J)olciijHke Novice izb^jtijo vsak (wirlct; ako
: ; jo tu (iiii! [traziiik, ilaii	: :
(^eim jim 30 zn cclo leto (^od aprila do apvihi) H K, po! letu ('50 K. Nuroňninn za NciiK'îijo, Bosno in drii^fe ovroi>ske države znaša IVóO li, za Ameriko ■t-ôO K. List in (»Klasi se [ilarujej« iiaiir(\Í.
Vse dopise^ iiiiro(>iiiiio iti oziiiitiila si»rpj>iiiii tiskarua J. Krajec nasi.
Krščanstvo in vojna.
Ncííaviio je poti tem naslovota izdal znani nemški moiiakovski učenjak, iMoilro-slovcc in vzgojeslovec Foiirster knjigo, ki razjiravlja o novi imtrcbni i)tcobrazbi narodov in njihovili odnoSajev v zniislu ni'avnili krščanskih načel. Misli, ki jili navaja, so vpostevaiija vredne, zlasti še, fie poiiiislini«, da so nanuli njegove doslednosti našle priznanje celo v njeiini nasprotnih taboril), izvaja nekako tako-le:
Mtiogo kristjanov je spočetka proslavljalo učinek vojske na vero in značaj na tak način, da smo si rekli: 110, čc je tako, potem naj bo vojska Še iako veliko zlo, končno bouio imeti od nje le same koristi; ona bo pravzaprav zopet uveljavila krščansko življenje, saj pi'ctnore celo več nego je premogel „Bog-človek", ona jc mogočen poslanec lložji i" ustanovitelj krščanske vere in pravilna doslednost \n bila namesto Ijubozin", ki ga oznanja evangelij, postaviti veliko vzgojiteljico vojsko. ]Co snio videli, kako sijajno sc je naša vojska izkazala s svojim orožjem, smo se dali vsi za nekaj časa jircgovoriti, da smo nravni vpliv vojske na naše življenje daleko precenjevali, ^a jiodcenjevali nasprotno stran v isti meri. Čas je že enkrat, da so spametujemo. Mnogo kristjanov v svoji krščanski vesti ne občuti, vsaj na videz iic, vcČ, da je ta svetovna vojska vcHk krvav /Joiin človeštva, /a katero bo vsak človek dajal odgovor, naj se je je kakoi'koli udeležil. Kot edina mogoča pot do Boga in do i'cšitve naše duše nam je bila po življenju in ti'pljenju Kristusovem razodeta ljubezen Človeka do Človeka in boj z našimi sovražnimi strastmi in nagoni: „Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj ; to je moja zapoved, da se ljubite med seboj; to vam zapovedujem, da se jned seboj ljubite." Zdi se, kakor da 1)1 se bogoskrunsko igrali z najsvetejšimi i'cčmi, Če rečemo, da to razodetje ne velja );ot zaliteva, meillo in sodba tudi za obsevanje narodov. Kakor da bi se življenje in dejanje narodov odigravalo izven posameznika! Odgovorni smo Bogu za svoje in za naših bratov duše in vemo, kaj dela vojska iz naših duš, Četudi najde danes t.isoč nedolžnih s svojo mučeniško smrtjo
ali s svojim vstrajaiijem blagor svoji duši ali se jih celo mnogo si>reobrne k vei'i, se vendar ta dobiček nikakor ne da primerjati z neizmerno škodo, ki jo trjié slabejše duše in le Bogu bi moi'ali pi'cpiistiti, da bi iz takega obupnega položaja vzklilo dobro. Človek pa, ki vzame vojsko bolj lahko in se Še vedno opija z njeno svetlo sli'anjo — je resnično izgubil Očeta, Sina in svetega Duha, pa naj bi združeval v sebi vso učenost cclega sveta. Če pa občutimo krivdo vojske do mozga svoje duŠe in se stresemo za svojo najmanjšo sokrivdo, potem se bomo tudi resnično varovali [ired vsako lahkomiselno vojsko, ter v sebi ju drugih zatirali vsako i)revzetnost in ošabnost, z eno besedo napnli, ki je kriv izbruha vojnega požara. Tiiiii v ne))esih, beremo, se je bila vnela med angelji litida vojska. Začeinik ji je bil napuh. Dasejepa človeštvo čez sebe in lioga žc zdavnaj prevzelo, ni treba izgubljati besed.
Evropa je hotela pokazati svoje junaštvo, svoj heroizem. A pravo junaštvo, pravi heroizem nahajamo v ki'ščanstvii. .hinaŠtvo ubijanja moramo spi'emeniti v junaštvo ljubezni iti zmage nad samim seboj in delati na to, da premagamo vso meiikužnost in nizkost svoje narave. Pojasniti si moramo vse pretirano jiroslav-Ijanje vojske in tijenih dobičkov in bomo videli, da tiči za njim le navidezno junaško pojmovanje življenja — v i'esnici je vse kaj druzega. AIÎ se nam ne kaže v resnici, da nam manjka še veliko junaštva za pravo delo, če mislimo, da bo vse tisto, za kar je treba napornega in temeljitega dela v krščanski preobrazbi človeštva, darovala vojska kar čez noč? Edinost, požrtvovalnost, idealnostV Jlnogo kristjanov je danes v i-esnici i)adlo iz ravnotežja, ko so svoje pičle rezultate svojega dolgoletnega truda jirimerjali s sijajnim učinkom vojske. Toda le mii'no! Ne bomo rekli, da bo šla vojska mimo nas bi'ez vseh koristi, a kljub tetmi ona je in ostane huda zaničevalka, ki izčrpa mnogo naših nravnih sil. A najmanj imamo vzroka zanašati se na to, da ona les rešuje naloge, katerih v miru nismo mogli lešiti. ročakajmo, da vidimo, kako bo z edinostjo po voj.ski! Počakajino, kako bo s i)ožrtvovalnostjo! -lunaštvo bojnega
polja je vse kaj drugega kakor poži'tvo-valnost in disciplina v družini, poklicu in družbi, Česar sami nismo mogli storiti na versko-ni'avnem polju tega tudi vojska ne bo storila. Namesto teh bodo prišle nepričakovane iisodepolnosti, proti katerim bomo morali zediniti vse moči verskega iik nrav-nega mirovnega dela. Ne, vojska nam ne bo pi'enovila versko-nravnega življenja, ne čisto nasprotno, tíeie kadar se bo naša ki'ščanska vera otresla vojne omotice in bomo v zdravi treznosti spoznali, kakim sanjam smo se bili udajali, šele potem se bo začelo razvijati delo evangelija. Sanje so, da bi vojska vzgajala človeštvo. Kako, ko je njena vzgoja tako zunanja in nas postavlja v odvisnost samo nenavadnih nagibov in nujnosti. Kako naj vojska vodi do vzgoje, ko se je sama razvila iz slabo vzgoje, iz neukročcnih strasti 111 nagonov iti je njen izvor za vse njeno vzgojevalno delo končno vedno merodajno.
Težko je seveda govoriti o posledicah, ki izvirajo iz hudega, iz zla. Previdnost za.sieduje tudi lu svoje namene. Eno pa je gotovo, lia moramo občutiti sti'ah in grozo tega svetovnega zločina, ne pa zreti v njem božjega blagoslova in božjili darov, sicer bi Previdnost le težko dosegala z nami svoj namen, če vzamemo vsako stvar za dobro, ki nam jo pošlje Bog.
Tako govorii'ocrstcr. Vojsko imenuje od|)ad od Boga. Zato zahteva, da si očistimo duše vsakega vojnega navdušenja, vse vojne omotice in vse skrivne ljubezni do vojske, izvzemŠi seveda, kar se samo 1)0 sebi razujiie, do tiste, ki nam je vsiljena!
Gnojenje vinogradov.
Marsikdo tarna, da jo rodovitnost vinogradov poneiiala. Kdor se spominja časov pred 15 leti, ta ve dobj'o, kako obilo so takrat trte rodile.
]\Ilada trta je sicer sama na sebi bolj rodoviliui kot stara, ampak glavni vzrok, da trte ne rodijo več toliko kot v prejšnili letih je drugi in sicer napačna režnja in l)omanjkattje redilnili snovi v zemlji vsled izčrpanja.
V l ežnji se godi pri nas ta napaka, da puščajo vinogradniki leto za letom trto kvišku uhajati, s čemer se star les podaljšuje in moč trte poneliuje.
Vinogradnik naj gleda toraj na to, da mu star ies ne doseže večje višine kot '/a m ali Ic malo čez, da bo ti'to dlje v moči ohranil. Ta se da pa doseči le na način, da se reznik ali ščap nareže na trti vedno nižje kot šparon in da se po potrebi star les zniža.
Glavni vzrok inanjŠc rodovitnosti tit pa je pomanjkanje redilnih snovi v zemlji.
Vsak pameten vinogradnik mora tedaj skrbeti za to, da sc snovi, ki se s pridelkom zemlji leto za letom odtegujejo, zopet nadomestijo in to se da doseči edino le s pravilnim in rednim gnojenjem.
Najboljše gnojilo za trto je dober, masten hlevski gnoj. Nadomestilo zanj pa dobro napravljen kompost, če nam gnoja primanjkuje, ali če gnojimo vinograd samo s kompostom, treba je i»oniagati tudi z umetnimi gnojili.
Najboljši čas za gnojenje vinogradov je jeseii in bi se moral vinograd jiognojiti vsaj vsako tretje leto. Če je vinograd velik, si ga lazdelimo na tri dele in gnojimo vsako leto en tlel, s čemur se potrebščina na gnoju in delu enakomei'no razdeli.
Na en oral vinograda bi moi'ali porabiti letno vsaj 100 <1, t-o je deset voz (koŠov) dobrega gnoja.
Če ne moremo toliko gnoja ilati ali pa Če rabimo mesto njega samo kompost, potem je ti'eba gnojiti tudi z umetnimi gnojili in sieer vsako leto v jeseni s 30(ikg Tomasove žlindi-e in s kakimi 120 kg kalijeve soli na 01'al. V peščeni zemlji dajmo kalijeve soli raj več, 'to jc 150 kg na oral. 1'metno gnojilo sc bolj si'odi vrst enakomerno raztrosi in jiotem podkopá ali podštiha.
Gnojenje z zgoi'aj navedenimi dvcnii vrstami umetnega gnoja pa ne zadostuje, zlasti ne tam, kjer jc rašča trt nezadostna.
Tam jc treba na pomlad pognojili še 7, dušikovim gnojilom. Najboljši je čilski solitér, ali ker tega ni, amonijev sulfat (amonijeva sol). Amonijev sulfat se raztrosi /godaj spomladi v množini od 100 do KtOkg na liektai', kar je odvisno od
LISTEK.
Inultus (Nemaščevan).
rríiřkii legcndíi. - Prořito 110 Zeverjii picvol Silviu Lenudiír.
(Konce.)
„Mrtvaška nevesta!" je zašepetala in se plazila po kolenih k njegovim nogam. Dotaknila se jih je s čelom in ko je začutila marmorno-mrzloto, seje zopet zavedla,
Skočila je po koncu, prižgala UiČ, odprla vrata iti zavpila: „Placida! Gvido!"
Prihitela sta vznemirjena, kajti čudila sta se, kako dolgo že dela Flavija. Njen glas je l)ii votel, v stiski in čisto spi-emenjen. Spogledala sta se z začudenjem, vzbujala je gi'ozo, ko sta jo videla v mi ačnem prostoru naslonjeno na steno, z liso sii'jene krvi na čelu, s katerim so je dotaknila liniît.usovih lanjcnih nog, Zagledala sta Ttittltiisa, iz katerega desne strani je tekia kri, Htala sta tiho kakoi' otiemcla Flavija, Skoro pa je pričela govoriti, med tem ko je pokazala s prstom na Inultusa.
„Odnesite ga!" „Ali si ga umorila je vprašala Piacida, Flavija je pokimala: „liog mi naj odpusti!" „Ti govoriš o Bogu V Ali si pričela vanj verovati'?"
„Nisem mogla dokončati svojega dela brez niiiora", je rekla, izogibaje se Flavije. In potem je pristavila: „Rad je umrl."
Zakrila si je obraz. „Kaj torej?" jc 1 vprašala Piacida. „Ne vem", je odvrnila obupano h'lavija. „O, vedela sem, da bom morala prej ali slej vreči to truplo v klet", je rekla Piacida z žalostnim smeiiom. Potem pa se je obrnila k Gvidu, ki je tiho jokal
„Odnesimo ga, — vi Madona pa svetite!''
Odnesli so Inultusa in tudi njegov s krvjo přepiti venec, vlekli so ga čez stopnjicc in Flavija je postavila lue na slian in privzdignila težka, za])rta vi'ata kleti, ki je kot ostanek starega poslopja bil v skalo vsekan, bieztalni pi'ostoi', v čegai' noti'anjščino so peljale črvive in prašne stopnjice. Čez nje iti bi bilo zelo nevarno. Piacida in Gvido sta dvignila trui»lo čez odprtino, držala ga nekaj Časa
v zraku in ga potem spustila. Ko je padel na tla, je odmevalo iz globokega mi'akii votlo donenje s tako nenavadnim in groznim zvokom, da so Klavija, Piacida in Gvido slali kakor prikovani, in ko so so drug k drngenui obrnili, si brali v smrtnobledih obrazili toliko sti'ahu, da so pobegnili, kakor bi jim stali nasjiroti duhovi.
Nobeden ni pogrešil Itniltnsa, nobeden vprašal po njem in dona Flavija je mogla mirno spati, Piacida sc je zamislila, ko jo jc videla v prvem in drugem dnevu vedno enako mirno, brez kakega ztuimcnja kesa in smehljajočo se.
„(íoi jé ji!"jeroklak i-i vidu, „ne verujem v njen mir. Videl boš, da bo zblaznela!''
Dona Flavija je dala odnesti kiiŽ iz sobe in satiia jc zelo pridno delala pri kipovem obrazu. Ko je bilo delo končano, so jo i)renesli v palačo onega plemenitaša, ki ga je naročil. Slava done Flavije sc jc razširila po celi Pragi. Don Baltazai' jc priiedil veliko slavnost in izročil pri tej priliki doni Flaviji zlat venec, 1'održala ga je v rokah in se obrnila h Kristusu
iz marmorja, ki so ga vstvarile njene roke, in dve veliki, težki solzi so ji prišli iz njenih oči. ilalostna in bleda se je vrnila.
Vstopila je v delavnico in se vsedla ne daleč od reliefa Properzijo de Uossi. Zamislila se je. Ko je prišla k njej Piacida, je i'ckla stai ki : „O, ko bi vedela, kako borno uteši slava žejo duše! Ko bi vedela, da nisem zadovoljna pri svojem nspeliu!"
Piacida ji je vzela venec iz rok in ga ji položila na glavo,
„Yečja si, kakor Properzija de Rossi. Prekosila si jo!"
„i'i'operzija de Uossi !" je strastno vskliknila Flavija. „O, kako jc bila ona srečna in jaz nesrečna! Zakrila si jc obraz s plaščem, potem pa pristavila: „Ona jc umrla vsled ljubezni, — jaz pa som ijiibezen umoi'ila!''
Njena prsa so se tresla joka, toda v njenili očeh ni bilo solz.
„Molči!'' je rekla Piacida strogo in ji položila roko na usta. „!MolčÍ in pozabi!'' Flavija se je vi'iiila, si vzela zlati venec z glave in ga dala Placidi.
iašt''c tit, ciiakoiiienin incd vrstiutii iii se poton pndkopa. S čilskim solîti'otn se giiojî vedno Šclt! med VKšm trte, pred prvo tu <li'iigo kopjo, kei' ga (IdŽcviia voda siccr jireliitro i/.))eie v gioboniio.
S lilevskiin gnojem gnojimo Žb v jeseni, da so do spomladi v Kcmlji lazkroji.
Gnoj se enakomerno po viuo^iadn razti'Oiii in glolioko poilkopa ali pa gnojimo v široke, na ped j^ioboke jarke siedi vrsL
Ďe je /enilja t(;žka, mastna se i!(do l)i'ipoioěa vsakih íí do 5 let ajinaii. Na oral vinogi'ada se rabi iJOn do I ii(JO kg apnencga pialnt (živega aptia), ki ga po ceni dobimo v aiuietileah. Ta prah se jeseni j'a/Jrosi lati ko ob enen) z umetnimi aH blevskiin gnojeni (izvneinši snjiertosfat ali amonijev sulfat, s kojima se ne sme mešati) )io vinogradi! in se podkopá.
Preohilo apnanje pa ni priporočljivo, ker jo ameriška trta zii apno oličiitljiva.
K Skalický'.
Gospodarstvo.
Suho pesno listje in suho krompirjevko
knpnje deželno mesto xa krmila in sicei' za krmilno centralo na Dniiajn. Jiroiiipir-jevka in pesno listje mora biti Čisto snlio, namreíí ne na solncn posnseno, ampak posušeno s polnočjo toplote v snšilnicali, kakor jih imajo ii. pr. ))ivovarne. Ponudbe z navedbo iiiiiDžine in cene tako sušenega blaga jo pošiljali na deželno mesto za krmila v JjjnbEjarii. I'i'ipomniti je, ila mora bili ))esno listje odi'czano / glavo, nami'eČ z /.goinjini koncem pesne korenine tako, kakor je navada obrezovati sladkorno peso.
Svarilo proti špekulaciji z zemljišči.
Thinaj, (j, oktobra. (Kor, nr.) C. in kr. [lo-veljtiik vojne skupino nadvojvoda Kvgen je glede na dejanske dogodke sklenil, da svari proti breiivtistni Spiikniaciji z zemljiški, ki poizkuša zapeljati kmečko prebivalstvo jiod na)iaěno pitdvezo k prodaji zemljišč, češ, da so zemljišča vsled vojske ])Osta!a manj vredna. Naspi'otî takemu nepošti'tiemn postojianjii naj so nastojii z VSO strogostjo; moštvo naj se pončt, da vojska vrednosti zemlje in zemljišě ni le znižala, marveč da je še vedno višja, od ]irodaje se zato najodločnejšo odsvetnjii. I/, pise.m ali iz vjiiašanj vojakov znani slučaji kake nameravane zemljiške šjieku-lacij(! ali zapeljisvanja na prodajo zendjišč se bodo takoj iia/,nanili pristxijneniu civilnemu sodišěn in istočasno tistfítmi okrajnemu glavarstvu, kjer leži posestvo. Poljedelsko minisirstvo je gleile na navedeno o]jn/,orilo C. in kr. poveljnika vojne skupine nadvojvode Evgcna opozoiilo politične de-žehie oblasti, da so dolžni zastopniki po-liličnih okiiijnih oldasli, ki so odposlani v iirometno komisijo zemljišč, da pozorno jiazijo na take jiojave in da naj v danih slučajih glasujejo i)roti prodaji.
O določitvi najvišjih cen za nadrobno prodajo krompirja ukazuje c. kr. deželni predsednik dne 5. oktubia I!)Ki sledeče: V nadrobni prodaji krom))irja avstrijske letine 11) I G, to je, kadar se prodaja v iDiiožinah pod enim nieterskim stotom porabnikom, se naslednje najvišje eene ne smejo preseči: (,'ene v vinarjih za eden kilogram zdravega, primerno suhega krom-liifja bira prsti in kali, raznn rogličarjev, I)rebran, či.st in inijtiianj velik kakor kurje jajce, za čas do ^ÍB. februarja 11)1 7 I i vin., neprebran ! vin; od dne 1. marea I !H 7 prebran I (i vin., neiiitdn an 14 vinaijcv.
Kmetovalci, vozite s kravami ! Totielia bo oddat i v bodoče mnogo živine za vojaŠt vo ! l.>a bodo jioljedelfi mogli obdelati polje, je nnjiio potrebno, da ininčé kï'ave voziti. Ponk, kako naj se iičé voziti krave, je bil že objavljen po domačih časoidsih. Poljedelci ]iri nas imajo pa dostikrat predsodke gledé vožnje, s kravami, češ, da se ne spodobi za trdnega kmeta, da bi vozil s kravami. 'l'a predsodek je brez podlage, l.^o celi Švici, po 'rirolskem in Predarlskem, kjei' imajo prvovrstno živino, vozijo s kravami tndi največji posestniki ter v s|)lošnem sploh nimajo volov, ker jim krave več koristijo. Zakaj ne bi pri nas posnemali panictniit naredil jio ilriigih krajiii! Za neutemeljene liredsoilke danes sjiloh ni mesta! Za res težke vožnje seveda je rabiti le vole, manjše vožnje in lažjo delo [»a krave prav lahko opravljajo.
Vojni ppegled-
Hiiiljanslio írtijišřo. — Po kratkem preslciikii topni.ške^a og'nja začeli so Italijmii iia Krasu H, t, iii. na celi bojui črti nopet napadati, Z vso silo divja topinški ogeirj aaprej. Naše t0]niištv0 zloiiulo jo že prve naimde itali-JaBsite pehote. Po znamenjih soditi, l>o dosegla ia.ška osma ofenziva v tem tedmi svoj višek in Lahi bodo poizkušali v najkrajšem ča-sa svoj j^eiieraliii napad. Xa nobeiicni dragem bojišču ni zhranej^a na tako maleni prostoru toliko tojmištva in vojaštva, kakor na Krasu. Korenito so'se Italijani pripravili za to ofenzivo, a nasIi nas niso nepripravljene, kakor moroino sklepati I» na.ših aradniJi poročil. — Sijajna podjetja naših čet v tirolskih j^orah na ^500 in visokih ledenikih vzbujajo splošno občudovanje. Uradno poročilo dne 9. t. ni. javjja, da se na-tiatjuje boj sovražnej^a topništva in z ininaini v južnem delu primorske črte. Z zapiralnim ojriijein zavrnili smo italijansko jiehoto, katera je jioizkušala najiadati na kraški visoki planoti južno Novo vasi in v odseku Gorico proti sv. Katarini, V fasanakih alpali razvili so so v odseku Gardinal-Ookiose po več ur trajajoči ljuti iwbližnji boji. Napadajoči sovražnik, več bataljonov niotan, bil je krvavo odbit. Naše čete imajo vse višinske postojanke trdno v svojtli rokah.
liHskci bojišče. — Po uradnem poročilu dne 9. t. m. vzele so nemške čete v ozemlju ijiidove neki vrh. Na sedlu Piintyr pa je bil odbit ruski sunek, 8. t, m. jo zopet sovražnik ljuto napadal naše postojanke moj Swinliicliy in Klsielinoin, ter napade na obeh straneli
Zaturcy ponovil zaporedoma po tri- do Štirikrat, kateri so se pa popolnoma z najtežjimi izgubami za njeya izjalovili. Oprostitev po liumunih zasedeno Sediiiograške vrlo dobro napreduje. Kakor se i), t. m. uradno ])oroča, so zvezne čete fîcnerala pi, Kalkenhayn 8. t. m, vrj,We sovražnika jiri Torzburgu ia BraScvo (Kronstadt) v pocestnem boju očistile sovražnika. Iz Haromszoka prihitela sovražna ojačenja smo jiižnovzhodno Marienburpa ustavili in potolkli. Jîumuni^sc na bojnem po^u povsod umikajo. V ii;irgitta- in Gurgeny-pojíorje prodirojoči armadi generala [d. Arz se sovražnik mestoma ufdrii. Polef;: Sistova na bolgarski Donavi polastili so se, jiodpirani po podonavskem bro-dovju, nemški oddelki in avstro-ogrski pijonirji nekega po liumunih zasedenega otoka ter zaplenili šest topov iu ujeii tri častniko in mož, — Ker so bili ilumuni zadnje dni kar zaporedoma jioraženi, so zavezniške čete južno mejo Sedmograškega osvobodile od gore Sigieu do 1'ersanskega gorovja, torej v zračni črti 230 kni, OlI Runiunov zasedenega ozemlja jo bilo do sobote pridohtjenega nad I SiOO km^. Upajmo, da lio Kumunija v kratkem plačana za ,svoje veroiomstvo, kajti naš glavni udarec je sedaj namenjen njej,
/nlioiliK» bojišče. — Nemško uradno poročilo dne 9, t. m, poroča: V bližini obrežja in južno od Y|)eraa kakor tudi na črti Artois armad-nega oddelka prestolonaslednika Ruprehta živahno delovanje topništva in patrulj. Ljuta bitka ob Somnii traja da|jo s skoraj povečano Ijutostjo, tem občut^ivejši je težki, zgubepolni jioraz za naše sovražiiike, katerega jim je zadala hrabra pehota in močno topništvo armade generala pl. líciow. Niti najmanjši jarek 25 km dolge bojne črte nismo izgubili. S posebno Ijutostjo in v kratkih presledkih napadali so Angleži in Francozi ne glede na izvanredno izgube niej Guendecourt in iiouchavesnes. Četo generalov pl. Bijhn iu pl, Garnier so jih vselej poi>ohionia odbilo. Pri Lo Sars smo ujeli, ko smo izčistili neko angleško gnezdo, 90 mož in zaplenili sedem strojnih pušk. Povečal se jo tudi topniški boj severno Ancre ia v posameznih odsekih južno Somme, kakor tudi pri Vermandovillers. Obsežne nemške raz-strefhe v Argonih razdrlo so francoske jarke v precejšni širini. Vzhodno Moze pomnožil se je obojestranski ogenj od časa do časa, — Zračni boji, kateri so dosegli dosedaj So ne doseženo -število, so bili za nas uspešni, V septembru smo izgnbiii v zračnih bojih 20 letal. Kraneořii in Angleži 30 izgubili v zraiinih bojih i)7 letal, od tal sestreljenih je bilo 25 in ne-prostovo^no se jih je moralo v naši črti na zemljo sjuistiti sedem, skupaj tedaj 129 letal.
Italkansko liojiSčo. — Kakor poroča bolgarsko uradno (»oročilo 7. t, m., so Bolgari pri kraju Dolna Dupeni na vzhodnem Ijregu Prespa jezera s protinapadom odbili napad sovražnika. Odbili so z velikimi izgubami za sovražnika ponovne napade, ki jih je izvedel sovražnik na bojui črti Gradešaiska železniška proga Klorina Bitolj z velikimi sihuid. Izjalovili so se poizkusi sovražne pehote, da bi prekoračila pri vasi Skoiiivar Orno. Vsi sovražni napadi na višini L'ožar in Rjahovo v dolini Mogleuica so so zrušili. Zelo slabo delovanje topni.štva na obeh straneh Vardarja. Na vznožju Belašice planine jo mirno. Dve pehotni stotniji iu en eskadr on konjenice, ki so [)oizku.sali napredovati proti kraju lilizan, so Bolgari razkropili. Sovražno ladje živahno križarijo ob egejski obali. Višine v okolici Orfana je neko sovražno brodovje brez usiieha ob.nre^evalo. Dae 9. t, m. pa se uradno [loroča, da so odbili sovražne najiade zahodno železnico Alonastir-P'lorina,
„Pojdi", jts spregovorila, „in vrzi venec v klet za njim."
„Ali noriš j« vin'ašala PlacJda.
,.l'{ijdi in nbogaj!" je rekla h'lavija določno in s tako cinrrgijo, da je starka jioslnšajoče oilsla. K'o se je vrnila v delavnico, je Jiašla relief Pi'operzije de Ro.ssi do ]iolovic(i razbitega in na niočneni drogn, ki je držal skupaj relief, je visela dona J^lavija obešena s svojim predpasnikom.
V isti noči jo izgitiil P'lavije križ iz oratorija onega španskega mogotca, čegar mračno dušo je Kristns iz marmorja tako malo ganil, kakor če bi inl i^^sničeii Krist IÍ-Í.
Ta lepi križ je bil prinesen iz liiŠc greha in prešertn}sti v neko ecrkev, ki so jo obiskovali večinoma najnbožnejSi iz Pi'age. Ta éndež je iioiagoma liudii začudenje v celi deželi in obiiiiem so govorili o nezaslišanem satiionmorn <lon(! Flavije. irganko je lazrešila i'lacida. Bila je uničena, zato je vse priznala, Odpiia je za-])i'ta vral.a kleti, v katero se je sjinstil Gvido iji pjiiiesel na svetlo tako zemeljske
ostanke Innltnsa kakoi- tudi zlat venec, ki so ga vigli za njim v grob.
Ko se jc ski'omni in ubožni mrtvaški sprevod oh veliki udeležbi revnejšega ljudstva pomikal sk(izi praške nlice, se je zgodilo nekaj nenavadnega. Skozi v.so pot je klečala množica ubožcev in ti'pečih, nagnila glave k zemlji in se dotaknila tlaka, v največji sjioštljivosti. Vse lo na nemajhno začudenje imenitnih gospodov in (lam na konjih in v karosah, ki so se zaman povpraševali po vzroku nenavadne in na izreden način ka/>oče jiobožnosti. — Neki jionosen laški kardinal, ki ,sc je tedaj mudil v Pragi, se je zelo jezil, kajti njegov bliŠčeči voz seje moral |U"ed klečečo množico za hip vstaviti. Hotel je ravno nekaj riiči, ko je pi išel iz neke nizke, nedaleč ležeče hišicc star duhovnik, ki je v tem trenutku prinesel hiši pomoč in tolažbo. Ko je zagledal luull.usovo krsto, je stegnil roke, zasvetil se mu je obraz, pokleknil je in sklonil glavo. Kardinal je ne|»ot.rpežljivo izstojnl, šel k njemu in se ga dotakni).
„Zakaj klečite in káj iionieiii vsa ta
slovesnostV" Diiliovnik ga je pogledal v purpiii' obleČmicga. „Ali ne vidite?" seje začudil in obrnil pogled od svellikajočega se smaragdnega križa," ki se je bliščal na zlati veriži(d na kardinalovih prsili. — „Ne vidim prav ničesai', kakor pog.ieb nekega ubožca, lido je IjilV'' je vpj'ašal kardinal. „Ne vem !" je odgovoril duhovnik. „Vem ]ia, da izvoljencc Gospodov. Ke vidite, da koraka pred njegovo krsto kralj David s harfo v rokah in za krsto sam Zveličar, bos in s triijevo krono na glavi?" In nagnil je svojo glavo v prah. Kako bi ga mogli videti oni ponosni in samozavestni, zaslepljeni po prazni slavi tega sveta V Ni pi'isel Kristus vstanavljat svojt^ga ki'alje.stva za-te, t,eni več za nesrečne in boječe, za žalostne in tiste, ki so v stiskah, za ubožce in reveže, ki nimajo piav nič skupnega s tem, kar oznanja moč in gospodstvo te solzne doline. O teh, ki so med ljudmi prvi, ne vé Bog ničesar; tistim pa, ki so zadnji, pa pokaže Zveličar večkrat njim v tolažbo svoj božanstven, VriiinČen in blažen obraz.
vzhodno železnice pa se jo sovražniku i>o-srečilo, ustaliti se na levem bregu Črne.
Ka/iia l)iijišřiu — Turško uradno poročilo (j, t. m. poroča, da so Turki presenetljiv ogenj sovražnika na obeh bregovih l^'elaliie bojišča ])risilili, da je moraJ utihniti. Vsled presenetljivega iia]ia(la 27. septembra je izgubil sovražnik, kakor se je dognalo, nad 300 mož. Na perzijskem bojišču se vršé na levem bregu I)raske, Xa kavkaskom bojišču so Turki napredovali v odseku Aguet in ujeli nekaj mož. Z za Turko ngodiiim uspehom se vrše v središču 8])0psdi patrulj. Sovražne napade na gotove dele bojne čite so Turki odbili s krvavimi izgubami za sovražnika ter ujeli več sovražnikov, Na ostalih bojnih črtah nič važnega.
Na morjn. — Avstrijsko uradno poročilo 9. t. m. javlja: V noči od H. na 9. t, m, so naša pomorska letala z uspehom obstreljevala z bombami kolodvor in vojaške naprave v San Giorgio di Nogaro in J^atisana, nadalje obrambne liaterije v Porto Buso, notranjo luko v Gradeža in baterijske postojanke ob Spodnji Soči. K\|ub tjutcmu obstreljevanju vrnila so se vsa letala nepoškodovana. — Zastopnik Woltfo-vega urada javlja B.t. m. iz New Vorka: Nemški ])odmorski čoln U iz Wilhelmshaven je došel som. Prevozil je ocean v 17 dneh. Amerikanski ll-èoln „D 3" spremil ga je v luko. No da bi spopohiii gorivo ali drugo potrebščine, je po dveurnem bivanju v luki zapustil zopet isto neznano kam.
Cerkveni koncert v Novem mestu.
Cerkveni koncert, ki se je vršit v nedeljo H. oktobra ob pol 5. uri popoldne v kapiteljski cerkvi v korist za v vojski poliabljeiie, za vdove in sirote padliii vojakov in za iz vojske se vi'nivše jetiČne vojake, nam je nudil s svojim izborno izbranim sporedom izredno veliko glaslie-nega umetniškega užitka. (!erkcv je iiila malodane jioliia jioslušalcev iz civilnih in vojaških stanov obojega spola.
Gledé pevskih točk in tudi gledé jirireditve jo ta koncert nadkidljeval vse prejšne. Odlična slovenska koncertna pevka gospa Pa\la Lov še to v a jc razveselila s svojim krasnim, srebrnoCistim glasom z liaebovo „Ave Alarijo" vse občinstvo. Istotako je očarala posluSalrc s svojim ljubkim in prisrčnini, naravnim in zdravita petjem in predavanjem Pilkejeve „Pozdiav Mariji". — Gos})od dr. Strašek je s svojim mogočnim in vznesenim, ob enem prav prijtstnim baritonom imenitno in z gorkim čustvovanjem pel Nicdernieyerjev „Pater noster" in liudnikovo „iCantata". — „Jlolitev begiincev" je lepa dramatična sliladba in zelo ugaja; posebno sopran solo in-enoglasni zboj' basov je veličasten.— Mešan zbor kapiteljske cerkve je ponovno ta večer jiod vodstvom svojega pevovoilje zojiet žel trinmf posebno pri Haiidrnovim vzvišenim zborom h Oratorija „Mesija" : VeliČastvo Oospoda Boga bo i'azodeto. — llnminelnova skladba „V trpljenju hridkih dneh" jo [lo svoji moderni harmonični opremi napravila shivescn uvod, — Inštru-mentalni del koncerta se je isto dobro dovršil, če prav pri Dvohtkovem „Trio", za nemuzikalično izobraženo občinstvo malo razumljivo, pač pa z gorkim čustvom umetniško izpeljano. I'a jo prav, (lase občinstvo Indi polagoma jirivadi na moderno glasbeno umetnost. — Koncert, jo zaključila večno krasna „Cesarska himna", kai;ero je odpel ves pevski zbor s spremljanjem orgol in ki je majestetično ilonela v hramu božjem.
Zahvala gre veleč, in mil.gosp. pro.štu Dr, Seb. Elbcrt-u, kateri se v svoji vnemi in požrtvovalni ljubezni do bližnjega, v tolažbo in uteho trpečemu človeštvu, ali če se gre za razvedrilo svojega mu uda-uega meščanstva, nikdar ne usiraši nobenega ti'uda.
Tudi denarni uspeh je bil zelo po-voljen. Nal)ralo se je vsto)inine in pre-plačil kion	dohajajo pa še vedno
novi daiDvi. l'ijudiio se prosi, kdor je bil zadržan od koncerta, naj vpošlje svoje iianieiijene prispevke tnil. gospodu proŠtu Dr. Seb. Elhertu.
Pridobivajte nam novih naročnikov na „Dol. Novice"!
V	spomin t Ivanki Germ.
So šil |>oliožii(i (liiSe, lii živé liki prijetno ilišori vijoliri loietic 0(1 lii'utiieaiga svtitři, /,ii to [lijí! i I (3 v iiogoljiil)tK) življenje, borate kfšřanskiii rniiiosti iti kr(;|>osti, j)olne srrncf^a tiiii'n in blaženosti. V Mai'ijinih ilnižbaii sr nahaja še veliko takšnili Ijiiiikili cvetk. Oiuvek je nekako srečen, ie se ž njimi se/.naiii in ž Tijíiní zaiiiino obřiije. Ena takšna piijctna cvetka, ki je |)08el>n0 zadnja leta ski'iynostno l astla in se razcve-tala v ki'asno vrtnico na vrtu Marijanske kongregacije, je hrezdvoiniio tudi Ivanka (--iei'lil, ki se je Í3(). septenibj'a 11)1 (j pi'e-selila k nebeškemu ženinu. Marijina (hužba jo laliko 1)0 pravici šteje med svoje naj-v/glednejše članice kot vzor Marijine ličere v življenju, trpljenju in smiti.
Gospodična Ivanka Gerin se je rodila 25. ťebruaija 1 S74. v Adlešičili inje bila iistanovil.eljica jMaiijansko kongi'egacije v Novem mestu, kateii je darovala vse svoje duševne in telesne moči v piocvit di'užbe, liodisi kot vodnica, ali kot odbornica, dokler je bila ndcavii. Kako In idko so je solzila, ko je moi'ala zaradi bolezni sodelovanje l)i i družbi opustiti, pri kateri je delovala z vzorno ponižnostjo in z najboljšimi vspelii, z vsemi svojimi zmožnostmi, s svojo resnično pobožnostjo ter s svojo iskreno otiočjo ljubeznijo do Marije. Nadnai'avna lailost je odsevala iz njenega obraza, kadar je olt-hajala njej veleljiiba di užba kakštio posei;>no slovesnost, kadar je videla svoje sočlanico srečne in zadovoljne. Da, olo soilelovala je })ri igrali i\lai'ijanske kougrcgacije s takšnim Av^itudbiidnim veseljem, da jo vnela vse igialke k navdušenju dobre stvari; in Če so jiotcm igre izpadle v splošno zadovoljnost, oil, kako je bila tudi Ivanka srečna in vesela — vse bi dala za jtiidne igralke.
I'okojuica pa je bila tndi med meščanstvom v splošni časti, Kedo bi ne ljubil in ne spoštoval tako i)lemenitega značajaV Sovražnika ni poznala, ker tudi ona ni liikot^ar sovražila; njej je bil \íiak ljubeč lirat in draga sosestra v lirislnsu.
Kmalu posmrli svoje ju'cdobre mamice se je zai'adi bolebanja preselila Ivanka iz Novega mesta na Železno Kaplo k svojemu brat.u pi'eč. g. žujniikn Matevžu Germ, líjei' jo še nadalje prenašala svojo neozdravljivo bolezen s Čudovito potrpežljivostjo in udanostjo v voljo Jiožjo. Toliko bolečin jirenesti in ])retrpeti brez godnianja, brez toženja, mirno in vstrajno, jo zaniogla le ona, ki jo trpela iz ljubezni do Križanega in njegove Žalostne Matere, kot prava služabnica in mučenica Kristusova, kot vzo]' Ma]'ijine ličerke. In kot taka jo izdihnila svojo dobro dušico.
V	svoji hudi iiolezni i)a ni pozabila svojih Ijiiliih sestric, za katere je imela v pismih ve(hio dovolj liodrilnili jiaiikov za njihovo Življenje; ni pozabila svojih prijateljic in znancev v Novem mestu, katerim je še tik pred smrtjo izročovala prisrčne zadnje pozdrave.
Kakoi- v Novem mestu pi idobila si je tudi v svojem novem domovju na Železni Kapli splošne simpatije jni v.seh stanovih. Dokaz temu je bil pogieh 2. oklobi'a, katerega se je udeležilo se<iem tujih gospodov duhovnikov, oba go-spoda župana bclski in trški, gospodje od sodišča in davkarije in veliko drugih žuí)ljanov. Sprevod jo vodil veleč. g. koiiiendator z Reberce Anton Ž a k. Ob gi'obti je govoril domači gospod kaplan Male j lajni Marijini hčerki v slovo prav ganljive liesede. Kapelski mešani /.bor pa je pretresljivo zapel pred hišo žalosti in ob gi-obii žalostinki „Nad zve/dami" ter „Oj zadnja pot". — Novomeška Marijanska kongi'ogacija je imela za blagor dnše Tie-pozabne svoje nekdanjo voditeljice v torek K), oktobra reipiieni s sv. mašo. Več Članic je darovalo tudi sv. obhajilo -/a njo.
Draga Ivanka, umrla si sicer po telesu, toda tvoj dnli in le]i zgled bodeta ostala vedno pri nas! Bodi ti lahka koroška zemlja in večna luč naj ti sveti, zvesta hči Marijina!
DomaČe in tuje novice.
Visok obisk, ri'ctekli teden se jo mudil v Novem mestu ekscelenca P'j'ančiŠok IJoi g. Soilej, nadškof goriški, kot gwt mil. g. prošta dr. Seb, Ellxírt.. Obiskal je liri tej priliki Šmarjeto,- Št. Peter in Trsko goro, kjer jo tudi opi'avil v Marijinem svetišču daritev sv. maše. Povsod je bil ljubeznivi nadvladika radostno sprejet.
Osebna vest. Na tukajšnji deški ljudski šoli je vsled bololiiiostî stopil v začasni pokoj vodja šole, preČ. gospod P. Gothard Podgoršek. Želimo nni skorajšnjega popolnega okrevanja. Na nj(;govo mesto je stopil kot začasni vodja preč, gospod P. Atanazij Ausser.
Katol. Tiskovno društvo v LJubljani
je povoilom cesaijevega godu podarilo 4t)0 K za vojaške vdove in siroto, ;i(H) K za pohabljene vojake in K za bolne vojake, skupaj lOiiOK,
V	dnevih darovanja so je nabralo v Novem inesfii; Članarine K 33H i» nabiralnih polah prispevkov K 4K8'10, z nabiralniki K sa-tif), s skupičkom za pi'o-dano znake in cvetice K 4;i7-ÍK); in lil. red je nabral pri svojih Članih K 100-—; tedaj skupna svota K 1 tH^i Hn. Natančnejše po-1'očilo v priliodnjem listu Dol. Novic.
V	dnevih darovanja je vrgel skupiček vseh v Ljubljani [irodanih znakov oki'oglo lO.íKll) kron, kar je spričo danih razmer prav lepa vsota. V tednu Rdečega križa je stala Ki'anjska po svojem donesku med avstrijskimi kronovinanii na drugem mestu. To je najboljši dokaz domoljubne ))ožrtvo-vahiosti našega ljudstva.
Osebna vest. Prof. Bogumil Romee, 1'avnatelj slov. trgoviike šole v Ljubljani je začetkom šolskega leta došel na gimnazijo v Novo mesto.
Odkritje „vojnega moža v Novem ftiestu se je preložilo na '.i. decembra t. 1. Dohodki pii tej slavnosti bodo v isti dobrodelni namen, kakor pri dnevih daiovanja.
Umrla je tu, oktobra v Novem mestu preblagorodna gospa Ernest ina Claricini-D o r n p a C h e r roj. id. A p p e 1, vdova podpolkovnikova, v letu starosti. R. I, P. !
Vojaške bolnišnice je včeraj nadzoroval nisgv. c. in kr. vojni superijor Klobovs iz Ljubljane. Msgr, je doma iz znano rodbine v Řkofji Loki.
Obisk novomeške gimnazije. V začetku šolskega leta líHO/IT je bilo na novomeškki gimnaziji vpisanih I 7S učencev, med njimi Ki privatistinj. V pi'vi razi'ed je bilo vpisanih 31), v drugi 35, v tretji
v četrti 19, v peti v šesti 14, v sedmi 14, v osmi 7.
Imenovanje. Za deželnosodna svetnika st.a imenovana g. dr. Vladimii- Fiirstcr v Metliki in gospod Albert pl. Devičnik v Novem mestu.
Vpoklic črnovojnikov. Dodatno k tukajšnjemu odloku z dne 3u, septembra t. 1., št. 4 1 ô() se da vsled odloka c. kr. deželnega predscdništva z dne 3. t. m., št. OiitiT v vednost, da je tudi rok za odrinitev k vojakom v letih lSl):i do IH'JO, kakor ludi 1SH4 do t8So rojenih črnovojnikov preložen in so se kol. novi poklicni dnevi določili: 1) za letnike ISTi do 18(J(i— 3. november I <) H;. :i) za letnike do lS!l(l, kakor tudi za letnike I8S4 do ihsd — k;. ii()veml)cr 1916. Posamezni črnovojniki letnikov lHy2 do 1S90, kakor tudi t SH4 do ISSd bodo poklicani s posebnimi poklici tndi prej. Opomni se pa izrečno, da velja predstoječa odgoditev vpoklicnili rokov samo za one či'iiovojnikc, kateri so bili na prebiranju v notranjosti države, med tem za vse črnovojnike, katei'i so l)ili na prebiranju zunaj države, veljajo vpoklicni termini, ki so vpisani v njih Črnovojnih legitimaeijskili listih.
Ogenj, Dne 5, oktobra popoldne je pogoiel kozolec v vojni uahajajočega so posestiiika Antona Vidic iz Vel. Skerjanč, občina Šmihel-StopiČe. Skoda je znatna, ker
jo bil kozolec ])oln pridelkov. Zgorela je vsa ki'iiia, kornza in tudi dva voza. Zavarovan je bil za 2(H)n K, a je bilo samo seno vre(ino čez 20(H) K. Kako je bilo zažgano, se ne vé. Na lice mesta je pi-i-hitelo „Prostov, gasilno (irušl.vo Kandija" s svojo parno brizgalno ter preprečilo, da se ogenj ni razširil.
Smrtna kosa v ces. Elizabete bolnici v Novem meslu. Dne S. oktobra je umrla Marija O malien, 70 let stara, soproga hišarja iz Vel. Gabra, občina Št. Pavel. Naj počiva v miru !
Prestavljena sta: P. Friderik Sailer, bivši katehet v Kamniku, na Brezje; na njegovo mosto jia iz Ljubljane Pater Oto Kocjan. Dohod v Kamnik jo bil 15. sejd. in odhod iz Kamnika k Mariji Pomagaj pa It), septembra.
Ročni katalog za katehete ni za dobiti za čas vojne pri ,1, Krajec nasi, v Novem mestu. Nova popi'avljena izdaja se bode sele po vojni lahko natisnila, če se bode oglasilo več častitih odjemalcev; sedaj ni papirja, no delavcev.
Poročil se je g. Alojzij Črcpinko, častniški namestnik pri 3. pionirskem bataljonu z gosp. Reziko lleinriher iz Novega mesta, liilo srečno!
Plemstvo je podelil cesar vdovi prod sovražnikom padlega poveljnika 55. peš-pollta polkovnika Alojzija Velkavrha — gospej Leopoldini Velkavrh in njenima hčerkama Aleksandri in Nadini Velkavrh s Častno označbo „pl." in piidevkom „Tyszkowice".
Umrl je i, okiobra v Ljubljani namestnik dež. glavarja ua Kranjskem baron Leopold L i e C li t e n b e r g-.T a n o s C h i t z pl. Adlei'sheim, star (33 let. Več let je bolehal. Deželni poslanec iistavovernega vele-posestva je bil od leta 18S4, skoro 20 let je bil ]iames(nik deželnega glavarja, dolgo vrsto let je bil ugledni član c. kr. kmetijske dnižbe kranjske. Hil jo splošno lu'iljubljen, izredno sim\>atična osebnost. Pokojnik ni imel nobenega sovi'ažnika, kakor je tudi sam nudil vsakemu le prijaznost. Kadar je predsedoval deželnemu zboru, je vodil obi'avnave deželnega zbora s stvarno spretnostjo in' izredno koncilijantnostjo. Ril je pravi Kranjec, ki je visel s celim srcem na svoji ožji domovini, deželi Kranjski, Kicmenit značaj, kakršen je bil pokojni baron Liechtenberg, je odkrito spoštoval vsako drugo prepričanje. Skratka, bil je mož, kakršnih je malo. Ki'anjska dežela je ž njim izgubila svojega dobrega, blagega sina. liog mu poplačaj vse, kar je dobrega storil za našo deželo! Slovesni })ogreb se je vršil v petek ob 4. uri popoldne.
Umrl jo v Ljubljani po kratki bolezni 7. oktobra ob H), uri zvečer g. dr. Rudolf Ropič ter bil pokopan pri sv. Križu." Pokojnik je bil blag gospod, usmiljenega srca in dober zdravnik v Št, Vidu pri Zatićini. Rodi mu Časten spomin!
Velikodušni dar. Veleindustrijec g. Kari Pollak je položil na roko gospoda deželnega glavarja 2()0,non kron za revne vojne vdove in sirote iz Kranjskega. Čast in hvala takšni imžrtvovalnosti !
Za penzijski zaklad za svoje uslužbence je odločila tvrdka J'ollak v Ljubljani temeljito glavnico 20(),()(H) kron ! Posneniatija vredno!
Umrl je v Ljubljani trgovec g. Oroslav ]3ernatovič 9. oktobra previden s tolažili sv. vere. R. 1. P.!
Najlepše pozdrave z gališkega bojišča vsem Doicnjcem, posebno pa preljubim Novo-meščanom in Novomeščankam pošilja poročnik .lože Rarlè.
Nemškega vojnega posojila so podpisali, kakor je doslej razvidno, ll) milijard 59(1 milijoiHU',
Zaplembo premoženja je odredilo tržaško dež. sodišče proti dr. Viktorju Cesciuttiju, odvetniku in bivšemu podžupanu v Gorici in proti Ivanu Jlarocco, posestniku v tíra-dežn, ker sta osumljena zločiiui proti vojni sili države.
Novi 2 vinarski železni novčiči, ki
pridejo sedaj v promet, bodo v sredi preluknjani.
Tovarna barv A. Zanki sinovi v Ljubljani je naklonila svojim lislužbmcem v tem letu že ponovno dvojno Jiiosečno doklado. Čast podjetju!
Pazite na nove poštne pristojbine!
V našem lislu smo že obširno poročali o iiovili poštnih pi'istojbinah za pisma, dopisnice, denarno Jiakaznice in poštne zavoje. Vkljub temu opažamo, da se oddaja na pošto premalo fraiikirana pisma oziroma dojiisnice. Na vsako pismo treba nalepiti znamko za 15 vin., na vsako uradno dopisnico znamko za 8 vin. Ako ne dobite še novih dopisnic z znamko 8 v, prilepite še eno znamko za 3 vin. Na nakaznice treba do zneska 5(1 kion nalepiti znamko 20 vin. (ne več D) vin.), na razglednice ali druge karte pa tako za 10 v (ne več 5 vin.)
Za uboge goriške begunce so dekleta iz Marijine družbe v ňmihelu dobila tndi v Sniolenjivasi 13'42 kron, kar jo v zadnjem izkazu pomotoma izostalo. Vsa svota se je potom kuezoškof. ordinarijata v Ljubljani poslala „Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani".
Visoki obiski v begunskih taborih. Goriški nadškoť dr, S e (i e j je te dni obiskal begunske (aboro v Wagni, Bruckn iti Stein-klammu. Oglasil se je tudi med begunci v Gradcu. — Dne 29. septembra je obiskal tinaiični minister vitez Leth begunsko taborišče v Rrucku na Litvi. Ogledal si je vse jiaprave in šole, so živo zanimal za zdravstvena in tehniška vprašanja v taborišču in se je informiral pri predstojniku uprave, okrajnetii komisarju Zu[»ančiču, glede prehranjevanja in še nameravanih naprav. O vsem, kar je videl, je izrekel svojo zadovoljnost in je povdaril mirno razpoloženje med begunci iu njihovo dobro zdravje.
34-00 beguncev Slovencev se nahaja sedaj v taborišču v lîrucku, kanioi' pride tudi zdravnik dr. D o f r a n c e s c h i. Za mlailiiK» je tam itrejena ijndska šola; otvori so tudi tečaj za kmetijski pouk.
Goriških beguncev se je zadnje dni kaj veliko zopet na novo naselilo po Dolenjskem osobito v novomeškem okraju. Vbogi begunci uži vajo jiovsod med ljudstvom spoštovanje in usmiljenje.
Begunci iz Primorskega, pozor! V Novem mestu in bližnji okolici je pre-na[>olnjeno z begunci. Tudi najmanjšega in najprii>rostejšega stanovanja tudi za drag denar ni mogoče dobiti. Da se begunci sitnostim in znatnim stroškom izognejo, priporoča se, da begunci v prihodnje ne )nihajajo v Novo mesto. Nasvotnje se jim, da se podajo ali na Krko, ali v Zagradec, ali v Žužemberk, ali na Dvor, — za vse te kraje služi železniška postaja Zatičina — ali v liobrniče, želez, postaja Vel. Loka, ta liostaja tudi lahko za Žužemberk in Dvor, ali v Semič, ali v Črnomelj, ali v Gradac, ali v Metliko — vsi ti kraji imajo želez, postaje. Ti kraji do-sedaj še niso prenapolnjeni z begunci. Toliko v vednost. — Posredovalnica za goriške begunce v Novem mestu, dne 7. oktobra 191(). J os. Kovač predsed. namestnik.
Darujte za ubogo goriške begunce obleke in denarja! Nujna piošnja in nujna liotreba! Darove sprejema „Posredovalnica za gor. begunce, Ljubljana, Dunajska cesta."
Predstojništvi c, kr. okrajnih sodnij Kanal in Gorica se nahajata soihij na Grosupljem pri Ljubljani.
Komenski dekanijski in župni urad se naliaja sedaj v Lokvi pri Divači, kamor sc laiiko obi'iiejo komenski begunci na dekana in župnika prečastitega gospoda Ign. Valentinčiča v moi'ebitnih zadevah.
Županstvo iz Vogerskega pri Gorici
se nahaja sedaj v Zdenski vasi, pošta in železu, postaja Dobropolje okraj Kočevje.
Konjski hlapec'Se sprejme na kmetijski šoli na Grmu v službo. Plača po dogovoru.
Pesem beguncev.
BegiiiFci smo. Vse so naiii vzeli in liiše iiaiii požgali so ill iz dežele naše diag'e nas v iiniik in ima/, izgnali so.
Heiaěi s praznimi rokami otišli iz (liagili smo domov, z obleko le za in \o silo prepoilil nas je grom topov.
Oj, z Bogom, ceste ve domače, po kterili kdaj hodili smo, oj, z Bogom, cerkve naše liele po ktei'ili kdaj molili smo!
Oj, z Bogom, lirilji in dolino, dežele naše divni kras, vinogi'adi, gozdovi, polja, s solzami smo odšli od Vas!
Oj, z Bogom, dragi naši i'ajnki ! O, vas že čuva lnižji vrt, o, blagor Vam, ker Vas od doma izgnati več ne more Črt!
Za nami vse, kai' nam je drago, pj'tid nami nam neznaiia pot, le veter sjiremlja nas in tnii, Bog ve, kam pridemo odtod V!
Oj, z Bogom, zlata domovina, ti ljubi naš slovenski kraj ! — Ali, cnii Jtirak že pada nate, Bog ve, kdaj jiridemo nazaj V! —
J'r. PavEií.
Cerkveno.
Kako moli krščanska ljubezen očenaš?
„Odiiiisti naiiL naše dolge, Itakoi' tudi mi
odpuščamo svujii» dolžiiikouj
Ta peta piošrija se sliši kakor kratka spokorna molitev, kakor Miserere kesanja, kakor Coniiteor pri izpovedi. Kesanje in izpoved sla pa primerna za Jiaš vojni čas, ko sc vali nad našimi glavami grom božje sodbe, řlal, da smo pač prej)ozno pred božjo piavičnostjo priznali svoje grelie. Tadli smo tako gloljuko v svojo grešuost, da nismo bili več sprejemljivi za milost kesanja in obžalovanja. Zato nas je Bog osmešil kot lahkomiselne otroke in začel deliti svoje milosti s šibo. In mi v ihtenju jeeljamo besede: Odimsti nam naše dolge. Da pa to odpiiščenje preje iu gotoveje dosežemo, pristavljamo Še konec te prošnje: Kakor tudi nii odpuščamo svojim dolžnikom. Ta drugi del naše prošnje se nam zdi kot nekaj nadzemskega, nekaj nadčloveškega v času, ko se narodi bore med seboj s Ijcklensko besnostjo, ko je njih mišljenje sovraštvo in njiliovo delo moritev. In vendar vemo, da se tudi ta očenaŠeva prošnja moli v vojnem Času. Ona v našib cerkvah ni utiiniihi in ni izginila iz naših svetili knjig. V njem s prepričanjem priznavamo temeljno jiiisel Ki'istusove pridige na gori: „Ljubite svoje sovražnike, dobro storite tistim, ki vas sovražijo, blagoslovite one, ki vas preklinjajo in molite za vse, ki vas ohrckujejo" (Luii. (i, 21, -28.).
Izjjolnit! to prvo in največjo zaimved, je največja in najlepša dolžnost krščanske îjultezni.
Ni še končana bitka in že začenja svoje delo. Kakor mati svojega, išče ona po bojišču padle junake. Njeno postavo odeva Oili'ešeiiikova dobrota in angeljska svedoba ; ona ne pozna več krutega nasjjrotja med sovi'ažnikom in prijateljem, ona sliši le stok otrok, ki kličejo istega božjega Očeta v nebesih in isto mater krščansko ljubezen do bližnjega, ki je za službo maziljena s sveto krvjo iz .si'ca istega božjega 8ina.
Mi'tvecem îzkojiije z Ijubeznjivo roko jiokojni gi'ob in na gomilah sovražnikov ])oklekne s tiho molitvijo: „Odpusti nam
naše dolgo, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom." 'J'li seje že sklenil mir, čeprav v daljavi traja liitka dalje.
Tiste, ki .so ostali šc pri življenju, vsjirejnie ])od varstvo križa^ jih s))ravi v lazarete, jim sireže in leči njib i'ane, kakor da bi bili vsi princi lastne vladarske liise. Tako ceni tudi ujetega sovražnika, tako odpn.šča svojim dolžnikom. tDaljc slwii.)
Begunci.
Begunci! — iialostna slika se mi pojavi ob tej besedi. 81ika naših bednih ljudi, naših bratov Slovencev, ki zapuščajo svoje ljube domače kraje. Pj-idete levni in onemogli, kdo nc bi odprl za vas svoje roke bratovsko in pri.srčno in vas gostoljubno spi'ejelV! Vaše domačije se rušijo v jirab in pepel in tujci se jih polaščajo. O, bedna slika, ki je nastala v sedanjih časih! Mirno ste še živeli pred kratkim, možje na plodonosnih poljiii — soliicc je vzhajalo izza gôi' —, žene pri ogriji.šČili, otroci na travnikih in ob potočkih. Jlirno so vam tekli dnevi in čeprav je bilo vaše delo hndo, znoj vam je tekel z obrazov, ali vi sle bili vsaj doma, na svoji zemlji. In zdajy...Šli ste po svetu daleč, daleč; kdaj se boste spet vrniliKakšno bo vaše bivališčeV Ali bo Še ostalo cisto in nepokvarjeno, ali ga bo oskrunila kruta tujčeva roka? Kje ste časi polni sreče?
11.
Slonel sem pri oknu in Čital. Gledal senj na cesto in opazoval vozove, ki so drveli sem in tja iz kolodvora na kolodvor. Tam na sredi ceste so kramljali trije kmetje, sreča jim je sijala iz obraza — slika naše zemlje. G(tvorili so o kupčiji in eden izmed njih je namignil tovarišema zaupno besedo in odšli so vsi trije v gostilno. Gledal sem dalje. Po cesti so prišli tujcî. Kdo, sem se vprašal? Kdo so in odkod? BiH so možje, žene in otroci. Različni: bogati in revni.— Tam so se peljali na vozu gospod z zlato urino verižico na telovniku, zraven bogato oblečena gosjia. Na vozu je ležalo polno škatelj in oblek. Za mestnim hišam so izginili... Pridi'vel je diug voz, podoben prvemu. Bili so tudi otroci gori, vsi še v tisti dobi življenja, ko samo gledajo v pisan svet in se čudijo vsemu. Tudi ta voz je oddrdral mojim očem. Po drevoredu so šli l)eš revni ljudje. Bili so videti zelo utrujeni, posedli so od dežja mokre klo])i. Mož že v visoki starosti, z zagorelim obi'azom, je bil sklonjen k tlom, ski'b in žalost sta ga vpognila. Žena je bila memla objokana. Obiaz Je zakrivala z rokami. In otroci! Ah, srce mi je zaplakalo ob pogledu nanje. Vsi bosi in slabo oblečeni so skakali okoli košatih kostanjevih dreves. Niso še poznali gorjd in gleilali so začudeno z velikimi temnimi očmi. i'rišli so za njimi šc di'ugi s tihimi koraki, polni globoke žalosti. In pri vsakem koi'aku se jim je trgalo srce: „Nikdar več se ne vrnemo nazaj . . „Nikdar več ne lionio videli onih solnčnih krajev..." In matere so zadrževale solze, da ne bi vzele poguma malim oirokom, ki so bili polni veselja in sreče. Brezskrbno so se igrali, saj niso vedeli, kako težka usoda jib Se čaka. — A, ko bodo dorasli jim bo vzplamtel v njihovih sicih srjl do onib, ki so jim ugrabili nad vse ljubljeno domovino. Jn takrat ho maščevanje.... Jaz pa sem bil resnično žalosten. ]\ako tudi nc? Naši so vsi ti ljudje, sinovi naše slovenske zemlje. In mi jiii s ki'vavečinii srtd gledamo, kako so ruši njiii domovina v prah in iiepel, v prah in pepel. — — Prišel je od nekod z velikim ropotinii kmečki voz. Jiil je Čisto navaden in na njem so bile pritrjene lesene deske za ljudi. Voz se je počasi ustavil. Vstopili so vsi — begunci — bilo jih je mnogo in voz jih je odpeljal v različne vasi, v njim tuje kraje.,.
III.
In še vedno so prihajali, lieviti in bogati, možje, žene in otroci. Stopil sem k njim in govoril. Jii čul sem žalostna
]ioročihi. Zjokal bi se Človek ob tako revnem položaju. Vprašal sem jih, če so kaj rešili pohištva ali podobnega. Dobil sem odgovoi': „Nič nismo rešili, kaj bi re.š4li!" — „„I'rav nič ne?"", sem nadalje vprašal. „Kdo bi takrat reševal, ko je vse razburjeno. Pride, in moi'aš iti! Komaj, da smo vzeli najvažnejše: svoje oiroke. Drugo je izročeno nemilosti tnjcem." — Ena žena je di'žala v roki jnsČanca. „„Za Boga, kaj, da ste vzeli to seboj, kaj niste mogli kaj boljšega?" " — sem sc začudil. „Vc.ste, veste, človek je ves zmešan in vzame kar nekaj. Sicei' bo tudi ta kokoška dobrodošla. Veste, zmešan je človek, ko pi'ide vse tako nabitro." — Žena je obmolknila in gladila piščanca... Drugi so spet govorili o vojski, domaČih stvareh in o ljubih- ki'ajili. V srce so se mi zasmilili, kajti v njihovih preplašeniii očeh sem bral težko vprašanje: „Kaj bo,
kaj bo z ]iami?" — *
In zdaj ])riiiajajo še vedno. No pač tako pogosto, a vseeno judagoma. ,laz pa mislim, da se bliža ta težka noč svojemu koncu in da bo kmalu vstal nov dan. Spet bo oral kmetovalec svojo drago črno zemljo in škrjtinček bo jioletel proti nebu in hvalil in pel Njegovo sveto ime. —- ~ — j ff
Raznotero.
Najdenino 3400 kron je piejela delavčeva žena Roza Tiscliku' na Dunaju, ker je našla in vrnila z dragimi kameni vdelane korale neke aristokratke. Oblast je cenila korale za 48.000 kron. Pošteni najditeljici bode nagrada gotovo dobi'o služila; njen mož je v vojni in ])ogrešan.
Sleparija v uniformi. Pred kratkim je })rišel v Mobaču na Ogi'skcni v pisarno bosanskega pešpolka narednik in je ukazal nekemti inťaiiteristu, da naj vzame jmSko, natakne bajonet in naj gre z njim. V spremstvu tega inťanterista je šel narednik v iiišo posestnika Tasija in rckviriral voz in dva konja. S tem vozom sc jc peljal v različne vasi v okolici Mohača in pobiral tam milodare za sedinograške tiboge begunce. Župniku v Kolkedu se je to narednikovo početje zdelo sumljivo in pozval je moža, naj se izkaže. Narednik je odgovoril s psovkami in z grožnjami, a jo je jirav hitro odkuril. Odpeljal je seboj Se cel voz pšenice, izkazalo se je kmalu, da ta narednik sploh ni noben vojak, nego bivši sluga nekega trgovca v Jlohaču, ki se že dalje Časa bavi samo s sleparijami in izhaja pri tem prav dobro. Vjeli ga do zdaj še niso.
Kruh iz slatnel Neki nemški učenjak je ])riporočal za vojni čas slamnati kruh. Ljudje so se i)a od srca smejali njegovemu nasvetu. Toda rečeni recept ni prav nic novega. V nerodovitnih lotili 1710 do I7:i(l so tak kiuh v istini pekli in to sj)Ct ravno v Nemčiji in morda ponekod tudi v Avstriji. Pšenično in rženo slamo so prali, sušili, drobno rezali in mleli. Mlinski kamni so pa morali biti dobro in ostro nasekani. I\lero slanniate moke so mešali potem z dvakrat toliko mero ržene moke in iz te
mešanicc pečeni kruh je bil še dosti dober. Tako vsaj poročajo siara poročila. Koliko jii v slamnatem kridiu redilnili snovi, se tnav nič ne pove, kar je ludi zanimivo.
Najbogatejša Ženska je nedavno umrla v Severni Ameriki, z imenom Hetty Green. Njeno premoženje je še vidiko večje, nego se je mislilo, pa je le morala v.sc zapustiti in nastopiti pot v večjiost. Vrednost njenih hiš v New Yorku znaša 10 milijonov dolarjev, v industriji ima 60 milijonov, v bankab l^'), v petrolejuih čistilnicah 10, v posojilnicah 40, v gotovini 10 milijonov dolarjev, skupaj nekako 75") milijonov kron. Države se bo prijelo okrog lOn milijonov ki'on.
GefiOiaftszalil; E 76/lfi,'28
Versteigeruiigsedikt utid Aufforderuiig zur Anmelduii^.
Aiif .\iilrag (ier beLreibenden l'nrti;i fiiidet hiu 16. Oktober 1916 vorra. 10. Uhr bdm Kroin-Geritililo. Zimiiier Nr. 25 Hiif (íriinii.der liieniit gcncliiiiigteii Hediu-(juiigca difl Voretoiguriing foigeiider Liogenscliiifluii bUiU :
(îi'iindliiicL l'scheriiiosrliiiitz Eitil. Znlil 52, 220, 275, 288, aai : Uniiempiit, Hsiis iu llitlordorf Ni: !.>), WiTtsi'liuitsgobaudc, Acker, WicMcn, WiUdfsr. .ScUiUawert 8b7(» K, GoriDgiites Gebot 57H0 K. LTutor dom gcriiifrston (iebotc fiiiiLot uin Vcrkaiif iiiclit Mfatt.
K. k. Bezirksgericht in Rudolfswert, Abt. IV., ain 5. Svptciiitjer ]!ilfj.
lubilelne ustanoue.
I
Trgovska in obrtniška zbortiica za Kranjsko raz]>isuje za leto li)16;
a) osemnajst cesajja Frana Josipa ustanov (8 po 50 kron in 10 po iiO K) za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; b) štirnajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in ti'govce vojvodine Kianjske; c) pet cc.sarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov, ter d) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih olurtnikov in ti'govce v.
Prošnje naj se pošljejo trgovski in ohi t-niški zbornici v Ljubljani do 10, tiovembra 1916. Priloži naj sc jim od občinskega In Župnijskega urada potrjeno dokazilo, dá je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne moi'e več delati in da je nbog, oziroma, da je prositelji(;a onemogla ulioga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca,
Loterijske številke.
Trst, 4. oktobi'a 7H 5 !i9 69 24
Brek in landaver
oba v dobrem stanu, landaver srednje teže, s šagrinom tapeciran, oljnate osi, brêk za 8 do lu oseh, pokrit, naprodaj po nizki cein" pri IVAN SITAR na Toplicah.
Hišo Z manjšim posestvom
na deželi se želi kupiti. — Naslov povo upiava Dol. Novic.	(83-2-2)
MODNI SALON
A. D RAM E
NOVOMESTO, Glavni trg 65.
Priporoča veliko izbiro iiajiiovejšili
skih klobukov
velour, pliš in baržmi.
Najmodernejše oblike,
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Točna postrežba in zmerne cene.
sH-a-i