DELAVSKA PODTIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta ii, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavilo znaš« mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 54
Maribor, sreda, dne 7. julija 1937
Leto XII
„GlbanJe“ drla Kukovca
Mesca julija 1. 1. smo se s tedanjo skupino »Slovenske zemlje« dogovorili, da bomo sodelovali na podlagi določenega akcijskega programa. Ta dogovor smo takrat objavili v »Delavski Politiki« in smo tudi razložili nagibe ,ki so nas vodili, da smo sklenili ta sporazum. Kar smo takrat napisali, je tudi še danes veljavno in resnično.
Ta sporazum bi bil lahko imel zelo koristne posledice. Izkazalo pa se ie, da druga stran, s katero smo sklenili dogovor, ni enotna in da je sestavljena iz tako raznolikih elementov, da niso mogli resno in trajno sodelovati. Končno so se definitivno razšli v dve skupini. (O čemer je ob-Slrno poročal »Hrvatski dnevnik«.)
Mi socialisti se že iz spodobnosti nismo mogli vmešavati v spore med obema skupinama. Jasno pa je, da je v takih razmerah postal dogovor od 20. julija 1936. sam po sebi brez vsakega pomena, ker smo mi sklenili sporazum z eno enotno skupino, ne pa z dvema skupinama, ki si med seboj nasprotujeta. To smo na lojalen način kot ljudje, ki drže na svoje obljube in svoj popdis, sporočili obema skupinama z enakim dopisom, ki se glasi:
»Mi socialisti smo $e s skupino »Slovenske zemlje« dne 20. julija 1936. zedinili na konkreten skupen akcijski program, pri čemer smo si v vseh 'drugih. svetovnonazornih, političnih in socialnih vprašanjih pridržali popolno svobodo. Kakor izvemo, se je tedanja Vašia/ skupina sedaj razdvojila. Ker torej ne obstoja več naš tedanji sopogod-benik, je tudi dogovor od 20. julija 1936, postal 'brezpredmeten. Samo ob sebi pa je umevno, da bomo tudi v bodoče delovali za zaihteve, ki jih je obsegal akcijski program, ker so te zahteve bist-ven del našega aktualnega političnega programa.«
Na ta dopis je dr. Kukovec kot šef svojega »slovenskega gibanja« Poslal sodrugu Petejanu lastnoročno oisano pismo od 18. junija, ki se dobesedno glasi:
»Vaše ipismo 3. t. sem smatral potrebnim prebrati zaupniškemu sestanku kmetsko delavskega gibanja Slovenije 13. t. m., ki je sprejel sledečo resolucijo:
Dogovor dne 20.	7.	193/ med
socijalisti in slov. zemljo je imel namen odtrgati vodstvo socijalnih demokratov od tabora centralistov in unitaristov in ga pridobiti za misel skupno-j ‘ ,meta in delavca, ni pa bil namen, strani p?2°dbenikom priložnost eno-soditi n*P0 *astn>b taktičnih koristih Odpovedni™081	pogodbenika,
demokratov ’'e pis™u ,v°dstva socijalnih ljamo, da je «st? cudim° »gotav-litični razvoj utfod^Ui23 slove.nski P0’ če se tudi po sklenitvi'	sJ<uPn<>st'
ja v centralizmu in unitari^0™ VS‘ra'
Po izrazeni želji, dn „ ji ,	.
javno razpravljanje o stvari ki .v*	‘i?1
socijalistične množice oškodovati' Vam to sporočam izražajoč sam iznenadenie radi nepriznavanj obstanka struji, ,ki o čutijo celo taki. ki so vse prej’ neg0 naši zavezniki. S vsem spoštovanjem in pozdravom	Dr.	Kukoivec.«
To pismo, ki se v resnici »odlikuje« po svojem izivaniju in podtikamju, ic s. Petejan prejel, ko se je vrnil z dopusta v Maribor in sta s s. Erženom potrdila dr. Kukovcu prejem s tem odgovorom:
»Ko sem se vrnil z dopusta, sem prejel od Vas pisano pismo od 18. t. m., ki po svoji nečuvenosti dokazuje, da ste j?a pisali po narekovanju tistih uskokov, Sn sHriva,° za Vašimi pleči.
Osebno Vas obžalujeva, da prevze-m-i o za. take stvari odgovornost in sva samo vesela, da sva rešena vsake zveze z Vašo okolico.
Od Vas izraženi želji, naj se odklone 'l?0 razT>ravljanje 0 tej stvari, se ne moreva pnkl;učiti, ker je v prid
V vrtincu oboroževanja
Ogromen porast cen surovinam na mednarodnih tržiščih
Mednarodno tekmovanje v oboroževanju je dobilo novega razmaha letos spomladi, z objavo oboroževalnega programa Anglije, sklepi fašističnega sveta Italije in razpisom vo<jnega posojila v Franciji. Posledice oboroževanja, ki je po zaslugi fašističnih dežel objelo ves svet, se kažejo predvsem na mednarodnih tržiščih za surovine. Do početka 1. 1936. so cene surovinam bile v stalnem o-padanju, potem pa so začele rasti in so letos spomladi dosegle rekordno višino. Ako vzamemo 1. januar 1936 za podlago računu, so porasle cene:
pšenici	.	.	.	za	35	odst.
koruzi	....	za	80	odst.
bombažu	....	za	20	odst.
bakru................za 120 odst.
cinku................za 150 odst.
činu ................za 40 odst.
svincu	.	.	.	.	za	120	odst.
gumiju	....	za	80	odst.
Ta porast cen, ki je brez dvoma močno pretiran, je imel kot neizbežno posledico zvišanje cen vseh živ-ljenskih potrebščin, kar se občuti tudi pri nas. To povišanje cen pa je rodilo mezdne boje v vseh industrijskih državah (in je bila tudi fašistična Italija prisiljena, da »z dekretom« primakne nekaj svojim uradnikom in delavcem).
Ker je industrija dobro zaposlena in dela z ogromnimi dobički, se zaključujejo mezdni boji brez posebno velikih stavkovnih gibanj, razen v Zedinjenih državah, kjer pa igra glavno vlogo vprašanje priznanja strokovne organizacije po podjetnikih (zlasti v jekleni in avtomobilni industriji).
Na drugi strani povzroča mrzlično iskanje in nakupovanje surovin hitro opadanje svetovnih zalog in pomanjkanje nekaterih specijainih izdelkov.
Nemčija, ki sploh nima denarja za nakupovanje surovin, je izdala že celo vrsto omejitev glede uporabe surovin. Angleška vlada je pričela omejevati zasebno gradbeno podjetnost in investicije, ker se boje, da bi zmanjkalo jekla za oboroževalno industrijo. Nakupovanje petroleja je povzročilo, da primanjkuje transportnih parnikov za prevoz petroleja in nafte. Prevoz petroleja iz Perzije v Anglijo se je podražil od 25 na 39 angleških šilingov.
Bojazen pred pomanjkanjem surovin povzroča, da streme prizadete industrije, da nakupičijo čim več zalog, vsled^Eesar postaja pomanjkanje surovin še občutnejše. Blazno nakupovanje surovin in polfabrikatov pa ima še drugo posledico:	dogovori	glede
regulacije proizvodnje in razdelitve kvot med karteli so porušeni; ustavljena in nerentabilna podjetja spravljajo ponovno v obratovanje, obenem pa se grade podjetja za proizvajanje nadomestnih in umetnih surovin.
Pred očmi nam vstaja
grozna slika kapitalistične anarhije:
potem ko je kapitalizem potratil o-gromno sredstev, zato, da je zaprl rudnike, porušil tovarne, uničil na sto-in stotisoče ton surovin, da je plačal veleposestnikom odškodnino za omejitev setve in nasadov ter za prehod od ene vrste proizvodnje na drugo v tovarnah, je sedaj na delu, da z novimi sto- in stomilijoni nadomesti uničene surovine — z umetnimi. (Tako izdeluje iz mleka in olupov banan tkivo, sintetični kavčuk in pridobiva pogonska sredstva iz premoga.)
Ustavitev oboroževanja bi morala v nakrajšem času povzročiti še večjo krizo, kot je bila zadnja leta, vsled kupičenja surovin, za katere ne bi bilo odjemalcev. Ako hoče kapitali-
zem preprečiti bodočo krizo, mora nujno nadaljevati z oboroževanjem, ki bo prej ali slej končalo z uporabo produciranega orožja — torej z vojno.
Kakor dogodki uče, že sami boj za surovine ustvarja vojno nevarnost. Vmešavanje Nemčije v španske zadeve je pred vsem posledica njenega oboroževanja, ki ga zahteva njena imperijalistična zunanja politika. Ta vmešavanje pa izziva vojno, ker Nemčija v svojem pohlepu po surovinah posega v interesno področje Anglije.
Kakor vidimo, vodi politika ob-oboroženega miru svet v vedno večjo gospodarsko zmedos, žrtev te zmede pa je predvsem delavec in poleg njega kmet in obrtnik.
Draginja, ki (jo povzroča skakanje cen surovinam ima za posledico pomanjkanje.
Vsaka motnja oz. zastoj v oboroževalni industriji more zopet pognati na cesto v bedo in glad na stotisoče in milijone delavcev in delavk.
Ako pa izbruhne vojna, bo delavstvo in z njim vse delovna ljudstvo žrtev doslej še ne videne strahotne morije.
Kdor pomisli na vse to, bo uvidel, da se mora boriti na strani delavstva
za mir. t. j. proti mir ogrožajočemu fašizmu in od njega za-pečetemu blaznemu oboroževanju,
za nov gospodarski red, v katerem ne bo nikomur več padlo na um, da bi uničeval surovine, pridelke in izdelke, na drugi strani pa proizvajal z ogromnimi žrtvami sredstva za uničevanje civilizacije in kulture,
za socializem, ki pomeni politično, gospodarsko in socialno demokracijo in svobodo v znamenju obveznosti vsakega posameznika do človeške družbe in človeške družbe do vsakega posameznika!
Odmevi prihovskega poboja v skupštini
Opozicija v narodni skupščini.
V	narodni skupščini je bila kritika režimske “politike živahna. Iz Slovenije sta bili stavljeni interpelaciji, da ie bila preiskava glede umora dijaka Dolinarja pristranska in da se na ljubljanski pošti zadlržuje telegrame,
kontrolira pisemsko pošto in telefonske pogovore. Vendar listi objavljajo v celoti samo interpelacije vladinih poslancev v Sloveniji, ki očitajo vladi, da je premalo energično nastopila.
—III—
zdravemu razvoju našega javnega življenja, da se škodljivi izrastki, kadar je treba, tudi javno ožigosajo.
Maribor, dne 6. julija 1937.
Z vsem spoštovanjem Josip Petejan. 1. r. Eržen Viktor, 1. r.«
S tem zaključujemo svojo korespondenco z »gibanjem« dr. Kukovca.
Na splošno pa naij dodamo še tole: V gibanje dr. Kukovca so vstopili l)ud'je, ki so se skušali uveljavljati ze v vseh mogočih gibanjih in strankah; po nastorm diktature pa smo jih vi-u V lab°ru Živkoviča, kot aktivne pobornike fašizma ali pa kot plačane sluge in sodelavce Jevtič-Marušiče-vega centralističnega in unitarističnega režima. Pole* njih, ki so glavni nasprotniki socialističnega razrednega pokreta, pa so našli v tem »gibanju« zavetišče tudi ljudje, ki jim je višek revolucionarnosti: rušenje socialističnega delavskega gibanja, razrednih strokovnih in kultur-
nih organizacij. Konkretno naj omenimo: propagiranje nekih tobožnjih slovenskih strokovnih organizacij po vzgledu Mačkovega HRS na Hrvaškem, podpiranje elementov v rudarskih revirjih, ki so bili izključeni iz razredne strokovne organizacije, ker so organizacijo denuncirali oblasti, joskuse, privabiti posamezne zaupnike socialističnega gibanja v »slovensko gibanje« in sistematično obrekovanje predstavnikov socialističnega gibanja.
Z »gibanjem« se borno, če bo treba še pečali, saj dobro poznamo ptiče, ki se zbirajo v tem gnezdu.
Z združeno opozicijo, ki jo tvorijo bivše stranke, pa ima naša bivša i socialistična stranka najboljše od-j nose. Te odnose bo gojila tudi na-! dalje in sodelovala s strankami združene opozicije za vzpostavitev resnične demokracije in svobode v državi.
Konkordat
je pred parlamentom.
O vsebini konkordata in o vsem, kar je z njim v zvezi, pišejo, obširno inozemski listi. JV ...... '•>* ”**
Ogromen shod svobodnih strokovnih organizacij v Zagrebu
6C00 delavcev in nameščencev za izboljšanje svojega položaja.
V	nedeljo, dne 4. t. m. se je vršil v Zagrebu v veliki dvorani velesejma shod svobodnih strokovnih organizacij za izboljšanje socialnega položaja delavcev in nameščencev in 40 urni tednik.
Shoda se je udeležilo po poročilih meščanskih listov 6000 ljudi. Govorili so s. Pfeifer in drugi.
To zborovanje je zagrebško javnost naravnost presenetilo.
»Bankrotije Zedinjene države«.
Prezident Roosevelt je izjavil, da bo proračun za leto 1936-37, ki je potekel s 1. julijem zaključil z velikim primanjkljajem. Skupni dolg Zedinjenih držav znaša 36.4 milijard dolarjev (en dolar 45 dinarjev), kljub temu da v Ameriki ne vladajo socialisti in da tam ni Bluma.
Nemci in Italijani v škripcih
Odločen nastop Anglije in Francije
Anglija in Francija sta se naveličali italijansko nemškega manevriranja v vprašanju nevmešavanja v Španiji, kajti prepričali sta se, da kljub nevmešavanju obe državi dobavljata Francu na veliko.
Ko sta sedaj še izjavili, da ne bosta več vršili pomorske kontrole, obenem pa tudi odklonili svoj pristanek na to, da bi nadzorstvo na morju vršile samo angleške in francoske vojne ladije, je bilo tega Angliji in Franciji dovolj.
Zlasti sta podžgali obe državi dve izjavi, ki sta izšli neposredno po ita-lijansko-nemškem nastopu v odboru za nevmešavanje: ena Mussolinijeva, da Italija ni zastonj žrtvovala svojih sinov v Španiji in da hoče zmago Franca, druga, Hitlerjeva, v kateri je javno odkril, da je bolševiški bavbav, s katerim straši Nemčija demokratične države, nekaj povsem drugega: železne rude, ki jih lahko dobi Nemčija v Španiji za svoje oboroževanje.
Angleži in Francozi pravijo: ali kontrola in nevmešavanje, ali pa konec obojega in proste roke, v katerem slučaju pa bosta obe državi znali varovati svoje koristi v Španiji.
Za angleško-francosko stališče je 21 držav v odboru za nevmešavanje, med njimi tudi Jugoslavija, za itali-jansko-nemško samo še Portugalska in Albanija.
Odločen nastop' Anglije in Francije je povzročil, da sta Berlin in Rim do včeraj silno glasna, utihnila. Za Anglijo in Francijo stoji namreč tudi Amerika.
Ta teden bo prinesel odločitev.
Franco se dobrika Angliji7
Da bi si pridobil angleško naklonjenost, je Franco dovolil angleški družbi, ki izkorišča bilbajske železne rudnike, da z delom v polnem obsegu nadaljuje. Angleži najbrž vedo, da je to samo prijazna gesta, dokler bi Franco ne sedel na konju.
Protidraginjski ukrepi v Franciji
Špekulanti ne bode mogli povišati cen kakor bi hoteli.
Nove finančne ukrepe vlade ljudske fronte, zlasti razvrednotenje franka, so hoteli izrabiti špekulanti za navijanje cen. Vlada je izdala odredbo, da se cene sploh ne smejo zvišati, kršiteljem je zagrozeno z o-strimi kaznimi. Neke izjeme so določene samo za blago, ki prihaja iz inozemstva.
Sirite naS list!
Na osrednjem bollSiu pred Madridom
je živahno. Franco, ki vedno izjavlja, da vsa mesta porušijo rdeči, ne pa on, si še vedno hladi jezo radi svojih neuspehov pred Madridom, z obstreljevanjem Madrida.
V	okolici Madrida so ob koncu zadnjega tedna divjali boji na cesti v La Corune, kjer so vladine čete napredovale ter zajele precej vojnega materijala.
Na fronti ob reki Jarami so poskušali nacisti več napadov na železniško progo v smeri Morata de Ta-juna, pa so bili odbiti.
Boji na Jugu so se razvijali ugodno za vladino vojsko, ki je napredovala za šest kilometrov proti Granadi.
Na basklikl fronti
Pri svojem napredovanju na baski-ški fronti, zapadno od Bilbaja, so nacisti sredi preteklega tedna dosegli Valmasedo.
Vladina letala so v neprestani akciji
in so zadnje dni bombardirala zlasti Sevillo, potem pa Avillo pod zapad-nim pobočjem pogorja Guadarrame ter Talavero, zapadno od Toleda, razen tega pa še več manjših oporišč
nacistov v ozadju osrednje fronte, da preprečijo zbiranje sovražnikovih sil.
Pa tudi nacistična letala so 5. t. m. bombardirala Valencijo, vrgla so 50 bomb, pa so se morala potem naglo umakniti.
Bombe na križarko „Canarias“
Na vzhodni španski obali je neko vladino letalo bombardiralo nacistično križarko »Canarias«. Par bomb je ladjo zadelo, ki je nato odplula proti Balearskim otokom.
Nadstllna letala napadla angleiko brodovje
Večje število letal Francove armade je dne 4. t. m. hotelo bombardirati Santander, pristanišče v Biskajskem zalivu, topovi vladine vojske pa so jih pognali v beg. Letala so se podala nad odprto morje, kjer so opazila več angleških vojnih ladij in jih napadla. Vrgla so precej bomb, ki pa niso zadele. Angleške ladje so odgovorile s streli iz protiletalskih topov.
Ako bi sedaj Angleži posnemali Nemce, bi morali s svojimi ladjami bombardirati par mest, ki so v Francovi oblasti. V tem slučaju bi fašistični tisk gotovo pisal — o angleškem barbarstvu.
'///■
Mednarodna strokovna zveza za Španijo
Seja osrednjega odbora v Varšavi.
V Varšavi se je vršila dne 29. in 30. junija seja osrednjega odbora Mednarodne strokovne zveze.
V resoluciji o Španiji izraža odbor svojo solidarnost s španskim narodom, »ki se junaško bori proti napadu s strani Nemčije in Italije«.
V ostalem je sklenil odbor izpo-
polniti oddelek za raziskavanje gospodarskih vprašanj z ozirom na vedno glasnejše se ponavljajoče zahtevo po uvedbi načrtnega gospodarstva. Enake oddelke naj ustanove centrale strokovnih organizacij v vseh državah.
Doma u% pa si/etu
Celibat učiteljic je ukinjen, kakor poročajo »Novosti«. , .i.l.l <. «»4».*
i; „, i .t,	,-u;	£e je yes^
resnična, je torej prav.
Volitve v kmetiško zbornico v Sloveniji. Dne 27. junija je bila volitev v kmietiško zbornico. Postavljenih je bilo 29 kandidatnih list, 28 JRZ in ena HSS. Volilnih vpravičencev je bilo 1250, volilo jih je 1072. Zmagala je seveda JRZ, ker volijo občine volilne može za volitev v zbornico.
Terjatve od avstrijske poštne hranilnice. Terjatve naših dežel do bivše avstrijske poštne hranilnice znašajo 40.5 milijonov kron. Od teh vlog dobe razni vlagatelji 10,134.678
dinarjev. Terjatve od rentnih depojev v znesku 832.529 kron pa še niso likvidne, ker se mora prej izvesti konverzija javnih dolgov bivše avstro-ogrske monarhije v naše papirje.
Kontrola vžigalnikov bo pričela zopet 30. julija, ko poteče rok za pla-čanje takse Din 100, ki'je predpisana za vsak vžigalnik, i a-i-.iK.	i
20-letnico bitke pri Zborovu v Galiciji so praznovali na Čehoslova-škem dne 2. t. m. Pri Zborovu so bili Avstrijci in Nemci prvič tepeni od Čehoslovakov, ki so se borili na ruski strani.
Ureditev delovnega časa v francoskih hotelih. Vsled od vlade za-
htevane ureditve delovnega časa v hotelski industriji je grozila stavka lastnikov hotelov, restavracij, gostiln in kavarn. Po pogajanjih, ki so se vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika Chautempsa, je bil dosežen sporazum: v gostinski stroki znaša delovni čas 50 ur tedensko za kuharje in 56 za ostalo osobje, vendar se dela samo 5 dni tedensko. 2 dni v tednu je torej vsak uslužbenec v gostinskih obratih prost. To imenuje ljubljanski radio: malo delati in dobro živeti.
Francoske železnice bodo podražile prevez potnikov za 5 centimov
(10 para) na kilometer, i.............- ^
>•	- •••«	•	.	upamo,
da se »Slovenec« ne bo škandaliziral.
Novo holandsko vlado je sestavil Colijn. V njej so zastopane samo tri verske stranke: dve protestantovski in ena katoliška.
Palestino bodo razdelili v dva dela: v judovski in arabski. Na ta način upajo Angleži, da bo v tej deželi prišlo do pomirjenja med Judi in Arabci. Angleži rešujejo nacionalna vprašanja hitro in enostavno. Su <-.*» Atentat, na Salazarja. Na portugalskega ministrskega predsednika Salazarja je bil izvršen bombni atentat, ko je šel v cerkev. Bomba je napravila v pločnik štiri metre široko luknjo, Salazar pa je ostal nepoškodovan. Fašistično časopisje, ki poroča o tem- atentatu, ve tudi povedati, da se ministrski predsednik za atentat niti zmenil ni, ampak je, smejoč se, stopil v božji hrami. Poročilo je sestavljeno tako, da človek lahko občuduje božjo previdnost, ki bdi nad katoliškimi diktatorji, obenem pa tudi njihovo junaštvo, da imajo za bombo, ki se raztrešči za njihovim hrbtom, samo pomilovalen nasmeh! Resnica je seveda drugačna: ali se diktator ni smejal, ko je počila bomba, ali pa se je smejal, potem pa je za »atentat« vedel in seveda tudi za njegov izid. Kj, -•*■« i- i- t etr • it*
Volitve v Sovjetski Rusiji. V Sovjetski Rusiji bodo v kratkem sklenili nov volilni zakon. Volilno pravico bo imel vsak 18 let star državljan in državljanka. Vseh volilcev bo 90 milijonov. Na vsakih 300.000 prebivalcev bo odpadel po en poslanec za državni svet in narodno zastopstvo. Volitve bodo tajne. Voliti bodo smeli tudi popi, bivši aristokrati itd. Pri volitvah sme nastopiti samo komunistična stranka in njej priključene organizacije.
Tatje v pralnici. Gospodinja je stalno
v skrbeh, kako bo varovala svoje dragoceno perilo. Ne dopušča, dia bi se zlorabljala brisača, niti da se zamaže prt, nadzira otroke, da se ne ibi valjali v blatu1 in iprahu. In koliko še drugih s(krbi! Uspeh pa je ta, <la se njeno dragoceno perilo zelo pogosto prehitro raztrga. Ako gospodinja ipreišče, kaj je vzrok tega predčasnega razpadanja perila, bo ugotovila, da je temu krivo ipranje s slabim milom. Gospodinje, ki uporabljajo za pranje redno Schichtovo milo Jelen, se lahko pohvalijo, da je njihovo perilo trpežno ter vedno snežnobelo in čisto.
A. M. de Jong:
33
IZDAJA
Otroška leta Mereyntjeja Geysena
Gospod Valter je stal na vrtu pred hišo, med velikimi, krasno cvetočimi dalijami. Z njim pa je bil še nekdo; nek velik, suh gospod, z zlatim šči-palnikom na ostroukrivljenem nosu. Mereyntje je takoj opazil, da morajo biti to prav svojevrstni ljudje, čisto drugačni od vseh onih, ki jih je poznal. Gospod Valter je imel temno, gosto raščeno brado in je kadil pipo, ki je imela smešno veliko glavo. Oblečen je bil v žametno obleko, kratke angleške hlače in škornje, kakor da se je pravkar vrnil z lova, ali pa od jahanja. Glava mu je bila skoro plešasta. Le tu in tam je poganjalo par las, koža na glavi pa je bila tako rjava, kot roke Mereyntjejeve stare matere. Oči jo imel temne, skoro črne, vendar niso bile take, da bi se človek moral bati njegovega pogleda: nasprotno, gledale so milo in neverjetno prijazno, kot da bi se neprestano smejale. In Mereyntje, ki se je naglo odločil, je od te ure dalje mnogo držal na gosp. Valterja. Drugačen se je zdel oni drugi gospod, oblečen v imenitno mestno obleko, okoli vratu svetlobel ovratnik, v ovratnici iglo s krasnim zelenimi kamnom, ki se je svetil in bleščal. Toda izgledal je bled, njegovi svetloplavi lasje so bili gladko nazaj počesani. Okoli velikih, smešnih ust mu je igral porogljiv nasmeh. S svojimi dolgimi,
koničastimi prsti je malomarno trgal temnordečo dalijo. Drug za drugim so padali lističi na tla, kot temne kaplje krvi. V oči pa so vdarjali zdaj modri, zdaj škrlatni, zdaj zopet zeleni prameni svetlobe, ki se je lomila v čistem kamnu, vdelanem v prstanu na kazalcu desne roke. Ta prstan na kazalcu roke ... to je bilo za Mereyntjeja dovolj: mož je bil bahač, ki je rad vihal nos, pravcati šarlatan.
S svojimi bistrimi očmi je deček vse to opazil, že ko sta se približevala tujcema, še predno sta ta dva mogla opaziti njega in njegovega prijatelja. Škripanje malih železnih vrat, skozi katere sta vstopila, je vzbudilo pozornost obeli svojevrstnih mož, stoječih med dalijami, da sta pogledala kvišku.
»Dober dan!« je pozdravil Vrč, dotaknivši se na lahko čepice na glavi.
»Halo! Po dolgem1 času prihaja zopet enkrat naš prijatelj Goort k nam!« je vzkliknil gospod Valter, prijazno ga pozdravljajoč. Z dolgimi koraki mu je prišel po poti naproti. Smejoč si je ogledoval malega Vrčevega spremljevalca in vprašal:
»Kakšne vrste divjačina je pa to, ki jo vodiš s seboj?«
Mereyntje ga je začudeno pogledal, ker ga je bil imenoval divjačino in oblila ga je rdečica.
»Da, gospod Valter,« je preprosto odvrnil Vrč, ta tu je moj mali prijatelj, tu in tam gre z menoj na polje: sijajno, kaj ne?«
Valterjeve temne oči so preskočile od osor-
nega divjega lovca na nežnega dečka in se zadovoljivo smehljale, videč zadrego obeh, ki sta stala tu in zrla predse. V tem se je oglasil suhi dolgin, ki je ostal pri dalijah:
»Ali sta to tvoja prijatelja?«
Suh, vreščeč glas, ki je zvenel, kot da bi se rogal. Mereyutje je imel za take stvari občutljiv sluh. Ostro je pogledal od spodaj navzgor pretirano skrbno napravljenega gospoda, ki je stal Pred njim v elegantni modri obleki in že mu je bilo tudi jasno, da mu ni naklonjen. Gospod Valter je govoril po mestno, toda ta suha preklja se je pri govorjenju še vse bolj spakovala; bil je gotovo zelo velik bahač, domiŠljavec, ki so jim ua vasi rekli, da jih je osel v galopu izgubil. Gospod Valter je bil nekoliko neprijetno dirnjeu, kajti njegov glas je zvenel karajoče, ko je odgovoril:
»Ta, veliki tu, da, mali pa bo gotovo še postal! Ali ne misliš tudi ti tako, mali?...« se je obrnil do Mereyntjeja in ga prijazno pogladil po glavici. »Kako pa se pišeš?«
Iz polnih rdečih lic Mereyntjejevega obraza je žarelo veselje. Postal je nenadoma živahen, iskrenost, ki je zvenela iz besed gospoda Valterja, mu je dela tako dobro, žarečih oči je odgovoril:
»Jaz sem Mereyntje Geysen, gospod Valter!«
»Tako, tako, Mereyntje\« se je smejal gospod Valter; »gotovo si bova postala dobra prijatelja, saj misliš tudi ti tako, ali ne?«
(Dalje prihodnjičJ
7g ftašiU Ucaiev
Trbovlje
Silen padec akordnega zaslužka.
Sistem, uveden pri produkciji premoga in postranskih delih, ki so v zvezi s produkcijo, pomeni oškodovanje rudarjev, ki delajo v akordu. Četudi se temeljni akord ni znižal pod mero običajnih odstotkov, so vendar zaslužki rudarjev silno padli.
Našim rudarjem je skoraj nemogoče zaslužiti preko 70 ali 80 dinarjev tpri truda-polnem in smrtno nevarnem; delu v rudniku in so sedanji zaslužki običajno 3 ali 5 dinarjev nad temeljnim zaslužkom.
Vzrok temu je, da je bil akordni sistem poipolnoma napačen, zgrajen na ‘premijah in dokladah. Določanje premij in doklad ni bilo samo popolnoma v rokah olbratovodij in inženjerjev, ampak so na njih odmero potom inienjerjev in obratovodij imele vpiv tudi višje instance, seveda v očitno škodo rudarjev.
V krizi, ko se je razpaslo že pravo me-šetarenje za akord, premijo, doklado in odškodnino za postranska dela med posameznimi rudarji in zastopniki dbratov, se najbolj občutijo kvarne razmere in neurejenost akordnih mezd. Rudarji pri najtežjem delu zelo slabo zaslužijo.
Bilo bi tudi v interesu podjetja samega, da povoljno uredi akordne postavke, kar se do sedaj v Trbovljah ni zgodilo. Sistem, kakršen je uveden sedaj, je nevzdržen in bo iprej ali slej zopet vodil dio spontanih izbruhov ogorčenja, to tem prej, ker dosedanje posredovalne akcije niso imele uspeha.
Dvoje vprašanj je treba rešiti: 1. Takoj je treba urediti akordne postavke vsega akordnega sistema, da bo rudar pošteno plač.-n za svoj trud in da lahko preživlja sebe ir družino. 2. Takoj je treba urediti eksistenčno vprašanje profesionalnega delavstva, ki ga je TPD zelo zapostavljala. Doslej se je namreč izgovarjala, da je to vprašanje mogoče rešiti samo skladno ž vpoštevanjem mezdnih prilik ostalega rudarskega delavstva. TPD naj ne čaka na izbruh nezadovoljstva, ampak naj ugodi tem zahtevam, dokler je še čas, potom mirnih pogajanj.
Zagorje ob Savi
Smrtna nesreča.
V obratu Kotredež rudnika TPD se je na nočni tretjini smrtno ponesrečil 43-letni rudar Rudolf Bregar. Padel je pri spravljanju lesa 43 m globoko v jašek in bil takoj mrtev. Pokojni zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Žrtvi dela naj velja naš zadnji »pozdrav, njegovi težko zadeti družini pa naše najglobokejše Sožalje.
Nameravano predavanje dne 27. junija t .1. se ni vršilo, ker je bilo prepovedano. Proti prepovedi je vložen priziv.
Trboveljska družba namerava preložiti strugo Kolredešce v Potoški vasi. Delo bi dobilo okrog 130 delavcev. Želeti bi bilo, da se z delom čimprej prične, ker naši brezposelni že komaj čakajo na kakšno zaposlitev.
nimi rudarji in zastopniki obratov, so naj-
Hrastnlk
30-letnica obstoja podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije.
V nedeljo, dne 15. avgusta bo proslavila hrastniška podlruinica Zveze rudarjev Jugoslavije 30-letnico svojega obstoja, nakar opazarjamo vse podružnice, odnosno organizacije našega poltrda, da se prireditve po svojih gostih in delegatih v čim večjem številu udeleže.
Podružnice »Vzajemnosti« in ostala delavska društva pa prosimo, da na ta dan ne Prirejajo svojih prireditev.
Družnost!
Odbor podružnice ZRJ.
Krmelj
»Delavsko Politiko« ima naročeno go-■stilna Višanc, nakar opozarjamo delavce v našem kraju.
Umrlega škofa Jegliča so pokopali z \e t nni slovesnostmi. »Slovenec« ^avl ji° °)n*ka kot narodnega prvo-
Marfbor
Stari zakoni o viačugarstvu in delomrzniitvu in delomrz« nežih se za delavce ne morejo vporabfjati
Delavcem pomožne akcije mora občina plačevati mezdo za čas bolezni.
Tako je razsodilo pred kratkim okrajno sodišče v Mariboru, kakor smo že na kratko objavili pred par tedni. Danes objavljamo razloge, s katerimi je sodišče to sodbo utemeljilo:
Proti tožbi tožnika, da se mu izplača mezda za 6 bolezenskih dni, je ugovarjala toženka, da je tožniku v smislu določil štajerskega deželnega zakona iz leta 1896 in državnega zakona iz leta 1885 dajala le podporo s tem, da ga je vporabljala pri javnih delih v smislu uredbe o javnih delih, Taki podpiranci morejo, če hočejo, opravljati javna dela, kakor občinski ubožci, ki so primorani delati, če so sposobni. V tem pogledu pa toženka nima prav. Opiranje na štajerski deželni zakon in državni zakon je pogrešno. Štajerski deželni zakon se sklicuje v §u 5 le na državni zakon iz leta 1885, ki je pa le dodatek k avstrijskemu kazenskemu zakonu glede na določila o viačugarstvu. Vse te določbe so pa izgubile veljavo z novim kazenskim zakonom, ki ureja kaznovanje delomržnosii po §u 158, vprašanje prisilnega dela pa v §u 52.
Povojne uredbe nalagajo občinam socialne obveznosti.
Naredba bana o podpiranju brezposelnih in pobijanju delomržnosti iz leta 1933 ne ustanavlja dolžnosti dela pri javnih delih, ampak določa, da spada skrb za brezposelne v področje socialnega udejstvovanja občine, dalje pa tudi, da se morajo prvenstveno zaposliti brezposelne osebe, ki so brez sredstev, pri javnih in privatnih delih. Dolžnosti dela ne ustanavlja tudi uredba o izvajanju javnih del iz leta 1934, ki govori
o	tem, da je za izvajanje del vporabljati predvsem siromašno prebivalstvo iz občine, oziroma sreza, kjer se delo izvaja, v mestih pa predvsem delavce, ki jih pošilja javna borza dela.
Ko torej nobena teh naredb ne usta-
navlja prisilne zaposlitve, ampak zahteva obojestranski pristanek, ne more torej iti pri delavcih, zaposlenih pri javnih delih, za enostransko podporno razmerje, ampak gre le za pogodbeno razmerje, za katerega veljajo določila občega državljanskega zakonika. Čim je tožnik pristal na to, da sprejme delo pri javnih delih, je stopil v pogodbeno službeno razmerje s toženko, pri čemer ni važno, če toženka v dekretu imenuje to zaposlitev podporo.
Brezposelni so svobodni ljudje,
Uredba o izvajanju javnih del vidi v zaposlencih osebe, ki so sicer vsled siro-mašnosti potrebne javne pomoči, pri iskanju zaposlitve, smatra jih pa vendar za svobodne ljudi, ki so vkljub brezposelnosti še pravno sposobni sklepati službene pogodbe. Zato uredba dela ne diktira, ampak jasno kaže na to, da se država zaveda svojih socialnih funkcij in nalog ter tega, da nima le policijskih nalog.
. . . niso pa delomržneži.
Ko spada med temeljne pravice državljana moderno urejene države tudi pravica do dela, je pač stališče toženke, ki opira svoje stališče na določila razveljavljenih avstrijskih zakonov, da so zaposlenci pri nienih javnih delih primorani delati, kakor občinski ubožci, v nasprotju s tendenco u-redbe o izvajanju javnih del in določil občega državljanskega zakonika. Navedena u-redba nikakor ne vidi v brezposelnih kriminalnih delomrznežev, ki bi bili povsem brezpravni in nesposobni sklepati službene pogodbe, ter bili le sposobni prejemati mi-i loščino za opravljeno delo in še to mi-
i	loščino iz sklada, ki se nabira iz javnih sredstev in torej ni kaka dobrodelna ustanova.
Zato je tožnikov zahtevek na 6-dnevno mezdo stvarno in pravno utemeljen in mu je bilo ugoditi v celoti.
40 letnica
1.	Delavskega kolesarkega osrednjega društ va v Mariboru
Dne 1. avgusta bo proslavilo navedeno društvo 40 letnico svojega obstoja. V zvezi s tem bo priredila centrala: na predvečer, dne 31. julija velik kulturno športni večer v dvorani pri Renčlju na Pobrežju s sodelovanjem podružnic Studenci, Pobrežje in Sl. Bistrica ter s sodelovanjem mariborskih kulturnih društev, Igodbe želez. Idlelavcev in uslužbencev ter skupnega delavskega pevskega zbora. Dne 1. avgusta pa: ob 6. uri zjutraj jubilejno dirko na 100 km dolgi progi. Start pri pokopališču na Pobrežju. Ob pol 8. uri zjutraj odvoz članov podružnice Studenci izpred društvenega lokala v mesto na glavno zbirališče pred novo carinarnico. Od pol 9. do pol 10. ure sprejem dirkačev na cilju preid carinarnico. Potem iskupen odhod v Gambrinovo dvorano, kjer se bo vršila razdelitev nagrad dirkačem. Sledijo pozdravni govori in koncert godbe železniških delavcev in uslužb. — Popoldne se vrši pri Seifridu (Lešnik), Tržaška cesta, velika vrtna veselica. Odbor naproša vsa sodružna
idruštva v Mariboru in okolici, maj na ta dan ne prirejajo drugih prireditev, ampak naj se udeleže jubilejne proslave našega društva. — Odbor.
Kilogram kruha — 20 dinarjev. Poročajo nam: Preteklo nedeljo je nek kopalec na Mariborskem otoku plačal 50 para za ko-madič črnega kruha, ki je tehtal natanko 25 gramiov! Potem takem prodajajo 1 kg črnega kruha na Mariborskem otoku za bajno vsoto Din 20. Vse kar je prav! Kaj takega se ne sme tolerirati, tak zaslužek pri kilogramu kruha predstavlja višek navijanja cen!
Prazniki, prazniki. V delavnicah državnih železnic se mnogo praznuje, delavci vedno na svoje stroške, -.............. „
“	" V juniju in doslej so bili
že trije taki prazniki: Sv. Konstantin, Vidov dan in Ciril in Metod. Pri tako slabem zaslužku, ikot ga imajo železničarji, je izguba zaslužka za tri dni že zelo občutna. 1
Zadnje s slamo krite hiše v Studencih je uničil požar dne 5. julija. Gasilci iz Studenc, Peker in Maribora niso imeli kaj rešiti, razen nekaj zidovja. Pogoreli objekti so bili last pleskarja d. žel. Bernarda Trebšeta.
Celja
Uspeh delavstva pri tvrdki »Metka«.
Pretekli teden je SDSZJ izvršila pri omenjenem podjetju intervencijo glede plačila četrturnega odmora. Podjetje je uvidelo upravičeno zahtevo in bo v bodoče plačalo dnevni četrturni odtnor. V slogi je moč, v organizaciji uspeh!
Onega gospoda, ki miu je poverjena naloga socialne zaščite, vabimo, da se sedaj malo bolj zanima za svojo vzvišeno funkcijo. Množe se pritožbe, ki ne bodo dobro upli-vale na zaželjeni renome. Sicer ipa so slavnostni dnevi za nami.
Zahvala. Odbor »Vzajemnosti« se tem potom zahval ju j e vsem darovalcem, kakor tudi vsem funkcijonarjem, iki so karkoli pripomogli, da je zbirka cvetličnega dne zadovoljivo uspela.
Kino .METROPOL“ Celje prinaša:
5. in 6. juliia: NEPR1JATELJ DRŽAVE št. I.
Rekordni šlager, zanimiv, napet in zabaven!
Ruie
Kdo je sejal in kdo žanje? Občani se
s skrbjo vprašujejo, zakaj so edino pri nas tako 'pretirane cene življenjskim potrebščinam. Prejšnje čase je mestno prebivalstvo tarnalo o draginji in je svoje potrebščine kupovalo na dteželi. Dandanes je to ravno obratno; na deželi je vse dražje kot pa v mestu. Oderuštvo ne pozna meje in nikogar ni, ki bi temu napravil konec. Mesarji, ki za sramotno nizko ceno pokupijo po kmetih živino, prodajajo govedino in teletino za kar
V ogledalu
Kakor da bi poslušal Rim ali Berlin.
V soboto, dne 3. t. m. zvečer smo; čuli v ljubljanskem radiu poročilo o zunanje političnih dogodkih preteklega tedna. Gospod, ki je govoril v mikrofon, je prežvekoval zunanje politične informacije »Slovenca«, ki se, kakor znano, v ničemer ne razlikujejo od poročil fašistične »Agencia Stefani« in »Deutsches Nachrichten-Biiro«.
V glavnem je govornik obdeloval Francijo. Povedal je, da je Francija v gospodarskem razsulu. Kriva razsula da je ljudska fronta, ki je zapravila 100 milijard našega (!) denarja s tem, da je proglasila načelo: malo delati in dobro živeti. To, da je izpraznilo državne blagajne in povzročilo, »da je zlato pobegnilo preko meje«. Francija je sedaj nemočna, njena armada ni nič vredna, ker »Bog ve, kako globoko se je zaril črv revolucionarnosti tudi v njo«. Take Francije se ni bati. Zato je prav, da je naša vlada začela lansko leto rahljati zveze s Francijo, tako, da se je končno teh zvez popolnoma osvobodila. Kajti na Francijo bi se tako ne mogli zanašati. Enako so storile tudi vse ostale balkanske države, ki sp tudi zapustile Francijo.
V tem tonu je lajnal gospod v svoji radijski uri. Kaj naj človek reče na vse to: predvsem je nečuvena drznost, servirati taka poročila radijskim poslušalcem. Ker v našem radiu ni vpeljano, da bi lahko govorili vsi, ki imajo narodu kaj povedati, je najmanj, kar moremo zahtevati — nevtralizi-ranje radija, to je objavljanje poročil na tak način, da čujejo poslušalci obe plati zvona. Zaenkrat še vendar nismo tako daleč kot v Nemčiji in Italiji, kjer je predpisano enotno mišljenje. Ljubljanski radio pa tudi ni nobena oddajna postaja katoliškega tiska ali pa pomožna postaja Berlina, Rima ali pa Vatikana.
Kdor hoče govoriti o francoskih državnih in gospodarskih problemih, se mora že potruditi, da študira francoske vire, ne pa, da črpa Svooj modrost iz »Slovenčevih« predalov. Kakor je videti gospodia najbolj zameri vladi s. Bluma uvedbo 40-urnega tednika (malo delati in dobro živeti!). O veleizdaniškem početju francoskih kapitalistov pa pravi: Zlato je pobegnilo čez mejo. Kot da bi bilo zlato dobilo noge. Za tako veleizdajniško početje kapitalistov nima gospod niti besedice obsodbe, narobe, da ga zakrije, enostavno zamolči, da kapitalistični špekulanti izvažajo zlato v inozemstvo in slabe francoski državni zaklad. Zato pa ima tem večjo korajžo , zmerjati francosko vlado ljudske fronte, ki je tem špekulantom stopila na prste. Zlasti zanimiv pa je govor gospoda v radio z zunanje političnega stališča. Kajti ta govor je v popolnem nasprotju z izjavami merodajnih vladinih krogov, ki so doslej z vsem povdarkom zanikali, da bi se bila Jugoslavija osvobodila zvez s Francijo in da jo je skupaj z ostalimi balkanskimi državami zapustila. Na ta del govora opozarjamo še prav posebej. Gospod, ki je govoril v radio, je pravi veleum: državnik, finančnik in strateg. Za svoje izjave o popolni dekadenci francoske armade zasluži, da ga odlikujeta i Rim i Berlin, <
Ki-- M-*-----'
. . •••« Ko bo storjeno tudi to, potem šele bo gospod lahko rekel, da smo se osvobodili vseh zvez. iZa zaključek pa potem še lahko iztrga iz zgodovinskih knjig poglavje o zaslugah Francije za Jugoslavijo, posebno ono poglavje o solunski fronti.
Zaključujemo ta naš odgovor z najostrejšim protestom proti takemu političnemu izrabljanju ljubljanskega radia, blatenju Francije in vlade ljudske fronte!
Din 4 dražje kakor v mestu in povrh še meso slabe kakovosti. Prepričani smo, ako bi kakšen mesar prignal v mariborsko klavnico takšna živinčeta, bi ga gotovo nagnali, ne vsled spoštovanja do starih krav, ampak, ker bi rekli, da tako meso ne spada na trg. Konzumentom bi svetovali, da nekoliko raz-m iljajo o zadružni mesariji. Pri tovarni za dušik obstoja mesnica, ki je sedaj prazna, tudi led je ob vsakem letnem času na razpolago. Gotovo bode vodstvo tovarne uvidelo čezmerno izkoriščanje svojih uslužben-
Na straži ob Jarami
S’ J' Malenšek iz Jesenic, ki se ■bori v Spanip na strani legalne vlade, na fronti ob reki Jaraimi, južno od Madrida, nam je poslal to-le črtico:
Lep junijski večer je.
Pravkar sem zamenil tovariša Slovenca, doma tam nekje z lepe Dolenjske.
Povsod tišina, katero od časa do časa pretrga rezek pok eksplozivne krogle, izstreljene od nasprotnika. Vonj zelenih oljkovih nasadov in cvetočega vinograda me omamlja . .. Iz te omame me prebudi tiha melodija pesmi »Volga, Volga«. Božajoče udarjajo glasovi skozi večerni mrak na uho. Komaj utihnejo zadnji akordi, se oglase češki sodrugi pri mitraljeznem oddelku s svojo domotožno »Gde do-
mov muj«. Vse je utihnilo. Tudi Nemci, Italijani in Maročani so prenehali pošiljati eksplozivne krogle. Petje in omamni vonj, ki se širi preko v cvetje odete pokrajine, čudovito vpliva na človeka. Za hip pozabiš na zemljo, prepojeno s krvjo, misli pa te poneso v domači kraj. Tudi sovražnika tam preko je objelo domotožje. Nastala je tišina, kot da sploh ni več vojne in da se ne nahajamo v prvih linijah.
. T,°.	pretrga iznenada naš
orjaški zvočnik, ki je pričel predvajati reproduciran koncert, vmes pa pogovor s poslušalci v nasprotnih rovih.
Kakor je bilo preje vse tiho, je sedaj mahoma vse oživelo. Godbo in govore so poslušali trije bataljoni Di-
mitrova, na desni francosko-belgijski, na levi pa Lincolnov, na oni strani naših strelskih jarkov pa ravno tako dolga linija naših nasprotnikov.
Prva točka sporeda se nasprotnikom ni dopadla, pričeli so streljati in kričati. Iz zvočnika se je oglasila »Marseljeza«, »himna francoskih revolucionarjev.
Njej je sledilo par koncertnih in plesnih komadov za zabavo, nato propagandni govor in novice. To poslušajo radi, zlasti novice, ker jih sicer ne izvedo. Za zaključek oddaja zvočnik »Internacionalo«, katero pojemo vsi, da odmeva po pokrajini ob Jarami, kjer je zemlja vsa prerita od izstrelkov in se dvigajo gomile, v katerih počiva mnogo borcev, padlih meseca februarja.
Z nasprotne strani, kot da bi se vsuli sršeni iz ogromnega panja. V odgovor na naše petje so vprizorili pravcato kanonado iz vseh žrel, da bi oglušili našo melodijo. Mi pa, kakor, da bi se dogovorili, smo oddali častno salvo himni.
Ko so zamrli zadnji zvoki nastane zopet tišina. Le črički v vinogradu nadaljujejo svojo pesem.
Zamišljen vidim pred seboj Jesenice, revirje in tovarne doma, kjer se tudi vodi boj med kapitalom in proletarijatom, ne v rovih, pač pa v zakajenih delavnicah.
Iz misli me prebudi tovariš z juga, Bolgar. Podal sem se k počitku, a spati se mi ne da. Še vedno mi doni v ušesih melodija »Kje domov muj« čeških borcev pri mitraljezah.
Naši v Franciji
Vsem, ki išiejo dela v Franciji
Neprestano dobivam pisma, v katerih me sodrugi iz Jugoslavije prosijo, da naj jim priskrbim v Franciji delo v tej ali oni stroki. Vsem, ki so se tozadevno obrnili na moj naslov, sporočam, da dopotovanje tujih delavcev v Francijo še ni dopuščeno in najbrž tudi ne bo, dokler ne bo brezposelnost popolnoma prenehala. Res je, da v nekaterih rudnikih primanjkuje delovne sile in da bi nekatere premogokopne družbe rade najele zlasti slovenske rudarje, ki so znani kot dobri delavci, toda spričo obstoječih okolnosti zaenkrat,
žal, ni mogoče ničesar ukreniti.
Kakor hitro bi se v tem oziru kaj izpremenilo, bom to nemudoma javil vsem potom naše »Delavske Politike«, iz katere bodo potem zainteresirani lahko izvedeli vse podrobnosti.
To naj sprejmejo kot moj odgovor tudi vsi tisti, ki so se v poslednjem času obračali na me za razna pojasnila, pa vsakemu posebej ne morem odgovoriti.
Družnost!
Čebul Justin, Lievin, P. d. C.
Socialistična delavska internacionala in mednarodno gospodarsko sodelovanje
Nobene finančne pomoči Nemčiji in Italiji!
Belgijski ministrski predsednik Van Zeeland, čigar ime je znano iz volilnega boja z voditeljem belgijskih katoliških fašistov Degrellom, je odšel na pobudo Anglije in Francije v Zedinjene države, da tamkaj pridobi ameriško vlado za mednarodno gospodarsko sodelovanje.
V	oklicu, ki sta ga podpisala on im Roosevelt, stoji, da so Zedinjene države pripravljene na skupno sodelovanje za zopetno oživljenje trgovine, rešitev valtunih vprašanj in omejitev oboroževanja.
Socialistična delavska internacionala je na svoji seji, dne 24. junija v Parizu razpravljala o tem. V svojem proglasu pravi:
»Čujemo, da je Van Zeeland v svojih razgovorih z vlado Zedinjenih
držav priporočil, da se dovoli Italiji in Nemčiji velike kredite, pod pogojem, da ti dve državi pristaneta na liberalnejšo gospodarsko politiko in omejitev izdatkov za oboroževanje.
Izvršilni odbor proti takim nameram najodločnejše protestira. V oči-gled. naraščajočim finančnim in gospodarskim težkočam, ki jih ima za posledico oboroževanje, bi značila finančna pomoč Hitlerju in Mussoliniju rešitev terorističnih in mir ogrožajočih režimov. Zato svari izvršilni odbor demokratične vlade pred takim postopanjem, ki bi omogočilo fašistični in nacionalno socialistični diktaturi potreben oddih, da bi potem še s podvojeno silo nadaljevali nolitiko ogrožanja miru, namesto, da bi izsilile mir z dosledno in odločno politiko skupnega varstva.«
cev in bode prizadetim šlo na roko. Delavci konz.umenti, razmišljajte in odločite se! — Nadzorne oblasti, ki imate nalog za pobijanje draginje, zlasi tudi občina, zganite se!
Še o izpremembi v občinski upravi Zadnjič smo 'poročali o izpremembi, lei so jo gotovi ljudje hoteli iziveisti v občinski upravi, česar pa občani niso odobravali. Dne 29. junija so občinski odborniki rapravljali o tej zadevi in so z večino glasov ovrgli sklep občine z geslom: Najpo<prej dela domačinom, potem šele drugim! Sedaj se pa zopet sliši govoriti od strani žlahte, da je sklep od-borove seje neveljaven im da se bode iz-iprememiba izvršila. Radovedni siho, če si bodo pustili občinski odborniki kaj takega dopasti.
VŽAJEMNOŠl
Studenci pri Mariboru
Za zaključek sezone so diletanti »Vzajemnosti« vprizorili »Tri vaške svetnike«. Igrali so prav dtodro in sta zlasti ugajala
župan (Koražija) in Jakec (Haberl). Predstava je privabila izredno mnogo gledalcev, ki so se izborno zabavali. — Delo diletantskega odseka letošnje leto je bilo plodno. Kljub marsikakšnim oviram »Vzajemnost« vendarle napreduje in se razvija. K društvu laihiko iprisitopi vsak, kdor ima veselje do dela in se zaveda, da je to delo združeno z odgovornostjo. Odbor pazi na to, da bo društvo res služilo svojemu namerni in bo to storil tudi v bodoče.
Dramatski tečaj. Studenška »Vzajemnost« namerava prirediti dramatski tečaj, ki ga bo vodil s. Fran Žižek. Kot nekak uvod v ta tečaj bo v petek, dne 9. t. m. ob 20. uri v društvenem lokalu sestanek dramatskega krožka s ipredavanjem o »Starem in novem gledališču«. Vabimo tudi one, ki še niso člani našega društva, pa čutijo živo zanimanje za 'proletarsko kulturo, da se sestanka udeleže.
Mladinski dan bo priredila »Vzajemnost« dne 15. avgusta z vrtno veselico v gostilni Mraz. Prosimo vsa bratska društva, da se prireditve udeležijo. Družnost!
Delavski pravni svetovalec
Razkinitev službene pogodbe (Teharje).
Vprašanje: Pri nekem (podjetju sem bil dalj časa zaposlen, pa sem pozneje radi bolezni izstopil iz dela. Ko sem zopet a-zdravel, mi je delovodja naročil, naj določenega dne zopet nastopim službo. Prišel sem ob določeni uri na delo, takrat pa mii je delovodja rekel, da me ne rabi in da lahko ■grem. Ali sem upravičen zahtevati mezdo za tisti dan, ko sem delo nastopil in za 14 dni redne odpovedne dobe?
Odgovor: Če Vas je delovodja sprejel v službo in je bil določen že tudi dan, ko bodete službo nastopili, je bila sklenjena med Vamj in podjetjem nova službena pogodba, od katere je 'podjetje brez razloga odstopilo in lahko Vi zato zahtevate mezdo za dan, ko ste se na delo javili in še za nadaljnjih 14 dni.
Pravica rodbinskih članov do hranarine pri OUZD (Klenovnik)
Vprašanje: Nahajam se sedaj že dalj časa v bolezenskem stanju v zdravilišču. Ali ima pravico do polovične hranarine za čas moje bolezni moja mati, ki sem jo jaz vzdrževal, ki pa vendar ni živela z menoj v skuipnem gospodinjstvu.
Odgovor: Po § 54 zak. o zavarovanju
delavcev imajo pravico do polovične hranarine oni rodbinski člani zavarovanega člana, ki nimajo zaslužka in žive z njim v skupnem gospodarstvu, dokler se oskrbuje njih član v bolnici. Ker Vaša mati ni živela z Vami v skupnem gospodarstvu, tudi ne bo mogla dobiti hranarine.
Odstop od najemne pogodbe (Maribor).
Vprežanje: Sredi aprila sem najel stanovanje za 15. junij. Šele začetkom junija, ko sem stanarino za junij že plačal, pa sem se prepričal, da je najeto stanovanje zelo vlažno in zame radi tega docela neuporabno. Medtem sem že obdelal vrt, ki spada k stanovanju. Ali lahko sedaj odstopim od pogodbe ter zahtevam povračilo plačane najemnine in primerno odškodnino za obdelavo vrta?
Odgovor: Ako je stanovanje tako vlažno,, da je radi tega zdravju škodljivo, ste upravičeni stanovanje talkoj izprazniti, brez predhodne odpovedi, tudi če Vam je bilo že v naprej znano, da je stanovanje vlažno. Ne morete pa zahtevati povračila najemnine, ki ste jo že plačali. Za obdelavo vrta lahko zahtevate primerno odškodnino, ako Vam hišni lastnik ne bo pustil vzeti pridelkov.
Zaščita zaupnikov
Iz sodb Stola sedmorice ter okrolnega In okrajnega sodišča v Celju v zadevah zaupnikov proti tvrdki Westen
Poročali smo že ponovno na drugem mestu o pravdah, kiii o jih vodili zaupniki zoper tvrdko Westen v Celju radi tega, ker je tvrdka Westen dne 27. avgusta 1936 odpustila poleg 270 drugih delavcev, brez vsakega razloga tudi ves zaupniški zbor. V naslednjem bomo navedli le glavne razloge, na katere se opirajo sodbe Stola sedmorice ter okrožnega in okrajnega sodišča v Celju, ki so vse izrekle, da je bil odpust zaupnikov neupravičen in protizakonit.
Westen je takoj po odpustu vložil zoper nekatere zaupnike tožbe na izpraznitev naturalnih stanovanj, ki so jih pri njem imeli. Zaupniki so se tožbam uprli ter se sklicevali na to, da jim v smislu določbe čl. 16 obrazca o poslovnem redu za industrijska podjetja, ki }e stopil v veljavo dne 26. maja 1936, ni treba izprazniti stanovanj, dokler jim tvrdka Westen v celoti ne iz-" plača njih redne mezde. Zaupniki so v pravdah uveljavljali, da je bil njih odpust neupravičen, radi česar še vedno traja njih mandat in tudi službeno razmerje ter jim zato Westen dolguje mezdo še do konca koledarskega leta, odnosno tudi še za nadaljnje leto do izivolitev novih zaupnikov. Dokler pa jim vse te mezde ne plača, niso dolžni izprazniti stanovanja. Sodišče je smatralo ugoivore zaupnikov za upravičene iz sledečih razlogov:
»Glasom določila §a 112 zak. o zaščiti delavcev traja mandat delavskih zaupnikov leto dni. Pred koncem koledarskega leta prestane mandat, razen iz razlogov navedenih od a do č v § 112 zak. o zašč. del. (t. j. če zaupnik umre, če se odpove mandatu, izgubi državljanske pravice ali izstopi iz podjetja op. ur.), tudi zbog težke prekr-šitve dolžnosti, odnosno prekoračitve področja, ako je nastala s tem nevarnost za življenje, zdravje in druge važne interese zaposlenih delavcev ali podjetja. Toženec je kot delavski zaupnik zaščiten po §	119
zak, o zašč. del. iv tem pravcu, da ga tožeča stranka (t. j. delodajalka tvrdka We-sten op. ur.) ni smela niti odpustiti niti preganjati zaradi pravilnega izvrševanja dolžnosti delavskega zaupnika ipo odredbah tega zakona. Če pa naj bo taka zaščita delavskih zaupnikov učinkovita in ne le iluzorna, ne more biti v skladu s predpisom §a 119 navedenega zakona, da ibi smela tožeča stranka zgolj s citiranim obrazcem na mestu razdreti obstoječe službene razmerje, ne da bi istočasno določno navedla tožencu, ki je bil delavski zaupnik, razloge za tak odpust. (Tvrdka Westen je namreč dne 27. avgusta 1936 zaprla tovarno ter nabila na vratih oglas, v katerem je na kratko oznanila, da so radi incidenta z mojstrom Fleckom vsi delavci odpuščeni op. ur.). Na ta način bi se tožeča stranka bodisi z odpovedjo s 14-dnevnim iplačilom zaslužka ali z odpustom na mestu brez navedbe razloga kaj lahko iznebila njenih nadležnih delavskih zaupnikov, katero postopanje pa bi značilo brez dvoma na dlani ležeče izigra-vsnje zeščite delavskih zaupnikov. Če bi tožeča stranka mogla ravnati z delavskimi zaupniki na ta način, bi tem zaupnikom bila povsem onemogočena preizkušnja, dali
Kočevje
Lep napredek zaznamuje naša »Vzajemnost«. Članstvo narašča, mladina vedno bolj spoznava, da ji je mesto samo v socialističnem delavskem izobraževalnem društvu. — Priredili smo že več izletov v naravo. V nedeljo, dne 13. junija smo priredili veselico, ki je bila dobro obiskana. Dne 18. t. m. pa se bomo peljali z avtobusom na Sušak in i' Crikvenico. -— Imamo lastno godbo, pa tudi knjižnico. Knjige smo dobili od bivše »Svobode«. Zavedamo pa se, da naše delo ne sme nikdlar prestati in da moramo »Vzajemnost«, ki je torišče našega kulturnega udejstvovanja, varovati.
»Delavsko Politiko« je naročila gostilna Beljan, Kočevje, nakar opozarjamo delavce.
Ali ci te poravnal naročnino? Ako ie ne, izpolni svofo dolžnosti
leže razlogi za odpoved ali odpust v delokrogu ali izven delokroga zaupniškega u-dejstvovanja. Razlogi za odpoved ali za odpust ne smejo namreč po določilu § 119 zak, o zašč. del. imeti korenine v tem, da je služlbojemalec kot delavski zaupnik v redu vršil svoj zaupniški položaj po odredbah zakona.«
Tvrdka Westen je izposlovala dne 10. oktobra 1936 tudi neko odločbo
ministrstva za socialno politiko, s katero je ministrstvo naknadno ipotrdilo, da je bil odpust zaupnikov v njenem podjetju upravičen. Sodba okrožnega sodišča v Celju, kakor tudi sodba Stola sedmorice pa sta izrekli, da je ministrska odločba protizakonita in sicer zato, »ker predmetno u-verenje, ki sicer za sodišče ni obezno, ne izkazuje, da je funkcija delavskih zaupnikov prestala iz razlogov navedenih v zakonu o zašč. delavcev. Zato je to uverenje v nasprotju z določilom zakona in tedaj ibrez vrednosti. Ko pa tožeča stranka ni predložila odločbe pristojne Inšpekcije dela ali tej nadrejenega ministrstva, da je funkcija delavskih zaupnikov prestala iz 'V §112 navedenih razlogov, je smatrati, da funkcija toženca ko delavskega zaupnika pred potekom leta 1936 še ni prestala.«
ju	sedmorice je potrdila gor-
njo sodbo okrožnega sodišča in k goriijim razlogom še ^ dodala:	»Pr a v n o p o;n i o t n o je
mišljenje revizije (katero je vložila tvrdka esten Oip. ur.), da more Ibiti zadostno tehten razlog za. odpust toženca to, če je toženec zanemarjal .svojo nalogo kot zaupnik delavstva. Tako zanemarjenje zaupni-ških dolžnosti more v smislu § 112 zakona o zaščiti delavcev biti samo razlog, da bi tožencu pristojna . inšpekcija dela vzela mandat delavskega zaupnika, ne more pa' biti odpustitveni razlog s strani služboda-jalca. Odpustitveni razlog bi mogel ležati le izven okvira toženčevega zaupniškega u-dejstvovanja. Kakega takega odipustitvene-ga razloga pa tožeča stranka ni zatrjevala, in je zato prizivno sodišče pravilno ugotovilo, da je odpust toženca neveljajven.«
Zaupniki so nato vložili z,oper tvrdko Westen tožbe radi izplačila mezde za čas od 27. avgusta do 31. decembra 1937 ter za prve mesece v letu 1937 ter so s temi tožbami tudi uspeli. Sodlba okrajnega sodišča v Celju, ki je tožban ugodila, še posebej povdarja glede zaščite zaupnikov sledeče:
»Če pa naj ne bo ta zaščita iluzorna, je potrebno, da se delavskemu zaupniku ob odpustu izrecno in določno navede razlog za razrešitev službenega razmerja. Tožen-ka (to je tvrdka Westen op. ur.) bi se 1 navadno odpovedjo in izplačilom 14-dnev. zaslužka kaj lahko iznebila njej nadležnih delavskih zaupnikov, kar bi značilo brez dvoma izigravanje delavstva in njegovih zaupnikov. Zato je mogoče delavskega zaupnika odipustiti, toda odpust mora biti u-temeljen v razlogih, ki jih-zakon določa za tak .ukrep služhodajalca; motiv ali razlog za odpust ne sme biti pravilno izvrševanje dolžnosti zaupnika. Dalje ne more biti dovolj, da službodajalec naknadno navede u-pravičen razlog za c-dpust, ker bi bila s temi služtbojemalcu onemogočena preizkušnja, dali leže razlogi za odpust v delokrogu ali izven delokroga zaupniškega udejstvovanja.«
Jugoslovanska hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. v Mariboru vabi na IZREDNI OBČNI ZBOR
ki se bo vršil dne 21. julija 1937 ob pol 17. uri v hotelu »Novi svet« v Mariboru, Jurčičeva ulica 7, s sledečim dnevnim redom:
1- Sklepanje o pristopu k zadružni zvfezi;
2. nadomestne volitve članov uprave in nadzorstva;
3. spTememiba pravil;
4. raznoterosti.
Ako občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši eno uro kasneje druig občni zbor, ki sklepa brez. ozira na število navzočih članov.
Predsednik: Dr. Jurečko Ivan.
MALI OGLASI
Našičftatelff Icupt*; lefo tiafcenefše p« naSIti 1 hm e renj*®* — ;■■■■■■'7	.	1
Franc Rormonnov nas!. Karl Rajg
Maribor, Gosposka ulic« 3 — moda, galanterija, drobnarija In igrače vteb vrst Nal-*«či» izbira in naiboliSI nakup.
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski dom mu.
Maribor Frankopanov« ulica 1.
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška c. J8, se priporoča cen)- obČlnatVa za izdelavo oblek za gospod« lu dam® po najnižjih dneivnih cenah. Hitra In »MlJm izdelava. Bogata izbira modnega blaga.
Kupujem odpadke železa, kovine, litine in-vsakovrstne železne stroje. Plačujem po najvišjih dnevnih cenah.
JUSTIN GUSTINČIČ - MARIBOR
Tattenbachova ul.
Prevzem gostilne Vljudno sporočava, da sva s 1. julijem prevzela gostilno
v Konzumnem društvu rudarjev v Hrastniku
In se za poset toplo priporočava. — V Hrastniku, dne 1. jrllja 1937.
Ignac In Marija Praprotnik
Oddaja gostilne Ker sva s l. Julijem opustila gostilno
v Konzumnem druStvu rudarjev v Hrastniku
se vsem cenj. gostom za naklonjenost najlepše zahvaljujeva in naj (o cenj, gostje ohranijo tudi' najinima naslednikoma — V Hrastniku, dne 1. julija 1937. — Roilka In Avgust Avsenak.
Znftteunlte vedno m povsod Kruh In peclpo Iz DelcusKe pcKorne p Mariboru, ksebs
Za konzorcij Izdaja ln urejuje Viktor Eržen t Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.