenen Brief auf? V. Setzen Sie in die Mitvergangenheit: Postavite v pretekli čas in v sestavljeni pretekli čas. (Z. B.: Wir bieten ihm Gelegenheit, die deutsche Sprache zu lernen. Wir boten ihm Gelegenheit, die deutsche Sprache zu lernen. Wir haben ihm Gelegenheit geboten, die deutsche Sprache zu lernen.) 1. Das Luftschiff fliegt über den Großglockner. 2. Die Feinde fliehen vor unseren Soldaten. 3. In diesem Kanal fließt kein Wasser. 4. Er genießt das Leben in vollen Zügen. 5. Es riecht hier nach Schwefel. 6. Dieser Jäger schießt ausgezeichnet. 7. Bei dieser Unkenntnis verliert auch der beste Lehrer die Geduld. 8. Dieses Pferd zieht für zwei. 9. Glaubst Du, daß er mich betrügt? 10. Er lügt nie. 11. Er fährt nur mit Schnellzügen. 12. Er gräbt sein eige- , nes Grab. 13 Wer lädt den Wag en ab? 14. Wieviel Uhr schlägt es? 15. Wer trägt das Paket zur Post? 16 Diese Pflanze wächst jeden Tag um einen Zentimeter. Aus dem Gerichtssaal. Drei junge Fahrraddiebe. Der Haupttäter erhielt 18 Monate schweren Kerker. Josef Langfinger, ein 22jähriger Landarbeiter, wohnhaft Klagenfurt, Böhmenstraße 47, hat sich auf Diebstal von Fahrrädern »spezialisiert«. Vorerst stahl er allein, dann fand er zwei gleichge-sinnte Spießgesellen: den 19jährigen Brotausträger Karl Nimmschnell, derzeit in der Umgebung von Völkermarkt wohnend, und den 20jährigen Tischlerlehrling Franz Fürchtegott, der zuletzt in Treffelsdorf beschäftigt war. Innerhalb einer Woche ist den Burschen eine Reihe von Fahrrädern zum Opfer gefallen. Die gestohlenen Räder wurden in ihre Teile zerlegt und verschiedene Bestandteile verwechselt, um die Räder unkenntlich zu machen. Die Diebstaten aber blieben nicht ungesühnt. Langfinger und Nimmschnell standen dieser Tage vor dem Strafgericht des Landgerichtes in Klagenfurt und wurden des Verbrechens des Diebstahls für schuldig erkannt. Langfinger erhielt eine Kerkerstrafe von 18 Monaten, Nimmschnell eine solche von vier Monaten. Gegen den dritten Angeklagten Franz Füchtegott umrde das Verfahren ausgeschieden, weil er nicht erschienen war; er wird sich noch in einer besonderen Verhandlung zu verantworten haben Aufgabe. Beantworten Sie folgende Fragen: 1. Was sollen Bergsteiger an der Uniallstelle zuerst versuchen? 2. Wenn dies nicht möglich ist, wo soll von dem Unfall Meldung gemacht werden? 3. Was hat zu unterbleiben? 4. Warum? 5. Wozu wurde Josef Langfinger verurteilt? 6. Welchen Beruf übte Karl Nimmschnell aus? 7. Was machten die Diebe mit den gestohlenen Rädern? 8. Warum? 9. Wer erhielt 4 Monate Kerker? 10. Warum wurde gegen den dritten Angeklagten das Verfahren ausgeschieden? Wörter, allein — sam, -a, -o; edini, -a, -o; adv. samó Alpenverein (m) — planinsko društvo alpin — planinski, -a, -o anschließen (sich) — pridružiti (se) Berggefährte (m) — gorski (planinski) tovariš Bergsteiger (m) — hribolazec beschäftigt sein — zaposlen biti Bestandteil (m) — sestavina Brotausträger (m) — raznašalec kruha Bursche (m) — fant, deček damit — s tem; da bi derzeit — ta čas; sedaj Diebstahl (m) — tatvina, kraja Diebstat (w) — tatinsko dejanje, tatba, tatbina Durchführung (w) — izvršitev einhalten (Richtlinien) — držati se smernic erfahren (etwas), ich erfuhr, ich habe erfahren — zvedeti, zvedel, -a, -o sem erhalten (etwas), ich erhielt, ich habe erhalten — dobiti, dobi, -a, -o sem Ernstfall (m) — zaresen primerek erscheinen, ich erschien, ich bin erschienen — prikazati se, prikazal, -a, -o sem; pojaviti se; zdeti se; priti erschweren — otežiti ersuchen (jemanden) — prositi (koga za kaj) folgender, -e, -es — sledeč, -a, -e Gendarmerie (w) — žandarmerija, orožništvo Avstralska vladna večina je zelo velika. To zadnjih poročilih iz Melborne-a je dosegla avstralska vladna stranka Labour Party (Delavska stranka) v reprezentančni zbornici večino, ki meri skoro 2:1. V senatu si je priborila vseh izpraznjenih 19 mandatov. * Novo sladito. Danski inženir G. Andersen je izumil sladilo, ki ga proizvajajo iz bencola, nastalega iz danskega katrana Omenjeno sladilo je dvakrat tako sladko kakor saharin. Novo sladilo imenujejo Dulcin in nima izdelek nikakega neprijetnega okusa po zavživanju. Letno lahko izdelajo 12.000 ton tega sladila To sladilo bodo uporabljali prvenstveno slaščičarji in sodavičarji. * Letalski napad na Čungking. Kakor poroča agencija Reuter, so Japonci prvič po preteku dveh let zopet bombardirali mesto Čungking, sedež vlade maršala Čangkajška. V dveh valovih je napadalo po 27 japonskih bombnikov. Prvi val si je izbral cilje v zapadnem delu mesta, dočim so bombniki drugega vala metali svoje bombe na središče Čung-kinga. * Lenuhe iščejo. V Sofiji kontrolira policija javne lokale, da bi ugotovila, kdo nima pravega dela. Velik del oseb, ki jih zalotijo brez dela, so že odposlali na podeželje, kjer morajo opravljati kmetska dela. Tudi mnogo ciganov so že odposlali v kmetske občine. * Japonci so izpraznili otok Kiska. Japonske mornariške in suhozemne čete, ki so bile na aleut-skem otoku Kiska, so v drugi polovici meseca julija izpraznile otok, ne da bi jih bili Amerikanci kakorkoli motili. Amerikanoi sploh niso opazili japonske evakuacije. 4. avgusta je javil ameriški mornariški urad, da so ameriški bombniški odredi v »18 valovih« bombardirali otok, ki je dajal odpor. 10 in 13. avgusta so po tem poročilu streljale japonske baterije na ameriške letalce. Medtem pa Japoncev sploh že ni več bilo na otoku. Iz vsega tega je razvidno, da je izvidniška služba ameriških letalcev res »odlična«. * Čebele so usmrtile par konj. Blizu Braun-schweig-a je roj čebel sedel na mimovozeče konje. Konja sta postala zelo nemirna ter se seveda na vse sile branila. Voznik je hitel po pomoč in ko so prišli še drugi ljudje, jim vsem skupaj ni uspelo konjev osvoboditi od čebel. Oba konja sta postala žrtev čebel- ter sta na licu mesta poginila. * Na Madžarskem bodo zvišali obroke kruha. Počenši s 1. novembrom bodo na Madžarskem zvišali obroke kruha za 25%. * Japonska namerava zgraditi nove elektrarne. V pristojnih japonskih ministrstvih izdelujejo načrte za zgraditev 37 novih elektrarn * Švicarske lokomotive. V Švici gradijo trenutno dva nova tipa lokomotiv za brzovlake. Lokomotive imajo samo štiri osi in tehtajo 80 ton, torej 60 ton manj kot njihove prednice. * Samo kos kruha na dan... Znani severo-ameriški letalski stotnik Rickenbacker, ki se je nedavno vrnil iz Sovjetske Unije, je glasom lista »Daily Express« sporočil posameznosti o svojih vtisih glede prehranjevalnega stanja v Sovjetiji. Rickenbacker je potrdil dejstvo, da dobijo vojaki, ki niso izrecno na fronti, zelo malo jesti. Tovarniški delavci dobijo še manj. Vsi stari in slabotni ljudje, ki ne morejo delati, dobijo samo kos kruha na dan. V tovarnah je 65% delavstva žensk, nadaljnjih 25% pa odpade na dečke in mladeniče med 14. in 18. letom starosti. * Ostre kazni za stavkujoče v Zedinjenih državah. Ameriška vlada v Washingtonu je zagrozila delavcem, ki se ne bi pokoravali predpisom produkcije vojnega materijala, s težkimi kaznimi. Fa-brikantom, ki bi sabotirali to produkcijo, se bo kratkomalo zaplenilo tovarne. PK-Kriegsberichter Gehm (Sch) An den Trümmern eines abgeschossenen USA-Bombers Eichenlaubträger Major Egon Mayer, Kommodore eines deutschen Jagdgeschwaders, bei der Besichtigung eines abgeschossenen viermotorigen USA-Bombers Gerichtssaal (m) — sodna dvorana gesetzlich — zakonit gleichgesinnt — enakega mišljenja Haupttäter (m) — glavni krivec (storilec) innerhalb — v, med; innerhalb eines Jahres — v enem letu Kerker (m) — ječa Kerkerstrafe (w) — kazen ječe Landarbeiter (m) — kmečki delavec Landesgebiet (s) — pokrajina, ozemlje Lehrling (m) — vajenec mehrere (z. B. Leute) — več (n. pr. ljudi) melden — javiti Meldung (w) — poročilo, naznanilo möglichst rasch — v najkrajšem času zuletzt (in der letzten Zeit) — v zadnjem času Ortsstelle (w) — krajevni urad Parteiformation (w) — strankina formacija rasch — hiter, ta, -o; uren, -a, -o Rettungsmannschaft (w) — reševalno moštvo Richtlinie (w) — smernica richtig — pravilen, -a, -o Rotes Kreuz (s) — Rdeči križ Schilehrer (m) — smučarski učitelj Schutzhütte (w) — zavetna (planinska) koča selbst — sam, -a, -o solcher, -e, -es — tak, -a, -o; takšen, -a, -o spezialisieren (sich auf etwas) — specializirati (se na kaj) Spießgeselle (m) — malopridni tovariš stehlen, ich stahl, ich habe gestohlen — krasti, kradel, -a, -o sem Stelle (w) — mesto, kraj Strafgericht (s) — kazensko sodišče Unfall (m) — nezgoda Unfallstelle (w) — kraj nezgode ungesühnt — nekaznovan, -a, -o unkenntlich — nepoznaten, -a, -o unternehmen (etwas), ich unternahm, ich habe unternommen — podvzeti, podvzel, -a, -o sem verantworten sich — zagovarjati se, opravičiti se Verhandlung (w) — razprava Verhaltungsmaßregel (w) — pravilo o vedenju Verfahren (s) — postopanje Verletzte (m und w) — ponesrečenec; ponesrc- čenka verpflichtet sein — dolžan biti verschieden — raznovrsten, -a, -o; različen, -a, -o versuchen — skusiti verurteilen (zu etwas) — obsoditi (na kaj) verwechseln — zamenjati vorerst — najprej, pred vsem wohnhaft — stanujoč, -a, -e zerlegen — razdejati, razstaviti Redewendungen, jemandem Hilfe bringen — pomagati komu zu Tal bringen — v dolino spraviti Meldung machen — naznaniti, javiti schweren Kerker erhalten — kaznovan biti s težko ječo 22jährig (22 Jahre alt) — dvaindvajsetleten, -a, -o (22 let star, -a, -o) zum Opfer fallen — žrtev postati ungesühnt bleiben — nekaznovan ostati, ostati brez osvete vor Gericht stehen — pred sodiščem se zagovarjati einer Sache für schuldig erkannt werden — za krivega spoznan biti (česa) ein Verfahren ausscheiden — postopanje izločiti sich zu verantworten haben — zagovarjati se etwas hat zu unterbleiben (etwas soll unterbleiben) — to mora izostati einen Beruf ausüben — poklic opravljati * Hribolazec x eno nogo. Težki vojni poškodovanec Feldwebel Erich Paulweber iz Ehrwald-a, Kreis Reutte, se je te dni popolnoma sam povzpel v petih urah na vrh Zugspitze, ki meri 2964 m. Pri plezanju ni imel proteze, temveč samo opornik» za roke. To je storitev, ki ji ni primere, če se pomisli, da mu manjka leva noga nad kolenom. * General Franco, državni vodja Španije, je obiskal v ponedeljek svoje rojstno mesto Ferrol del Caudillo, kjer si je ogledal pristaniške in vojaške naprave. Obenem je prisostvoval vajam španske vojne mornarice. * Na smrt obsojena komunista. Sofijsko vojne sodišče je obsodilo komunistična rovarja Slavce Slavova in Mladena Gigova in contumaciam ni smrt. * Sprememba v hrvatski vladi. Poglavnik je imenoval državnega tajnika v prometnem ministrstvu Josip-a Markovič-a državnim svetnikom. Njegovo mesto je sedaj zavzel inž. Vjekoslav Trček. * Gangsterski napad v Nizzi. Pretekli ponedeljek sta odpravila dva bančna uslužbenca s kolodvora v Nizzi 750.000 frankov v banko. Pred banko sta ju napadla dva roparja, ki sta ju pobila na tla ter izginila nato z denarno torbo na kolesih * Kaj pridobivamo in izdelujemo iz rib? Riba ni samo hranilno sredstvo kot dobro meso, ki se ga lahko uživa pripravljenega na razne načine. Riba je danes vir, ki nam daje celo vrsto surovin. Iz rib pridobivamo ribjo moko, olje, maščobe, lira, tran, usnje, lak in vitamine. V najnovejšem času pa moderna industrija izdeluje iz ribjih kož celo volno za nogavice. * Mesto Naantali je praznovalo svojo 500letnico. Ponedeljek je praznovalo finsko samostansko mestece Naantali, ki leži zapadno od mesta Turku, 5001etnico svojega obstanka. Med čistnimi gosti so se nahajali državni predsednik, ministrski predsednik, člani vlade in drugi. Ministrski predsednik je imel v mestni hiši govor ter je dejal med drugim, da pomeni ravno v tako težkih časih, kakor jih preživlja sedaj finski narod, vsako dviganj» kulturne zavesti obenem tudi zbiranje novih moči * Romunski rušilec potopil sovjetsko podmornico. Kakor poročajo romunski listi, je romunski rušilec »Marasti« z vodnimi bombami potopil t Črnem morju sovjetsko podmornico, ki je izpodrivala 600 ton. Že po eksploziji prvih bomb je vrglo iz vode veliko olja in delov železja. * Cesarja Napoleona je vodil v ujetništvo. V Milkwitz-u, Kreis Neidenburg, je obhajal 951etnico starosti neki Friedrich Amenda, ki je bil let» 1870/71 kot črn huzar v vojni in pripadal k eskor-ti, ki je vodila cesarja Napoleona III. v ujetništva Stara korenina še danes rada pripoveduje o tistih doživljajih * Družba za razširjenje vrabcev. Leta 1850 so prvič prepeljali nekaj naših vrabcev na ameriški kontinent, kjer do takrat teh ptic niso poznali. Tam so ti drzneži tako ugajali, da so jih razširili tudi po Zedinjenih državah. V to svrho so ustanovili družbo, ki je imela nalogo, da goji, razmnožuje in razširja te ptice. To je bilo seveda potrebno samo par let. Vrabci so se povsod hitro razmnožili in kakor jih poznamo pri nas doma, postali so povsod prav drzni, vsiljivi in nesramni ter so s svojim vedenjem izpodrivali in zajedali druge plemenitejše ptice. Danes postopajo v Ameriki i vrabci kot škodljivci približno tako kakor pri nas ▼ Evropi. * Žito za Grčijo. V pristanišče Pirej pred Ateno sta prispela v službi Mednarodnega Rdečega Križa se nahajajoča švedska parnika »Formosa« in »Yar-nowonga« s skupno 16.000 tonami žita in drugega živeža za grško prebivalstvo. * Milijarda romunskega vojnega posojila. Romunsko finančno ministrstvo bo najelo pri Depo-žitni blagajni posojilo v znesku ene milijarde lejer za kritje nujnih potreb romunske vojske. * Gangster ji so bombardirali tudi Verdijev grob. Kakor poroča agencija Štefani, so vrgli anglo-ameriški letalski gangsterji pri zadnjem terorističnem napadu na Milan tudi neko zažigalno bombo na grob slovitega skladatelja Verdija. Bomba j« prebila kupolo nagrobne kapele ter je poškodovali njen oltar. * Razstava sovjetske »kulture« v Stockholma. V Eskilsteni pri Stockholm-u so te dni otvorili pod pokroviteljstvom sovjetskega konzula Vladimirjt Smirnova razstavo sovjetske »kulture«. Y Komunistične agenture v Alžirju. V Alžir j« prispelo te dni nič manj kot 60 sovjetskih trgovskih zastopnikov, ki so bili dodeljeni tamkajšnji sovjetski trgovski ekspozituri. Prihod teh agento» je vzbudil med domačim prebivalstvom pozornost BORG- liCHISPf ELE MARBURG (Drau). BURGPLATZ 1 Von Freitag, den 27. August bis ein-schließl-'ch Montag: BENJAMINO GIGLI in Hur dbi Riaria Von Dienstag bis einschl. Donnerstag: HEINZ RUHMANN HANS MOSER CHARLOTT DAUDERT RUDOLF CARL.in FR ASQUITA postalo prvi in glavni izdelovalec tobačnih pip. Pozneje je postalo mesto Ruhla v Nemčiji znamenito po izdelovanju rokodelskih pip. Danes, ko je radi vojne bolj malo tobaka, prihaja tobačna pipca vedno bolj v veljavo o Prvo motorizirano vozilo armade. Motor je dal modernemu vojskovanju nov obraz. Kakor znano, motoriziranih formacij, kakor jih ima danes nemška armada, še pred desetletji nismo poznali. Kot najstarejši dokument o namerah in poskusih uvedbe motoriziranih vozil v armado, so našli v arhivih strokovni časopis »Mitteldeutscher Motorwagenverein« iz leta 1898. V tem listu je pred 45 leti izšel obširen članek, ki je prav strokovnjaško nanizal prednosti, ki jih je vojaštvo lahko pričakovalo od uvedbe motorjev, ki bi v prvi vrsti zamenjali konje. Pisec sestavka je bil hkrati dober poznavalec vojaškega življenja ter je radi tega svoje nazore o motoriziranih vozilih dobro in prepričevalno povezal. Kakor se je dognalo, je njegova iniciativa imela uspeh. Se istega leta so pri jesenskih manevrih X. nemškega armadnega zbora imeli v službi prvi motoriziran voz, ki se ga je posluževala intendantura armadnega kora. Bil je to izdelek tvrdke »Allgemeine Motorwagengesellschaft in Berlin«, in ker se je obnesel, se je motorizacija nadaljevala ter ob izbruhu sedanje vojne dosegla višino in razvoj, da se je začudil ves svet. V istem času so na dirkah dosegli brzino do največ 15 km. * Smrtna kosa. Iz Jakobsial-a nam poročajo, da •o dne 18. julija t. L pokopali posestnika Johanna Deutschmann-a iz Ober-Jakobstal-a. Teden dni pozneje je v bolnišnici umrl Anton Kraner, tesar iz «tega kraja. Dne 16. avgusta so pa pokopali dekleta Amalio Gornik iz Oberklappenberg-a, ki je bila nevesta. Vsi pokojni, ki sedaj počivajo na pokopališču Jakob in den Büheln, so bili dobri in skrbni ljudje ter pridni delavci. * Pripomoč za stanovanjsko najemnino za po bombah poškodovane. Ako postane stanovanje opravičenca na družinsko stanovanje po letalskih napadih neuporabljivo, se bo za novo stanovanje takega najemnika skrbelo po predpisih, ki veljajo M vzdrževanje družin. Pri tem je vse eno, če dobi itanovanje tam, kjer ga je imel, ali kje drugod in ie gre za začasno ali stalno stanovanje. Oblast za vzdrževanje družin prevzame stroške za novo stanovanje ali v obliki pripomočka opravičencu za vzdrževanje družin, ali pa plačuje najemnino neposredno stanodajalcu, če se je stanovanje najelo na podlagi Reichsleistungsgesetz-a. Mimo tega se za stanovanje, ki je postalo neuporabljivo, ne more dovoljevati stanovanjsko pripomoč, za katero ne pripada več najemnina. Pripomoč za stanovanja, ki so bila poškodovana, se bo verjetno plačevala, ko se bo reševalo zadevo odškodnin za porušena «tanovanja. * Novi grobovi junaških Spodnještajercev. V Ia-earetu Vladimirovka pri Novorosijsku je dne 15 junija t 1. umrl na posledicah ran, ki jih je za-icbil v krvavih bojih vzhodne fronte, Gebirgsjäger Stanislaus Kobilschek iz Edlingen-a. Doma zapušča mater, brate, sestre, svaka, svakinje, strice, tete in nečakinje. Pokojni je bil star komaj 19 let. — Na Kubanskem mostišču je žrtvoval za narod in domovino svoje mlado življenje dijak Sepp! Herbst, Gebirgsjäger, star 19 let. Mladi junak je doma iz Leonhard-a in den Büheln, kjer zapušča starše brate m sestre. — V hudih bojih pri Isjumu na Uonecu je daroval komaj 191etno mladost na oltar domovine Anton Wodnik iz Marburg-a. Pokojni je bil pionir ter ga objokujejo oče in mati, brati in «eftre ter ostali sorodniki. — Na fronti ob reki Mius na vzhodnem bojišču je dne 19. julija 1943 padel Panzergrenadier Josef Pibertschnik iz Lut-jenberg-a. Njegovo smrt obžalujejo roditelji, brat to sestre ter sorodniki, znanci in prijatelji. Junaški Pibertschnik je bil star 19 let. — Na dan 1. avgusta 1943 je v bojih na Kubanskem mostišču v 19. letu starosti padel junaške smrti za narod in domovino Rudi Skoberne iz Marburg-Brunndorf-a. L.*rHrcabri SPodr>ieštajerci. Gefreiter Josef Leutz iz rraßlau-a in vojak Martin Petschownik iz Ober-burg-a sta bila za hrabro vedenje pred sovražnikom na fronti odlikovana z odlikovanjem Eisernes Kreuz II. Klasse. * Bodite previdni pri kopanju! 171etni Spodnje-»ec, se je pri kopanju v Saalfelden-u pri Salz-ftajerc Anton Stoper, po poklicu mizarski vaje-burg- v kopališču utonil. Kleiner Anzeiger h-frd" M°rt if^L™' Stellengesuche 6 Rpf, das fettgedruckte Wort 26 Rpf, tur Geld-, Realrtatenverkehr Briefwechsel und Heirat 13 Rpf, das fettgedruckte Wort 40 Rpf. für alle übrigen Wortanzeigen 10 Rp , da, fett-gedruckte Wort 30 Rpf Der Wortpreis gilt bis zu 12 Buchstaben je Wort. Kennwortgebuhr bei Abholung dei Angebote 35 Rpf. bei Zusendung durch Post oder Boten 70 Rpf. Auskunftsgebühr für Anzeigen mit dem Vermerk: „Auskunft m der Verwaltung odtr Geschäftsstelle" 20 Rpf. Anzeiqen-Annahmeschluß: Am Tage vor Erscheinen um 16 Uhr. Kleine Anzeiqen werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) aufgenommen. Mindestgebühr für eine Kleine Anzeige 1 RM Zu kaufen gesucht Abfälle! Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte, Textilabfäl-le. Alteisen, Metall, Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau, Drau-gasse 5. 4 Ein Fanbinderlehrling wird 60-fort aufgenommen bei Faßbinder Marhold, Ober Kunigund. 592-6 Aufkäufer für Obst und Gemüse bzw. Interessenvertreter von leistungsfähiger Großhandelsfirma in freier Mitarbeit gesucht. Angebote unter »D 6544« an ALA, München II. 609-4 Kaufe ein Plerd. H . Pistor, Brennmaterialhandlung, Marburg a. d. Drau, Mühlgasse 18. 614-4 TO Ii 010 0 250 let, odkar poznamo tobačne pipe. Prva iz lončarske zemlje izdelana tobačna pipa je prišla pred 250 leti iz Virginije v Ameriki v Anglijo ter •1 od tam utrla pot širom Evrope. Obrtniško ali tovarniško so jo izdelovali najprej v Holandiji. Leta 1793 je neki zdravnik v Wien-u izumil izpopolnjeno pipo, ki se v svojem bistvu še do danes »i spremenila. To je dalo povod, da je mesto Wien Liegenschalt zu kaufen oder pachten gesucht für Errichtung eines ernährungswirtschaftlichen Betriebes. Eilangebote unter »B 6543« an ALA, München II. 610-3 Ein gut erhaltener Sparherd aus Blech oder Guß wird sofort gekauft. Anträge an Jivko G. Sero-fimoff, Friseur, Edlingen 132. 625-4 Oiiene Stellen Ein Faßbinderlehrling wird sofort aufgenommen. Bei Faßbinder Marhold, Ober-Kunigund. 592-6 Lehrling für Zimmermalerei wird sofort aufgenommen. Wohnung und Kost im Hause. Anfragen in Marburg/Drau, Hugo-Wolf-Straße 13. 616-6 Winzerfamilie mit 4 bis 6 Arbeitskräften wird aufgenommen berg a. d. Pößnitz bei Marburg. Anfragen F. Matiaschitz, Post Ranzenberg bei Marburg/Dr. 590-6 Für Bärental, in der Nähe von Erlachstein, brauche ich eine Winzerfamilie mit mehreren Arbeitskräften. Näheres unter »Gute Zukunft« an die Verwaltung des St. G. 617-6- Verläßliche Köchin für alles wird wegen Heirat der bisherigen aufgenommen. Anzufragen bei Büdefeldt, Herrengasse 14/1, Marburg/Drau. 619-6 Vier fleißige Arbeitskräfte werden für Stadt-Winzerei aufgenommen. Reiser, Girstmayerstra-ße 2, Unterm Kalvarienberg, Marburg/Drau. 620-6 Gesucht wird Winzer mit 4 Arbeitskräften in der Nähe Marburgs. Adresse in der Verwaltung des St. G. Marburg/Drau. 618-6 Aufräumerin, verläßliche ältere Person, mit guter Nachfrage, wird aufgenommen. Vorzustellen beim Wasserwirtschaftsamt Marburg, Parkstraße Nr. l/II, Zimmer 51. 615-6 Nette, reine Köchin für alles gesucht. Zuschriften unter »Dauerposten« an die Verw. des St. G. 629-6 Suche sofort einen Lehrling für Huf- und Wagenschmiede. Kost und Wohnung im Hause. Zuschriften an Viktor Prewortsch-nik, Wöllan, Untersteiermark. 613-6 Amdliclie Bekannimachungen Vor Einstellung von Arbeits-Kräftrn muss die Zustimmung des zuständigen Arbeitsamtes eingeholt werden Winzerfamilie mit 4 bis 6 Arbeitskräften wird aufgenommen für eine Winzerei in Georgenberg a. d. Pößnitz bei Marburg-Drau. Anfragen F. Matiaschitz, Post Ranzenberg bei Marburg-Drau. 590-6 Suche Wirtschafterin, 45—55 Jahre alt, auch deutsch sprechende gute Köchin gesucht auf einem kleinen Besitz. Anträge unter »M. G.«, postlagernd Iwan-zen bei Oberradkersburg. 589-6 Upoštevaje f erfalsko-zaščitf n e predpise ! Der Oberbürgermeister der Stadt Marburg/Drau (Statistisches Amt) am 26. August 1943 Zwischenzählung der Schweine, Zählung der Gänse und Enten. Bekanntmachung Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark hat verfugt, daß am 3. September 1943 eine Zählung der Schweine Ganse und Enten stattfindet. Die Erhebung dient statistischen und volkswirtschaftlichen Zwecken. Jeder Tierhalter ist verpflichtet, seinen Tierbestand richtig und vollständig anzugeben. Er bezeugt die Richtigkeit seiner Angaben durch Unterschrift auf der Zahlbezirksliste. Wer Angaben verweigert falsche oder unvollständige Angaben macht, sowie wer den Zählern den Zutritt zu den Stallungen verweigert, wird mit Geldstrafe oder mit Gefänonis bestraft. Daneben kann der Verfall von nicht angegebenem Vieh ausgesprochen werden. In jeder viehbesitzenden Haushaltung muß am Tage der Zählung (3. September 1943) eine Person anwesend sein, die dem Zähler die verlangten Auskünfte erteilen kann. Falls'eine viehbesitzende Haushaltung am Tage der Zählung nicht aufgesucht sein sollte, ist der Haushaltungsvorstand verpflichtet, entweder persönlich oder durch einen von ihm Beauftragten sogleich am nächsten Tage (4. September 1943) die Angaben zur Zählung bei dei zuständigen Bezirksdienststelle, bzw. in der inneren Stadt beim Statistischen Amt, Kärntnerstraße l/II zu machen. 633 KNAUS. Der Chei der Zivilverwaltung In der Unterstelermark. Der Beauftragte für Ernährung und Land wirtschalt Bekanntmachung Betr.: Ausgabe von Sultaninen (Sosinen). In der 53. Zuteiiungsperiode, das ist vom 23. August bis 19. September 1943, werden an alle Inhaber der rosa und blauen Nährmittelkarten auf den Abschnitt N 31 der rosa oder blauen Nährmittelkarte der 53. Zuteilungsperiode 125 Gramm Sultaninen (Rosinen) abgegeben. Die Sultaninen sind bei jenem Kleinverteiler zu beziehen, bei dem die Vorbestellung in der 50. Zuteilungsperiode vorgenommen wurde Die Kleinverteiler haben den Abschnitt N 31 der 53. Zuteilungsperiode bei der Warenausgabe abzutrennen und bei» dem zuständigen Er-nährungsamt Abt. B gegen Empfangsbescheinigung einzureichen. Für diejenigen Verbraucher, die eine Vorbestellung nicht vornehmen konnten, da sie erst nach Abschluß der Vorbestellung geboren wurden zugezogen oder aus einer Sammelverpflegung ausgeschieden sind, wird beim zuständigen Ernäh-rungsamt Abt. B (Kartenstelle) auf Antrag der Abschnitt N 32 der rosa oder blauen Nährmittelkarte der 53. Zuteilungsperiode mit dem Aufdruck »Ohne Vorbestellung gültig« versehen. Die Nährmittelkarte ist sodann bei einem beliebigen Kleinverteiler bis 11. September 1943 zur Abtrennung des Abschnittes N 32 vorzulegen. In jenen Fällen, wo die Ernährungsämter nicht in der Lage sind diesen Aufdruck vorzunehmen, wie auch bei allen Gemeinschaftsverpflegsstellen. werden diesen Verbrauchern Berechtigungsscheine gegen Abtrennung des Abschnittes N 32 der Nährmittelkarte der 53. Zuteilungsperiode zum Bezüge von 125 Gramm Sultaninen ausgestellt. Diese Verbraucher müssen ebenfalls bis 11. September 1943 bei einem beliebigen Kleinverteiler diese Berechtigungsscheine abgeben. Anträge auf Abstempelung des Abschnittes N 32 oder auf Ausstellung eines Berechtigungsscheines müssen bis zum 3. September 1943 vorgenommen werden, da solche nachträglich seitens der Ernährungsämter (Kartenstellen) aus transporttechnischen Gründen der Warennachbeschaffnng nicht berücksichtigt werden können. Graz, am 25. August 1943. 628 Im Auftrage: gez. Dr. Felsinger. Werbet tili das Deutsch« Rote Kreuzt Dentist Rudolf Reich, Pettau 8« ordiniert nicht bis 20. September Verschiedenes Prothese« jeder Art — Leder — Leichtmetall — Hote — orthopädische Apparate, Leibbinden, Gummistrümpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie. Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Dr., Mel-lingerstraße 3 Achtung! Modellabnahmen für Prothesen und orthopädische Apparate finden Ingen Personalmangel in Marburg jeden Freitag ganztägig statt 14 Bandagen aller Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandagtst, Marburg/Drau, Herrengasse 5. 237-14 ¿f&fiflfo mus ^flYJlkf fle Hastuotf «er Scftwetae ÖfPJV REDIN, * ' * mU öaroBüerie™ ErMtf i ZENTDAlDDOecniE Mil IUI M n a r k a r t / Bran. HcrTcnMssr JJ Hart und schwer traf uns die unerwartet« Nachricht, daB tinaer lieber Sohn und Bruder # Topolowetz Valentin Grenadier au 23. Juli 1943 im blühenden Alter von 22 Jahren an der Ostfront in soldatischer Pflichterfüllung, getreu seinem Fahneneide, für das Vaterland gefallen ist Gruschkaberg, Lichtenegg L A Kollos, am 23. August 1943. Maria Topolowetz, Mutten Lorenz Topolowetz, Vater i Vinzenz, Johann, Brüder; Maria, Thekla, Angela, Schwestern und alle übrigen Verwandten 608 ANZEIGEN im »Štajerski Gospodar« sind erfolgreich! Der Oberbürgermeister der Stadt Marburg/Drau (Statistisches Amt) am 25. August 1943 Amtliche Bekanntmachung Erhebung Ober den endgültigen Anbau 1943 von Gemüse und Erdbeeren zum Verkauf Der Chef der Zivilverwaltung hat angeordnet, daß in der Zeit vom 2. bis 8. September 1943 eine Erhebung über den endgültigen Anbau (Hauptanbau und Zwischennutzung, Vor- und Nachbau) von Gemüse und Erdbeeren für den Verkauf durchzuführen ist. Die Betriebsinhaber sind verpflichtet, die erforderlichen Angaben zu machen. Wer falsche oder unvollständige Angaben macht, wird streng bestraft. 632 KNAUS 15. und 16. Oktober Ziehung 1. Klasse der 10. Dcfltschcn RtidKloflcrk WESIACK Staatliche Lotterie-Einnahm« Marburg-Drau, nerreng. 25 Fernruf 20-97 _____/8 zu 3,— RM je Klasse ______/4 zu 6.— RM je Klasse _____/2 zu 12,— RM je Klasse _____/1 zu 24.— RM je Klasse Name:______________________________ Anschr i f t:___________________________ Ausschneiden und einsenden! Zu vermieten 8 »Zimmer oder Schlafstelle gesucht. Adresse in der Verw. d. St. G., Marburg/Drau. 621-8 Heirat Besitzer eines ausgedehnten • Anwesens mit gut eingeführtem Gewerbeunternehmen, in mittlerem Alter, wünscht Bekanntschaft mit intelligenter Hausfrau von sympathischem Äußeren, im Aller von 25 bis 28 Jahre, zwecks Ver ehelichung. Ernste Angebote mit Lichtbild an die Verw des St. G„ Marburg/Drau. 607-12 Funde - Verluste Schwer traf uns am 16. Augoat die schmerzliche Nachricht, daß unser herzensguter Sohn, Bruder, Neffe usw. MAX TASCHNER Grenadier in einer Panzergrenadierkompanle in blühendem Alter von 19 Jahren am 5. August 1943, fern von seiner Heimat an der Mius-Front sein Leben für führer und Vaterland gab. Pickern bei Marburg, den 19. August 1943. In tiefer aber stolzer Trauer denken wir an soin fernes Grab. Johann und Magdalena Taschner, Eltern; Johann, Franz, Josef, Albert, Feliks, Stanislaus, Brüden Onkel und Tante und alle übrigen Verwandten. 624 Von Leonhard bis St. Margarethen eine Geldtasche, /nhalt 1300 RM und zwei Brief«, verloren. Der ehrliche Finder wird gebeten, dieselbe gegen Belohnung in Leonhard bei der Gendarmerie abzugeben. 640-13 Von Ober-Kötsch bis Unter-Kötsch (Friedhof) ist eine Weste mit silberner Uhr (Omega) verloren worden. Abzugeben gegen guten Finderlohn in Rogeis 8. 630-13 Fahrrad. »Junior«, Nr. 105.523, schwarz, neu, ist am Samstag gestohlen worden. Der Finder wird gut belohnt. Anmeldung an Poli-zeidirektion Marburg/Drau. 623-13 Ballonseidenmantel wurde am 17. August in der Mellingerstraße verloren. Der Finder wird gebeten, Nachricht zu geben an Ilse Seehofer, Malletschnigg 26. Frau-enberg bei Marburg, Weingarten. 622-13 BSjljaB Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser unvergeßlicher Sohn, Bruder und Schwager ALOIS KOSCHIR Panzer-Pionier Im 22. Lebensjahre, bei den schweren Kämpfen südlich von Orel, am 16. Juli 1943, sein junges Leben ließ. Goritschitza-Anderburg, int August 1943. In tiefster Trauer: Anton und Maria Koscbir, Eltern* Schwester) Johann Nowak, Schwager, derzeit im Felde. Schwester) Johann Nowak, Schwager derzeit im Felde. 611 Schwer traf uns die überaus schmerzliche ¡P|äP| Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn. ^^ Bruder und Enkelkind JOHANN OSOINI G Pionier am 19. Juli 1943 bei einem Sturmangriff an der Ostfront in blühendem Alter von 19 Jahren, in soldatischer Pflichterfüllung getreu seinem Fahneneide gefallen ist Oberradkersburg, Deutschlandsberg, den 28. 8. 1943. An sein fernes Heldengrab denken in tiefer Trauer: Alois und Antonia Osoinig, Eltern; Alois, Bruder, derzeit im Felde; Rosl und Mltzi, Schwestern; Anna Kowat-schitsch, Großmutter; Jakob Osoinig. Großvater und alle übrigen Vefwandten 626