OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Ivan Arh V donenju orgel Kmečka ohcet '96 Simona in Simon Zgaga rock festival Servis HRIBAR ZAGORJE, Se/o 72 Tel./fax: 0601 64 033 ABS in ALU platišča serijsko, doplačilo za klima napravo l DEM! Ford Mondeo VVinner l ,8i 16V KAT, 115 konjskih moči, 5 vrat, ABS, air bag, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, aluminijasta platišča, servo volan. No voljo tudi v izvedni karavan. \______________________________________________________________________ NEPREMAGLJIVA PONUDBA Če ne verjamete nam, povprašajte pri konkurenci! /vUyrudt2& SERIJA VVINNER 33.999 DEM Na voljo tudi brez Alu platišča za 500 DEM ceneje! _________’_____________/ Partizanska e. 51 1420 Trbovlje tel.: 0601/ 24 295 RENT- A - CAR, AVTO KLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399 osrednja! knjižnica I ta UVODNIK Prelistam Dnevnik, ob torkih se ustavim na kulturnih straneh, prelistam Delo, zanimajo me novice iz zasavskih logov, na hitro preletim Kaj, morda Jano ali kakšno tujo revijo, da popasem oči na fotografijah. So časopisi, kjer lahko najdem kaj zase, in so časopisi, ki me ne pritegnejo, ker so usmerjeni v ciljno publiko. Toda struktura bralcev, ki lista ali prebira Zasavca je tako raznolika, da je včasih res težko vedeti, kaj bo koga zanimalo. Zato tale frkolin, ki je spodaj narisan, ni iz trte izvit. Približno takole se nam kadi iz glav, ko tuhtamo, kaj vse bi zanimalo naše bralce in kaj jih ne bi. No ja, v tem dimu je nekaj tudi cigaretnega pa tistega, ki diši po močni črni kavi. Če jo imate radi, jo spijte v družbi Zasaivca. V tem tednu smo bili na kmečki ohceti, pogovarjali smo se z zagorskim orglarjem Ivanom Arhom, ocenjevali, ali možgani res bežijo iz Zasavja ali ne, ovekovečili smo hrastniški občinski praznik, se podali v Cerklje na svetovno vojaško letalsko prvenstvo,... Zanimivega branja zagotovo ne manjka, pa še informirani boste, kaj vse se dogaja v naših krajih. Do prihodnjega četrtka se imejte lepo. Če pa se v teh dneh kaj zanimivega dogaja tudi pri vas, nas le pokličite in povabite zraven. V,V rfce‘t-.7 v •- NASLOVNICA: Zasavski par '96, Simona in Simon Loto: Tomo Brezovar Oblikovanje: Slavko flaranlini m I ■ mm : Podvig Radovana Skubica Hrastničani na pravi poti Steklarji v Hannovru Jezni in žejni Pogovor: Ivan Arh Brain drain po domače Kmečka ohcet '96 Letalstvo tako in drugače Zgaga rock festival KOLEDAR DOGAJANJ 25. junija - Dan državnosti je praznik, ki ga nekateri resnično pojmujejo kot praznik - drugim pa je, vsaj kdor je poslušal današnji odprti telefon Radia Trbovlje, v opomin, da naša država še zdaleč ni zlata jama. Za kaj se je boril moj sin, je bilo prvo vprašanje - ali morda zato, daje danes med brezposelnimi? Ali je vam lepo, je vprašal dmgi - meni ni. Po tridesetih letih težkega dela danes ne razumem nič več nič... Nekaterim pa ni bilo lepo niti v prejšnjem sistemu niti v sedanjem. Kakorkoli že, praznik je tudi zato, da se poveselimo, česar se imamo veseliti, pa čeprav je to deževen dan na Mrzlici. 26. junija - Šmartno pri Litiji je v obvozih - mali mostiček v glavnem križišču je v popravilu, pa je treba, po smerokazih, naokrog. 27. junija - Akcijapolicistov Hitrost ubija se je iztekla. Naj to ne bo v uteho vsem tistim voznikom, ki pozabljajo, daimajo v armature svojih avtomobilov vgrajene pokazatelje dosežene hitrosti. Pa ne le to - ti kazalci le opominjajo -s plina stopite vsi tisti, ki vasje že kdaj ali pa še nikoli zaneslo zaradi prevelike hitrosti. Ko poči in ubije, je prepozno. 28. junija - Hrastnik je že pričel praznovati. Vrsto jubilejev, krajevnih skupnosti, rudarskih, gasilskih, lovskih... vzrokov v občino prinaša slavnostni utrip. 29. junija - Pri Vidrgarju se spet ženijo. Pa ne domači, družinski člani -pa vendar po domače. Deveta kmečka ohcet po starih ljudskih šegah je pri ttjih, s prireditvijo pa se veseli vse mesto pa še obiskovalci od dmgod. 30. junija - Zadnji junijski dan vsekakor komaj dočaka vsa zanesenjaška nogometna množica. Nemci so spet"evropski prvaki, kar je nekaterim povšeči, drugim pa ne. Zagotovo pa so najbolj zadovoljne predstavnice ženskega spola, ker bodo zdaj končno lahko spregovorile kakšno na račun prihajajočega dopusta. Šla bi... 1. julija - Tuje poletje. S pogledom skozi okno je to prava laž, in skoraj tako debela, kot je prvoaprilska. Pa le vse najlepše vsem, ki se odpravijo na dopust. Mateja Grošelj H Nabavili mamograf Gotovo se spomnite obširne akcije, ki je potekala kar lep čas. To je bila akcija imenovana Zbiranje prispevkov za nabavo mamografa. Spremljali ste jo lahko tudi vZasavcu, kjer smo objavljali imenadonatoijev in tudi vsoto zbranega denarja. Z zbranim denarjem, tega je bilo 21.771.360,55 tolarjev, je trboveljska bolnišnica že nabavila mamograf. Do 19. junija so zbrali kar 483 prispevkov, ki sojih darovali občani, podjetja in drugi. LIONS KLUB j e te prispevke koordiniral, torej posredoval pri zbiranju. Dr. Rudi Zupan, direktor trboveljske bolnišnice, je povedal, da bo mamograf začel delovati 16. julija, in sicer: v juliju in avgustu ga bodo uporabljali enkrat tedensko, kasneje dvakrat tedensko. Po njegovih besedah z akcijo nadaljujejo, kajti d o sedaj zbrani denarje samo osnova, zdaj pa bodo zbirali še za nadgradnjo, torej za večjo zanesljivost. Torej velja povabilo vsem, ki še želijo darovati sredstva. Ta lahko nakažejo na žiro račun trboveljske bolnišnice. M.K. Dan rudarjev Slovenski rudarji so tako kot rudarji iz vsega sveta desetletja praznovali svoj praznik na dan sv. Barbare. Sedaj pa rudarji v Sloveniji že štiri desetletja praznujejo 3. julij, v spomin na gladovno stavko rudarjev v zasavskih premogovnikih leta 1934. Rudarji, rudarski upokojenci in svojci ter gostje so letos praznovali svoj stanovski praznik v sredo, 3. julija, na Kalu pri planinskem domu. Proslavo z družabnim srečanjem je organiziral Rudnik Trbovlje-Hrastnik. Ob 10. uri je župan občine Hrastnik Leopold Grošelj odprl modernizirano cesto do Kala, ob 11. uri pa se je pred planinskim domom pričela proslava. Na njej sta govorila direktor RTH Aljoša Kink,ter Leopold Grošelj, župan občine Hrastnik, ki je hrati predsednik nadzornega svetaRTH. V kulturnem delu programa so sodelovali Rudarska godba, Moški pevski zbor Svoboda I ter Ženski pevski zbor, vsi iz Hrastnika. Sledilo je družabno srečanje navzočih - zaposlenih, upokojencev in svojcev. Organizatorji so poskrbeli tudi za prevoz udeležencev srečanja. T.L. Podvig Radovana Skubica V treh dneh 300 kilometrov! Nič nenavadnega. Z dobrim avtomobilom v dveh urah. Kaj pa peš? Tekač Radovan Skubic je že kar nekajkrat dokazal, da zna premagati samega sebe. Njegov lanskoletni podvig, ko je pretekel slovensko planinsko transverzalo v enajstih dneh, je mejil na nemogoče. Takrat si je ultramaratonec obljubil, da kaj takega ne bo več ponovil. Zarečenega kruha se poje največ. Radovan Skubic seje zadnjih osem mesecev pripravljal na nov, nič manj zahteven podvig. V treh dneh, od 5. do 7. julija, bo pretekel zasavsko planinsko transverzalo. Čaka ga skoraj 300kilometrov strmih inkamnitih stez, premagovanje spoštovanja vrednih višinskih razlik in, kot pravi sam, kopica strah vzbujajočih klateških psov. Radovan si je pred dnevi namreč že ogledal del proge in ugotovil, da prav klateški psi lahko resno ogrozijo uspešnost njegovega podviga. Pot se bo začela na Bizeljskem in vodila do nekaterih nam manj znanih planinskih postojank, kot na primer Bošta, Zagaja, Podstreškega gradu, pa vse do Bohorja, Lisce, Kopitnika, do Kala. In vse to v enem dnevu. Drugi dan teka bo pot Radovana vodila s Kala na Mrzlico in naprej na Partizanski vrh, Čebine, Čemšeniško planino in naprej na Zasavsko sveto goro, Vače in Janče, Še najmanj naporen bo tretji dan, dan teka od Janč do Kuma, kjer bo končal svojo pot. Tek bo ves čas spremljala tudi televizija ETV Zasavje. Ob zaključku teka, predvidoma v nedeljo ob 12.00 uri, bo na Kumu potekala tudi manjša slovestnost, ko bo Radovanu Skubicu podeljena značka Zasavska planinska transverzal a. V štiridesetih letih od ustanovitve je takšno značko prejelo 7000 planincev in ljubiteljev gora. Vendar bo Radovan Skubic prvi, ki si jo bo pritekel in ne "prihodi!". J.N. MMetHSOHM ALB0R. EL HORIZONTI ‘ . . EARBESUSPE ESTANS0MB - 'ANA SO NA PATINI m DELAC0SAS. . ; v RADIO TRBOVLJE ■ . : 98.1MHz ftg svobode 1 le, 61420 Trbovlje tel.:+386 601 26 333,26 056 21 358, km +386 601 26 228 STVARI. RADIO TRBOVLJE 98.1MHz B Hrastničani na pravi poti V spolnili 1 „ stavko nttUtJ.v,. ,9« Hrast niča novimi prir ti ta dan praznujejo več. dogodkov. S številnimi ioMtvaml so zaznamovali praznovanja, ki sojih združili .stanovskem p *T"tT2fe?FT.*r- - -azniku rudarjev. Prireditve, ki so se pričele zv 22. junija, bodo p 'tekale vse do -ohole. 6. julija. < 'srednja slovesnost ic bila 2% junija na Dolu, k|er sv najzaslužnejšim občanom ; ; ; X;X;X;X;X 1; x\ ; . ........ * 22. junija je potekalo odprto prvenstvo Hrastnika v tenisu na peščenih igriščih na Nasipih v Hrastniku, nogometni turnir ekip krajevnih skupnosti v malem nogometu za prehodni občinski pokal v KS Dol, dan odprtih vrat in otvoritev priložnostne razstave ob tridesetletnici prve faze Zdravstvenega doma Hrastnik, srečanje veteranov vojne za Slovenijo pri Spominskem bojnem znaku KUM 91 na Kumu ter otvoritev razstave ročnih del pododbora Društva upokojencev Dol v gasilskem domu na Dolu. Zaradi slabega vremena je bila obeležitev 50-letnice delovanja Avtomoto društva Hrastnik na Kalu s 23. junija prestavljena na prvo nedeljo v juliju. Zato pa j e istega dne potekalo strelsko tekmovanje za prehodni pokal v KS Dol na strelišču Pekel. 24. junija je bila v dolski kinodvorani otvoritev Ukovne razstave Vinka Hrovatiča, uro kasneje pa slavnostni koncert moškega pevskega zbora "Simon" DPD Svoboda Dol ob 60-Ietnici zborovskega petja na Dolu in podelitev priznanj "Zaslužni krajan". Ta priznanja so letos prejeli Franc Mrak, Rudi Klrhmajer, Ivan Suhodolčan, Branko Mravljak ter Moški pevski zbor Simon. 25. junija seje sto družin odpravilo v Gore, 26. junija pa je bila otvoritev prostorov v vrtcu Rudnik v Hrastniku. 27. j unija je pododbor upokojencev Steklarne v Gasilskem domu otvoril razstavo ročnih del, v knjižnici pa je bila, otvoritev novozgrajenih prostorov. V svojem govoru je Mira Vučetlč, vodja knjižnice, predstavila zgodovino knjižničarstva in delovanje knjižnice. Med povabljenimi so bili tudi: poslanca državnega zbora Zaključena prva faza modernizacije regionalne ceste Hrastnik-Dol. Mira Vučetič, vodja knjižnice, je ob otvoritvi razširjenih prostorov v knjižnici spregovorila o zgodovini knjižničarstva. Dodatni prostori so izjemen trenutek za kulturni duh v Hrastniku. pse n Hrastniški župan Leopold Grošelj med svojimi občani... Dobitniki občinskih priznanj. Miran Jerič ter Miran Potrč, hrastniški župan Leopold Grošelj in predsednik občinskega sveta Marjan Dolanc. Leopold Grošelj je poudaril, da so dodatni prostori izjemen trenutek zakultumi duh v Hrastniku. Vendar je knjiga draga in marsikomu ni dosegljiva. Nameravajo nabaviti vsaj toliko knjig, kolikor so zanje načrtovali deleža v proračunu, vendar bi se morala tudi država aktivneje vključiti v financiranje. Za razširitev prostorov so namenili 18 milijonov, država je prispevala le dobre 3 milijone. Otvoritev razširjenih prostorov sta prijetno popestrila pevka in igralka Alenka Vidrih ter Žare Prinčič. 28. junija so počastili krajevni praznik KS Steklarna s podelitvijo priznanj, otvorili regulacijsko postajo za plin na Dolu ter otvorili zaključek prve faze modernizacije regionalne ceste Hrastnik-Dol in komunalne infrastrukture v KS Dol. 29. junija so potekale športne prireditve kadetov v rokometu v KS Dol, tekmovanje pionitjev gasilcev na ploščadi pri Jutranjki, mimohod gasilskih ešalonov pred spomenikom Dol in slovesnost ob 95-letnici delovanja Gasilskega društva Dol, promenadni koncert godbe na pihala DPD Svobode II z nastopom mažoretkpred spomenikom na Dolu, podelitev občinskih priznanj za leto 1996 pred spomenikom na Dolu ter zabavna prireditev "Dolska noč",kjer še nikoli doslej ni bilo toliko ljudi. Priznanja najbolj zaslužnim, tistim, ki so se dvignili nad povprečje na različnih področjih, sta podelila hrastniški župan Leopold Grošelj ter predsednik občinskega sveta Marjan Dolanc. Priznanja občine Hrastnik so prejeli Jože Toplak, Vinko Hrovatič, Stanislav Kirn, Ivan Senegačnik, Adolf Podpečan, Avto moto društvo Hrastnik, Lovska družina Hrastnik, Tatjana Denovnik ter Rokometni klub Dol TKI Hrastnik. Jože Toplak se je v imenu vseh nagrajencev zahvalil za priznanja ter dejal, da ta pomenijo obvezo za vnaprej, da bodo vso svojo energijo usmerili v dobrobit občine Hrastnik. Po županovih besedah namen osrednje prireditve ni obračun celotnega dela, čeprav je bilo v občini marsikaj postorjenega. To naj bi bil dokaz, da so Hrastničani na pravi poti. Ob dnevu državnosti in občinskem prazniku sta zbranim na slavnosti izrazila iskrene čestitke tudi poslanec državnega zbora Miran Potrč ter trboveljski župan Janez Malovrh. 30. junijajeLovska družina Hrastnik z družabnim srečanjem pri Lovski koči na Kalu obeležila 50-letnico delovanja, 2. julija je bila otvoritev razstave ročnih del pododbora Društva upokojencev Rudnik Hrastnik v sejni sobi delavskega doma, 3. julija pa otvoritev modernizirane lokalne ceste Hrastnik-Kal pri Čebelarskem domu nad staro kolonijo. 6. julija se bodo prireditve zaključile s kmečkimi igrami ter zabavno prireditvijo v KS Turje-Gore. Na Dolu sta zbrane pozdravila tudi trboveljski župan Janez Malvorh in poslane« v DZ Miran Potrč Iskreno se opravičujemo brdlcem in hrastniškernu županu, gospodu Leopoldu Grošlju, ker mu je v prejšnji številki tipkarski škrat nadel ime trboveljskega župana. Bilo je veselo. Jerca Vučetič Foto: Branko Klančar B Direktorji o kulturi in športu Pred dnevije trboveljski župan Janez Malovrh povabil na sestanek direktorje večjih podjetij v Trbovljah, sklic pa je veljal ob ocenitvi aktualne gospodarske situacije tudi problematiki financiranja kulture in športa. Direktorji, sestanka se jih je udeležilo več kot dvajset, so takšno obliko seznanjanja in dogovarjanja pozitivno ocenili, saj po njihovem mnenju manjka prav organiziranosti pri najrazličnejših oblikah delovanja,, ki naj bi jih povezovale. Kultura in šport, ki sta bila pred leti financirana iz proračunov samoupravnih interesnih skupnosti, sta danes odvisna od sredstev občinskega proračuna, kar pa je za obe dejavnosti odločno premalo. Proračunsko financiranje sicer ni edini vir zaobe smeri, saj jesponzor-stvo s strani podjetij oziroma podjetnikov več ah manj odvisno od iznajdljivosti in prodornostih posameznih iskalcev sredstev ah pa od tega, kakšno področje je tistemu, ki hoče dati denar, ljubše. To pa tudi Junijska inflacija Statistični urad Republike Slovenije je pred kratkim izračunal rast inflacije glede na rast drobnoprodajnih cen. Glede na maj so te višje za 0,5 odstotka, glede na december 1995 pa za 5,6 odstotka. V primerjavi z junijem lani so tako cene narasle za kar 10 in pol odstotka. Sponzorstvo Avtoservis Ford Hribar iz Zagorja bo generalni sponzor teka po Zasavski planinski transverzali od 5. do 7. julija. Transverzalo bo pretekel znani tekač Radovan Skubic iz Zagorja. 98 tisoč nemških mark Občina Zagorje bo od Elektrotehničnega podjetjaKranj za 98 tisoč nemških mark odkupila pomeni, da tisti, ki dobijo dovolj, tega nikoli ne priznajo, nekateri pa žal vedno potegnejo krajši konec ah pa sploh ničesar. Vodilni možje podjetij so menih, da je za letošnje leto nova obhka financiranja že v zamudi, saj so sponzorske pogodbe žepodpisah in tako denar, ki ga za posamezna področja namenjajo, razdehh. Novost pa naj bi veljala za prihodnje leto. Pripravljen bo skupen program za splošno sponzoriranje zadev, torej zapotrebe, lci jih določena društva in klubi v občini imajo, ob tem pa bo narej en razrez, komu kohko in zakaj. Financiranj e pa gotovo nebo vezano le na potrebe, pač pa predvsem na možnosti posameznih gospodarskih subjektov. Pri tem pa so direktorji dejah, da bo tisti del sponzorstva, ki izhaja iz samega posla in je v korist posameznegapodjetja, še vedno ostal v veljavi. Osnutek programa bo pripravljen že v tem mesecu. V oceno ga bodo prejeh direktorji vseh podjetij, nato pa se bodo ponovno zbrali in dogovorih za potrebne aktivnosti. I.L. poslovne prostore v pritličju športnega doma Proletarec. Skoraj 1000 kvadratnih metrov površin bo občina odkupila zaradi gradnje večnamenske športne hale. Športni dom stoji namreč v neposredni bližini gradbišča športne hale. Devize V juniju je bilo na tečajni listi Banke Slovenija zaznati rahlo pocenitev nekaterih tujih valut v razmerju s slovenskim tolarjem. V začetku junija je bilo tako potrebno za avstrijski šihng odšteti 12,83 tolarja, na koncu junija pa 12,79 tolarja. Nemška marka se je "podražila", saj je bila pred slabim mesecem vredna 90,03 tolarja, trenutno pa je vredna 90,23 tolarja. Vrednost itahjanske hre pa je v primerjavi s tolarjem ostala praktično nespremenjena. Za 1,5 tolarja pa seje "podražil" ameriški dolar. Pivo in cvetje Vsakoletna prireditev Pivo in cvetje vsako leto v Laško privabi tudi ogromno Zasavčanov, predvsem ljubiteljev piva in zabave. Daje Pivo in cvetje iz leta v leto vse večji dogodek, ni treba posebej poudarjati. Velikosti dogodka primerno pa narašča tudi količina denarja, ki se tam obrača. Organizatorji iz leta v leto vse bolj stremijo za večjim zaslužkom. Tako bodo po nekaterih podatkih na letošnji prireditvi, ki bo potekala med 10. in 14. julijem, cene piva že skoraj primerljive s tistimi na Oktoberfestu v Nemčiji, ki so, milo rečeno, precej zasoljene. Mogoče je primerjava z večjo nemško prireditvijo le preveč neumestna. Dejstvo pa je, da bodo obiskovalci letos v Laškem znova pustih precej denarja. Po izkušnjah iz prejšnjih let bo v tednu prireditve vladala tudi vehka gneča. Ne samo naraznih prizoriščih, temveč tudi na parkiriščih. Teh je v Laškem bolj malo. Zato bo vladal poseben prometni režim. Tako bodo tudi letos organizatorji zagotovili začasna parkirišča v kraju Debro, Spodnja Rečica in Marija Gradcu. Organiziran bo tudi prevoz s posebnimi avtobusi in vlaki. Iz smeri Rimskih Tophc bo za obiskovalce prireditve v temčasu organiziran začasen obvoz na parkirišča v Debru in Rečici po cesti ob železnici mimo avtobusne in železniške postaje. V samem mestu parkiranje ne bo možno. Za prometni red bodo skrbeh redarji in pohcisti, postavljena pa bo tudi posebna cestna signalizacija. V sem obiskovalcempriporočamo, da svoja vozila zato parkirajo na urejenih parkiriščih izven mesta in tako čimbolj omilijo prometno gnečo. J.N. Steklarji v Hannovru Hannover 1996 - svetovna razstava svetil tudi letos ni minila brez udeležbe Steklarne Hrastnik. Hrastniški steklarji so letos nasvojem razstavnem prostoru predstavili izdelke polavtomatske proizvodnje ter nekatere visokokvalitetne izdelke ročne proizvodnje. Sam sejem je nakazal, da svetovne recesije v steklarski industriji še zdaleč ni konec. Močna konkurenca proizvajalcev iz vzhodnoevropskih držav, ki je bila letos na sejmu precej izrazita, hrastniški steklarni ne napoveduje lepših časov. Kljub recesiji in močni konkurenci pa imajo v Steklarni Hrastnik vendarle določene prednosti pred drugimi. Tu gre predvsem za kvaliteto njihovih izdelkov. Kupci so z njo precej zadovoljni. Usmerjenost Steklarne Hrastnik bo v prihodnje, vsaj dokler traja gospodarska recesija, temeljila na zagotavljanju dela na ročni in polavtomatski proizvodnji in prestrukturiranju dela proizvodnje v tiste izdelke, katere je na trgu še moč prodajati po relativno ugodnih cenah. Nezanemaijajopa tudi nekaterih novih pristopov do trga, kjer vidijo glede lastne proizvodnje še določene rezerve. Gre predvsem za večjo prilagodljivost trenutnemu stanju na trgu. Pri tem so pomembne nove tehnologije in tehnike izdelave razhčnih izdelkov ter iskanje novih kupcev. Že dolgo pa jim je jasno, da bi bila brez sodobnega in v določeni meri tudi trendovskega oblikovanja njihovih izdelkov vsa marketinška prizadevanja jalova. J.N. N ------------— INFORMACI JE 64-250, 64-166 Avtomehanika in avtokleparstvo AVTO J O LY s.p. Jevšnikova 26a, Kisovec tel.:0601/71-130 Avtomehanika in avtokleparstvo Originalni deli za vozila CITROEN SKF ležaji, amortizerji MONROE 2 leti garancije izpušni sistemi za vozila MTS delovni čas: 8.00 -15.00 ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 : Velika izbira okvirjev za očala : Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev Etuiji za očala Povečevalne lupe Športna in sončna očala Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! FOTO AMIDA Cesta oktoberke revolucije 11a - barvne fotografije v 1 uri - če vam uspe več kot 20 fotografij, vam podarimo film Delovni čas:od 8.30-12.00 in od 15.00 -18.30;tel.: 26-143 ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesta okt.revolucijell, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev žaluzij AKCIJA: topli pod 680 SIT/m2, ITISONI - 30% POPUSTA OKOVIC Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 ČE VAM JE VROČE Sl PRIVOŠČITE KVALITETNO KLIMO. montaža, prodaja, servis, svetovanje KLIMA ZALOKAR, teI0601/26-885,22-466 Andreja Novak s.p. Pizzerija in pivnica DIMNIK Trbovlje telefon: 24-250 LIPA TRADE d.o.o. AVTO DELI IN OPREMA - rezervni deli za kolesa in motorje - servis izpušnih loncev - prodaja gum - montaža, centriranje Delovni čas: od 8.00-19.00 sobota od 8.00 -12.00 Delavnica: 8.00-1 2.00 13.00 -17.00 sobota 8.00 -12.00 Trgovsko podjetje POTROŠNJA,, 1410 Zagorje ob Savi Poslovalnica TINKARA tel.:61 203 Zaradi premestitve programa iz poslovalnice v poslovalnico, v času od 1.7.1996 do 31.7.1996, potrošnike vabimo na dneve ugodnih nakupov v poslovalnico TINKARA, DELNA RAZPRODAJA 40 % popust v blagu, poletnih otroških oblačil Delovni čas: delavniki: 08. - 20. ure sobota: 08.-12. ure VABUENI! Mili Jamšek Ulica l.junijal, Trbovlje tel.:0601/24-044 V redno delovno razmerje vzamemo dekle za strežbo. Zaželjena praksa. Odpiralni čas: 5.30-23.00; sobota, nedelja, prazniki:?.00-21.00 A MEDIJSKE TOPLICE d.d. DODATNO OGRCVANA VODA TCRMAINEGA KOPALIŠČA MEDIJSK« TOPLICE NUDI ODLIČNE POGOJE ZA KOPANJ« - TUD! NOČNO (OD 1.7.96 DAUE)! POL€TJ€ NAS J6 ŽE OBISKALO, KAJ PA VI! mf.74-117 Jezni in žejni Zasavje je menda že Cankar označil za deželo gostiln in veseljakov. Potemtakem si človek težko zamisli, da bi se ravno v tej deželi zasavski kdo pritoževal glede gostiln. Toda ravno to seje zgodilo v Zagorju. V centru Zagorja obratuje bar Sahara. V njem si marsikdo polepša žejne večerne urice ali proste trenutke. Vendar je zaradi tega nekdo drug prikrajšan za zasluženi nočni počitek. Zasteklila balkon Bar Sahara v poletni sezoni vključuje vrt, ki pa stoji na funkcionalnem zemljišču bloka na Polju 10. Pogovarjal sem se s stanovalkama tega bloka. Med pogovorom z Valerijo Prašnikar sem izvedel, da nje ne moti toliko hrup, ki se razlega z vrta bara Sahara, kot jo moti to, da je ni nihče vprašal za soglasje, ki je potrebno za obratovanje tega lokala. Moti jo tudi, da lokala skoraj nikoli ne zaprejo ob uri, ki jo določa zapiralni čas. Antona Dolinška, kije prej vodil obratovanje tega lokala, so stanovalci pustili na miru, ker je bil pač solastnik tega funkcionalnega zemljišča. Poleg tega je bil lokal v tistih časih ob sobotah popoldne in nedeljah zaprt. Zvonka Jahn, sedanja najemnica bara Sahara, pa po besedah Prašnikarjeve ni nikogar vprašala za soglasje za točenje pijač, niti za to, da bi stregla na vrtu. Ravno s tem se omenjena stanovalka bloka na Polju 10 ne strinja. Medtem ko Martino Flere najbolj moti hrup razvedrilne glasbe in glasnega veseljačenja gostov. Njeno stanovanje se nahaja v neposredni bližini vrta. Fleretova je, da bi se zaščitila pred hrupom, zasteklila balkon. Kot pravi, je bila deležna tudi raznih žaljivk in groženj gostov. Večina se strinja Trenja med stanovalkama bloka na Polju 10 ter med najemnico bara Sahara Zvonko Jahn se vlečejo že od leta 1992. Prašnikarjeva pravi, da so najemnici bara Sahara 29. septembra 1995 prepovedali točenje pijač na funkcionalnem zemljišču. Kmalu za temjevrt pospravila. Toda v začetku maja letos je vrt ponovno postavila. Tokrat s soglasjem stanovalcev. Prašnikarjeva in Fleretova se sprašujeta, kako je lahko Jahnova dobila soglasje, ko pa se onidve nista strinjali. Pravita, da mora biti soglasje stoodstotno oziroma se morajo strinjati vsi stanovalci. Medtem ko direktor Stanovanjskega podjetja Tine Kos pravi, da zadostuje le večina glasov oziroma enainpetdeset odstotkov. Sezonska najemnina Pred kratkim je direktor Stanovanjskega podjetja, ki upravlja z blokom na Polju 10, sklical sestanek, na katerega je pisno povabil vse stanovalce. Tam so stanovalci bolj grobo nastopili, je povedala Prašnikarjeva. Izvedeli so, da bo Jahnova plačala najemnino za funkcionalno zemljišče v vrednosti tisoč nemških mark na sezono. Vendar po mnenju Prašnikarjeve stanovalci tega niso dobro razumeli. Niso vedeli, ali gre za tisoč nemških mark mesečno ali na sezono. Kamen spotike Stanovalki bloka na Polju 10, Prašnikarjeva in Fleretova, pravita, da ne bosta kar tako odnehali. Za direktorja Stanovanjskega podjetja je zadeva jasna: Stanovalci bloka na Polj u 10 so se s predlogom najcrruiice Zvonke Jahn strinjali v večini, kar zadostuje. Najemnica bara Sahara pa o zadevi sploh ni želela razpravljati. Kakorkoli že, v deželi zasavski se bo pilo in veselilo naprej. Čeprav kamen spotike na Polju 10 ostaja. Stanovalki, pa morda tudi druge stanovalce v bloku, moti hrup, ki ga povzročajo gostje bara Sahara. Najemnica bara želi zaslužiti in ugoditi gostom, zaradi tega v poletni sezoni streže tudi na vrtu, saj je prostor v baru premajhen. V začaranem krogu je težko pokazati na nekoga, ki bi mogel 'brcniti' kamen s poti in tako zadovoljiti obe strani. Marko Hribovšek Opravljen tehnični pregled Radeče - Komisija za tehnični pregled novozgrajenega objekta Zdravstveni dom Radeče, ki seje sestala pred nekaj tedni, je po ogledu zdravstvenega doma predlagala Upravni enoti Laško, naj pred izdajo uporabnega dovoljenja investitor predhodno odpravi pomanjkljivosti. Te so navedene v zapisniku in so pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja. Od uspešnosti odpravljenih napak je namreč odvisno, kako se bo razvijalo kasnejše delo novega doma. Znano je namreč, da je republiška inšpekcija podala zahtevo, uftj 'se nov zdravstveni dom uredi do določenega roka in s tem stara ambulanta zapre 23. avgusta letos. V Zdravstvenem domu Radeče so že pred leti zaprosili občino, naj nad njimi prevzame ustanoviteljske pravice. O tem so govorili tudi na sestanku, kjer sta se občini Laško in Radeče dogovorili o ločitvi zdravstvenih domov. Na zadnji seji so se tako odločili, da bodo do naslednje seje, še pred dopusti, prevzeli ustanoviteljstvo nad domom, in sicer s 1.1.95. Takrat je občina Radeče dobila svoj status in s tem pokazala, da ne mish plačevati obveznosti in dolgov za čas pred tem. R.Š. m § llliiiSill m Novi orgelski odmevi T rboveljska župnija je vzadnjih desetih letih obnovila dosti sakralnih objektov. In zdaj so prišle na vrsto tudi nove orgle, ki naj bi jih nabavili v župnijski cerkvi sv. Martina. Sedanje orgle, ki jih je izdelal Franc Goršič, so stare 135 let. V teh letih so pretrpele nemalo 'goija'. Med 1. svetovno vojno naprimer so predstavniki takratne avstrijske oblasti orglam odvzeli piščali iz plemenite kovine in jih nadomestili s pločevinastimi. V župnijski cerkvi sv. Martina so se o nabavi novih orgel temeljito posvetovali s strokovnjaki, pa tudi z župljani. Skupaj so se odločili, da bo orgle izdelal domačin. Nov instrument bo imel 3 manuale in 22 registrov. Pri taki zmogljivosti bo mogoče na orgle zaigrati tudi zahtevnejša koncertna dela. Akcija zbiranja denarja za nove orgle teče že nekaj mesecev. Župljani so doslej zbrali okrog 10 milijonov tolarjev, dober milijon in pol pa so prispevala tudi nekatera podjetja. Tako bodo morali za nove orgle do konca leta zbrati še 8 milijonov tolarjev. Pravijo, da naj bi z montažnimi deli pričeli julija letos, dokončno pa naj bi bile nove orgle nared do 15. novembra, to je do Martinove nedelje. T.L. V Retju slavili Ob dnevu državnosti so v Retju 22. junija zvečer pripravili kresovanje. Začeli so z mašo, prižgali kres, nadaljevali pa z družabnim srečanjem in petjem. V ponedeljek, 24. junija, ob 19. uri pa je bil v mestnem parku koncert MoPZ Zarja pod vodstvom Blaža Rojka ter MePZ Slavček pod vodstvom Ide Virt. Pevci obeh zborov so peli narodne, domoljubne in umetne pesmi. V uvodu je žal maloštevilčno občinstvo v mestnem parku pozdravil Jože Ber-not. T.L. Cicibanska ustvarjalna korakanja Osem vzgojno-varstvenih ustanov s svojimi vrtci v Sloveniji bo letos pričelo v svoj program eksperimentalno uvajati ameriški program vzgoje in varstva predšolskih otrok. Med temi vrtci je tudi VVZ Trbovlje s svojo enoto Ciciban. Ameriški program temelji na postopnem seznanjanju otrok z nekaterimi novostmi, namenjenimi pospešeni ustvarjalnosti in domiselnosti otrok ob igri. Z novim programom naj bi vzgojitelji pomagali razvijati tudi samozavest in samoodločanje otrok. Program bodo izvajali v raznih kotičkih, vanj pa naj bi bili vključeni otroci, starejši od štirih let. T.L. Pridne dijakinje Tudi v Srednji šoli Zagorje so zaključili s šolskim letom. Minuli teden so se dijakinje in dijaki zaključnih letnikov zbrali v Medijskih Toplicah, kjer so najboljši prejeli diplome in priznanja. Najbolj so se odrezale dijakinje petih letnikov, smeri tehnik gospodinjskih storitev, programa 3+2, Branka Božič, Mateja Vozelj in Bernarda Senčar. ' T.P. TRBOVLJE mm v MAJDA Njen pogled ni pronicljiv, niti fotografsko izostren, človeka preprosto preceni iz očesnih kotičkov, kar je morda odraz več kot štiridesetletne fotografske prakse. "Foto-atelje Majda" v Zagorju je imel svojevrsten sloves z izbrano okrašeno foto-vitrino. Nadejala se je, da bo zapuščino dobila vnukinja, sedaj bo nekaj fotografske opreme podarila Osnovni šoli Ivana Skvarče. Pol leta, odkar je upokojena, pa ob sredah še vedno dežura ob slikali, ki še vedno niso plačane, a jih nihče ne pogreša. Pravzaprav seje sprva odločila za trgovski poklic, ase je preusmerila v fotografsko dejavnost. Na začudenje jih je bilo v povojnih letih kar polovica v razredu deklet, nasplošno je bilo dokaj zanimanja za fotografijo. Vendar to ni bil poklic, s katerim si lahko obogatel. Fotografska tehnika se je v vseh letih precej spremenila, toda razvijala je le čmo-bele filme, barvne pa v sodelovanju s color-laboratorijem. Izjemen smisel je imela za retuširanje - vsaka odvečna gubica ali mozolj je izginil iz fotografije. Četudi je treba za to dokaj smisla, sicer se lahko skazi podobnost z dotičnim na fotografiji. Portretna fotografija, ki se ji je posvečala v službenem času, jo sploh zelo zanima. Poleg svetlobnih odtenkov seveda, ki jih je pretanjeno ujela v fotografski objektiv. Vendarle ima fotografiranje za osebne dokumente tudi svoje senčne pege, kar pomeni, da je odvisno od zadovoljstva stranke. Fotogeničnost je že tak pojem. "So ljudje," je povedala, "ki navidez izgledajo kot filmski igralci, a niso niti za ped fotogenični." Navadno je skušala ugotoviti, s katerega profila je človek lepši. Precej se je posvečala tudi družinskim in poročnim fotografijam, obiskovala je tudi razne prireditve. Zelo pomembno je bilo, da so fotografiranje poprej naročili, da se ne bi fotografi med seboj preveč 'bodli'. Od dela s kemikalijami je menda 'staknila' bronhitis, kar je skorajda profesionalna deformacija. Spominja se tudi, kako je svoj čas sleherni film in sleherno sliko pol ure spirala v ledeni vodi. "Kot so bili težki časi, je tudi fotografiranje težak kšeft," pravi. Vselej pa ostaja večno vprašanje, ali je tudi fotografija odsev fotografa, ki jo je posnel. Sedaj se bo več posvečala fotografiranju narave, Id jo zelo privlači, sploh odkar živi v Tirni. Menda pa je fotografska nrav obratnosorazmerna s kovačevo kobilo, ki daje vedno bosa. V obilju je namreč poslikala vnukinji, hčerka Sanda, ki je vzgojiteljica, pa jo je navdušila za slikanje otroških živ-žavov. Preračunala je še, daje dve tretjini življenja "okupirana" s fotografijo. S tem v zvezi obiskuje tudi tovrstne razstave, predvsem pa vsakoletni ljubljanski sejem Fotoantika. Vsem prepirom navkljub, ko se nekje še v družinah med seboj 'cufajo', kot pravi, pa jo posebej razveseli, kadar se jih vseh pet živečih bratov in sester zbere skupaj. Morda so zaradi družinskih vezi, ki niso oslabele, toliko srečnejši. Petra Radovič KLAN OS AR IB 11 iEiiil Drago Špitalcr, učenec iz Trbovelj: "Kmečke ohceti so mi zelo všeč, sploh si rad ogledam kakšne tradicionalne oblike ohceti. Mislim pa, da je v Trbovljah premalo poročnih dvoran, saj je samo ena, zato se ljudje raje poročajo drugje. Vsekakor menim, da so poroke še vedno enako pomembne, ne glede na to, da se jih sedaj vse več odloča živeti skupaj 'na koruzi'." Alenka Vodeb, ekonomistka iz Trbovelj: "Kmečke ohceti po starih običajih me ne zanimajo preveč, tudi zaradi tega, ker je s tem po svoje več stroškov. Na-splošno me pompozne ohceti ne pritegnejo. Kot opažam, se večinoma poročajo na Bogenšperku, kar je že tradicionalno. Mislim, da dva najbolj poveže, če se imata rada, čeprav se večinoma poročajo zaradi otrok. Krščansko usmerjeni ljudje se poročajo tudi zaradi staršev, predvsem je veliko odvisno od družinskega okolja. Vendar se človekzasekljub temu svobodno odloča. Dejansko pa drži, da ko mlada dva živita skupaj, poroka ni tako bistvena. Bolj bistven je odnos v sami družini." Vito Vidmar, dijak iz Trbovelj: "Čedalje manj parov, ki živijo v dvoje, sklene svojo zvezo tudi s poroko. To imatudi svoje slabe strani, saj bo slovenski narod čez nekaj let še večja "manjšina", kot je sedaj, ko nas že tako ali tako ni veliko. Lahko bi imeli več poročnih dvoran. Predvsem je tudi veliko ločitev, saj vse več zakonskih parov doleti finančna kriza, zaradi česar se v večini razidejo. Vsekakor pa bi se poročil po starih običajih." Jasmina Božič, dijakinja iz Zagorja: "Mislim, da so poroke že zdavnaj izgubile svoj čar. Tako rekoč primanjkuje tudi poročnih dvoran, kot tudi raznih prostorov za tovrstna slavja. Vsekakor je najpomembnejša ljubezen, da se dva odločita za skupno življenje. Povsem vseeno je zato, ali živita v izvenzakonski zvezi ali pa sta poročena. V današnjih časih pa smo nekako že pozabili, kaj je pravzaprav poroka." Alojz Janežič, delavec iz Litije: "Poročil sem se kar v Litiji, saj imamo Bogenšperk, kjer se še vedno poroča veliko parov. Kaže pa, da je sedaj vse več neporočenih parov, zato se tudi več razhajajo. Mislim, da so zaradi ločitev družine vse bolj 'razkopane'. Mnenja sem, da so prenekateri otroci preveč scrkljani, zato gredo ob neznatni težavi narazen, mi pa smo v zakonu vzdržali kljub revščini. Vsekakor je zakonska zveza potrditev zaupanja obeh, ki ni le kratkotrajno. Kmečke ohceti so tudi zanimive in so smiselne za tiste, ki imajo denar." Denis Juvan, elektrotehnik iz Litije: "Morda se bom poročil na Bogenšperku, morda na Bledu. Vsekakor nekje, kjer bo romantično. Takšnega kraja še nisem odkril. Zameje poroka smiselna, saj teoretično pridobiš varnost, predvsem pa določeno toplino, čustva, to je ljubezen, medsebojno zaupanje. Za poroko se vselej odloči par, pri katerem vse 'klapa'. Na kmečki ohceti se ne bi poročil, ker smo mlajši modernejši. Morda je modno tudi to, da skočiš s padala, vsekakor nekaj, kar ni le farsa." prežvečena stvar. Zakonski zvezi so Ione nadeti poslovno teorijo, ki se tod in drugod tudi razlikuje. ov. Nemara sv vedno dr/l. da človek sočloveka ne vzljubi brezpogojno, marveč mu je mar le za to. kar zanj stori. Zakrilom in (o)poroke so v stoletjih men jali barve in nravi ter bili pokorni različnim stališčem. Ljubezen je bila gonil na sila junaško nastrojenih, večna tema umetniško navdahnjenih. napačno razumljena tema na svetu. najpomembnejši vprašanji..s katerima se Človek v življenju srečuje. l>redvsem: koliko s!ar naj se poroči in pa: s kom naj ve poroči. Ohranjanje zakona pa jc baje eden najtežavnejših človeških naporov. Saphir je nekoč se začne s svarim, za moške pa tragedija, ki se konča s smrtjo. Slovenski pregovor pa pravi, da je statističnih podatkih se menda razv vže ,kora j vsak tretji par, vse v eč pa sejil. Pompoznost porok, najsi bodo bleščeče bele al, bujnih barv, je raznolika. Tudi tradicionalne ljudske oblike porok, ki so se še obranile, so dokaj priljubljene med mlado- oluct svojo zanimivost, tudi zato. ker se je našel ustrezen par med ljudmi -pa al' je čudu, čudo mora bit. at’ ga ohevt vsaka zna naredit’. Petra Radovič Lnrifciri Svojskost, s katero zasavskis'rbus poživi tako ljubljanskiživ jo, nekako nakazuje podobnost pojmov prestiž in snob. Kakšen ugled j je, skratka, treba za nadutost, oziroma da veljavo obtežimo s j cekini. Kovanci, s katerimi poplačamo modrost prestižnosti, so \ domišljeno zamotani v celofan puhloglavosti. Daši ni vse noro, I kar se vrti, skušajo biti stvari bogatejše glede na veljavnost. Kot \ tudi važnejše v odvisnosti cenenosti. \ Kraljestvo posameznikove svobode pa je poleg danosti tudi v j možnosti. Vsekakor najpoprej v nakazovanju volje do slučaja. V | dremavosti kalupov namreč, iz katerih le redko vznika neznano, j nepredvidljivo, so besede nepopisni blodnjak, skaterimipresega- i mo okvire človekovih predstav. Vendar prestižne besede niso j značilno snobovske, a marsikakšne "predstave "človekovih žagan- S Janj, hotenj in nehanj drago stanejo. Ujetost v besedne zanke je s večidel namišljena, primerljiva možaku, ki ni nosil klobuka, da se 5 mu ni bilo treba "odkrivati". Vsak problem torej skriva neko ; resnost, čeravno marsikomu ni važno, koga "pregazi", čigave f skrivnosti taji, kateri sramežljivosti ne prizanaša. 1 Neponovljivost stališč se spogleduje z brezhibnostjo tako 1 imenovanih snobovskih nazorov, ki venomerpovzemajo najboljša I stremljenja z vršacev domišljave povzpetnosti. Tako znan rek, I češ, v delih svojih sanj boš živel večno, je svojevrsten kriterij, po 5 katerem vendarle ne živiš tako dolgo, kakor sanjaš. Vsekakorpa je sanjarjenje v odvisnosti bogastva - s količkaj domišljije, seveda. Zgolj s sanjami pa se, jasno, ne da preživeti. Prestižnost, ki uglajeno gladi prizvoke pojavnosti vsakršne dobe, nilevpodobahstvari, ki pomenijo druge stvari. Snobovstvo stilizirano in dovršeno poudarja vpliv drznosti, kini sektaštvo, saj tovrstna elitnost stremi k pomembnosti bivanja. V čemer snobovstvo obstaja prej, predno osvoji s svojo stvarnostjo, je podobno navzočnosti vzroka in posledice. Čeravno prestižnost osvobaja (tudi) bogatinstva ter je vseeno, ali se i odzove na živ jo alis s'rbus. Preprosta navideznost snobovskega : Žargona je vsekakor zasmehljivo prisotna v dejavnostih, ki nekaj veljajo. Sepraviprivseh, ki znajo pogledati nase, kot se tudi reče. Besedičenja z veljavo nemara niso le govorice s težo kovancev, ki \ jim raje nasedemo, kotverjamemo. Pačnekako vstilupregovora, da je obogateti mlad prezgodaj, star pa prepozno. Bogastvo-predvsem bivanja -pa je tudi v zgodah, kososnobje i{ tudi novodobni šminkerji, vsak s'rbus in živ jo pa larifari, ki zanemarjata pestrost vsakdanjika, saj ne prizanašala svojevrstni prestižni vrednosti medsebojnih odnosov. m Jerca Vučetič Skoraj raj si, ti fjosfiliia Zadnjič sem po dolgem času srečala prijatelja. Pogovarjala sva se vse mogoče, kar naenkrat pa mi je rekel: "Veš, Jerca, iz časopisov še križank ne izrežem, tvoj stolpec o prijateljstvu in Živalih sem pa izrezal iz Zasavca. Toda ko sem prebral tisto o alkoholikih, sem se malo zamislil." Ker pa se je očitno premalo zamislil, bom tokrat razmišljala o alkoholizmu in omamah. Dr. Jože Ramovš, slovenski alkoholog, meni, da besede alkoholizem v javnosti ne razumejo povsem jasno. Mnogi si jo razlagajo le v smislu čezmernega pitja alkoholnih pijač, nekateri pod alkoholizmom pojmujejo tudi zle posledice, ki jih pitje povzroča. Spet drugi razumejo besedo alkoholizem le kot oznako za eno od najbolj razširjenih bolezni zasvojenosti. Večkrat mi kdo reče: "Pa kaj težiš, da preveč pijem. Če se ga enkrat na teden napijem, šenisempijanec." Človekne potrebuje pijače, temveč omamo. In tudi ogromno obrambnih mehanizmov ima, ki so pri alkoholikih še izrazitejši. "A jaz, da sempijan ? Sebe poglej, saj komaj stojiš," mi pravi prijatelj, pozabi pa pogledati, da v roki držim kozarec s sokom. Sama se imam lahko dobro tudi, če vso noč prebedim ob soku (noja, pa še ka vica me drži pokonci). Priznam, da mi večkrat 'zapaše'pločevinka piva, predvsem poleti. Toda če vem, da bom vozila, se tudi pivu ne odrečem s težavo. In zakaj bi sploh pila alkoholne pijače. Da bi bežala od vsakdanjih tegob, problemov, ki me pestijo? Ko bi se zbudila, bi bile težave spet z mano. Pijača bi jih zabrisala le za kratek čas. Imela pa bi občutek, daje moja glava takšna, kot naj večja makedonska lubenica. "Vikendaški"pivci trdijo, da niso alkoholiki. Kdo potem sploh je? Alkoholikje zalkoholom zasvojen človek in v sebi čuti potrebo popitju.pa najsi toprizna ali ne. Pogosta in dolgotrajna omama začne maličiti njegov značaj in vedenje. Razvoj alkoholizma spremljajo čedalje močnejši obrambni mehanizmi, s katerimi skuša alkoholik prikriti svoje propadanje pred samim seboj in pred okolico. Poznam ljudi, kijih večkrat vidim opite, a trdijo, da so zmerni pivci. Ker pa si v gostilni brez pomislekov vedno naročijo alkoholno pijačo, verjetno ne vedo, da je zmeren pivec človek, ki občasno pije toliko, da se to ne pozna na njegovem doživljanju in vedenju. Sicer pa se lahko testirate. Če vsaj šest tednov zdržite brez kapljice alkohola, ne da bi čutili kakršnokoli potrebo po njem, potem lahko brez slabe vesti res trdite, da ste zmeren pivec. Sicer pa, dragi prijatelji, odločitev je vaša. Zdravljenje je dolgotrajno in naporno. Življenje pa je navadno kratko in včasih tudi kruto. Lahko pa je lepo. Če se le poglobite vase in se zaveste, kaj pričakujete od življenja in kaj nameravate storiti, da boste dosegli zadani cilj. V omami alkohola to ne bo mogoče. Razen, če ste si zastavili cilj posla ti alkoholik. Naj vas v družbi ne bo sram namesto piva naročiti sok. Mogoče se bodo norčevali iz vas, toda kasneje se bo izkazalo, da ste bili vi modri. Prijatelji bo do morda brezposelni, njihove žene in otroci bodo trpeli in če jim žena ne bo prinesla pijače iz trgovine, jo bodo pač pretepli. Ja, življenje je res abnormalen posel. Ni pomembno, kaj iz nas napravijo, bolj pomembno je, kaj mi napravimo iz tistega, kar so iz nas napravili. Skromnost in preprostost sta občutka, ki te prevzameta, ko se pogovarjaš z Ivanom Arhom. V prvih minutah pogovora je malce zadržan, vendar čez čas privro iz njega vse bogate, marsikdaj tudi trpke življenjske izkušnje. Ko se razgovori, zaznaš v njem biser kreativnosti, samodiscipline in duhovnega bogastva. Letošnje leto je za Ivana Arha še posebej pomembno. 1. junija je minilo 50 let, odkar se je zaposlil kot mcžnar in organist v zagorski cerkvi. Poleg obveznosti, ki mu jih je nalagala služba, je Ivan Arh vedno našel tudi čas za sprostitev svoje kreativnosti in talenta. Tako je skomponiral več kot tristo skladb in trideset velikih maš. Vsa leta je uspešno vodil tudi zagorski cerkveni zbor. Za obsežno delo na glasbenem področju je ob svoji 50-letnici prejel Gallusovo listino, drugo najvišje priznanje na glasbenem področju, ki ga podeljujejo v Sloveniji. Istočasno mu je Ljubljanski škofijski ordinariat podelil visoko priznanje ob 50-letnici služenja Cerkvi. Otroštvom mladost ste preži veli v Čemšeniku. Da, tam sem bil rojen. 6. decembra leta 1919. Ne morem reči, da sem imel lepo mladost, kajti ko sem bil star petnajst let, mi je umrla mati. Kljub temu da nas je bilo pet otrok, smo takrat pri hiši ostali samo še oče, jaz in osemletna sestra. Drugi so že odšli od doma. Oče se ni več poročil, tako sem moral takrat nase prevzeti dobršen del družinskega bremena. Bili smo tako revni, da nismo imeli svoje, ampak smo obdelovali cerkveno zemljo, da smo sploh preživeli. Stanovali smo v mežnariji, saj je bil že moj oče organist in mežnar. Pomagal sem mu, predvsem pri zvonjenju. Včasih smo ob nedeljah zvonili tudi novi dan, kar pomeni, da sem moral vstati ob štirih zjutraj. Nikoli ne bom pozabil, da sem marsikdaj v zvoniku jokal zaradi hudega mraza in napora. Zvoniti sem moral s štirimi zelo težkimi zvonovi. Večji je tehtal več kot dve toni. Prve korake v svet glasbe ste naredili... Zelo zgodaj. Klavir smo imeli doma in kadar je bil čas, me je oče učil igranja in malo teorije. Na orgle pa mi takrat še ni pustil igrati. Ste se za študij organista odločili zaradi družinske tradicije? Prav gotovo je družinska tradicija vplivala na mojo odločitev. Oče je bil v Čemšeniku organist več kot šestdeset let, v Ljubljani, v Šiški, pa je službo organista opravljal moj starejši brat več kot petinpetdeset let. Ko sem leta 1937 prišel študirat v Ljubljano, sem tako živel pri bratu. Kakšen j e sporni n na šolske dni? Pred sprejemom v šolo sem moral opravljati sprejemne izpite, ki so obsegali igranje klavirja, harmonijo, teorijo, solfegaio. Takrat je bil ravnatelj Stanko Premrl, naša šola pa je veljala za zelo težko. Kako je potekal pouk? V šoli smo imeli dvoje orgel, poleg tega sta bili v stavbi še dve sobi s klavirjem. Prvo leto smo se učili igranja na klavir, drugo leto pa tudi igranja orgel. Seveda nas niso učili samo igranja. Imeli smo namreč 20 predmetov. Poleg glasbenih tudi knjigovodstvo, lepopis, pravopis, fiziologijo in podobno. To je bilo nekoč potrebno, kajti organist se ni mogel preživeti samo z igranjem. Organisti so bili včasih zaposleni pri rudniku, cerkvi ali na občini. Kaj pa izpiti? Vse izpite sem opravil z odlično oceno, izjema je bil le lepopis, kjer sem dobil samo dobro. Ravno zaradi tega šole nisem končal z odličnim uspehom. Šolo ste končali leta 1940. Po študiju pa ste se vrnili v Čemšenik... Kmalu zatem sem dobil povabilo ravnatelja šole, naj grem za organista na Dolenjsko. Župnik v Čemšeniku, kije bil za tiste čase zelo razgledan, pa mi je svetoval, naj nikar ne zapuščam Čemšenika, češ da bo kmalu vojna. Tako sem pričetek vojne dočakal doma, kjer sem ostal do decembra 1942,ko sem bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Odpeljali so me ravno na moj rojstni dan. Domov sem se vrnil šele februarja 1946. Kot vsem, je tudi vam vojna prinesla veliko gorja... Med vojno sem največ časa preživel na Češkem. Zaradi šibkega srca nisem bil sposoben za boj. Februarja 1945 so me poslali na fronto v Rusijo. Vendar sem pobegnil. Ponovno so me prisilno poslali na frotno v Karpate. Tudi od tam sem prebegnil skupaj s še štirimi vojaki. Počasi smo se peš prebijali proti domu. Kljub temu dajebilo vojne že skoraj konec, sem na poti večkrat končal v ujetništvu, kjer so nas pretepali in mučili. Poleg tega smo bili vseskozi lačni, umazani in polni uši. Potem smo v Krako wu na Polj skem poi skali "lager", kjer so se zbirali Jugoslovani. Tam smo si v kakšnem tednu za silo opomogli in se spočili. Pot smo nadaljevali skozi Madžarsko, Romunijo, v Srbijo. Po štirinajstih dneh dela v vinogradih nas je JLA poslala v Skopje k vojakom, kjer smo bili od maja do oktobra. Nakar smo se vrnili v Slovenijo, kjer smo stražili na Igu in v Polhovem Gradcu. Februarja 1946 smo se lahko vrnili domov. Vrnili ste se v Čemšenik. Tam sem ostal do junija, ko sem prišel v Zagorje in se zaposlil kot organist in mežnar. Službo organista bi sicer lahko nastopil že mesec dni prej, vendar sem odklonil, ker ni bilo primernega stanovanja in bi moral zraven delati še čisto druga dela. Zakaj ste prevzeli zraven še delo mežnarja in kakšno je sploh to delo? Kot organist se ne bi mogel preživljati in sem potreboval dodatno delo. Delo mežnarjaje skrb za cerkev v celoti. Dela je več ob pripravi na praznike ter ob vzdrževalnih delih. V 50 letih, kolikor sem bil zaposlen v cerkvi v Zagorju, smo v njej napeljali elektriko, na oltar sem znosil za cele vozove cvetja, napekel in narezal sem približno štiri milijone malih hostij, igral sem na več kot tri tisoč pogrebih,... Prav tako se je v tem času zamenjalo 7 župnikov, 32 kaplanov in 4 nedeljski kaplani. Kako je bilo v prvih letih po vojni? Ker sem bil v cerkveni službi, me je takratna oblast preganjala. Poročil sem se leta 1948 in kasneje dobil tudi malo večje stanovanje. Kljub temu da je bilo to stanovanje v lasti župnišča, some preganjali tudi zaradi tega stanovanja. V predalu imam cel kup pritožb, s katerimi sem uveljavljal svojo stanovanjsko pravico. Hčerki Ivi in Marija sta zaradi mojega poklica nemalokrat prijokali iz šole. Da ste v nemilosti pri oblasti, niste čutili samo na področju stanovanjske politike, temveč tudi drugače. Takratni povojni oblasti sem bil očitno zelo na poti. Komite zveze komunistov me je kar naprej klical na razna zaslišanja in mi grozil, da me bodo zaprli, kar so leta 1949 tudi storili. Da so me lahko zaprli, so mi očitali tri kazniva dejanja. Kot prvo, da nisem v službi, čeprav sem imel uradno vse dokumente o tem, da sem mežnar. in sem plačeval vse prispevke iz plače. Kot drugo, da se nisem hotel udeležiti delovne brigade v Kočevju. Ni jim zadoščalo niti zdravniško opravičilo, ker imam slabo srce, in ne smem opravljati težaških del. Kot tretji "delikt" so mi pripisali to, da se nisem udeležil vohtev. Volil sem, zato sem predlagal komisiji, da še enkrat pregleda knjigo volilinih udeležencev, saj sva v njej vpisana tudi jaz in moja žena. Tako so v odločbi zapisali, da se tretji "delikt" ne ujema in da je bila priča lažna. Kljub temu so me zaprli zaradi prvih dveh "deliktov". Kako so vas zaprli? Bil sem v pevski sobi v župnišču in skladal. Takrat sta prišla policaj in oficir Ozne (oddelek za zaščito ljudstva). Z njima sem moral v stanovanje, kjer sta me uradno aretirala. S seboj nisem smel vzeti niti najnujnejšega perila. Odpeljala sta me na sedež Ozne, kjer so nas čakali še štirje drugi zaporniki. Skupaj so nas peljali v Trbovlje v zapor. Ponovno so nas zasliševali. Najrajši ponoči, okrog dveh. Čez dva dni so nas odpeljali v Ljubljano, v Litostroj na prisilno delo, ki so ga imenovali družbeno koristno delo. Kje vse ste služili kazen? V Litostroju sem "delal" od julija 1949 do marca naslednjega leta. Vendar delo v težkih pogojih ni bil najtežji del kazni. Pazniki so nas ponoči večkrat zbujali, teči smo morali okoli barak. Ob peti uri zjutraj so nas zbudili, dali nekaj "čorbe" in 10 dekagramov kruha, nakar so nas odgnali na delo. Tako smo zaporniki takrat zgradili tovarno Litostroj in stanovanjske bloke okrog tovarne. Iz Litostroja so me poslali v Mavčiče pri Medvodah, kjer smo gradili hidroelektrarno. 14. aprila 1950 sem si pri delu hudo poškodoval glavo. Odpeljali so me v bolnišnico, kjer so me tudi operirali. Poškodba glave je bila tako huda, da sem bil v nezavesti štirinajst dni. Ves ta čas so me stražili. Ko sem se prebudil, mi je zdravnik predpisal strogo ležanje. Vendar je prišla pome Ozna in odvlekli so me na KPD (Ljubljanski zapori) na Miklošičevo 9, ki je imela na vrhu bolniško sobo. Tako sem se domov vrnil avgusta 1950, saj sem bil kot bolnik pogojno izpuščen. Zaradi pogojnega odpusta nisem smel zapustiti Zagorja, ne da bi prej dobil dovoljenje policije. To so bili težki časi. Kaj vam je pomagalo, da ste ga uspešno prebrodili? Mlad človek, ki je motiviran, je sposoben preživeti marsikaj. Lahko pa ni bilo tudi moji družini. Prve pol leta moje zaporne kazni sploh niso vedeli, kje sem. Vedeli niso niti tega, ali sem živ ali mrtvev. Niso nam dovolili nobenega stika s svojci. Vendar so vas preganjali še po letu 1950... Preganjali so me skoraj do leta 1965. Potem je bilo boljše. Verjetno zato, ker so se zamenjali ljudje na vodilnih položajih. V Zagorju je bilo v povojnem času zelo hudo. Takšnega nadzora niso imeli niti v Trbovljah. Ste pozneje še vseeno čutili posledice preteklih let? Te posledice čutim še danes. Takoj po tistem preganjanju sem se vsakič ustrašil korakov na stopnicah, ker nikoli nisem vedel, ali morda spet ne prihajajo pome. Pa tudi delo vcerkvijepustilonameni svoj pečat, vsaj kar zadeva zdravstveno stanje. Preživel sem nekaj hudih pljučnic, enkrat sem moral celo za mesec dni v bolnišnico na Golnik. Potem meje zadela še kap in po njej čutim, da nisem več isti. Prsti mi včasih po orglah kar uidejo. Hude trenutke ste znali vedno potešiti z glasbo, pa naj bo to skladanje, petje, zborovodstvo ali igranje orgel... Igranje orgel je tisto, za kar sem se izučil. Vedno sem rad tudi pel. Skladanje pa je ustvarjanje nečesa novega, nečesa česar ni pred teboj napisal še nihče. Ravno zaradi tega nisem privrženec priredb, saj se mi zdi, da so to ponaredki. Zelo rad sem skladal že v šoli, saj je bil to eden izmed predmetov. Za domačo nalogo sem vedno naredil več, kot je bilo potrebno. Tako meje profesor Premrl včasih opozarjal, naj ne delam vnaprej. Jaz pa sem imel veliko veselja do tega dela. Ste svoja dela tudi objavljali? Včasih sem izdal kakšno svoje delo. Pa se to pri nas ne splača. Venomer je bila izguba, saj je Slovenija premajhna, da bi lahko prodali dovolj izvodov. Avtor pa mora plačati nekoga za prepis, razmnoževanje, vezavo, tisk, papir, škofijsko odobrenje, določene takse in podobno. Objavljanje ni donosno še posebno v današnjem času, ko si vsakdo rajši fotokopira, kot pa kupi originalni izvod. Vaš arhiv je najbrž kar bogat? Ko sem prišel v Zagorje, je med materialom za igranje vladal velik nered. Velikomaterialasejeizgubilo, nekaj so ga odnesli ljudje domov. Tisto, kar je ostalo, sem najprej pregledal in spravil v red. V petdesetih letih mojega službovanja, ko sem zbiral in pisal, pa se je tega arhiva nabralo za tri nabito polne omare. Če ne bi imel tako razvrščenega in pospravljenega arhiva, bi danes kar težko kaj našel. Z vašim prihodom v Zagorje ste prevzeli tudi cerkveni pevski zbor... Ko sem prišel v Zagorje je bilo 25 pevcev. Takrat smo imeli vaje trikrat tedensko. Enkrat moški zbor, drugič ženski in tretjič mešani zbor. Včasih seje to še dalo, saj ženske še niso bile zaposlene. Kljub temu je takrat dosti pevcev petje opuščalo, predvsem zaradi političnega pritiska. Potem sem začel pridobivati nove pevce. Danes imamo lahko, zaradi drugačnega ritma življenja, vaje samo enkrat tedensko, pa še takrat jih veliko manjka Navkljub temu je danes 45 pevcev. Vseh petdeset let pa sta pri zboru vztrajali še dve pevki, moja žena in gospa Repovževa. Kaj vas pri vašem delu najbolj razveseljuje? Najbolj sem vesel, če je zbor dober, če dobro odpojejo in jaz dobro igram. Letos ste prejeli Gallusovo listino, vendar pa to ni edino pri-zanje, ki ste ga doslej prejeli. 1. junija 1971 sem prejel diplomo dekanije Zagorje, za 25-letnico službovanja. 24. novembra 1985 sem prejel škofijsko odlikovanje za zvesto služenje v cerkvi. 8. februarja 1991 mi je programski odbor za kulturo Zagorje podelil plaketo dr. Slavka Gruma, za dosežene uspehe na kulturno-umetniškem področju. Letošnja Gallusova listina pa je bila res veliko in lepo presenečenje, ki ga je uspelo organizatorjem skrivati do zadnjega trenutka Priznanje so mi podelili po nedeljski maši. Presenečen sem bil že, ko je župnik namesto pridige spregovoril o mojem delu. Presenečenje pa se je še povečalo, ko me je ob koncu maše povabil k sebi. Pevci MPZ Vesna iz Zagorja pod vodstvom Riharda Majcna in cerkveni pevski zbor so pripravili res lep program. Ste se zaradi vseh pohval in priznanj kaj spremenili? Jaz se nisem popolnoma nič spremenil. Opazil pa sem, da se je spremenil odnos drugih do mene. Imam občutek, da me sedaj pozna več ljudi. Romana Benko Foto:Tomo Brezovar Pojem beg možganov je tesno povezan z emigracijo visoko izobraženih ljudi v tujino. Po nepopolnih in precej skopih statističnih podatkih v tujini dela okoli 2700 Slovencev z visoko in višjo izobrazbo, število pa sc nanaša na tiste, ki imajo stalno prebivališče še vedno v Sloveniji. Med temi izobraženci je tudi precej Zasavčanov. Za naše potrebe pa bi lahko uporabljali izraz beg možganov tudi bolj na lokalnem nivoju. In pri tem mislili na zasavske izobražence, ki "bežijo" iz Zasavja. Bodisi se naselijo drugod po Sloveniji (predvsem v Ljubljani) ali pa se vozijo na vsakodnevno delo izven meja Zasavja. Vzrokov za to je veliko. Poleg že pregovornega slabega gospodarskega stanja naiskanje zaposlitve vplivajo tudi slabe plače. Čeprav je tudi v Zasavju kar nekaj potreb po kadrih z visoko ali višjo izobrazbo. Med kopico nezaposlenih se število iskalcev zaposlitve s 6. ali 7. stopnjo izobrazbe sicer precej omili. Vendar pa ne gre spregledati, da izobraženi ljudje pomenijo gonilno silo razvoja vsake občine ah regije. Zavod za zaposlovanje Na trboveljskem uradu za delo (prej se je imenoval Republiški zavod za zaposlovanje) je bilo v prvih petih mesecih povpraševanje s strani podjetij po izobraženih kadrih večje od ponudbe. Preko urada za delo je bilo posredovanih 82 potreb po kadrih s končano 6. ah 7. stopnjo izobrazbe (višja, visoka izobrazba). Delo je dejansko dobilo 21 ljudi. V juniju pa je bilo na uradu prijavljenih 43 iskalcev zaposhtve z visoko in višjo izobrazbo. V Hrastniku je bilo povpraševanje nekoliko manjše. Potreb podjetij po izobraženih kadrih je bilo za 34 delovnih mest. Zaposhtev pa je dejansko dobilo 8 ljudi. Podatki pa veljajo sicer samo za ponudbo in povpraševanje, ki je potekalo preko obeh uradov za delo. Kadri so. kadrov ni O načinu iskanja delavcev z visoko in višjo izobrazbo smo povprašah v treh velikih in tudi uspešnih zasavskih podjetjih; v izlaškem Eti Elektroelementu, trboveljski Cementarni in v Steklarni Hrastnik. Lahko rečem, da primeri teh treh podjetij ne morejo predstavljati reprezentativnih primerov za posamezno občino. Po svoje pa vendarle odražajo stanje v Zasavju. Vodja kadrovske službe v podjetju Eti Elektroelement, Silva Velkavrh, je povedala, da določene potrebe po izobraženih delavcih krijejo s sistemom štipendiranja. Tako trenutno štipendirajo 12 ljudi in pričakujejo, da se bodo po končanem študiju zaposhh v njihovem podjetju. Sicer pa sodelujejo z uradom za delo, zaposlenim pa nudijo tudi interno izobraževanje ter študij ob delu. Kljub temu pa imajo težave z iskanjem določenih strokovnjakov. Pojavljajo se predvsem potrebe po diplomiranih inženirjih, elektrotehnikih in računalniških strokovnjakih. Povpraševanje po tovrstnih izobražencih ponavadi trajaprecej dolgo časa. Večina se jih zaposluje izven Zasavja. Predvsem v Ljubljani. Delno na to vplivajo tudi dobro plačane državne službe. Mnogi se zato raje odločajo za tovrstno zaposlitev. Sicer pa je v Eti Elektroelementu trenutno od več kot 1200 zaposlenih kar 60 ljudi z višjo in 53 z visoko izobrazbo. Zaposlena pa sta tudi dva magistra. V povprečju pa letno to podjetje zapustijo trije izobraženi kadri. Predvsem zaradi ugodnih ponudb za delo izven Zasavja. V Cementarni Trbovlje pa po besedah vodje splošno kadrovske službe, Milivoja Radaka, z iskanjem kadrov nimajo težav. Razlog je sila enostaven - novih delavcev ne potrebujejo. Potreb ni in tako ne zaposlujejo novih ljudi. Tudi štipendistov trenutno nimajo. Če pa se vendarle tu in tam pojavi kakšna potreba po določenem profilu strokovnjakov, pa z iskanjem teh nimajo težav. Cementarne izobraženi delavci ne zapuščajo, tudi zaradi tega so njihove težave, manjše. V Cementarni je trenutno, tudi zaradi narave njihovega dela, zaposlenih približno 20 do 25 ljudi z višjo ali visoko izobrazbo. Vseh zaposlenih pa je okoli 360. Tudi v Steklarni Hrastnik se pri iskanju izobraženih kadrov ne srečujejo z velikimi težavami. Vodja kadrovske službe, Marinka Anžlovar, pravi, da se potrebe po delavcih z visoko in višjo izobrazbo nanašajo predvsem na mm: ekonomiste, pravnike in strojnike. Odziv na morebitno razpisano delovno mesto pa je vedno precejšen. Tudi velikega zapuščanja podjetja ne beležijo. V letu 1995 sta delo zapustila dva delavca z višjo izobrazbo. Leta 1996 pa so zaposhh tri nove z visoko. Trenutno imajo tako zaposlenih 8 ljudi z visoko in 21 z višjo izobrazbo. Poleg tega štipendirajo še okoh 20 ljudi, ki študirajo na 6. oziroma 7. stopnji izobrazbe. Kadrov ni mopoče dobiti preko noči Rado Perger, predsednik Območne organizacije Gospodarske zbornice Slovenije,pravi, dazbomica ne sledi problematiki bega možganov (izraz je sicer nekohko neprimeren) iz Zasavja. S kakšnimi posebnimi analizami ne razpolagajo. Opažajo pa, da se podjetniki tu in tam vendarle srečujejo s težavo, kje dobiti ustrezno izobražene delavce. Podjetja, naj bodo to državnaoziroma pred kratkim olastninjena ah pa zasebna, ne načrtujejo kadrov na daljši rok. Delno si pomagajo zizobraževanjem že zaposlenih delavcev in tudi z uradom za delo. Čeprav ponudba dela, vsaj kar zadeva iskalce zaposhtve z visoko ah višjo izobrazbo, preko uradov za delo ni pretirana. Se pa tudi zasavski podjetniki vse bolj zavedajo, daje iskanje dobrih in izobraženih delavcev prej ah slej dolgotrajen proces indabrezizobraženih (in s tem tudi vodilnih) delavcev ni pravega napredka tako v razvoju kot tudi zaslužku podjetij. Rado Perger pravi, da problem dobrih kadrov obstaja v vsakem podjetju. In tega problema nikakor ni mogoče odpraviti kar preko noči. Šolstvo? Ne. hvala! Težave, s katerimi se srečujejošolskeinstitucije, so vehke. V tem pogledu tudi Zasavje ni nobena izjema, saj se težave pri iskanju učiteljev in predavateljev z ustrezno izobrazbo pojavljajo v vsej državi. Ravnateljica Gimnazije in Srednje ekonomske šole v Trbovljah Darka Lipičnik pravi, da so na njihovi šoli težave predvsem pri iskanju slavistov z ustrezno izobrazbo. Prosta delovna mesta razpisujejo že tri leta, brez pravega odziva. Težave se pojavljajo tudi, ker nimajo dovolj učiteljev za poučevanje nemškega jezika. Zaradi nizkih plač v prosveti se veliko zaposlenih v šolstvu odloča za iskanje zaposlitve drugod. Tako je poučevanje, vsaj šolsko, opustilo že precej. Zanimive so tudi težave trboveljske osnovne šole pri iskanju ustreznih predavateljev angleškega jezika. Kljub temu da ima tudi v Zasavju precej ljudi za poučevanje angleškega jezika ustrezno izobrazbo, učitelja enostavno ne morejo najti. Razlog tiči v tem, daimajo anglisti dovolj možnosti za zaslužek s prevajanjem' raznih materialov za potrebe podjetij. Verjetno ni treba posebej omenjati, da prevajajo predvsem za potrebe ljubljanskih. In še ena nevšečnost se dotika težav s kadri v prosveti. In sicer velike obremenitve učiteljev. Stanje je dodatno poslabšala še uvedba mature. Plače so se sicer zvišale, vendar so se tudi pritiski in obremenitve. Obeti in napovedi Ob koncu leta 1995 je Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Ljubljana, poslal podjetjem in organizacijam ljubljanske regije vprašalnik, ki so ga poimenovali Zaposlovanje v letu 1995 in načrt zaposlovanja za leto 1996. Namen vprašalnika je bil zbiranje napovedi o predvidenem gibanju zaposlovanja v letu 1996. Na vprašalnik je odgovorilo (na področju Območne enote Ljubljana) 1947 podjetij. Med njimi je bilo tudi 185 zasavskih (vključno zLitijo). Dobljeni podatki sicer niso posebej ločeni. Veljajo za celotno ljubljansko območje. Do nekemere pa vseeno nakazujejo tudi možnosti zaposlovanja v Zasavju samem. Po napovedih se bo izobrazbena struktura zaposlenih letos izboljšala, tako v gospodarskih kot tudi negospodarskih dejavnostih. Na potrebe po kadrih s 6. in 7. stopnjo izobrazbe zapade dobrih 35 odstotkov vseh potreb (teh bo po načrtu 5.610) v ljubljanski regiji. Usklajenost ponudbe in povpraševanj a bo naj večja pri potrebah po delavcih z visoko izobrazbo. Pokrite bodo kar za tri četrtine. V primerjavi z decembrom 1995 paje pričakovati, da bo delež zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo narasel z 20,4 na 21,5 odstotkov. Podatki sami ne povedo veliko. Na splošno napovedi za ljubljansko območje kažejo, da bo izobraženim na voljo nekaj več delovnih mest kot lani. Pod predpostavko, da zasavske občine ne izstopajo od tega povprečja, lahko sklepamo, da bo nekaj več delovnih mest, predvsem za izobražene ljudi, na voljo tudi v Zasavju. Vendar pase ob vsem tem nehote vsiljuje sklep, da ponudba in povpraševanje še zdaleč nista usklajena. Pri tem imam v mislih, da v praksi v Zasavju iskalci zaposlitve z višjo in visoko izobrazbo ne morejo kar zlahka priti do zaposlitve. In obratno; podjetja, v katerih se pokaže potreba po določeni izobrazbi, ne morejo hitro najti ustreznih kadrov. V grobem to ne pomeni nič drugega kot to, da bodo zasavski izobraženci še vedno iskali zaposlitev izven Zasavja, medtem ko bo v samem Zasavj u povpraševanje po teh kadrih ostajalo. Brain drain čisto zares Opisane težave glede zaposlovanja izobraženih kadrov na eni strani in iskanja ustreznih kadrov s strani podjetij v Zasavju na drugi strani bi lahko opisali kot kvazi beg možganov. V večini primerov ne gre za čisto pravi beg možganov, ko strokovnjaki in izobraženci iščejo delo v tujini. V večini primerov gre zato, da zaposlitev iščejo izven meja zasavske regije. Zato gledano na Slovenijo kot celoto takšne migracije ne pomenijo posebnega problema. Problemi nastanejo samo v okviru Zasavja. Zaposlovanje usposobljenih kadrov izven meja neke občine oziroma regije vsekakor nosi za regijsko gospodarstvoin tudi negospodarstvo negativne posledice, saj zavira razvoj. Mislim, da lahko brez posebnega tveganja, da sem v zmoti trdim, da je število izobraženih ljudi iz Zasavja, ki so poiskali delo izven te regije precej večje, kot število tistih, ki prihajajo sem na delo, sicer pa ne živijo tu. V uvodu sem omenil, da po nekaterih podatkih (velja za obdobje 1981 - 1991) trenutno v tujini dela okoli 2700 Slovencev z višjo in visoko izobrazbo in da ima tudi Zasavje v tej številki svoj delež. Natančnih podatkov za Zasavje, ki so sicer dobljeni na podlagi podatkov Zavoda republike Slovenije za statistiko, ni. Obstaja pa ocena, da je bilo med vsemi stalnimi prebivalci Slovenije, ki so odšli na delo v tujino v obdobju 1981-1991, kar ena tretjina takih, ki so imeli visoko ali višjo izobrazbo. Naj višji je bil ta delež v gorenjski, zasavski in spodnjesavski regiji. Za Zasavje pa velja tudi ocena, da je bilo v letih 1981 -1991 število tistih izobražencev, ki so se z dela v tujini vrnili nazaj v Slovenijo, manjše od števila tistih, ki so odšli v tujino. In povprečna izobraženost tistih, kisov tem obdobju iz Zasavj a odšli na delo v tujino, je bila najvišja. Zasavje je po merilih razvitosti in perspektivnosti gospodarske strukture ter razvojnih možnostih uvrščeno na samo slovensko dno. Če upoštevamo še tako imenovani beg možganov iz te regije, pa naj gre za beg v tujino ali v dmge slovenske regije, so zasavske perspektive še slabše. Razvojne možnosti in zmožnosti pa so tudi na ta račun še bolj omejene. In morda je skrajni čas, da se nekaj stori tudi na tem področj u. Preden bo za vselej prepozno. Jure Nagode Risba: Matej Hohkraut Kljub dežju na Mrzlico Planinsko društvo Trbovlje je 25. junija, na dan državnosti, organiziralo 11. družinski pohod na Mrzlico. Slabo vreme ni ustavilo številnih planincev, zbralo se jih je namreč okrog 500. Prišli so tudi s sosednje Hrvaške. Vse udeležence pohoda je na Mrzlici pozdravil predsednik PD Trbovlje Slavko Potrata ter jim čestital ob državnem prazniku. Kljub deževnemu vremenu je za imenitno vzdušje poskrbelAleksander Jež. Pripravili so tudi bogat srečelov. Letos so prvič podelili priznanja - društvene plakete za 10-kratno udeležbo na pohodu, ki sojih prej eh trije pohodniki. Ostali pohodniki, ki so se udeležili pohoda manjkrat, pa so prej eh bronasto, srebrno ali zlato značko. T.L. Mladi planinci m izletih 18. junija so člani planinske skupine cicibanov iz Vzgojno-varstvenega zavoda Trbovlje organizirali skupinski izlet v Olimje in njegovo okolico. Izleta se je udeležilo 66 cicibanov - planincev, ki jih vodi mentorica Milena Skrinar. Poleg Olimja so si ogledali Kočo pri čarovnici, jelene v Jelenovem grabnu, noje in še marsikaj drugega. V nedeljo, 23. junija, pa so mladi planinci iz Osnovne šole Tončke Čeč odšli na izlet na Rudno polje in Uskovnico. Vodila jih je mentorica Cvetka Kozmos ob sodelovanju planinskih vodnikov. Naslednji izlet mladih planincev bo v soboto, 6. julija, ko se bodo odpravili na Raduho. Do vznožja se bodo pripeljali z avtobusom, nato pa peš odšli mimo Loke na Raduho (2062 m), se spustih čez Durce do koče pod Raduho, nato pa se bodo vračali do Rogovilce. T.L. Izkoristiti energijo vetra in sonca Planinska društva si zadnja leta zelo prizadevajo, da bi za potrebe planinskih domov, koč ter bivakov, posebno v visokogorju, nabavili in instalirali naprave za proizvodnjo elektrike za razsvetljavo ter za pogon strojev in aparatov. Nekatere planinske koče že imajo instalirane fotovoltaične panele, medtem ko energij e vetra šene koristijo. Zaradi ekološke neoporečnosti in cenenosti naj bi začeh izkoriščati tudi energijo vetra, kombinirano sfotovoltaičnimi paneli. Seveda ima to dvoje tudi svojo slabo stran, ko ni sonca niti vetra. Zato pa je treba, kadar je obojega dovolj, električno energijo shranjevati v elekričnih akumulatorjih. Za instaliranje enega in drugega so potrebna sredstva, ki pa se krnalu obrestujejo in povrnejo. T.L. Uspeh zagorskih ribičev Na petem državnem prvenstvu invalidov v ribolovu, kije potekalo 29. j unij a v Velenj u so ribiči - invahdi iz Zagorja dosegli imeniten uspeh. Ekipno so osvojih tretje mesto, med posamezniki v absolutni konkurenci pa Dominik Povše prvo. Zagorske ribiče - invalide so zastopali: Dominik Povše, Rudi Palčič in Bogomir Gošte. Udeležbo na tekmovanju jim je omogočilo Društvo invalidov Zagorje. I.G. 45 let AMD Izlake V petek, 26. junija, je Avto-moto društvo Izlake ob svoji 45. obletnici pripravilo slavnostno sejo v Hotelu MedijskeToplice. Na sejo so povabih vse svoje bivše in sedanje člane, nekdanje ustanovne člane ter funkcionatje društva, posebni gost seje pa je bil sekretar Avto-moto zveze SlovenijeBoris Korbar. Seje so se udeležili še predstavnik sveta Krajevne skupnosti Izlake, častni član ETI-ja ter ostali gostje. Seji je prisostvovalo 25 udeležencev. Predsednik društva Bogo Steklasa je v govoru orisal delovanje društva nekoč in dan ester predstavil načrtein ideje. Med najpomembnejšimi nalogami, ki jih bodo organizirali letos, je turistični rally Izlake '96, ki bo potekal 31. avgusta. Konec avgusta bodo pripravili še razgovor z Nikom Miheličem, znanimkomen tatoijemo avtomobili zrnu. Načrtujejopa tudi otvoritev turistične pisarne društva. Na seji so vsem dolgoletnim članom podelili priznanja in majolkico za njihovo uspešno in prizadevno delo. Anita Cesar Ob 50-letnici obstoja Industrijskega gasilskega društva Rudnika Zagorje v zapiranju so 29. junija Zagorjani pripravili Srečanje IGD rudnikov in energetike Slovenije. To sc je odvijalo na športnem igrišču v Kisovcu. Srečanja so se udeležila vsa povabljena industrijska društva, razen društva iz Kanižarice in Krškega. Poleg tega je bilo tudi v Kisovcu nekaj obiskovalcev, čeprav je bila v soboto še kmečka ohcet. Na srečanju so predstavniki Gasilske zveze Slovenije podelili priznanja. Gasilsko plamenico 3. stopnje so prej eh: IGD Rudnik 7j*m: M g OUJO_ Odprimo pesmi pot do srca... V petek, 21. junija, se je domska vokalna skupina iz Doma starejših občanov Polde Eberl-Jamski zlzlak, ki šteje 10 članov, udeležila tretjega srečanja pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije v Zavodu za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate. V uvodu so nastopajoče in njihove spremljevalce pozdravili: Jože Valenčič, predstavnik ministrstva za delo, družino in socialne zadeve,Franc Gostinčar, predsednik skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Franc Kramberger, župan občine Lenart terBranko Kos, direktor doma Hrastovec. Od skupno 53 socialnih zavodov, kolikor jih je v Sloveniji, je na reviji sodelovalo kar 21 predstavnikov raznih DSO. Revijalna pestrost sej e odražala tako v vsebinskem kot v organizacijsko interpretativnem sporočilu. Predstavitveni repertoar je najpogosteje vseboval slovensko narodno in ponarodelo pesem, ki je bila večinoma predstavljena v enoglasju. Seveda pa so se našli tudi zbori, ki so se skušah v dvo - ah celo troglasju, pa tudi pesmi iz narodno - zabavne glasbe so popestrile vokalno vzdušje glasbenega ambienta. Naš zbor se je predstavil z dvema pesmima, in sicer: "Revirska" (v priredbi Zasavcev) ter z narodno iz Podjune "J's b' rad e'gajnar bjlu" (v priredbi Luke Kramolca). Kljub temu da je naš zborček deloval komaj dober mesec dni, smo odpeli omenjeni pesmi tako, kot se revirčanom spodobi. Uradni del revije je silno tankočutna in simpatična voditeljica Darinka Čobcc sklenila z izpovedjo: "Odprimo pota srcu, odprimo pesmi pot do srca, odprimo srca drug do drugega. Bodimo prijatelji, bodimo ljudje med seboj in veliko, veliko ljubezni naj vlada povsod!" K povedanemu menda ni potrebno ničesar dodajati. Morda le to, da se je organizator izkazal tudi kot izvrsten gostitelj. Ob zaključku smo si rekli: "Nasvidenje na IV. reviji v Ljubljani." Pa še tole: v sklopu praznovanja obletnice naše mlade države smo v četrtek, 27. junija, kojebilo vsaj malo lepega vremena, pridodali svoje tudi v domu. Organizirah smo piknik, povabili še sosede iz Hrastnika in Trbovelj ter se skozi razne družabne igre, pesem ter ples tudi v domu praznično poveselili. Gostje so rekli, daje bilo luštno in lepo. In kaj bi ne bilo, saj nas ne druži samo bivanje v domu, druži nas življenje. Boris Drenik Upokojenci planinci na Matajur Planinska skupina PD Trbovlje pri DU Trbovljeorganizira skupinski izlet na goro Matajur. Izlet bo v soboto, 6. julija, z odhodom ob 3. uri zjutraj.Matajurjevisok 1643 metrov in leži na meji med Slovenijo in Italijo. Izletniki se bodo na vrh podali z italijanske strani, to je iz Čedada, zato morajo s seboj imeti potne liste. Matajur sodi med zelo lepe razgledne gore.Izletnikebo vodil Vinko Pfeifer ob sodelovanju drugih planinskih vodnikov. T.L. Oskrbovanci na Bogenšperku V petek, 21. junija, se je na skupinski izlet podala skupina za samopomoč iz Doma upokojencev Franc Salamon iz Trbovelj. Tokrat so obiskali grad B ogenšperk, kjer jih je oskrbnica seznanila z zgodovino gradu in jim pokazala zanimivosti. Po ogledu so se podali še v gostilno Pustov mlin, kjer so se okrepčali. Za dobro voljo je poskrbel ansambel Dobro jutro. Tudi petja ni manjkalo. T.L Zagorje, Marko Bajda, Stanislav Grošelj, Ivan Ojsteršek in Marjan Zver. Gasilsko odlikovanje 3. stopnje je prejel Franc Aleš. Za 50-letno aktivno in požrtvovalno delo v gasilstvu sta priznanji prejela :Anton Prebil in Viktor Razpotnik, za 20-letno delo v gasilstvuMarjan Košir, za 10-letno delo v gasilstvu pa je bil odlikovan Ivan Ojsteršek. Gasilska zvezaZagoijejepodelila odlikovanja 3. stopnje Primožu Bajdi, Stanislavu Drobnetu, Edvardu Tekavčiču, Ivanu Vahtarju in Jožetu Brvarju. Pa še rezultati sobotnega srečanja: Člani: L IGD Prem. Velenje, 2. IGD RudnikMežica, 3. Velenje2,4. Sečovlje 2, 5. GD Sečovlje, 6. IGD Rudnik Trbovlje, 7. IGD Rudnik Zagorje, 8. IGD TE Trbovlje, 9. IGD Rudnik Hrastnik, 10. IGD Elektrarna Brestanica, 11. PGD Zabukovica, 12. IGD TimLaško, 13. PGD Liboje, 14. PGD Krmelj. Članice: 1. GD Sečovlje, 2. PGD ( ^ frženje Liboje. Veterani: 1. IGD Rudnik Mežica, 2. GD Sečovlje, 3. IGD HM Laško, 4. IGD TE Trbovlje, 5. PGD Zabukovica, 6. IGD Rudnik Hrastnik, 7. IGD Rudnik Trbovlje, 8. PGD Liboje, 9. IGD Nafta Lendava, 10. PGD Krmelj. Veteranke: 1. IGD TE Trbovlje T.P. im, V ponedeljek, 24. junija, je bil na Dolu v kinodvorani koncert moškega pevskega zbora Simon, ki so ga pripravili ob 60-letnici zbora. Dvorana je bila nabito polna, kar se v zadnjem času bolj poredko dogaja. Obiskovalci niso bili razočarani, saj jih je na vsakem koraku čakalo presenečenje. Ob vstopu v avlo so si lahko ogledali samostojno razstavo Vinka Hrovatiča, kije razstavil svoje slike ravno za to priložnost. Knjiga vtisov govori o tem, da so Hrovati če vi motivi iz narave ljudem pri srcu. Z zanimanjem so prelistali tudi brošurico, ki jo je dobil vsak poslušalec. Na naslovnici je razvidna obletnica zbora in barvna fotografija pevcev z Dola v ozadju. Na teh straneh je predstavljena kratka zgodovina zbora, ki priča, da so začeli na Dolu z zbori pred letom 1859, prav gotovo pa so peli v cerkvenem zboru že leta 1804, ko je zbor vodil Julij Kraner. Kasneje je zbor prevzel Blaž Dragar, organist samouk, ki je svojega sina Jožefa poslal v Ljubljano, kjer se je šolal pri Antonu Foersterju. Tako je bil Jožef prvi šolani glasbenik na Dolu. Dejavnost zbora po prvi svetovni vojni še ni raziskana, zbor, ki si ga lahko ogledamo na sliki v brošuri iz 1. 1936, pa je vodil Davorin Čander. Stelje preko trideset pevcev. Poleg tega zbora so ustanovili leta 1935 še en zbor pod vodstvom Adolfa Dragarja. Iz zapiskov je razvidno, da je bilo delovanje zbora pred drugo vojno zelo živahno. Poleg petja so uprizarjali tudi krajša operna dela, operete in spevoigre. Za spevoigro Ženitev spodnjega Štajerja je besedilo in glasbo napisal Tone Bantan s Slatnega nad Dolom. Po vojni so to spevoigro celo posneli na radiu Ljubljana. Med vojno so tudi dolski pevci molčali, po vojni pa je zbor neprekinjeno deloval v KUD Pust Ciril do leta 1975. Potrebno je bilo dolgih 13 let, daje zborovodja Vili Alt zbral pevce, ki nadaljujejo pevsko tradicijo na Dolu. "Prvo vajo smo imeli decembra 1988 in naslednje leto smo že sodelovali na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični," pravi Vili Alt. "Zdaj pogosto poslušamo razprave o problemih pevskih zborov, Za katere pa menim, da jih ni. Problemi so le v lj udeh - ali se bodo v tem načinu življenja odločili za ljubiteljsko dejavnost ali ne. Sam imam v Steklarni službo na Priznanja zaslužni krajani iiiiiiEsiiEšiiiiiiiii:: proslavi ob 60-letnici moškega pc v ,k, a a /h> >ra. J i iv' 11 d r/.i \ i u' ,i i leto. 28. junij je datum, ki so ga ker so pred 55 leti na ta dan proti okup.iuupi Prn-.l.i\i k prisostvovat tudi edi ni živeči član tega Odbora Jože Dragar. Dobitniki letošnjih pri/nanj društvu. Kudi Knhnujei zadelo v gasilskem društvu in v DU, Ivan Suhodolčan zadelo v svetu KS lil poscbllO /.I II.[VM|U Vodenje ijjtirnvnnlnega sveta. Branko Mravljak za mentorsko motivi iz narave ustrezali izboru naših pesmi... Zahvalil bi se tudi vsem podjetjem in delovnim organizacijam z Dola in okolice, ki so nam finančno pomagali pri organizaciji koncerta. Navedli smo jih tudi v naši brošuri..." V brošuri so tudi imena sedanjih pevcev in izbor pesmi slavnostnega koncerta, ki so bile lepo sprejete. štiri izmene, vendar lahko uskladim svoj prosti čas, da imamo vaje dvakrat tedensko... Spomnil bi se še na 28. oktober 1993, ko se je na pobudo pevcev zbor preimenoval v MOPZ Simon. Simona sta bila naša pevca, ki sta že mlada umrla. Vsako leto jima zapojemo ob grobu. Danes sla tako kot gosta nastopila sin Rok B edenik na klavirju in Gregor Klepej s harmoniko- brat pokojnega Simona Klepeja." Obiskovalce je presenetila tudi scena na odru, ki je predstavljala vaško okolje. Jure Bantan, tajnik zbora in gonilna sila tega slavnostnega koncerta, pravi: "Zamislil sem si še bolj tipično vaško sceno, vendar smo se morali ozirati na rekvizite, ki jih trenutno na KRC-ju imajo. Boris Volaj nam je bil s svojimi spretnimi rokami v veliko pomoč... Tudi zamisel z diapozitivi je uspela. Branko Klančarje mojster fotografije, zato so njegovi številni Poseben aplavz sta doživljala solista Ečo Pufler in Jože Alt in stari pevci, ki so se pri ključih zboru pri zadnjih treh pesmih. "Mogoče se jim bo kdo spet priključil," smo slišali komentarje. Koncert je povezoval Matej Kaiser, predsednik zbora Lado Pirc pa je sprejel čestitke predstavnikov zborov in KS ob svoji častitljivi obletnici. Peter Razpotnik je raztegnil harmoniko in družabno srečanje seje nadaljevalo še pozno v noč. Predsednik ZKO Hrastnik Drago Kopušar je ob 60-letnici dolskega moškega zbora podeli! naslednja Gallusova priznanja: zlato - Vili Alt, srebro - Jože Alt, bron - Jure Bantan, Vlado Pirc, Franc Završnik, Branko P lazar, Roman Rupnik, Matej Kaiser, Alojz tradar, Bojan Bezgovšek in Marko Draksler. Fanči Moljk ZABEUnO Hrastnik Ženski pevski zbor Svoboda z Dola je v petek, 21. junija, nastopil s celovečernim koncertnim programom v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih. Zbor je pod vodstvom prof. Elze Jakšič pel narodne in umetne pesmi raznih avtorjev. Pred polno dvorano poslušalcev, predvsemiz vrst tujcev, ki se na-hajajo v zdravilišču, so pevke z Dola ustvarile enkratno vzdušje. Organizatorji koncerta, člani uprave hotela, so poskrbeli za program, preveden v nemščino, zato so poslušalci s toliko večjim zanimanjem sledili koncertu. Poslušalci so bili navdušeni, kar so pokazali z bučnim aplavzom. Zadovoljnih vtisov so bile tako pevke, obiskovalci kot tudi posrednica koncerta, Jelka Rojšek. T.L. Trbovlje Plesalci iz Argentine so navdušili tudi trboveljsko občinstvo. V četrtek, 27. junija, ob 19.30 uri so namreč v organizaciji ZKO gostovali člani folklorne skupine IBERO-AMERICANO iz Cordobe v Argentini. Tovrstni koncert folklorne skupine je vzbudil veliko zanimanja. Predstavili so se ob živi glasbi z značilnim južnoameriškim temperamentom s plesi argentinskih pokrajin. ZKO in Svoboda Center sta se odločila, da organizirata pevski koncert v počastitev slovenske državnosti ob 5. obletnici slovenske države. Koncert je bil v ponedeljek, 24. junija, ob 18. uri v mestnem parku na Leninovem trgu. Zbora sta pod vodstvom svojih zborovodij, Ide Virt in Blaža Rojka, zapela narodne, domoljubnem umetne pesmi. T.L. r Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Vlado Garantini V Žene Spomladi se sramežljivo skrivajo v nežnozeleni senci, zvezdni obok jim, v sanjavih nočeh, vdihne lilasto barvo klorofila. Roke in noge spletajo v vitke liane. Poleti jim listi oroženijo, vmes se zabliskajo trni, z mogočnimi krošnjami bedijo nad negotovim risom družine, strpno sledijo, iz varne razdalje, kako iz bujne podrasti, iz toplega humusa, cagavo klijejo mlade, nitaste bilke, deklice. S, -j fr—............ ■ Ureja Franci Lakovič Olga Dečman Pikica v očesu Imam prijateljico. Mlada je in lepa. In imam jo rada. Pa ne zato, ker je mladain lepa, ampak ker ima pikico v očesu in še veliko lepih lastnosti. Vidijo. Pikico. Že cel teden ji skače iz ene strani očesa na drugo, gor, dol, sem, tja. Kamorkoli pogleda, jo vidi. Ko zapre oči, pikica izgine. In tako ima dolgo zaprte oči, da je ne gleda. Ko odpre oči, se ji zopet prikaže. Spremlja jo povsod. Doma, v službi, na sprehodu, še tja, kamor je hodil tudi cesar peš, gre z njo. Ona in pikica, ki noče izginiti. Zbežala bi pred njo, pa nima kam. Spremljevalka, ki si je ni sama izbrala, ki je noče imeti, je nočin dan v njeni bližini. Povsod ji sledi in je ne želi zapustiti. Vsak trenutek odprtih oči jo opozarja nase. Kakšna sreča je imeti piko in jo videti. Majhna stvarca, ki sporoča marsikaj. Če vidimo majhne stvari, smo pripravljeni na velika dejanja. Malenkosti so začetek modrosti. Ona vidi. Vidi, česar drugi ne vidimo. In ker vidi, bo lahko spregledala. Kaj pa mi? Vidimo svoje probleme? Smola. Življenje je treba živeti z odprtimi očmi. Hodimo mimo majhnih problemov in jim dovolimo, da postanejo večji. Še vedno jih preziramo, delamo se, da niso naši. In kar ni naše, nas ne briga. In ne zavira. In ne boli. Boli nas le glava, želodec, noge, hrbet, neprestano smo prehlajeni, imamo vnetje sinusov in vse mogoče. Če vas zanima, kaj vse ljudi boli, pojdite v zdravniško čakalnico. S seboj imejte obvezno stolistni zvezek, da ne bo zmanjkalo prostora za zapiske. Nekatere pa ne boli nič. Tisti pa so že spregledah ah pa so mrtvi. Hodimo od zdravnika do specialista, pa nam ne pove nihče nič drugega, kot da naše telo normalno funkcionira. In se čudimo. In jezimo, da dohtarji nič ne vedo, saj nas resnično boli. Pha, pa še za sirnulante nas imajo! Kakšen narod! S telesom je mogoče že res vse v redu. Kaj pa naša duša? Sem smešna, ne? Trdim, da nas boli duša. Ah jo imamo? Kaj pa to je? Naj varnpovem?Ne znam in ne vem. Odgovor poiščite sami. Vem leto, dameneproble-mi bolijo, povsod. V trebuhu, glavi, na hrbtu, tudi, kadar sem zdrava. Jaz imam dušo. Za vašo pa morda že kdo moli. V Grčiji Letošnjeprvomajske počitnice sem preživela v Grčiji. Ob štirih zjutraj smo vstali in odšli na avtobusno postajo, kjer nas je čakal avtobus. Čez pet minut smo se odpeljali. Z avtobusom smo se vozili šest ur, vmes smo tudi počivali. Prispeli smo v Benetke. Malo utrujeni smo izstopili in odšli na ogled Benetk. Vodič zimenom Hugo nam je veliko povedal. Pokazal nam je starzapor, v katerem jebil strop tako nizek, da so zaporniki morali biti upognjeni. Tam smo videli Most vzdihljajev. Bili smo na Markovem trgu, kjer smo videli tudi cerkev sv. Marka. Znana je Doževa palača in beneška maska. Benetke se vsako stoletje potope za centimeter, ker stojijo na kolih, ki gledajo iz vode. Ljudje se v služboinv šolo vozijo s čolni. Benetke imajo okoli 200.000 prebivalcev. Največ je starejših, ker se mladi izseljujejo. Minile so štiri ure in počasi smo se odpravili proti naši ladji. Z majhno ladjico smo se peljali skoraj do pristanišča. Prispeli smo do ladje. Čez eno uro smo se vkrcali nanjo. Bila je velika, kar sedemnadstropna. Na ladji jebazen.kerpajepihal veter, se nisem kopala. Bile so tudi trgovine, casino in diskoteka Bili smo pri kapitanu ter se slikali znjim. Naladji sem bralaknjigo za domače branje. Čez dva dni smo zagledali Grčijo. Vsi smo bili veseli. Se nekaj ur smo se vozili in pripluli v pristanišče. Z avtobusom smo se peljali do Delfov, kjer smo videli veliko znamenitosti. Vse je bilo iz kamna. Odpeljali smo se naprej in čez nekaj ur prišli v Atene. Atena je bila boginja modrosti. Mesto se po njej imenuje zato, ker mu je podarila oljko. To nam je povedal vodič, mi pa smo že videli naš hotel. V hotelu smo preživeti malo časa Zame je bilo na ladji boljše kot v hotelu. V Atenah smo si ogledali Akropolo terše veliko drugih zanimivih stvari. Videti smo grški ples, ki se imenuje "sirtaki". V Grčiji imajo malo dmgačno hrano kot v Sloveniji. Moji mamici je bila najbolj všeč grška solata Videti smo drevesa limone, pomaranče in največ oljk. Zadnji dan smo šli v staro gledališče Epidaurus. To gledališče je zunaj in je vse narejeno iz kamna. Prišli smo ravno takrat, ko so imeti pianisti nastop. Čeprav smo sedeli čisto na vrtiu, smo vseeno slišati klavir. Zvečer smo se odpeljali na letališče. Tam nas je čakalo letalo. Bilo je slovensko, prav tako stevardese in pilot. Z letalom smo se voziti dve uri. Pristali smo na Brniku. Ob šestih smo se pripeljati v Trbovlje. Takoj, ko smo prišli domov, sem šla spat in spala do dveh popoldne. Saša Hrovatič, 4. A, OŠ T. Čeč V Bosni Potovalke so bile pripravljene. Napotili smo se v Bosno. Pot je bila naporna in dolga, a mi ni bilo mar. Hotelasern samo videti dedkain babico. Navsezadnje sem po tolikem času in po vojni le videla dedka in babico. Uživala sem v svežem zraku. Seveda rte sama, z menoj so bili brat, mama, sestričnam vsi moji sorodniki. Babica in dedek sta bila zelo vesela, da smo biti vsi skupaj. Moj živahni bratec je jahal tudi majhnegakonja. Dedek si je vzel malo časain odpeljal mojega brata in mene na stari grad, ki se imenuje Gradina. Tam je bila proslava. Zelo lepo sem preživela te dneve, ki so hitro miniti. Mevlida Hodžič, 4. a, OŠ T. Čeč V koloniji Knap Polde je hodu rta šiht v gverk. S Terezije se je do gverka pelatt u zamstanih huntah, ki jih je vlekla domfarca. Žena knapa Poldeta, komijevka Francka, je moralaizštacune veli kokrat trajbati žejne hovdrate, tiso ji hoteli ukrasti šnops. Ko je Polde prišel s šihta, ga je donra že čakala Francka z župo, funštercern in špricerjem. Po južni so se knapovske familje zbrale rtahofu. Dedci so šiinfati, ker imajo slabe colnge, babrtce pa so čvekale o pridelku na gredi. Takšno je še vedno življeje v kolonijah. Davor Podbregar Čez deset let "Laško prosim in naj bo mrzlo!" Natakar se je že zapodil zvrta po ttroje naročilo. Vetrič prijetno hladi vroče junijsko sonce, ti vsak dan bolj ovija svoje žarke na zemljo. Bežen pogled za sosednjo mizo, kjer sedijo starejši vaščani v senci stare košate tipe. Po cesti tekajo otroci, ti jih močno sonce ne utrudi. Na radiju napovedovalec omeni nekaj besed, iz katerih izluščim le datum 14. junij 2006. Nekam znan se mi zdi tale datum? Ne vem, ne morem se spomniti, kaj se je zgodilo v preteklosti na 14. junij. Po dolgem razmišljanju me zmoti hrup, ti prihajaizsosednje stavbe, kjernaveliki tabli piše "ŠOLA". Iz nje prihajajo osmošolci, beli, modri in rumeni. Vsi so živahni in hrup jim ni neznan. Razredniki jokajoče stopajo za njimi v otožnem koraku. "Saj smo bili tudi mi nekoč osmarji, pa vseeno nismo tako razgrajali," reče človek za sosednjo mizo, ki mi kaže hrbet, njegova roka pa počiva na kolenih mlade plavooke lepotice. Najprej poslušam njegove besede in glas se mi zdi nekoliko znan. Kaj je z mano?! Nemorem se ničesar spomniti. Natakar mi končno prinese pivo. Moje besede natakaiju pa neznanca prisilijo, daseobrne: "KrščenMatiček. sveta pomagavka! ?" pade iz njegovih ust. "Stara sablja, kje si bil vsataleta?" mu odgovorim, saj sem v hipu prepoznal osebo. Tomaž, moj sošolec in prijatelj, s katerim me ni bilo strah samega vraga in učitelja, je stal pred mano. Zdaj se spomnim vse. Vse o sebi in o datumu. Danes je natanko 10 let od naše valete. Najini pogovori o vseh teh letih so se vleki v noč. Mali lumpasti Tomaž, slavni razbijalec oken že v prvem razredu, je sedaj velik kot zmaj in odrasel. Odrasel?! Kam hitijo vsa ta leta, zakaj vse generacije, ti zblede na kamnitih ploščah na pokopališču. ZAKAJ? Miha Peterlin, 8. b OŠ Šmartno Babica, mama, babi ali stara mama je tista, ki: - je dobra in prijazna, - mi vedno ustreže, če si kaj zaželim - me rada preseneti - me potolaži, če sem žalostna - nam rada postreže - mi vedno kaj kupi - se rada pogovarjam je rada vesela t me vedno poljubi - gre z nami v hribe - nam skuha kosilo - mi veliko dovoli - pripoveduje pravljice - mi rada bere - mi včasih da denar - je dobra z menoj, mi rada pomaga - dobro kuha, - je imenitna za pogovor - skrbi zame in rada peče pecivo - rada govori in rešuje križanke - je za hece - gre z menoj na sprehod - rada po spravlja in mi da vedno kaj za pod zob Naš novorojenček Domen Mamico so obdržati v bolnišnici. O ne, nič hudega ni. Ni zbolela. Naj vam šepnem na uho: rodila bo dojenčka. Domaje bilo vse pripravljeno. Plenice, majhne jopice in srajčke, bele kapice, topla odeja, posteljicainzajčekv njej. Ničesar nista po zabila kupiti. Dojenčku bo ime Domen. V petek. 7. junija, je moja mamica rodila. Je že cel fantek, saj je težak 3.45 in visok 53 cm. Zelo sem vesela, ker se mijeuresničilamoja velika želja. Sabina Šergan, 4. A Dol Polona Žagar, Litija E? Brez šrange ni šlo. Pred gostiščem Vidrgar Žibret je zaplesala tudi folklorna skupina iz Adlešičev. V poročni sobi. Pari, ki so se v soboto poročili na kmečki ohceti na Vidrgi. Sprevod po Zagorju. Zasavski par: Simona Blažič in Simon Sotlar. Brez šrange, starega ljudskega običaja, kjer ženin mastno 'prigara' nevesto, ni šlo. Tako je 'preoblečeni' par na osrednji mestni ploščadi zaigral šrango. Vse zbrane, teh ni bilo malo, je pozdravil tudi župan Zagorja Matjaž Švagan. Okrog štirinajste se je dogajanje prestavilo v Kandrše, pred gostilno Pri Vidrgarju. Betka Šuhel in Janez Dolinar sta z odra pozdravljala številne obiskovalce, parom pa skušala 'omiliti' še tiste zadnje minute samskega stanu. Seveda šaljivo in prav nič prizanesljivo. Pet parov se je zvrstilo pred matičarjem. V tisti lepi sončni soboti ni kazalo, da bi si želel kdo premisliti. pa najbrž ne zaradi tega, ker so pari prejeli tudi bogate nagrade sponzorjev. Vreme je zdržalo, kar je verjetno najbolj razveselilo organizatorja Gostišče Vidrgar - Žibret in Turistično društvo Mlinše. T.P. Foto.Tomo Brezovar Sobota, 29. junij. Ura je 11 in člani Mladega foruma ZL se v Litiji basamo v čoln. To nismo samo Zasavčani, tudi nekaj Kranjčanov je z nami. Še zadnje priprave, pregled opreme (med njo sodi tudi pijača v pločevinkah) in, pozor, začenja se dan raftinga. Prvi zamahi z vesli, krmar daje napotke, pove tudi, da sedimo v drugem najhitrejšem čolnu v Sloveniji - kakšna čast! Voda Je mirna, vreme sončno, mi nasmejani, še polni energije. Fantje si podajajo pločevinke piva, dekleta smo zadovoljna s kokakolo. Lačni, žejni in— Štorast začetek Prvih sto metrov z vesli butamo drug ob drugega. Potem se le uskladimo s krmarjem. V čolnu sva dve dekleti in štirje fantje, plus na začetku en krmar, kasneje dva. Vsi smo dobre volje, nasmejani, sproščeni. Pa ni smo edini, kajti ljudje v ostalih šestih čolnih so v podobnem razpoloženju. Saj veste, dobra družba, dobra zabava. Ko se malce ogrejemo, začnemo med seboj tekmovati in kmalu preidemo v vodstvo. Kako ne, saj imamo vendar tekmovalen čoln, drugi pa tiste ogromne, skoraj dvakrat večje od našega, dva čolna pa sta bila celo manjša kot naš. Špricali smo se Fantje v našem čolnu skujejo bojni načrt, ki ga začnemo uresničevati po posvetu s krmarjem. Ker smo prvi, za kratek čas odložimo vesla, da si naberemo novih moči, in počakamo druge. Ko se nam nekaj čolnov dovolj približa, začnemo biti ne krvavo, ampak mokro bitko. Vesla so švigala sem ter tja, voda še bolj, in v nekaj sekundah smo bili premočeni do kože. Ker smo v mokri bitki zmagah, smo si privoščili malo počitka in se okrepčali s pijačo. Kot dobro ekološko osveščeni, smo pločevinke spravljali v posebne vreče za odpadke. Od Litije do Zagorja smo naleteli le na nekaj manjših brzic, ki nam niso povzročale preglavic. Med potjo smo peli, se špricali, v glavnem zabavah po svoji volji. Ker smo bih skoraj ves čas v vodstvu, smo se za nekaj minut'oglasih' tudi na kopnem oz. na skalah ob vodi, kjer smo si s skoki v vodo ohladili vročo kri, pa tudi kožo, kajti sonce nas je spremljalo vso pot. Malo pred Zagorjem smo zaveslah v prve malo večje brzice, ki pa smo jih z lahkoto in brez panike obvladah. Brzice groze V Zagorju je bil prvi pravi postanek. Odprh smo si pločevinke in se zleknili po tleh ali pa se razmigah, kakor je komu prijalo. Ko smo se vkrcali in se "zlili" v tok, nas je krmar opozoril, da prihajamo proti prvim resnim brzicam. Domenili smo se, kako bodo fantje veslali, kako si jetreba'zahakljati' noge in kaj narediš v primeru, da te močan tok vrže s čolna. S prijateljico sva lahko sedh na dno čolna in kratkomalo nič delali. Z naših ust je prihajalo kar dosti vprašanj, ki so se začenjala s "kaj če...". Tudi zadovoljivi krmarjevi odgovori nas niso čisto pomirili. Bolj smo se približevali brzicam, bolj nas je bilo strah, sploh naju s soraftarko. Prijeli sva se za roke, zmolili še zadnji očenaš in že sva bih "notri". Voda nas je vse kar posrkala in potem izbruhnila nazaj v zrak. Videti je bilo samo belo peno in drevje okoh nas in potem čof spet nazaj v vodo. Vse to se je zgodilo v nekaj sekundah ah manj in srečni smo bih, da smo jo dobro odnesh. Vseh pa se ta sreča ni držala. Eden od manjših čolnov seje prevrnil in nekaj ljudi je 'odplaknilo' s čolna. Nekatere so veslači v večjih čolnih takoj polovih, nekdo pa jim je ušel. In takrat smo na vrsto stopih mi - Seaquest - in ga vzeh za svojega. Konec dober, vse dobro. Nova preizkušnja Do trbovelj ske termoelektrarne se ni dogodilo nič kaj presenetljivega, tudi voda je bila mirna, nekateri so poskakali v vodo in se namakali. Pri TE pa nas je čakala nova preizkušnja. Videti je bila še bolj grozna kot prej. ampak, kot vemo, videz vara. Tamkajšnjih brzic se nismo ustraših, zato smo se bolj hrabro spustih v boj z njimi. Ko smo to preizkušnjo srečno prestali, so se nam brzice tako prilj ubile, da smo še dvakrat zabrodih nazaj in se ponorčevali iz njih. Sledil je piknik Do HrasUrika nas je ločila še kratka pot. Na njej nismo bili sami. Spremljale so nas oči opazovalcev ob cesti in ribičev, ki smo jih krstih za 'mistre losose'. Kot dobri fini-šeiji smo potegnili in za seboj zgubih vse zasledovalce. Približno ob 15.30 smo prispeli na hrastniško obalo. Mokri do spodnjega perila smo se v Domu brodarjev stuširali in preoblekh. Raftingu je sledil piknik, kjer smo se najedli okusnih čevapčičev in kotletov, manjkalo pa ni niti paradižnika, čebule, ajvarja in podobnih dodatkov. Da pa bi bila mera polna, nas j e pri kosilu obiskal tudi trboveljski župan Janez Malovrh. Po jedi smo vsi izmučeni polegli na travo, se pogovarjali, zbijali šale. nekateri so tudi zadremali. Ob 19.00 smo se med zadnjimi pošlo vih s sicer z razbolelimi udi, vendar s čudovitimi spomini. Za konec lahko rečem samo, da kdor je zamudil ta dogodek, mu je, po domače povedano, lahko hudičevo žal. Tekst in foto: Martina Kostajnšek ...'blazno zmatrani'. Letalstvo tako in drugače Prejšnjo soboto seje na vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki začelo XXVI. svetovno vojaško padalsko prvenstvo, ki bo potekalo do 8. julija. Na otvoritvi si je bilo moč ogledati razstavljena vojaška letala. Nastopila pa je akrobatska skupina ameriškega vojnega letalstva. Velika množica obiskovalcev je dokazala, da je dogodek atraktiven, za ljubitelje in poznavalce letalstva pa še prav posebej enkraten. Ogledali so si lahko ameriška bojna letala iz sestave ameriškega letalstva v Evropi in enega predstavnika mornariških sil: A-10, F-16, F-18, C-141, C-130. N a tej razstavi je bilo pravo doživetje to, da so člani posadk dovolili dostop do letal in ogled od blizu. V zvezi z letali so prijazno odgovarjali na številna vprašanja. Presenečeni so bili nad zanimanjem ljudi, še posebej mladih, in nad njihovim poznavanjem podrobnosti. Navdušenje našega naroda nad letalstvom ima globoke korenine, saj segajo daleč v preteklost, vse tja do Edvarda Rusjana, konstruktorja letal in prvega slovenskega pilota. Ameriška letalska akrobatska skupina Thunderbirds z letali F-16 je nastopila dvakrat. Prvič je poletela v soboto in izvedla 40 -minutni program. Napovedan polet v nedeljo ob 15. uri je bil zaradi slabega vremena vse do zadnjega vprašljiv, ker so zahteve pri akrobatskem letenju zelo stroge. Ko se je nebo razjasnilo, pa se je skupina pokazala v vsem svojem sijaju in 70-minutni nastop je ponovno navdušil več deset tisoč gledalcev. Veliko ljudi sije ogledalo oba nastopa. Ni črnila, ni fotografije, ni računalniške simulacije, ni TV prenosa, ki bi lahko nadomestili doživetje starta teh jeklenih ptic. Liki, ki so jih izvajali, so pokazali veliko uigranost pilotov v skupini in presenetljive manevrske sposobnosti letal. Videli smo ostre obrate, prevračanje, zrcalni let in predvsem let v formacijah, kjer so tudi naj večjim slovenskim skeptikom dokazali, da moderna bojna letala lahko manevrira- jo na presenetljivo majhnem prostoru. Zanimivost njihovih nastopov je tudi to, da gorivo za nastope plačuje ameriška vojska. Med razstavljenimi letali je bil za obiskovalce posebej zanimiv F-18 HORNET, ki je priletel naravnost z letalonosilke George Washington iz Sredozemlja in je sodeloval tudi v operacijah nad Bosno in Hercegovino. Obiskovalci so se pogovarjali s piloti in izvedeli veliko zanimivosti: eden od pilotov je sodeloval v zalivski vojni na A-10, dva sta sodelovala v akcijah nad Bosno, pilot F-18 se je šolal tudi na slavni letalski šoli TOP GUN, spoznali so delo vzdrževalnih skupin za ta letala, v ameriški vojski je zaposlenaže tretjina deklet, ki strokovno in natačno opravlja svoje delo. Razstavljena so bila tudi letala in helikopterji slovenske vojske BELL-412-, PC-9, prvič je bil predstavljen Trboveljčan Al en Valentič, kontrolor poletov v Cerkljah. Letalska skupina Thunderbirds pred poletom. BELL 206, ki ima lepo domače ime Peter Klepec. Za izvedbo padalskega prvenstva pa se je slovenska vojska povezala z avstrijskim vojnim letalstvom, saj letala PC-6 omogočajo cenejšo in hitrejšo izvedbo padalskega prvenstva. Na prireditvi so sodelovali tudi Zasavčani, na katere smo lahko še posebej ponosni, saj sodijo v svojem poklicu na tem področju v sam vrh. Naj omenimo samo nekaj imen: poveljnik helikopterske eskadrilje Trboveljčan Jože Kalan, pilota letalske brigade slovenske vojske Hrastničan Franko Jesenšek in Trboveljčan Roman Podlesnik, kontrolor poletov v Cerkljah Trbovelj čanAlen V alentič. Malokateri Zasavčan tudi ve, da smo imeli v preteklosti kar nekaj pilotov tudi v akrobatskih skupinah bivškegajugoslo-vanskega vojnega letalstva: I lauptman (bolj znan kot Maki) je bil vodja ene prvih akrobatskih skupin JVL, Borivoj Bivic pa vodja znane skupine Letečih zvezd, sedaj pa je solastnik in pilot Condoraira ter inštruktor akrobatskega letenja. Prireditev v Cerkljah so obiskali tudi člani maketarskega krožka, ki že drugo leto deluje na Srednji strojni šoli Trbovlje in ga vodi absolvent psihologije Gregor Jazbec. Taje izdelal celoletni načrt aktivnosti in seje skupaj s člani uspešno udeleževal raznih maketarskih tekmovanj. Delo krožka je bilo v letošnjem letu zelo pestro, saj so člani krožka in nekateri učenci šole pripravili 2. Zasavsko maketarsko razstavo. V enem dnevu jo je obiskalo 620 ljudi. Pilota Franko Jesenšek in Roman Podlesnik, kontrolor poletov Alen Valentič in naš bivši učenec, sedaj pa absolvent letalske smeri na strojni fakulteti, so obiskovalcem razstave pripravili zanimivo predavanje. Za inaketarje je razstava letal, kolje bila ta v Cerkljah, dragocena izkušnja, saj se pri ocenjevanju maket upoštevajo verodostojnost in dodelave maket, ki so lažje izvedljive, če si lahko resnično letalo ogledaš in ga fotografiraš od blizu. Če bo v oktobru vzidan temeljni kamen športne hale na Polaju, ki jo učenci srednje strojne šole tako zelo potrebujejo, bo zadnjo soboto v oktobru tudi 3. Zasavska maketarska razstava. OD RAZSTAVE RESNIČNIH LETAL DO RAZSTAVE MALIH PLAS TIČNII1M AKET. VSE TO P A Z ŽELJO, NAJ SE RAZVIJA TEHNIKA, NAJ ČLOVEK PREIZKUŠA SVOJE SPOSOBNOSTI, VENDARSAMOZA MIREN NAPREDEK ČLOVEŠTVA. Tekst: Janez Cestnik Zoran Poznič, Alenka Knez Foto: Janez Cestnik Solist Thunderbirds-ov. mm: Formacija diamant. HS Urnim n m ________ I Vaše ime in priimek: Naslov: Biti voznik avtobusa ni lahko. Vsak dan moraš prevažati potnike in pred njimi skrivati svoje zasebne težave. Biti moraš prijazen, vljuden, ustrežljiv. Včasih je to res težko. Biti prijazen ob petih zjutraj ali desetih zvečer, delati ob praznikih in nedeljah. Profesionalnost, vljudnost in veselje do dela, ki ga opravljajo, so poleg znanja in izkušenosti pomembni dejavniki, ki naredijo šoferje dobre. In prav takšnega šoferja iščemo. Glasujte zasvojega voznika. Vaše glasove bomo sešteli in poskrbeli, da ne boste ostali brez nagrade. Svinčnik v roke in izpolnite kupon. V pomoč naj vam bodo fotografije voznikov. S kupončkom lahko glasujete za voznika, katerega fotografija je bila objavljena v Zasavce vi akciji. Ker smo voznike iz podjetja Izletnik Celje, PE Hrastnik, že vse predstavili, tokrat zadnjič objavljamo le še fotografije voznikov Integrala Zagorje in Integrala Trbovlje. Seveda lahko še vedno glasujete tudi za Hrastničane. Glasovnice bomo v uredništvu sprejemali do 9. julija 1996 (do 12. ure). Včasih se tudi v uredništvu ne moremo izogniti črnemu Murphyjevemu zakonu, po katerem se stvari odvijajo po svoje in prav nič v skladu z našimi željami. Voznikom Integrala Zagorje in glasovalcem zatorej dolgujemo opravičilo. V prejšnji številki seje pod fotografijo Borisa Murate prikradlo ime Zdravka Jenka. Recimo, da je Murphy zdaj zadovoljen. Trenutni vrstni red Izletnik Integral Irbtnlje !!> Anže hrt P< >trbfn 163 alti sov 525:pustil;Grulil 139 glasb*; 35 Štefan Dijantč i 58 glasov Integral Zagorje 1 Edi Renovž 115 glasov 3. Milan Trampuž 57 glasov V______________ Zdravko Jenko, Zagorje IZLETNIK CELJE M Oh zaključku akcijo Naj šofer In hkrati oh dnevu šoferjev Im v soboto. prijetno v/dusjt boskrbel pow/o\.iln t.ora/d Mav it tič, /a prigrizek in duhru Uspešni športni plesalci Na odprtem prvenstvu Italije v Cerviji so v sredo, 26. junija, tekmovali plesni pari v standardnih plesih. Med slovenskimi športnimi plesalci sta se odlično uvrstilaKatarina Venturini in Andrej Škufca iz plesnega kluba Fredi v Ljubljani. Med dvestopetdesetimi pari sta se uvrstila v finale in na koncu osvojila 6. mesto. S tem sta si prislužila povabilo na turnir v Torino, kjer bosta tekmovala v latinskoameriških plesih, v Italiji pa bosta preživela ves preostali konec tedna. Tool cool’ prodajalke ne gledajo pod prste Tisti, ki še ne veste, pred dvema mesecema so v Zagorju odprli novo trgovino, imenovano Lucifer. Domuje na koncu Ceste Borisa Kidriča. Naj vas ne moti skupen vhod v še eno trgovino. V Luciferju imajo zelo obširen program jeansa, znamk Mustang, Onyx, Easy in Multie Blue, ter športni program znamk Champion in Lotto. Poleg oblačilpaprodajajo tudi vse vrste lotto copat. Izvirno ime - Lucifer - nosi trgovina z namenom, da kupcem pokaže svojo nenavadnost, navihanost, modo današnjih dni. Tudi notranja oprema trgovine je zelo domiselna, nenavadna in originalna. Prav takšne so tudi znamke oblačil, ki jih v Luciferju prodajajo. Po besadah lastnice si v Zasavju nihče ni drznil odpreti trgovine, v kateri bi prodajal originalne znamke. V Luciferju so se za to odločili po pravilu: "Kdor 'riskira', profilira." Trgovino naj bi kasneje še razširili in ločili športno blago od jeansa. Prodajali bodo tudi oblačila za t.i. skaterje, ki ste jih do sedaj lahko kupili le v Obssesionu v Ljubljani. Trgovina Lucifer je trgovina za klasične, športno - elegantne ljudi in šminkerje. Imajo veliko izbiro poletnih oblačil, pa tudi že super srajce z dolgimi rokavi. Kljub temu da so vse znamke oblačil originalne, ter da Champion in Lotto ne dajeta plačila na obroke, pa v Luciferju lahko kupite blago tudi na obroke s čeki, kar je primerno, še posebno za mlade, ki so že tako ah tako na tesnem z denarjem. Vsi modeli, kijih v Luciferju prodajajo, so moda zadnjega meseca. Nič ni zastarelega. Kar zastari, odstranijo. Prodajalke so 'full cool'. Menijo pa, da so Zasavčani preveč zavrti, da potrebujejo več sproščenosti, da se ne bi smeh tako ozirati na to, kaj drugi menijo, da bi jim moralo biti vseeno na ceh črti. Poleg vsega tega pa je Lucifer ena izmed zelo redkih trgovin, kjer ljudje lahko brskajo po mili volji in jim prodajalke ne stojijo za hrbtom ah gledajo pod roke. Ljudje lahko vse stvari vzamejo s pohe, si jih ogledajo, pomerijo. Prodajalke so tam zato, da razmetano zlagajo nazaj v pohce. Lastnica je zelo optimistična. V kratkem času, kohkor je trgovina odprta, je spoznala, daje v Zasavju cel kup ljudi, ki dajo nekaj nase. Če bi to vedela prej, pravi, bi že pred desetimi leti odprla trgovino. Vsem jamči, da nam bodo artikli v trgovini všeč, da ni enega v vsej trgovini, ki bi se komu lahko zdel 'smotan'. Trgovina Lucifer je oprta vsak dan v tednu od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Od 15. julija do 15. avgusta pa bo med tednom vrata zapirala šele oh 20. uri. Objavo je omogočila trgovina LUCIFER. Notranja oprema trgovine je originalna, tako kot znamke artiklov. a« Prvi Zgaga rock festival je mrtev. Naj živi drugi! 3000 obiskovalcev je bilo v Hotiču pri Litiji deležnih več kot 24 ur rock'n'rolla, zabave in sonca. Festival je bil, kljub manjšim organizacijskim zapletom, uspeh. Igralo je preko petdeset bendov. Kaj takega Slovenija še ni videla. Kaj šele slišala. Prvi dan festivala, 28. junija, je bil največji žur ob skupinah Hladno pivo in Dead Moon. Naslednji dan pa je bil v znamenju Demolition Group in Orlekov. Slednji so po glasbenem stilu sicer precej izstopali od drugih bendov. Festival je otvorila zagorska skupina Gdo? Žur se je začel. Festival si je vsak dan ogledalo okoli 3000 mladih iz cele Slovenije. Not the same bi si zaslužili malo daljši nastop. Dead Moon iz Baltimora so igrali oba večera. In navdušili. Sobotno jutro. Prvi dan festivala je bil precej naporen. Stari in mladi na Zgaga rock festivalu. Tudi mlade skupine so pokazale precej. Nekatere več, nekatere malo manj. Izreden je bil nastop Trboveljčanov Not The Same, ki so poželi precej pohvalnih kritik. Precej obiskovalcev pa ie bilo razočaranih zaradi 'nenastopanja' skupine Majke. Zgaga rock festival je bil praznik rock'n'rolla in dobra odskočna deska za marsikateri še neuveljavljeni bend. Tekst in foto: Jure Nagode UviRi pokoNČNO. Kaj' še ča! HLV ^ h n o 1. MREŽA 2. POGUMNO SRCE 3. OBLEGANI 2 4. VRSTA 5. UMRI POKONČNO 3 6. HITROST 7. PODU FANTJE 8. CONGO 9« DREDD 10. CASPER spektakularnimi strelskimi obračuni, kopicami žrtev, avtomobilskimi (in kamionskimi) dirkajjji, vodo, ognjem, zemljo in zrakom... Ocena: ***+ Tommy VIDEOTEKA NAiio/ ŠaMaumines 8," (na'bazenuL tei.V jA.Ml" V illattaltpipjshlilll čroati;t? recorUsv: še pi ed >njo pa jugoton. v Zasavju, mi pa je v naši Skupina Gtmme 5 ne- rubriki še nismo obcloda- V uiradno nadaljuje z delom. niB. Skupina 4 fun nadaljuje z Potemkosoizdali prvoCDptoščo, delom. Ostala dva Člana, ki sta jtisčdaj seveda veselo promovirajo :pp|!i|!pi||c.»ii«o novo kaseto. Prva pestim, s katero tudi m prvi videospot. Na filmski bosta poskušala uspeti, ima naslov trak so zabeležili pesemAtlantida, Ne laži. Ljubitelji glasbe verjetno Če ga slučajno še niste videli, se tu precej dobro poznajo original te intam “sprehodite'’po televizijskih pesmi. Napisal tn prepeval jo je kanalih.,. Božidar AVolfand. Skupina Oasis je pred pretoui- Prihodnji ponedeljek bodo znani nim trenutkom kariere. Kot kaže, tudi vsi sodelujoči na letošnji so postali mega skupina. Prihodnji prileditviNovi Rock ’96. Najavni mesec bodo namreč v okviru nji- natečaj, ki je. seveda že zaključen, hove evropske turneje še čuki at se je letos prijavilo kar 64 nastopili „a Otoku. Ro napovedih slovenskih skupin, Novi rock bo organizatorjev si bo koncert ogle- letos potekal v septembru, točneje dalo kar 100.000 obiskovalcev. 14. septembra. Kot zatrjuje,o Skupina Foofighters (tujo vodi organizatorji, se bo kot gost večera bivši bobnar Nirvane) je. potrdila predstavila ameriška zasedba govorice, da bodo na turneji po Rockc-t From Ute Crypt ZDA nastopali skupaj z Alaimis Da nas tudi tujina vse bolj Merissctlc, Sicer pa fantje že priznava, je pred kratkim dokazala snemajo nov album. Po njihovem Večer z Orleki Leto je naokrog in seveda so nam člani skupine Orlek spet pripravili vsakoletni rock žur. Če radi poslušate glasbo (in prepričani smo, dajo), se vidimo na Plazu v Zagorju. Koncert bo to soboto, 6. 7. 1996. Vse skupaj naj bi se pričelo že okrog 18.00 ure. In koga vse bomo na koncertu videli? Najprej se bodo predstavile nekatere mlajše obetavne skupine. Antle, Mi tut, R. I. P. ter skupina Podroom. Od uveljavljenih skupin bomo videli Bombe, Demolition group, Janija Kovačiča s prijatelji ter seveda domačine Orlek. Čeprav naj bi se po prvotnih načrtih koncerta udeležili tudi Shank rock, jih žal ne bo. V Kopru bodo namreč nastopili kot predskupina Bryanu Adamsu, zato jim enostavno zmanjkuje časa. Kljub temu bo v Zagorju veselo. Vabljeni! TAŠ pisink Koncert si ieogledalo okrog tudi založba Dallas. Za podnje prepričanj« je namreč popotna . _______ fjpvonijC in ozci is ij e biv še p š? pe »(unest,: da Jugoslavije SO prevzeli Zastopstvo izdajali v časovnih razmakih na. tudi v Ljubljano. Njihov nastop -za dve veliki založniški hiši recimo, leto in pol. (predskupina so naši Pankili) si Podpisali so namreč pogodbi z Po devetnajstih letih so se v boste lahko ogledali prihodnji založbama EMI lei Virgin. Pred Angliji prač spel predstavili elani torek, Dallasomjebilazastopnicahrvaška legendarne punk zasedbe Sex TAŠ Števerjanski festival Tudi letos bo v zamejstvu, točneje v Steverjunu v Italiji potekal 5. in 6. julija festival narodno-zabavne glasbe. V petek in soboto bo festival potekal od 20.30 ure dalje. Finale bo v nedeljo, 7. julija, ob 17.30 uri. Organizator je Prosvetno društvo Franc Borgia - Sedej Števerjan. V prvih dveh večerih se bo predstavilo 29 ansamblov, vsak s po eno skladbo. V petek bo nastopilo 14 in v soboto 15 ansamblov. Nam najbližji nastopajoči so radeški ansambel Cvet. [zmed nastopajočih bodo izbrali finaliste, ki jih bo toliko, kot jih bo izbrala strokovna komisija, ki jo vodi Marko Perčič. V komisiji za besedila pa je poleg že znane strokovnjakinje za narodno-zabavno glasbo Irme Rauh še Franko Žerjav in Franko Padovan. Poleg nagrad strokovne komisije in komisije za besedila bo za najboljšo skladbo, ansambel in nagrado glasovalo tudi občinstvo. Petkov in sobotni večer se bo zaključil z nastopom ansamblov, nedeljsko finale pa bo na fešti, za katero bo po koncu prireditve poskrbel ansambel Fantje z vseh vetrov. R.Š. TRGOVINA Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300 JUPOL26 kg 2.690,00 TORU PODI 540,00 SIT/m2 - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI 885,00 SIT/m2/ - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga ■ posteljnina m ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o., Zagorje ob Savi 1411 Izlake Izlake 40 tel.: 0601 73 696 fax: 0601 74 024 DEJAVNOSTI * zbira hranilne vloge in depozite * vodi žiro račune in tekoče račune * opravlja plačilni promet (položnice) * opravlja menjalniške posle UGODNOSTI OPRAVLJAMO NAJCENEJŠI PLAČILNI PROMET (vplačila občanov, društev in cicilno pravnih oseb na žiro račun podjetij s splošno položnico) tarifa: 0,80% minimalno 20,00 sit maximalno 200,00 sit Vse dodatne informacije lahko dobite na blagajniških mestih * Dol pri Hrastniku, tel.:41-61 6, odprto 6.00-14.00 * Izlake, Izlake 40, tel.: 73-696, odprto 7.30-14.30 * Zagorje, cesta zmage 33, tel.: 64-058, odprto 7.30-14.30 sreda 7.30-18.00 Visimo NAS BO, a NAM bosti izkazali zaupanji IN SI OBRNILI NA NAS! I Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20,julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 PC RAČUNALNIKI 486 od 115.000 sit PC PENTIUM od 141.000 sit TISKALNIKI EPSON od 29.900 sit TISKALNIKI HEVVLETT PACKARD od 41.720 sit TISKALNIKI STAR od 27.900 sit TISKALNIKI FUJITSU od 36.400 sit MODEMI od 5.800 sit CD ROMI 4x HITROST od 6.930 sit ZVOČNE KARTICE H BIT od 6.400 sit AKTIVNI ZVOČNIKI STEREO od 4.300 sit In še kaj PRIKLJUČITEV NA INTERNET. ZA VSE INFORMACIJE POKLIČITE NATEL.ŠT. 0601 -64-611 PRODAJA IAIR0ATA2A sončnih STREH! ZE OD 18.000 SIT DALJE tel., fax: 0601/63 206 mobitel: 0609/61 0057 m NOGOMET "Ameršek" najuspešnejši Trbovlje - Nogometna šola Vili Ameršek je v sodelovanju z veterani trboveljskega Rudarja pripravila drugi turnir pionirskih šol zahoda. Igrali so po pravilih za dečke do 10 let. To pomeni na polovici "pravega" igrišča, njegova širina pa se je spremenila v dolžino. Od prijavljenih v Trbovlje ni bilo dečkov lj ubljanske-gaŽelezničarja. Med letniki 1987 so tako nastopile le tri ekipe, v leto dni starejši konkurenci pa je Ljubljančane nadomestila druga ekipa Amerškove nogometne šole. Turnirje lepo uspel, pohvalne besede o njem pa je izrazil tudi direktor slovenskih nogometnih reprezentanc dr. Brane Elsner, ki si je z zanimanjem ogledal nastope naših mladih upov. "Najbolj pomembno je, da mladi igrajo in pridobivajo izkušnje. Takšnih turnirjev bi moralo biti še več," je dejal eden najboljših slovenskih nogometašev vseh časov Vili Ameršek, ki seje odločil, da bo svoje bogato nogometno znanje prenesel na mlade Zasavčane. Njegova šola namreč deluje v Trbovljah, Zagorju in Litiji. Pri delu je skupaj s trenerji, ki vodijo šolo, zelo uspešen. Na turnirju vTrbovljah sta namreč selekciji njegove šole slavili v obeh konkurencah. Rezultati - letnik 1986: NŠ Vili Ameršek I - NŠ Vili Ameršek II 2:0, NŠ Brane Oblak - Triglav Creina 2:1, NŠ Vili Ameršek II - NŠ Brane Oblak 0:2, Triglav Creina - NŠ Vili Ameršek 11:1, NŠ Vili Ameršek 11 -Triglav Creina 0:3, NŠ Brane Oblak - NŠ Vili Ameršek 10:1. Vrstni red: 1. NŠ Vili Ameršek 17,2. NŠ Brane Oblak 6, 3. Triglav Creina 4, 4. NŠ Vili Ameršek II0, letnik 1987: NŠ Vili Ameršek -Triglav Creina 2:0, NŠ Brane Oblak - NŠ Vili Ameršek 0:2, Triglav Creina - NŠ Brane Oblak 1:0. Vrstni red: l.NŠ ViliAmeršekb,2.Triglav Creina 3, 3. NŠ Brane Oblak 0. S.F. ROKOMET Najprej z novincema Trbovlje - Pred dnevi so v Ljubljani že opravili žreb za prvoligaško rokometno tekmovanje. Trboveljski Rudar se bo v uvodnih f.:.. :......m .........k}»KKs»k..... Uidi v Tthovljah tujca Trboveljčani na Japonskem Trbovlje - Trije trboveljski karateisti so v torek odpotovali na Japonsko, kjer bodo sodelovali na svetovnem študentskem prvenstvu v Osaki. Slovensko ekipo bo sestavljalo 11 tekmovalcev in tekmovalk. Od Trboveljčanov bosta nastopila David Krajnc in Alja Perger, Borut Markošek pa je v deželo vzhajajočega sonca odšel kot vodja reprezentance. Alji Perger se je z odhodom na Japonsko izpolnila ena največjih želja. Seveda bo v ospredju nastop v katah ter borbah ekipno. V sekakor pa bo za Aljo to tekmovanje bogata izkušnja in vzpodbuda za delo vnaprej. Davidu Krajncu bo nastop v Osaki kontrolna preizkušnja pred letošnjim svetovnim prvenstvom v južnoafriškem Sun Cityju. Posebej se za to tekmovanje ni pripravljal, nastopil pa bo v ekipni ter absolutni kategoriji. Z rezultati se posebej ne obremenjuje, še enkrat pa bo imel priložnost srečati se z najboljšimi borci na svetu. Slovenska ekipa se bo v domovino vrnila v ponedeljek. Upajmo, da tudi z dobrimi novicami! S.F. ---- ■ ■ --------it dveh krogih pomeril z novincema v družbi najboljših. Najprej bo gostoval v Izoli, nato pa doma igral s Sevnico. V 3. krogu bo na sporedu gostovanje v Krškem, nato pa bo na sporedu domače srečanje z Akripolom. Do konca jesenskega dela prvenstva bo gostoval še v Slovenj Gradcu, pri Prulah (bivše Kodeljevo), Gorenju in Dobovi, doma pa se bo pomeril z Jadranom (ex Primorske novice), Pivovarno Laško in Slovanom. Prvenstvena sezona se bo pričela 14. septembra, prvi del pa bodo sklenili natačno tri mesece kasneje. Med božičnimi in novoletnimi prazniki tekmovanj nebo, nadaljevala se bodo 11. januarja, ligaški del pa bo končan 15. marca. Nato bo sledila končnica. V play-off se bo uvrstilo najboljših 8 ekip, ki bodo nato igrale na izpad (na dve zmagi) do novega državnega prvaka. Tako kot letos pa bo še naprej o izpadu iz elitnega razreda odločal play-ou t, v katerem bodo po ligaškem načinu igrale najslabše 4 ekipe iz rednega dela prvenstva. S.F. Mašič v Radečah Radeče - Nekdanji rokometaš Rudaija Nedžad Mašič bo znova zamenjal sredino. Potem, ko je v minuli sezoni uspešno igral v Krškem, bo v novi sezoni nosil dres drugoligašaiz Radeč. To bo vsekakor velika okrepitev za to ekipo, saj je Mašič odličen obrambni igralec. Dobrodošel bo tudi v napadu, saj Radečanom primanjkuje dobrih strelcev. Mašič seje že v Trbovljah, predvsem pa v Krškem izakazal z delom v mlajših kategorijah. Z mladimi Krčani je bil letos v dveh finalih državnega prvenstva, z dečki letnika 1984 pa tudi državni prvak. Uspešne nastope je kronal na nedavnem Evrofestn, kjer je njegova ekipa zmagala v mini rokometu, mlajši dečki pa so osvojili 3. mesto. Uprava Radeč bo seveda napravila pravo potezo, če bo bosanskemu rokometašu ob igranju zaupala tudi trenerske naloge v podmladku. S.F. ZRC Rudarju srebro Trbovlje - Trboveljski starejši dečki so s še eno medaljo zaključili letošnjo sezono. Srebru iz osnovnošolskega in bronu z državnega prvenstva so dodali še drugo mesto na Evrofestu v Izoli, Kopru in Škofijah. Te velike mednarodne rokometne manifestacije se je udeležilo kar 83 ekip iz osmih držav. V Izoli so namreč nastopileekipeizČeške, Madžarske. Poljske. Hrvaške, Moldavije, Romunije, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Ekipa ZRC Rudarja je najprej v predtekmovanju premagala Dobovo, Koper, Fructal, poljski Slask iz Wroclawa ter Metkovič. Srečanje s Hrvati, od koderprihajajo znaniigral-ci, kot so Čavar, Goluža, Jelčič..., je ekipa treneija Hermana Kolarja dobila kar z rezultatom 30:0. V polfinalu je nato trboveljsko moštvo ugnalo Prule in se uvrstilo v finale. Nekaj ur so bili dečki ZRC Rudarja tako kot lani kadeti celo zmagovalci Evrofesta! Ob dogovorjeni uri namreč nasprotnika, reprezentance rokometne šole Ribnica, ni bilo na igrišču. Trboveljčani so ž,e slavili prvo mesto, potem pa so se Dolenjci vendarle pojavili v izolski dvorani in kazali star razpored, po katerem bi morala biti tekma na sporedu nekoliko kasneje. Ribniška šola je namreč potekala v Piranu, vodstvo pa je zatrjevalo, da ni prejelo spremenjenega urnika. ZRC Rudar je pristal, da se srečanje vendarle odigra, in to kot zadnje naEvrofestu. Ribničani, letošnji državni in osnovnošolski prvaki, so bili tudi tokrat močnejši. Zmagali so gladko, s 16:10. Arliču, Milinkoviču, Dobravcu in ostalim trboveljskim dečkom je tako pripadla srebrna medalja. V moški konkurenci so sicer na Evrofestu slavili: Krško v mini rokometu, Izola med mlajšimi dečki, Ribnica med starejšimi dečki, Sevnica med kadeti in Surf ekipa Ljubljana v članski konkurenci. V tej ekipi so igrali tudi državni reprezentantje Cvijič, Kastelic in Glavač tereden najboljših slovenskih krožnih napadalcev Šilc. V finalu so Ljubljančani ugnali mladinsko državno reprezentanco s 16:15. V slovenski izbrani vrsti sta uspešno nastopala tudi Trboveljčan Rok Teržan in Lilijan Filip Gradišek, ki sta bila med najboljšimi igralci v selekciji trenerja Aleša Praznika. Poglejmo še zmagovalke pri ženskah: Izolanke so bile najboljše v mini rokometu in pri starejših deklicah, madžarski ekipi Taszar in Ferencvaros med mlajšimi deklicami oziroma kadetinjami, v konkurenci članic pa so bile najuspešnejše romunske državne prvakinje, ekipa Oltchima. Dodajmo še, da so pomembno vlogo na Evrofestu opravili tudi zasavski rokometni sodniki. Starosta delilcev pravice na tem turnirju je bil Ivo Jekoš, ki je odločal o tem, kdo bo sodil katero tekmo, hkrati pa je tudi sam opravljal sodniško nalogo in bil šofer starejših dečkov. Ob glavnem organizatorju Tonetu Bariču je bil nedvomno najbolj zaposlena oseba na Evrofestu. Ob njem so od Zasavčanov sodili še Bojan Oblak, Sašo Fabjan, Jože Weingartncr, Dušan Drobnič in Ivan Bandur. Ob tekmovanju je organizator poskrbel še za številne obrobne prireditve. Tako so se po uradni otvoritvi ekipe zbrale na skupni večerji v obliki piknika, vodje ekip pa na sprejemu pri izolskem županu Mariu Gaspariniju, na Belvederju so naslednji dan izvedli igre brez meja, v novi diskoteki Ambasada Ga violi so bile nato na sporedu karaoke, izbrali pa so tudi mistra in miss letošnjega Evrofesta. S.F. Okrnjen turnir Dol - V okviru praznovanja krajevnega praznika so rokometni delavci pripravili tradicionalni turnir kadetskih ekip, ki pa je tokrat minil v precej okrnjeni zasedbi. Pozen termin in pa dejstvo, da sta bili v tem času na obali kar dve manifestaciji za najmlajše, sta bila vzrok, da so organizatorji dobili privolitev le kadetske ekipe ljubljanskega Krima. Zato so kot tretji udeleženci nastopih domači veterani in bili dostojen partner precej mlajšim nasprotnikom. Na koncu so brez težav zmagali kadeti domačegaDola, drugi so bi h veterani, v čigar vrstah je uspešno zaigral tudi predsednik in direktor generalnega sponzorja -Branko Majes. Rezultati: KAiJ Dol - Veterani 15:14 (9:6), Veterani -Krim 15:12 (8:7), KaiJ Dol - Krim 21:17 (14:5). J.P. Članice prve, mlajše deklice druge Zagorje - Ženski RK Zagorje je minuli vikend gostoval v Škocjanu na L ženskem turnirju v počastitev njihovega občinskega praznika. V članski konkurenci so na turnirju sodelovali: domačinke, Novo mesto, Lisca, Sevnica in Zagorje. V prvi tekmi so Zagorjanke premagale Sevnico z 11:9, Škocjan pa je premagal Novo mesto z 12:11. V boju za 3. mesto je Lisca premagala Novomeščanke z 18:11. V velikem finalu pred 400 gledalci seje nato odvijala ogorčena borba za zmago. Zagorjanke so srečanje začele s prevelikim spoštovanjem do tekmeca in domačinke so v 10. minuti povedle s 4:0. V drugem polčasu je Zagorjankam uspel preobrat. Najprej so izid izenačile, nato sta se ekipi menjavah v vodstvu, vse do minute pred koncem. Takrat je odhčna Polona Klopčič zadela in povedla Zagoijanke v vodstvo, takoj zatem pa je Janja Peško ubranila 7-metrovko domačinkam, v nasprotnem napadu pa je Klopčičeva postavila piko na i in Zagoijanke so slavile z 9:7. Tako so osvojile prehodni pokal za prvo mesto. Poleg tega je bila Janja Peško izbrana za najboljšo vratarko turniija, Polona Klopčič je bila najboljša strelka. Mlajše dekhce so osvojile 2. mesto, potem ko so izgubile s Sevnico, v drugi tekmi pa premagale domačinke s 5:4. Velja pohvaliti tudi organizatorje, ki so turnir odlično pripravili. P.M. STRELJANJE Premočno Braslovčani Dol - Državni prvaki v streljanju z vojaško puško iz Braslovč so premočno zmagah na tradicionalnem tekmovanju za prehodni pokal KS Dol, katerega so pod pokroviteljstvom Sveta KS pripravili člani domače SD. Skupno je nastopilo šest ekip in 20 posameznikov. Rezultati - ekipno: 1. SD Braslovče 231,2. SD ErnestDraksler Dol 196,3. SDDušanPoženelRačica pri Laškem 162 krogov itd. Rezultati - posamezno: 1. Matjaž Kralj 231, 2. Janez Sašek (oba Braslovče) 76, 3. Vih Vidmar (Dol) 70 krogov, itd. J.P. ATLETIKA Heda uspešna Trbovlje - V Šmarjeških Toplicah je bil zelo težak mali maraton na 21 km. Udeležila se gaje Heda Kotar iz Trbovelj in v absolutni kategoriji zasedla 3.,' v svoji kategoriji pa 1. mesto. 29. junija je bil tudi mah maraton na 21 km z mednarodno udeležbo, obenem pa za odprto slovensko prvenstvo v malem maratonu. Heda Kotar, kot edina zasavska predstavnica, se je absolutno med ženskami prebila do 4. mesta, v svoji kategoriji žensk nad 35 let pa je bila 3. B.K. ....... BO RUDAR VENDARLE PREŽIVEL? 'Trbovlje - Pred dttevi jo bilo vendarle ni vseizgubljenoiu bt stanje v trboveljskem hogrimettt v »ovi sezam lahko Stariah z zares katastrofalno. Večina močno zasedbo, ki bi bila ljubitelje v,rogometaje bila celo sposobna prodora v vrh pripravljena na to, da Rudar dmgoligaške lestvice. "Zeleno-jeseni ne bo več igral s člansko črni” naj hi z vadbo začeli 8. flsssassss ssssszsč ::r=fn;;^g * *** **■*. »n* i. Breznikar ..no^timctoi ddavecVUfTrevcn boljšega "ponudnika'-. ...... sklical sejo upravnega odhora, Rudarjeva uprava, ki naj bi..... ob tern pa navezal stike tudi z se vendarle tudi okrepila, bo ..morebitnimi pokrovitelji. morala poiskati tudi novega Skupaj s klubskim sekretarjem trenerja. V primeru, da sc bo Vilijem Ceglarjem sta jih tudi NZS držala navodil o potrebni obiskala, jim razložila trenutni izobrazbi stroke, dosedanji položaj m želje. Odgovor sicer trener Milenko Sivko »ima m tal pozitiven, naletela pa sta potrebne licence. V zadnjem na razumevanje. Končna času so biti na čelu trbovdj-odtoeitev bo padla v teh dneh. skegakluba ledoma« trenerji. - Če sc bodo stvari uredile, prav jattko se dogodi, da bo to .e.potem je bolj kol no jasno, da poletje na vročo trenersko klop Rudar rabi okrepitev. V sedel tuji strokovnjak. Seveda upravnem odboru razmišljajo o so to le pobožne /Arije. Vse je . vsaj sedmih dodatnih igralcih. odvisno od končnega odgovora ..Rudarje seveda prestopni rok potencialnih pokroviteljev. zamudil, toda igralce je moč Trboveljčani si veliko obetajo pridobi ti tudi po njem. Lov na tudi od sestanka vodstvaobči ne ..nogometaše je odprt vse do 1. z doktorji. Poleg gospodarske ■ številu klubov d.. .„llu izpolnili vseh obvezuosti. S tega obetali boljši časi.: stališča za Trboveljčane j£ C IS-Š: MALI NOGOMET Finalna tekma POP Slovenije Inž.Šarbek - Kremenčkovi 3:1 (1:0) Športna dvorana Litija, gledalcev 100, sodnik Rančan (CE), strelci: 1:0 Kos (23), 1:1 Goričan (32) 2:1 Tesko (43), 3:1 Repovž (44). Inž. Šarbek: Majcen, Simič, Barbek, Kos, Tesko, Fele, Šrenk, Arman, A. Vrhovec, Repovž, trener T. Vrhovec. Kremenčkovi: Matavž, La-kovšek, J. Cesar, Verho vnik. Kotnik, G. Cesar, Plaznik, Goričan, Knez, Lakovšek, trener Paradiž. Po prvem finalnem srečanju POP lahko rečemo, da-le to še ni odločeno kljub dvema goloma prednosti Litijanov. Tekma, ki je bila skozi ves svoj tok izredno športna, se je pričela dokaj mirno. To je sicer razumljivo, saj se ekipi niti ne poznata dobro in verjetno je bila previdnost na obeh straneh kar malce pričakovana. Prvi so zapretili gostje, v 4. minuti je svoj strel preizkusil Kotnik, vrnil pa mu je le minuto kasneje Čarman, ki pa je zadel vratarja gostov. Zatem smo gledali uspavanko, vse do 15. minute, ko so imeli gostje v dveh minutah preko Kotnika in Lakovškaizvrstni priložnosti, a se je domači vratar izkazal. Zadnjih 5 minut 1. polčasa pa je pripadlo domačim. Po silovitem strelu Teska je vratar žogo najprej odbil do Barbka, še eno odbito žogo pa je Kos spravil pod prečko za zasluženo vodstvo domačih ob polčasu. Uvodne minute 2. polčasa so pripadle domačim, ki so si pripravili priložnost preko Vrhovca. Gostje pa so v 32. minuti izenačili, po napaki domače obrambe, ki je "pozabila" na Goričana. Po izenačenju so pobudo prevzeli gostje, ki so ogrožali gol domačih iz vseh mogočih položajev, a je bilo tokrat v njihovih strelih premalo moči za Majcna. Ko so se domači otresli pritiska, so v d vehminutah dosegli dva gola. Drugi zadetek je delo para Barbek - Tesko, tretji pa Repovža, ki se je na 10 metrih od gola otresel čuvaja in z levo nogo postavil končni izid. S.K. : : ”1 J|g Sponzorji: 8onex, Unior., Rogla turizem Zrete, D.oga Portorož, Radenska, Krainer Trojane, Mesarstvo Strašek, Avtocenfer Jurič Vremenska napoved za soboto, 29. junija, je bila dokaj ugodna -možne padavine proti večeru, sicer pa sončno in toplo vreme. In resje naslednji dan že jutro veliko obetalo. Bolj ko smo se približevali Rogli, bolj nas je v avtu grelo. Našega tenisača pa je tudi že malo premagovala trema. Na Rogli je bil namreč drugi izmed štirih AS-VIP teniških turnirjev, ki jih za poslovneže organizirata Primož Ulaga in Guenther Kržišnik. Zadovoljiva udeležba Tokrat se je na Rogli zbralo kar precej slovenskih poslovnežev, ki so prikazali zavidljivo teniško znanje. Edina razlika z Rolland Garosom je bila v višini vstopnine - na Rogli je namreč ni bilo. .Sicer smo med udeleženci lahko videli znane slovenske in tudi zasavske obraze -Dušana Šešoka, nekdanjega mini-strazagospodarstvo, VilijaAmerška, nekdaj uspešnega, v Trbovljah vzgojenega nogometaša, in še mnogodrugih. Svojega predstavnika je imel seveda tudi Zasavc. Igralci pod budnim nadzorom Glede na to, daje Slovenija mlada država, tenis pa zahteva dobro telesno pripravljenost, bi človek pričakoval predvsem mlajše igralce, vendar so bili le-ti v manjšini. Ampak tudi gospodje, ki se jim že poznajo posledice piva, so se zelo izkazali. Pripomba enega izmed gledalcev je bila, da je dobra igra gotovo posledica prisotnosti žene. Ali je s tem mislil na pozitiven vpliv ah na odsotnost neumnih misli, ni razložil. Sicer je bil to res bolj družinski izlet, saj je veliko igralcev s seboj pripeljalo celo družine. Ni vse le tenis Po teniških radostih so se igralci pomerili še v košarki in nogometu. Predvsem nogometna tekma je bila zelo aktualna, saj smo v teh dneh pričakovali razplet EP v nogometu. T udi naRogli je nekaj časa vse kazalo na enajstmetrovke, vendar je na koncu ekipa Primoža Ulage premagala ekipo Guentherja Kržišnika. Z rezultatom je bil očitno vidno zadovoljen tudi precejšen del občinstva, ki je bil ves čas tekme pametnejši od sodnika. Na koncu so bili za svoj trud poplačani tildi za to udejstvovanje. Tako absolutnim kot zmagovalcem v t.i. tolažilni skupini, zmagovalcem košarkarske in nogometne tekme, je namreč nagrade podelila predlanska miss Slovenije, Janja Zupan. Seveda pri čestitkah ni ostalo samo pri stisku rok. Zasavc na turnirju Naš časopisje na turnirju zastopal Tadej Drnovšek. Njegov soigralec je bil uslužbenec TO Ljubljane. Mogoče sta se ravno zaradi njegove poklicne discipliniranosti dobro dopolnjevala, tako da sta prišla celo do četrtfinala. Kljub mnogim atraktivnim akcijam sta morala priznati premoč nasprotniku. Sicer so se več kot očitno vsi udeleženci dobro zabavali, sonce nas je nagradilo z zagorelo kožo, k vzdušju pa so pripomogla tudi okrepčilna sredstva. Vsekakor so vsi prisotni potrditi, da se zagotovo srečajo na naslednjem turnirju, oktobra v Umagu. Tekst in foto: Branka Jan Tadej Drnovšek: "Glavno je sodelovati..." "Mhm, še izjavo Šešoka rabim..." Pokale je podeljevala Janja Zupan. Piše: Primož Kostajnšek Roman Košir team Vsi dirkaški zanesenjaki, ki spremljate dirke na Trojanah, ste verjetno večkrat pomislili, kako bi tudi sami sedli za volan in se pomerili z ostalimi tekmovalci. Tako je svojo dirkaško pot začel tudi Roman Košir, ki ga lahko prepoznate v črnem V W hrošču s številko 13. S prijateljem Andrejem sta se dogajanja na Trojanah nekajkrat udeležila kot gledalca, nato pa je beseda dala besedo in iz začetne ideje se je rodil trden namen o izdelavi lastnega dirkalnika. Pridružili so se jima še ostali prijatelji: Aleš, Slave in Robi, ki sedaj tvorijo celotno moštvo. Najprej so kupili odsluženega hrošča, wartburgov motor pa je daroval avtoklepar Milan Bizjak, ki jim tudi posoja prikolico za prevoz avtomobila na dirke. Temu je sledil dober mesec dela. Fantje so žrtvovali pravzaprav vse proste popoldneve, sobote in nedelje. Naj večji problem je bil spoj wartburgovega motorja in hroščevega menjalnika. Zadevo je elegantno rešil Slave s ploščo. V loge v moštvu so natančno razdeljene, tako da je vsak zadolžen za svojo stvar. Voznik je Roman, ki tudi opravi vsa varilska dela, njegov izdelek je zaščitni lak, ki varuje voznika in tudi avto od zunaj, tako da poškodbe na dirki niso prehude. Aleš, Slave in Robi opravijo vsa ostalamehanska dela, kijih nikoli ne zmanjka. Andrej je zadolžen za organizacijo, ne smemo pa pozabiti niti Romanove spremljevalke Tatjane, ki avtomobil po vsaki dirki pošteno očisti. Kljub letošnjima dvema uvrstitvama tik pod vrhom pri Koširju ne počivajo. Ker se je motor izkazal za preslabotnega, je že 'na dodelavi' pri prijatelju s Kleka. Načrtujejo tudi nakup boljših gum. Seveda pa se bodo prilagodili tudi vsemspremembam, kijih bo zahteval organizator. To, daje avtomobilski šport drag, vemo vsi. In kljub temu da je bilo vse delo opravljeno zastonj, za sendivč ah pivo, so stroški še vedno precejšnji. Zato bi se ekipa ob tej priložnosti rada zahvalila vsem, ki so ji kakorkoli pomagali. To so: Avtoprevozništvo Andrej Mlakar, Zidarstvo Wallas, Kontograf, Čarli bar, Tiskarstvo Naglav ter GD Klek. Ob svojem kratkem obisku pri Romanu Košiiju sem opazil še nekaj. Celotno moštvo živi za dirke, zato me ne čudi, da so pobudniki ideje o spremembah v pravilniku. Čeprav dajejo vse priznanje Andreju Prvinšku, da sploh organizira dirke, menijo, da sistem točkovanja ni ustrezen. O vseh spremembah naj bi se dogovorili na sestanku s tekmovalci in organizatorji, ki naj bi ga kmalu sklicali. Seveda vas bomo o vseh sklepih sproti obveščali. Trček in Peljhan že prvaka Po šestih od osmih letošnjih rally ev za državno prvenstvo sta Jani Trček in Darko Peljhan že osvojila naslova državnih prvakov v skupni uvrstitvi oziroma formuli 2. Ker za skupnorazvrstitevštejepetnajboljših rezultatov, sta si z zmagama na zadnji preizkušnji pomladnega dela prvenstva v avstrijskem Molblingu naslova zagotovila tudi teoretično, saj sta letos zmagala še vsak po petkrat. Na zadnjih dveh rallyjih v jeseni lahko tako pričakujemo brezkompromisen boj za zmago, saj taktiziranje in vožnja na točke ne bosta več potrebna. Darko načrtuje po končani domači sezoni vsaj še en nastop na rallyju za svetovno prvenstvo, vendarsemorašeodločiti, kje bo nastopil. V igri so vsaj Uije rallyji. V skupini Nje prvi kandidat za naslov Tone Grum s toyoto, načrte pa mu lahko prekriža le Vojko Hočevar s subarujem. Ivan Vidic z ■oplom astro bo, kot kaže, v skupini N do 2.000 ccm dočakal svoj prvi naslov, saj pravih nasprotnikov letos nima. Kljub temu pa nas jeseni čaka izredno zanimiva preizkušnja v Velenju, ki bo tudi pokazala, kako hitri so tekmovalci, kadar ni potrebno taktizirati. e*« «!« ■x:x"x-x-x'x-::x:x:x::N:Nx:xXy::y Promet Hrastnik - 24. junija ob 22.40 uri je L.I. vozil osebni avto od rudnika proti Riklovem mostu. Ko je vozil po zaradi gradbenih del delno zaprti cesti, mu je nasproti pripeljal L.M. Voznika L.I. je med zaviranjem zaneslo na rob ceste in ga od tam odbilo v drugo vozilo. Pri trčenju je nastalo za okoli 60.000 tolarjev škode. Zagorje - 26. junija okoli 22.00 ure je v bližini bencinske črpalke na Izlakah voznik R.B. zaradi vožnje po levi strani ceste oplazil avtomobil, ki ga je neznani voznik vozil v nasprotno smer. Neznani voznik po oplazenju ni ustavil, temveč je odpeljal naprej. Policisti oškodovanca naprošajo, naj se zglasi na policijskem oddelku vZagorju zaradi pojasnitve okoliščin. Trbovlje - 26. junija ob 13.57 uri so bili policisti obveščeni o prometni nezgodi na cesti za Savo med Hrastnikom in Trbovljami. Do nezgode je prišlo, ko je voznik tovornega vozila R.V. na zoženem delu ceste izsilil prednost pred voznikom T.M. Zidani Most - 27. junija ob 22.30 uri se je zgodila prometna nezgoda, katero je povzročil voznik Z.D. iz Radeč. Ta je zaradi prehitre vožnje in vožnje po levi strani cestišča oplazil nasproti vozeč avtomobil, ki ga je upravljal TJ. iz Raven na Koroškem. Po oplazenju je vozilo Z.D.-ja odbilo v desno, kjer se je zabil v betonsko ograjo. VoznikZ.D. je vozil pod vplivom alkohola. Zagorje - 27. junija ob 11.45 uri je štiriletni otrok nepravilno in predvsem neprevidno na Cesti 9. avgusta prečkal cesto v trenutku, ko je mimo pripeljal Trboveljčan O.I., ki je otroka zbil. Po nesreči so otroka odpeljali v Zdravstveni dom Zagorje, kjer so ugotovili, da ni huje poškodovan. Trbovlje - 28. junija ob 10.42 uri je voznik D.B. zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v avto, ki ga je vozil Ž.Č. Škode je za 50.000 tolarjev. Hrastnik - 28. junija je prišlo do hujše prometne nesreče na križišču pri Riklovem mostu. M.M., ki je vozil motor znamke Varnaha, je v bližini lokala Metuljček nenadoma zapeljal na levo stran cestišča in čelno trčil v audija, ki gaje pravilno nasproti pripeljal H.A. M.M. in njegovega sopotnika U.B. je vrglo v zrak. Po dvajsetih metrih pravega letenja sta oba padla v vrt bližnje stanovanjske hiše in tam obležala s hudimi telesnimi poškodbami. Litija - 29. junija ob 17.30 uri je voznik I.K. zaradi vožnje po levi strani ceste zbil otroka. Otrok je na srečo dobil le močnejši udarec v koleno, drugače pa jo je odnesel brez hujših poškodb. Voznik I.K. je bil pod vplivom alkohola. Kradejo kot srake Zagorje - 25. junija je neznanec vlomil v avtomobil, ki je bil parkiran pred blokom na Cesti zmage. Vlomilec je ukradel avtoradio in s tem lastnika oškodoval za dobrih 5.000 tolarjev. Zagorje - med 24. in 26. junijem je neznanec na silo odprl kombi, ki je bil parkiran ob delovišču na tržnici. Zmaknil je avtoradio in lastnika D.V. oškodoval za 30.000 tolarjev. Zidani most - v noči s 25. na 26. junij je bil v Zidanem Mostu ukraden avtomobil znamke Jugo. Vozilo je rdeče barve, registrska številka je CE53-54A.LastnikavtomobilaT.D. je bil s tem oškodovan za 250.000 tolarjev. Litija - 30. junija je Š.G. prijavila tatvino gorskegakolesa znamke Rog. Kolo je bilo ukradeno iz kolesarnice na železniški postaji v Litiji. In flagranti 29. junija nekaj čez četrto uro zjutraj je delavec varnostne službe Si net iz Hrastnika obvestil policiste, da seje sprožil alarm v gostinskem lokalu Teksas na Dolu. Delavci Sineta in policisti, ki so pohiteli na Dol, so na kraju našli odprto okno. V lokalu pa so opazili svetlobo. Okolico lokala so blokirali in počakali na prihod lastnice. Nato so šli skupaj v lokal in pri delu zasačili M.J. Ta je na silo odprl registrsko blagajno. Ko je opazil policiste, je ukradeno dobrodušno vrnil. Prepozno. Zoper M.J. bo podana kazenska ovadba. Umrl po nesreči Lilijan A.Z., kije 19. junija padel z delovnega odra, postavljenega ob osnovni šoli naMlinšah, je25. junija zaradi posledic padca umrl v ljubljanskem kliničnem centru. Nasilje v družini Minuli teden so policisti v Zasavj u zabeležili precej družinskega nasilja. Trboveljski policisti so tako morali zaradi družinskega pretepa posredovati 25. junija. In to kar dvakrat. Litijski policisti so posredovali 29. junija, ko je nek občan pretepal svojo ženo. 29. junija so posredovali tudi hrastniški policisti. Zgaga ni nikogar pekla V času rock festivala, kije 28. in 29. junija potekal v Hotiču pri Litiji, niso litijski policisti zabeležili niti ene kršitve javnega reda in miru. V tem času so v Hotiču zabeležili tatvino kolesa z motorjem APN 6. Prijetje državljana Romunije, D.T., pa ima z rock festivalom bolj posredno povezavo. Omenjeni Romun je 29. junija nekje pri Dobovi ilegalno prestopil mejo. Nekako mu je uspelo priti do Litije. Tam se je v veri, da se bo pripeljal do Ljubljane, vkrcal na avtobus, ki je vozil na prizorišče festivala v Hotiču. Policistom seje očitno zdel sumljiv, verjetno je že po videzu izstopal od udeležencev koncerta. Policisti so ga legitimi rali, ga prijeli in ga nato po hitrem postopku spravili iz države. Premeteni podjetnik Prejšnji teden je na PP Laško poklicalo več občanov iz raznih koncev Slovenije. Ti so obvestili policiste, da so prejeli 910 tolarjev vredna pisma. Policisti so kaj kmalu ugotovili, da je vrednostna pisma razpošiljal H. M. iz Zidanega Mosta. In to z namenom, da na hitro in predvsem na nepošten način zasluži nekaj denarja. Ko bodo zbrani vsi podatki o pismih, bo zoper H.M. podana kazenska ovadba. Aufbiks Kdor trdi, da ljudske šege in običaji na Slovenskem izumirajo, se pošteno moti. Le kaj je bolj pristno ljudskega od poštenega teženja po gostilnah ali dobrega pretepa? Ali kakor pravi star ljudski pregovor :"Deželi s štirimi milijoni pridnih autbiksarskih rok sc ni treba bati za svojo nacionalno identiteto." jk Najprej se je naša bodočnost zbrala 24. pred tiboveljsko ■■ osnovno šolo. Po prikazu verbalnih sposobnosti so mladeniči pokazali še svoje ročne spretnosti. Tanajhujši jo je baje še pred prihodom častnih razsodnikov podurhal. Ampak mu ni kaj dosti pomagalo. t|; 25. se je izkazal še en predstavnik mlajše generacije. Po kozarčku preveč si je privoščil še nekaj preveč decibelov glasbe, kar ni bilo všeč sosedom. tj; Naša bodočnost je udarila znova 27. pred blokom 10 A na Sallauminesu v Trbovljah. Fantje so se hoteli preizkusiti v fakirskih spretnostih. Po transu, ki so ga dosegli s pomočjo vsebine litrskih steklenic, so te razbijali in se pripravljali na nastop. Okoliški stanovalci nad predstavo niso bili prav nič navdušeni in tako je predstava, v kateri bi moč duha nadvladala telo, odpadla. Glavni fakir jo je podurhal. Ampak mu ni kaj dosti pomagalo. :)■ Kratke domače: Lilijan F.Š. je 25. posegel po klasičnih autbiksarskih sredstvih. V gostilni je pijan zmerjal in razgrajal. Tudi H.M. je 29. posegel po podobnih metodah. Stare in preverjene metode so uporabili tudi možje v modrem. Istega dne je bilo pestro tudi v Hrastniku. R.O. in P.J. sta se po celonočnem popivanju ravsnila. Hudič je, če se človek loti popivanja ob lihem številu steklenic. 0-9-0 Mali oglasi vZasavcu bodo se naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo na ročilnic^i | in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c,6I410ZagorjeobSavi. | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov " j pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le male oglaseza nakup ali prodajo osebnih stvari. | ^Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601^^ STANOVANJA, PARCELE UGODNO prodam garsonjero, tel.: 27-321 PRODAM 2-sobno stanovanje, 64 m2, center Zagorja, 6. nadstropje, sončno, telefon, KTV, toplovod, dvigalo, v lesu, vseljivo avgusta, cena po dogovoru, tel.: 61-996 PRODAM 2-sobno stanovanje v Trbovljah, 57 m2, v bloku, telefon, CK, sončno, tel.: 26-763 PRODAM zidano garažo skanalom, urejena dokumentacija, tel.: 22-762 ODDAM v najem garažo v Trbovljah, na Nasipih tel.: 27-464 ODDAMO v najem dva lokala v centru Trbovelj pri okrogli hiši, tel.: 26-097 ODDAM v najem lokal, primeren za vsako obrt, tel.: 61-416 AVTOMOBILI, DELI PRODAM BMW 320 V 6, temno zelene metal barve, pomična streha, lita platišča, tel.: 61-575, 73-713 PRODAM golf JXD, 1. '88, dobro ohranjen, garažiran, tel.: 73-713 PRODAM Schirocco GT 1.8, registriran celo leto, cena po dogovoru, tel.: 73-615 AX11 TE, 1. '91, bele barve, strešno okno, cena 7.500 DEM, tel.: 71-130 PRODAM C - 25 D, kombi, z opravljenim generalnim servisom, tel.: 44-332 PRODAM kombi Citroen 2 S, disel, 8+1,1. '88, tel.: 27-386 PRODAM Z 750, 1. '84, neregistriran, cena po dogovoru, tel.: 62-130, 71-400 PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 RAZNO PRODAM CD player Samsung, ojačevalec in dva zvočnika, cena 500 DEM, tel.: 77-184 PRODAM video igre micro genius s pištolo in igricami, cena kompleta 10.000 SIT, tel.: 61 228. PRODAMroleije, nove, št. 40, tel.: 42-563 PRODAM knjige za 7. r., kupim knjige za 4. r. OŠ, tel.: 61-228 PRODAM prvovrstni sadjevec in hruškovo žganje po ugodni ceni, tel.: 73-811 PRODAMplinsko bombo, 101, cena 5.500.00 SIT, tel.: 64-250 PRODAM spalnico Alples - hrast, staro 3 leta, cena 110.000,00 SIT, možnost kredita, tel.: 64-250, 64-166 PRODAM kavč in 2 fotelja, lepo ohranjeno, cena 25.000 SIT, tel.: 25-459 PRODAM voziček za dvojčke, malo rabljen, Irena Šink, Klek 12, Trbovlje PRODAM otroško posteljico z jogijem in športni voziček, tel.: 24-965. OTROŠKO posteljico, ohranjeno, prodam, tel.: 20-803 ŽIVALI PRODAM bikca simentalca, teže 120 kg a 550 kg žive teže, tel.: 71-297 PRODAMpsičko nemško ovčarko, staro 9 mesecev, tel.: 73-641 ČE SI osamljen, razočaran, me pokliči - 090/31-39 INŠTRUKCIJE ŽELITE BOLJŠO OCENO -POIŠČITE POMOČ - inštruiram matematiko in fiziko, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 24-457 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719. INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285. INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00 - 14.00 ure. INŠTRUIRAM MA in FI za OŠ in srednjo šolo, Oto Krajnc, Šuštarjeva 27, Trbovlje. STORITVE DIJAKI IN ŠTUDENTJE - Prepisujem seminarske naloge in druge sestavke z računalnikom, hitro, lepo, brez napak - ROMANIX - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan OBRTNIKOMkvalitetnoin ažurno vodimo poslovne knjige - ROMANIX - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan. ČE V AM zamrzovalna skrinjapušča vodo, zamenjamo izolacijo - 3 leta garancije, pokličite tel.: 064/332-053, mobitel: 0609/624-731 STAVBNO kleparske storitve iz vseh vrst pločevine, tel.: 27-885 ŽLEBOVI, odtoki, strešne, dimniške obrobe, snegobrani, barvanje napušča, tel.: 27-885 POPRAVILO gospodinjskih. TV, video aparatov, tel.: 64-285. STAREJŠIM, slabotnim osebam in invalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624 DELO - NUDI ZAPOSLIMO frizerko, lahko pripravnico, tel.: 61-299 HONORARNO delo, tel.: 64-166 HONORARNO zastopanje za tehnični artikel po poslovnih objektih, pogoj SŠI, tel.: 27-255 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Valra Commerce d.o.o., Griže 125, 3302 GRIŽE, tel.: 063/715-735 V______________________________y POSLOVNI STIKI VLOŽITE CERTIFIKAT! Nagrade: kavni mlinček, parni likalnik, radiokasetofon Philips, možnost kredita, tel.: 062/221-106, 062/631-164, v__________.___________________/ POTREBUJETE POSOJILO, tel.: 061/220-518 Trg svobode I la, 61420 Trbovlje IHvItff I TJ ‘d*: +386 601 26 333' 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 0609/61 «67 ZASAVCA 1 ooroooi Tl NAGRADA: Bon v vrednosti 27.000 SIT ...rp * Rudarska c.32,1412 Kisovec, Slovenija :: :: :1et.;0;60imr626,rfax::7:1r897,,;;,;; :siS DE ZASAVSKE PEKARNE tel . 0601 27 456 Poleg specialnih in nizkokaloričnih vrst kruha in hrustljavega Vrednostni bon peciva oblikujemo ZA VAS TORTE posebnih oblik in okusov: ;:Wj: šf"" ^ 2AtioRJfe 3. NAGRADA: ""a /r©ni\ telefaks: 0601/63 206 Kombi prevozi v vrednosti 18.000 SIT ______________ _____________________......................................•__________ sjM*. Podiahontas) TRGOVINA 4. NAGRADA: Bon v vrednosti 18.000 SIT UQ2 ,ii®i .sili 5. NAGRADA: Prevozne storitve v V® ni.13.500 SIT :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: ... : ■ ■ ■ : • ; : :: IA: CDI7COCt\/A Č -t----------t‘A.___ :6 "NAGRAGA^ ^Stontvevveu-CSt..J.ZO julrja 10, 1 410 Zagprje, teL:0fe01-61-299^ fRIZfRSTVO Štefka Zapotnik s.p. :WS 7. NAGRADA: ■■ :Studio Moderna do.o.. Gesta 9. avntisla 4 Kosmodisk O UtftDUlA. ___ . . ... . o. NAUMAVA. ISS zavarovalnica triglav d.d. m SSadio Moderna db.o. Cesta 9. avgusta 4 1410 Zagorje, Slovenila, tel ,fax;+386601 64449 ___________ _________________________________ Praktična nagrada v vrednosti ■S M OBMOČNA ENOTA TRBOVLJE 9. NAGRADA: ,n«. ::::: SD imeonujrt m pratrtmrnajn I NAROČILNICA I ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel: 0601/64 250, 64 166 - fax. 0601/64 494 * Naročam časopis ZASAVC | Ime in priimek............................... kraj .................... poštna št........ g I ulica .............. telefon :....... datum.......... •»• * podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) Zlatarstvo Ratej Peter s.p. zlatar - okovalec Cesta l.maja 68 1430 Hrastnik tel.: 0601/43-211 ‘velika izbira zlatega in srebrnega nakita ‘prodaja na enega ali več čekov ‘ugoden nakup staro za novo z 10% popustom ZA VAŠE ZAUPANJE SE PRIPOROČAMO od 9.00-12.00 in od 14.00 -17.00 sobota od 9.00-12.00 LEA ZLATARNA * bogata izbira zlatega nakita * izdelava nakita po naročilu * UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI Ul. Mire Pregljeve 4, Litija, tel.:061/883-476 VULKAN s.p., kontrola in nadzor •redarske storitve • za podjetja in obrtnike kontrola izostanka, ter izkoriščanja BD »v času vašega dopusta poskrbimo za vašega ljubljenca, zalivamo rože, opravimo kontrolo hiše... UPOŠTEVAMO VSE VAŠE ŽELJE! tel.: 0601-61-740 mobitel:0609-638-950 BRUSI Podjetje za trgovino in storitve, d.o.o. RENT - A * najem osebnih vozil * kombi prevozi (oseb 8+1 ali tovor 1 OOOkg) * avtovleka 1420 Trbovlje, Gabrsko 73, Tel./fax:0601/27-386 FAX: 0601-64-494 C /' ■ : vx fHE t MESTO V BELGIJI ŽIDOVSKO ARABSKI PESNIK ELEKTRIČNA MERSKA ENOTA ZA MOČ NAPAD, NASKOK VISOKA STAVBA, DONEBNIK VRSTA PROJEKCIJE NEKDANJE LETALIŠČE ..PRI MUNCHNU IZDELOVALEC KISA, OCTAfi AMERIŠKI KEMIK (UNUS CARL) < SLOVENSKI PESNIK (LOJZE) GRŠKI IZDAJALEC PRI TERMOPILAH S DREMEL JUTR0V0, ORIENT NASILNA TATVINA KAREL ERBEN POLDE BIBIČ sre y£: ► RUDOLF FRANCL ► ANTON ING0UC [ IGRALKA GARDNER NIKOLAJ PIRNAT ROK ARIH PEVSKI ZBOR roUTOK EVA L0NGVKA RASTLINSKA BODICA GRŠKA B0GIN4A NESREČE SPODNJA SRAJCA FRANCOSKI KOMIK (JAC0UES) AZIJSKA DRŽAVA, PERZIJA TEKMEC NEKDANJI NAZIV ZA FRANCOSKE KRAUE MESTO V ROMUNIJI NEKDANJI BRAZILSKI NOGOMETNI VRATAR BOGINJA IZIDA ZGORNJI DEL STOPALA REKA V ROMUNUI GEORGE ADE RADO CASL SLSKLADA-TEU (BLAŽ) ANGLEŠKA IGRALKA (DIANA) PLAČILO ZA VOŽNJO PO CESTI RIMSKA BOGINJA JEZE HITER TEK MENIČNO JAMSTVO RUDAR KIRKI N OTOK GLAVNO MESTO TURČIJE ŠPANSKI NARODNI JUNAK STISNJENA DLAN RUSKI VIOLINIST 0JSTRAH ŠVEDSKI NARAVOSLOVEC (CARL) IT.SKLADA- TEU (JACOPO) ALKOHOLNA PIJAČA OTOK PRI ŠIBENIKU ZAVETNIK KRANJSKE, SVETNIK 1 CIGAN DELAVEC ŽIVILSKE STROKE PRIHOD V GOSTE TREBUŠNA BOLEZEN, HERNIJA RAZUM, PAMET FRANCOSKI PISATEU (MARCEL) ' HRVAŠKA IGRALKA (1NGE) ZLATO JABOLKO NOVIMA BARAG IC KRLEŽEVA DRAMA RUDI ŠELIGO ČAR. DRAŽ PISATEU FILIPČIČ ROKODELEC EDVARD RUSUAN ZVER IZ. RODU MAČK AMERIŠKI ARHITEKT (CHARLES) TROPSKA MRAVUA JEZIK BANTU ČRNCEV VILKO UKMAR ENAKI ČRKI ŽVEPLO L REKA V MJANMARU (BURMA) ITALIJA NADALJEVANJE GESLA FRANCOSKI PISATEU (ALEKANDRE) METER «AC' HOKEJIST ZUPANČIČ NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 10.7.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Izdelki Pivovarne Union v vrednosti 4.500 SIT 2. nagrada: Izdelki Pivovarne Union v vrednosti 3.000 SIT 3. nagrada: Izdelki Pivovarne Union v vrednosti 1.500 SIT 4. nagrada: Enomesečna naročnina na časopis Zasavc Izžrebanci nagradne križanke 23/96 1. nagrada: Storitev v vrednosti 4.500SIT,Zasebnazobnaordinacija, dr. Vlado Barič, Izlake, Marjan Žvar, Cesta 9. avgusta8-d, Zagorje 2. nagrada: Storitev v vrednosti 3.000 SIT, Zasebna zobna ordinacija, dr. Vlado Barič, Izlake, Gregor Lesar, Novi dom 24, Trbovlje 3. nagrada: Storitev vrednosti 2.500 S IT, Zaseb n a zob n a ord i naci j a, dr. Vlado Barič, Izlake, Nada Kavšek, Log 1, Hrastnik Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 11.7. 1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočitepo telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 24/ 96: AGATIIA, OZIRALNIK, ROBERT PROSINEČKI, ZVONIMIR BOBAN, OČ, ENN, BOŠ, OKOV, NOE, ASKAR, GO, AR, NORFOLK, OMAKA, MATS, ETE, OJNICA, AD, TER, ŠČENE, IBO, POTRES, KARIN, NEF, RV, KOLT, CAPA, REA, ILIADA, OCET, DOM, STINGA, IDILA, AMO-NAL, AALTO, JIM, KALUGA, RMAN, ADA, ANORAK, II, AS. %m*c PIVOVARNA UNION D,D. Pivovarniška ulica 2 LJUBLJANA "X 22.3.-20.4. Še največ sreče vas tokrat čakanapo-slovnem področju, kjer boste imeli kar nekaj dela, ki ga dobro obvladate. V partnerstvu so mogočipretiraničustveni izbruhi. Št.: 18. Dobro boste vplivali naljudi v težavah, zato sebostepogosto znašli v njihovi družbi. Kljub temu boste skušali svoje probleme reševati sami. Št.: 15. 21.4.-21.5. Veliko boste govoriliosebiins tem marsikoga \yyj začeli dolgočasiti. Resnično po- 22.5.-21.6. membne stvari pa boste znali ohraniti zase. Do partneija boste posesivni. Št.: 23. Nestrpni boste do vseh diugačemiskčih ^-™- u i izvašeokoliee, PjL kar lahko 22.6.-23.7. privedecelodo sporovzvašimi prijatelji. V ljubezni boste spoznali, da ponavljale stare napake. Št. 20. Skušaliboste naredili velikoza izboljšanje odnosov z najbližjimi. Kljub temu pazile, da ne bostessvojimi uslugami izpadli preveč vsiljivi. Št.: 28. Drugi vam bodo pomagali, da boste lahko bolj nepristransko prišli do določenih spoznanj. Počutili se boste preobremenjeni z delom in se skušali otresti odgovornosti. Št.: 5. 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. Nasa bodočnost V trboveljski bolnišnici sc se od 24. junija do 1. julija podili: 24.6. : Danica Omerzel, Dol, sin Sašo; 26.6. : Tat\ja Macerl, Zagorje, sin Urh; Barbara Prevolšek, Hrastnik, sin Ancj; 27.6. : Natalija Vodeb, Hrastnik, sin Blaž; 29.6.: Darja Janežič, Trbovlje,hči Tinkara; Darja Simonič, Laško,sin Andrej; Urška Debelak, Radeče, hči Nika; Nevenka Meke, Šmartno pri Litiji, hči Ana; Andreja Oset, Šentjur,sin Anže; Marlena Salobir, Trbovlje, hči Elizabeta; Tatjana Gošte, Izlake, hči Neža; 30.6.: Marija Knez, Šmartno pri Litiji,sin Jernej; Katja Glavač, Trbovlje, sin Jan; 1.7.: Mojca Androjna, Sevnica,sin Luka. Iskreno čestitamo! Avtor rebusa: Urban Golob Po strmoglavljenju z letalom druščina treh prijateljev radostno ugotovi, da so vsi ostali Evi in zdravi, le letalo je popolnoma uničeno. Veselijo se kratek čas, saj jih kmalu obkolijo ljudožerci. Poglavar stopi k prvemu, si ga ogleduje, nato pa reče: "Super, debel si,... Fantje, ta bo za zrezke." Ljudožerci ga odpeljejo. Poglavar stopi k drugemu, si ga ogleduje in reče: "Suh si, suh... Fantje, za 'ajmoht'." Tretji prijatelj ves prestrašen pomisli, da bi si lahko izmislil bolezen, pa ga ljudožerci ne bi pojedli. Zato prehiti poglavarja, ko si ga ta ogleduje: "Oprostite, vaša visokost, ampak moram vam povedati... sladkorno bolezen imam..." Poglavar veselo prikima: "Fantje, ta bo pa za kompot." Silili!* ...s: !unpB|A ^tse* r 24.9.-23.10. 24.10.-22.11. % 23.11.-22.12. Primanjkovalo vam bo energije, zatosevasbo polotil občutek zdolgočasenosti. Najprej se znebite nekaterih dolžnosti, kivasdušijo,nato si privoščite dopust. Št.: 6. S partnerjem vas čaka nekaj napetih pogovorov,kipa vasne bodo prizadeli toliko, kot boste pokazali navzven. Ljudem,kijih spoštujete,boste skušali pomagati. Št.: 27. Spremenljivega razpoloženja boste. Zavedate se, da vam partner vedno ponudi rokovoporo.zato ne boste tako potrti. Pri delu vam bo manjkalo samozavesti. Št.: 30. Ne bodite tako pesimistično zazrtivpriho--—r-yrkJ . dnost in se 23.12.-20.1. raje osredo- točite na tisto, kar vam gre dobro od rok. S partnerjem se pogovorite o stvareh, ki vas mučijo. Št.: 17. Skušali se boste obnašati tako, da bodo drugi o vas ohranili dobro mnenje. Spre-21.1.-19.2. memba okolja bi vam prišlaprav, fizičnihnaporov pase raje izogibajte. Št.: 13. Domiselni boste, zato vjs bodo v vsaki družbisprejeliz navdušenjem. Posvečali se bostepredvsem družini. Na delovnem mestu boste požrtvovalni in iznajdljivi. Št.: 34. 20.2.-21.3. Pisma bralcev Zasavc Mjavjja odmeve na prispevke v časopkirm mnenja bralcev o življu in dogajanju v ZasavjufNepodpisanlh pisem ne objavljajo. Dolžina pisraHp zaradi prostora omejena na največ 3fk tipkanih^vrsttfv Urprinlštrn sl pridružuj^pfavico skrajšatirekM ali pa objavitMajjšega, če omufda bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo reeMno. Spoštovani gospod Boštjan Pihler V pismih bralcev v zadnji številki Zasavca z dne 27. junija 1996ste podnaslovom "Sežig odpadkov v Cementarni" zapisali celo vrsto precej žaljivih trditev o meni in tudi o Cementarni Trbovlje. Ne vem, če sva se že srečala, niti ne poznani vaše strokovnosti, ki je po vašem pisanju spoštovanja vredna, saj ste, po članku sodeč, strokovnjak z zelo široko paleto znanj, sčimer sejaznasrečonemorem pohvaliti. V uvodume imate zaomejenegačloveka, ki ne upošteva kemijske stroke. Kemija je moja osnovna izobrazba, v kateri sem od skoraj 30 let delavCementamidelal vsaj 15 let na tehnoloških problemih proizvodnje cementa, kjerjckemijaenaod pomembnejših strok. Kerpastevi očitnostrokovnjak za vse, vam tudi ocenjevanja moje strokovnosti ne mislim oporekati. Očitno se že zelo dolgo poznava, in so vaše trditve o moj i zahrbtnosti in dobičkaželjnosti gotovo potrjene z mnogimi dokazi. Trditev samapa pove več o vas kot o meni. Zapisala se vam je celo primerjava problematike našega okolja s težkim problemom azbeslozvSalonituAnhovo.Tam imajo žal zaradi dolgoletne proizvodnje azbestccmentnih izdelkov visoko obolevnost zaazbestozo. Tudi tu dokazujete svoje znanje o tehnologiji proizvodnje cementa in njenih problemih. V Cementarni Trbovlje razen manjših okvar sluha na delovnih mestih s povečanim hrupom namreč ne poznamo poklicnih bolezni. Za delavce na teh delovnih mestih pa posebno skrbimo z zaščito proti hrupu. Vaše predpostavke, gospod Pihler, v omenjenem pismu izhajajo verjetno iz vaše lastne izkušnje, daje moč kratkoročno z lažjo obvladovati okolico, zatov resnicoljubnost in odprte karte očitno ne verjamete. V Cementarni Trbovlje namreč nismo nikoli zanikali vplivov na okolje. Da bi te vplive čimbolj omilili, smo v zadnjih letih veliko vlagali v zaščito okolja Koliko uspešno, lahko oceni vsak Zasavčan, ki lahko primerja današnjo okolico tovames stanjem npr. pred dvajsetimiali desetimi leti. Vsi problemi okolja in proizvodnje ne bodo nikolirešeni,kar seveda ne velja le za proizvodnjo cementa V cementarni se tega še kako zavedamo, zato probleme okolja intenzivno rešujemo. Ne vem, kakšen strokovnjak sle, očitno pa se razumete na vse in ker ne verjamete sebi, verjetnoše težje verjamete drugim. Ne bivaš rad učil, toda tehnične stroke so opredeljene z natančnostjo in izračuni, ki opišejo procese tako, kakorjih tehniki lahko izmerijo glede na točnost in tehnično stanje merilnih naprav, Le-te pašo k sreči vednonatančnejše. V vašem zaklj učku seobračatenamekot na župana, ki po vaše niti ne sanja o težavah in željah Zasavčanov in občanov Trbovelj. Sanjam resda bolj malo, saj tudi spim bolj malo, težave pa poskušam reševati kolikor jih pač lahko. Kar zadeva reševanje gospodarskih problemov s po vaše neoporečnim projektom, čeprav mi ves čas očitate oporečnost predlagane rešitve, pa le toliko: tako zelo enostavno pa gospodarstvo leni! Še besedao največji svinjariji v Zasavju, ki naj bi jo legalizirali. Mislim, daje legalno delovanjeedini poštennačindelovanjatovame v okolju, s katerim živi. Še enkrat vam moram sporočiti, da pri nas ne skrivamo ničesar. Da so vam govorice o ilegalnih sežigih bolj pri srcu od odkrile besede in delovanja na očeh javnosti, je vaš problem. Zakonec vas lahko le povabim v Cementarno Trbovlje, da se na lastne oči prepričate o svinjarijah, ki jih počnemo. Vam in vsem, kijih to zanima, so vrata vedno odprta. Da parne ekologija, kakršno se greste, kot človeka, ki išče ekološke rešitve vsaj že 25 let, malo žalosti, paje moj, ne vaš problem. Vaš način razmišljanja pa dosti pove o slovenski majhnosti in zaplankanosti ljudi, ki ne vidijo preko svojega nosu in bi probleme reševali le nasosedovem vrtičku O tej problematiki v časopisih ne mislim več polemizirati. Na odkrito, strokovno diskusijo pa sem vedno pripravljen. S spoštovanjem! Janez Malovrh, Sallaumines 5/b, Trbovlje Spoštovani gospod Boštjan Pihler! Odkrito Vain moram priznati, da bi se veliko raje z Vami pogovarjala neposredno, saj menim, da vsako osebno imienje ne potrebuje prikimavanja ali odkimavanja najširše javnosti. Ker paje Vaše pismo v 24. številki Zasavca spodbudil prav moj prispevek o sej i trboveljskega sveta v številki časopisa pred tem, sem žal morala izbrati tole pot in upam na prijaznost urednice, dabo moje pismo v celoti objavila. Moj članek, kot ste zapisali v začetku, dokazuje, daje shizofren ost javnih oseb v Zasavju močno prisotna, pri tem pa, kot sem razumela, grajam dobre (npr. prvega Zagorjana) in hvalim slabe (npr. prvega Trboveljčana ). Le kje ste našli pov od za takšen komentar? Očitno ste, gospod Pihler, slabo prebrali moje poročilo s seje, pa bolj komentirali tisto, kar ste se pred in po sestanku pogo vaijali s skupino zunanj ih obiskovalcev seje sveta Občine Trbovlje 17. junija. Pa pustiva zdaj to. Nekatera dejstva, ki ste j ih razložili bralcem tako, kot ste j ih pač dobili na uho, moram vendar popraviti z resnico. Najprej o izmuznjeni kopiji pisma direktoija Cementarne Trbovlje in župana Trbovelj Janeza Malovrha, kije končala v rokah osveščene Trbo veljčanke in bila tako v celoti objavljena v 22. številki Zasavca in poslana številnim drugim časopisom, ki so Zasavčane obvestili, da sej im obeta umiranje na obroke. Veste kaj, nič se ni izmuznilo! Gradiva za občinski svet so javna in posredovana na 100 različnih naslovov in nič ni hudega, če ti naslovi posredujejo kakšno informacijo tudi naprej, celo dobro je, saj le od 27 svetnikov ne moremo pričakovati, da bodo z obravnavo gradiv v svojih poslanskih skupinah in strankah dosegli obveščanje najširšega kroga občanov. Nič ni bilo zatorej v mojem sestavku, 'daje prav, daje okolje reagiralo'sprenevedajočega, kotste vi ocenili mojo trditev. Prav tisto, kar trdite v na-daljevanju(namreč,dačebig. JanezMalovrh hote! razpravljati o sežiganju posebnih odpadkov v cementarni, bi to lahko storil s predstavniki najrazličnejših javnosti Zasavja pred pismom svetu, ne pa, daje to storila z odprtim pismom prizadeta občanka), je bil tudi namen direktorjeve prve informacije -pogovoriti se najprej z naj višjim organom v občini, z izvoljenimi predstavniki občanov Trbovelj, da bi z njihovim vedenjem vodil nadaljnje pogovore, dogovore in aktivnosti. Nadaljnja aktivnost gotovo ne bi bili kupi odpadkov pred cementarno, pač pa informiranje javnosti, ocenjevanje stanja, pogovori s predstavniki sosednjih občin, analiziranje strokovnih podlag... inče bi bilo vse to dovolj pozitivno, bi se začele tiste aktivnosti, ki bi jih videti pred in v cementarni. Ker pa se nekaterim občanom in sosedom mudi bolj, kotto določajodoločila(naprimer) predpisov občinskegasveta, ki zaobravnavo, pačeuidi le prve informacije določaj o red in čas, so se pač razvile osebne strasti stihijske narave, ki pa so pri ljudeh večkrat bolj priljubljcnekotpoti, zarisane po vrstnem redu. Zatorej ponavljani, prav je, da je okolje reagiralo, saj je bil to tudi namen informacije, povedala pasem naprej, da so prevladovala le politična odločanja brez str oko vnih podlag, kar paje za odločanje o stroki lahko pogubnega značaja. Zato sem v naslovu tudi vprašala, komu je politika zavila vrat. To bomo videli kasneje. Izzvali pa ste me, da danes napravim prispodobo z občino Zagorje, ki seje pred kratkim odločila, da je odlaganje elcktrofiltrskega pepela nekaj najboljšega in ekološko najbolj sprejeinlj ivega. Veste, če ne b i 21 let delalana področj u inform iranja prav v Zagorju, ne bi vedela, kako so bili pred leti Zagorjani proti temu pepelu. Bilje izjemno radioaktiven in uničujoč za te že tako onesnažene predele, za ljudi, ki so najbolj bolni v Sloveniji in tako naprej in nazaj, dane bom preveč razpre dalao preteklosti in dejstvih, ki so bila nekoč izpeljana brez stroke in so z velikim pomporn onemogočala prav tiste, ki so že takrat menil i tako, kot je danes v Zagorju sprejeto in bo tudi izpeljano. Radioaktivnost EF je danes zanemarljiva, za prispodobo dobrega paje Zagorjanom tokrat služil projekt sanacije površin v Avstriji, kije dobil ekološko nagrado Štajerske. Poglejte, kako blizu drug drugim smo, pa vendar rezultati avstrijske cementarne in drugih cementarn po svetu (ki zaradi posebnih pogojev, kijih cementarne imajo, zažigajo razne vrste odpadkov ) sploh niso mogli biti izpostavljeni, kajti politična voljaje omogočila, daje bila ta informacija umaknjena z dnevnega reda seje sveta. Pri tej odločitvi paje očitno veljalo tisto, kar tu div svojem odgovoru trdite Vi: "Stroke znajo biti odlične pri manipuliranju z enostranskimi informacijami, zato se je marsikdaj bolje zanesti karnalastno zdravo presojo." Kerje moje mnenje vendar drugačno, saj menim, da je moja zdrava presoja lahko zaradi mojega širokega neznanja o določenih strokovnih zadevah tako daleč od resnice (nikoli si ne bi upala ukazati zdravniku, kako naj me pozdravi ali pa priznanemu kuharju razložiti, po kakšnem vrstnem redu naj zmeša sestavine določenejedi), raje verjamem znanosti, čeprav se zavedam, dani absolutna in že dokončno znana, pa vendar ve kot preizkušena neprimerno več kot jaz. Ne bom več mučila Vas in bralcev Zasavca z razlagami o tem, s čim se strinjam in s čim ne. Mnenjaso svobodna, tako Vašakotmoja in vsakogar, in kadar niso nikomur v škodo, so tudi lepa. Mimogrede moram vendar omeniti, daste name kot mlad in zagnan možnaredili prijeten vtis. Tu pa Vam bom kot ženska z dokaj daljšo življenjsko dobo od Vaše svetovala malce tovariškoati pa če bolj ljubeče rečem, materinsko: nikoli v življenju ne postanite kurba morebi tnih po litičnih po vzpetnikov, ki naivne in poštene ter zaletave ljudi radi pošljejo na barikade v divjo borbo proti - pa četudi namišljenemu - sovražniku, pa jim potem, ko jih najbolj potrebujejo, obrnejo hrbet. Spoštovani gospod Boštjan Pihler, že na začetku sem dejala, da bi raje govorila neposredno, ne pa preko pisem. Zelo rada sc pogovarjam z ljudmi, in za taksno obliko mi ni nikoli žal porabljenega časa. Vljudno Vas vabim, da se kdaj oglasite v upravni zgradbi trboveljske občine, kjer imam v drugem nadstropju svojo pisarno (štev. 38) pabova lahko več spregovorila - na primer o informiranj uobčanov ati odelovanj uobč inskih svetov. Želim Vam veliko lepega in Vas lepo pozdravljam, Ivana Laharnar, višja strokovna sodelavka, Občina Trbovlje V pismugospodaBoštjanaPiherja, kije bil objavljen v Zasavcu št 24 (27.6.1996), je tipkarski škrat v prvem stavku predzadnjega odstavka pred besedo "oporečnih" zapisal še predpono ne in s tem seveda popolnoma spremenil pornei i stavka. Zaradi tega se avtorju pismaopravičujemo. Pa št3 to: V uredništvu smo prejeli več pisem bralcev na temo Sežig odpadkov v Cemem- mi. ki j h bomo zaradi omejenega prostora objavili prihodnjič. Hvala za razumevanje. Uredništvo ČETRTEK 4.7.1996 09.00 VIDEO STRANI.l 2.00 VEČNI KROG (p), 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 IIIGtEA (p), 21.10 REZERVIRANO PETEK 5.7. 1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 PRED POROTO - PONOVITEV 8. DELA NANIZANKE, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŽEBLJIČKI (kontaktna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev) SOBOTA 6.7. 1996 09.00 SOBOTNA DOPOLDAN KA ... AKTUALNOSTI, ZANIMIVOSTI IN POROČANJE S TERENA, GOST SOBOTNE DOPOLDAN KE V ŽIVO IZ STUDIA, 13.00 VIDEO STRANI, 16.00 SNOOPV - ODDAJAZA MLADE VSEH STAROSTI, 17.00 PESEM DOMAČA, 10. NARODNO-ZAB AVN A ODDAJA, 18.00 FILM TEDNA (p) NEDELJA 7.7.1996 13.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, 14.00 492. VTV MAGAZIN - INFORMATIVNI REGIONALNI PROGRAM. 14.20 ŠPORTNI DOGODEK, 14.40493. VTV MAGAZIN - INFORMATIVNI REGIONALNI PROGRAM, 15.10 KONCERT RUDARSKE GODBE, 15.40 VIDEO TOP 17.10 OBVESTILA PONEDELJEK S.7. 1996 9.00 VIDEO STR AN 1,12.00 PESEM DOMAČA - PONOVITEV 7. DELA ODDAJE O NAROD.-ZAB. GLASBI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 BINGO BONGO - ODDAJA ZA NAJMLAJŠE, 20.45 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT -GREGOR KIT A VAM PREDSTAVLJA ZASAVSKE ŠPORTNE DOGODKE PRETEKLEGA TEDNA, 21.10 REZERVIRANO TOREK 9.7.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT (p), 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.00 VEČNI KROG Z ROŽO KAČIČ SREDA 10.7.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT (p), 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 20.45 POTOVANJA ČETRTEK 4.7.1996 20.00 VIDEOBOOM 40 - ZABAV- NOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE PETEK 5.7. 1996 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 SOBOTA 6.7. 1996 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER NEDELJA 7.7. 1996 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 20.40 FILSMKI VEČER: CANNON-BALL (KOMEDIJA - BUD SPENCER). 22.10 NE ZAMUDITE, 22.15 TV PRODAJA TOREK 9.7. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA (POLETNA LEPLJENKA), 21.00 EPP, 21.03 NE ZAMUDITE, 21.05 SPOT TEDNA, 21.10 TEDENSKA REPORTAŽA: 50 LET IGD RUDNIK ZAGORJE. 21.40 NE ZAMUDITE, 21.45 TV PRODAJA PONEDELJEK S.7.1996 SREDA 10.7. 1996 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI TOREK 9.7. 1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE,21.30PONOVITEV ATV ŠPORT SREDA 10.7. 1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ČETRTEK 4.7.1996 8.30 VIDEOSTRANI. 9.45 TV PRODAJA,10.00 SREDA N A ETV (p), 16.45 'IV PRODAJA. 17.00 TOREK NA ETV (p), 20.00 KNJIŽNI MOLJI. 20.35 SPOT TEDNA, 20.40 NE ZAMUDITE, 20.45 ZASAVSKI MAGAZIN, 21.00 POGOVOR: REMONT V TET TRBOVLJE, 22.00 NE ZAMUDITE, 22.05 TV PRODAJA PETEK 5.7. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 ČETRTEK NA ETV (P). 16.45 TV PRODA JA. 17.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 NAŠI KRAJI IN LJUDJE: OHCET V KANDRŠAH, 20.30 POZOR SNEMAMO, 20.40 EPP, 20.45 SPOT TEDNA, 20.55 IZ PRODUKCIJE ZLTV SLO: GLASBENA SKRINJICA, CilMMI 5, 21.15 NE ZAMUDITE, 21.30 TV PRODAJA NEDELJA 7.7. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV. 11.30 VIDEOSTRANI, 17.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 VIDEOBOOM 40,20.50 EPP, 20.53 NE ZAMUDITE, 20.55 SPOT TEDNA. 21.00 KONCERTNI VEČER, 22.00 NE ZAMUDITE, 22.05 TV PRODAJA RAD10 TRB0VUE ČETRTEK 4.7.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA. 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ. 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PETEK 5.7.1996 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL.18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA 6.7.1996 8.00 DOBRO JUTRO,9.00 POPEV-KA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIODW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOB OTN O POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM 8.30 VIDEOSTRANI. 8.45 TV PRODAJA, 9.00 KNJIŽNI MOLJI (p), 9.35 SPOT TEDNA, 9.40 NE ZAMUDITE. 9.45 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 10.00 POGOVOR: REMONT VTETTRBOVLJE(p),! 1.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: HELENA BLAGNE (p), 12.30 NAŠI KRAJI IN LJUDJE: OHCET V KANDRŠAH (p), 13.00 POZOR SNEMAMO (p), 13.15TV PRODAJA PONEDELJEK S.7. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 20.00 3-2-1 START, 20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35 SPOT TEDNA, NEDEUA 7.7.1996 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK. 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 'IEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE,12.30 EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDELJEK 8.7.1996 6.00-10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OB- VEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI. 16.15RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI. 18.45 POROČILA,! 9.00 NOČNI PROGRAM TOREK 9.7.1996 6.00-10.00 JU1RANJI PROGRAM. 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ .14.15 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK. 16.45 OBVESTILA. EPP,] 7.00 ŠPORT,18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SREDA 10.7.1996 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM. 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVE. STILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI. 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM KINO HRASTNIK 4. 7.-7. 7.: POSNEMOVALEC IS .5.7.-7. /.: JOČI. L,|l III JEN \ DEŽELA (drama), pel. iu ned. ob 211, M*, ob 18. m 20.;S.7.i„9.7.:M KINO PRI I )S I \\ I ; 10. 7. - 11.7.: SMRTONOSNI SPOPAD (ake.), sre, in Cel. ob 20.; V : 6. 7.: POSNEMOVALEC (gro/.ij.i. sob, ob 1<).: KINO TRBOVLJE KINO ZAGORJE 4. 7. 7. 7, POSNEMOVALEC (grozit.) «M m 1X7. ob N. s,*, m tte-d. ut> zv.: o. 7. - /►; SMRTONOSNI SPOPAD takc.K sob. in ned ob 18., poji .m<„ „b!9; 10. 7. it, II, 7.: OČE MOJE NEVESTE 2 (kom.), sre. in oič ob 19-1 ...IZ I -17 .. XX*X-X-XX|\ I Ujm' Jxl I llimirivl X X-X rroX..me??5. .-"..me XXX' 7. 7.: SMRTONOSNI SPOPAD (;,.kc.)j ned. Ob 20:15:: Mamograf Tokrat smo dobili pismo bralke res od daleč. Pisala nam je gospa L.F. iz kraja Silicone v Združenih državah Amerike. Pravi, daje prek medijev izvedela, kako naj bi v Trbovljah kmalu začel delati mamograf. Predlaga, da se aparat najprej spoprime z njenimi prsi; če jim bo kos, potem so se investitorji zagotovo dobro odločili. Draga L.F., hvala za pismo in fotografijo! Redakciji jetmic se zdi vaša ponudba prav simpatična. Upamo le, da bi sprejetje vašega predloga ne pomenilo, da se zaradi obsežnosti preiskave otvoritvena slovesnost ne bi raztegnila čez vse doslej znane in razumne meje. Vpraša nje & odgovor tedna: ( "Gospe in gospodje, kdo nam že desetletja pije kri?" "Rdeči križ. Doslej nam jo je izsesal že več kot milijon litrov." Izvoz V enem največjih zasavskih izvoznikov, izlaškem Etiju, bodo prihodnje leto znatno povečali izvoz v Grčijo. Direktorju Jožetu Smrkolju so v Delu pred kratkim izžrebali tedenske počitnice na otoku Santorini. Nekaj dni se človek že namaka v morski slanici, potem pa je treba tudi kaj početi... Litijski župan Mirko Kaplja je na Bogenšperku v konjeniški uniformi sprejel predsednika države Milana Kučana in še kopico drugih odličnikov. Da gostje iz prestolnice ne bi dobili občutka o tem, kako seje Litija dokončno povzpela na konja, je le-tega, skupaj z ostalimi litijskimi konjeniki, parkiral nekje ob Cerkniškem jezeru. Borza Zagorske obveznice so že predolgo čisti dolgčas, Dadas je vse bolj štajerski... Skrajni čas torej, da se na borzi prične dogajati tudi kaj zasavskega. Tokrat predstavljamo tri najbolj resne kandidate, ki naj bi se v doglednem času preselili v borzno areno: Deloza Zagorje IGM Zagorje Rudis Trbovlje ------------------------------—— —v Prekrščevalci Znanoje, da predsednikujaneza Drnovška mrci naArtur nekako pooseblja obdobje osamosvojitve, saj se je rodil neposredno po vojni leta '91. To je v enem zadnjih pogovorov omenil tudi premier sam. Redakcijajetmic predlaga, dav obeležitev državniških dolžnosti njegovega lastnika in ob prihajajočem petem kosmatinčevem rojstnem dnevu, zapis njegovega imena spremenimo v Air-tour. Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno pokojninsko za varo vanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. Pokoj nina si mer UT ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja zavarovalnica triglav m W: m i e 1 i i i m I || ■m li Celje - skladišče D-Per ZO Banka Zasav6(t9S6 Trbovlje 5 ;I1 S !! i 5000003469,25 S- COBISS e ra a| v/aoco pggBOodBg m© peDsvapB sferib sa was© ta(pG©GG@gO0o §Cfl[?0DD8{}@ fjBCo W 8©to DS BaoDi© 2ag0wfj@ dULn ffitožmesO Dud DuQ©8©GB©@a majema LB Banko Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi . |S|..x"...........X;...; ■■■■,.. | xjx/ || 1! || iSi II M WSS§mmšmm *' r' NARC CIL ZASAVC. Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi1 tel.: 0601/64 250. 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek........ . Datum rojstva ... . . . . . . . . . , . kraj .................. poštna št... ulica . , . ........... telefon datum ......... ........:/ podpis . . NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno:obkroži)