Prirodopisno - natoroznansko polje
Ptičji pajek.
V vročej jnžnej Ameriki živi pajek, kateremu so dali imč: p t i '¦ j i p aj e k (Vo-gelspinne, Mvgale avi-cularia). Pravijo, da se hrani ob kolibrih, t. j. ze]6 majlienih pticab; od tod menda njegovo imt. Ptičji pajek iraa preko 5 cen-tiiiietrov dolgo telo, ki jc vsc obrasteno z dolgimi in gostimi ko-cinaini. Živi V pod-zenifiljskih Iukojah in du[>lih, kjer ai naredi iz belc pajSeTine po ped dolgo cev. v kii-terej po yes dan aedi, ter Se le zvefier za-pnsti svoje prebira-Iii55e, da si gre Iovifc raznili žuželk, ki so
lirana. Često priča-knje pleua na Tratih srojpga preliivaliSča. Prifnjoča slika vam kaže, kako je ptiaji pajek svoje dolge m s L... ij : .¦:.(.ro8ene noge na Siroko raztegail, ter sc plazi naravnost proti ptičjeinu gnejdu, ki ny mnogo TeiSje od
158
orehove lupine. Poleg gnezda stoji samec na str&ži v tem, ko je troje inladil kolibrijev pomolilo sroje glavice z gnezda, kakor da bi znali, kakSen sovražnik se jim približuje. Uboga mati leta okoli pajka, ali zamin Tse njeno Cirkanje; proti toliko moinemn sovražniku nij nobene obrambe in nobene pomoii. Pajek mimo dalje koraka, iii ko do gnezda dospeje, pripravi se na dober in tečen ssajutrek. S čTrstimi, kareljf&stimi čeljasti poprinie gole ptidice, a a ust mu teče neka stmpeoa slina, kat«ra rtajpred nmori nbogo žfralco, a potem njemn samemu slnži v to, da laže golta in prebavlja. Slioa ptičjega pajka je vsem manjšim živalim zel6 hnd stnip; pravijo, da 5e celfi od njega vgrizeni Ijudjč otek6 in dobe Tročico. Nu lndijani se tega pajka nič ne boje, otroci ga še ce!6 prirežejo na tenko vrveo in ga vodijo po hBi. P6mneti vam je treba, da je ta pajek največji ia TcSkrat tako velik, da ga človek komaj z roko pokrije.