Kronika. = Obrtne nadaljevalne šole. Z navdušenjem je učiteljstvo pozdravilo spomenico Zaveze glede šolstva. Ker se je na obrtno šolstvo pozabilo, si dovoljujem na to zadevo opozoriti, ki je iste važnosti kakor ljudsko in meščansko šolstvo; na Štajerskem in Koroškem pa v narodnem oziru še posebno važno in nujno potrebno. — Koroška ni imela dosedaj niti ene slovenske obrtne nadaljevalne šole, Štajerska le 2 slovenski v Šmarji in Sevnici, 3 dvojezične v Žalcu, Šoštanju in Št. Jurju ob J. ž. in nekaj na pol nemških manjših kurzov. — Kjer je le en učitelj usposobljen za povičevanje na obrt. nadalj- šolah, se naj takoj začne s pripravami za ustanovitcv slovenskih obrt. šol Otvoritev bo že lcta 1919/20 mogoča. — V prvi vrsti pridejo na Štajerskem v poštev sledeči kraji, kjer so že bile nemške take šole: Celje, Maribor, Ptrj, Radgona, Brežice, Slov. Bistrica, Slov. Gradec. Razen teh krajev je nujno priporočati še za Ljutomer, Št. Lenart, Vojnik, Ormož, Konjice, Velenje, Vitanje itd. — O ustanavljanju obrt. nadalj. šol sem pisal v »Popotniku« 1. 1910 št. 9. Seveda se je od tedaj marsikaj izpremenilo,.a bistvo je ostalo isto. Kdor želi natančnejše informacije, naj se obrne n. pr. na obrt. nadaljevalno šolo v Šniarju pri .lelšah! S. = Prve uradne konference za učiteIje obrtnih nadaljevalnih šol so se vršile 1. 1917 v dveh krajih na Češkem. Nadzornik obrtnih nadaljev. šol okraja lX./f je z dovoljenjem ministrstva za javna dela sklical učiteljstvo 31. šol v Altpako in učiteljstvo 35. šol v Kraljevi Gradec. Uspeh je bil tako.zadovoljiv, da se bodo take konrerence redno ponavljale. — Posnemanja vredno! S. = Imenovanje. Dr. Fran S k a b e r n e, bivši ministrski tajnik, je imenovan za upravnega in gospodarskega poročevalca na višjem šolskem svetu v Ljubljani. = Rojstveno sedemdesetletnico je prazn.oval dne 17. t. m. Andrej S e n e k ov i č , prvomestnik Družbe sv. Cirila in Metoda, ki jo vodi požrtvovalno in uspešno že deset let. Za naše obmejno šolstvo si je pridobil neoporečno velikih zaslug. Ko je bil ravnatelj novomeške gimnazije, je bil nekaj časa tudi okrajni šolski nadzornik. Senekovičevo javno delovanje je tesno spojeno z našim, doslej tako tlačenim šolstvom. — Kulturnemu delavcu še innogo zdravih let! = Celovčani in Jugoslavija. Iz Celovca poročajo, da se je večina celovškeaa prebivalstva sprijaznila z mislijo, da pride pod Jugoslavijo. Manjšina s terti ni zadovoljna, inteligenca pa želi, da bi nase, oziroma srbske čete kmalu zasedle Koroško, ker se boje nemirov in nereda. V Celovcu je doslej vse mirno. — Svoboda zborovanj. Naredba poverjeništva za notranje zadeve. Avstrij- /i ski državni zakon z dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 135, o sbodnem pravu se razveljavi. Namesto njega veljajo sledeča določila: § 1. Prirejanje shodov je prosto. § 2. Kdor priredi javen shod, mora 24 ur poprej pismeno naznaniti pristojni oblasti nainen, kraj in čas shoda. -§ 3. Shodi v svrho agitacije za volitve so takih naznanil prosti, če so volitve že razpisane. § 4. Pristojna oblast je okrajno glavarstvo, v niestih z lastnim štatutom magistrat onega okoliša, kjer se shod priredi. § 5. Vse vloge so kolka proste. § 6. Prestopke te naredbe kaznuje v § 4. navedena oblasi z denarno globo do 100 K ali z zaporotn do 1 tedna. § 7. Naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. — V Ljubljani, dne 25. novembra 1918. — Dr. Brejc s. r. = Kolportaža — prosta. Naredba poverjeništva za notranje zadeve o prosti kolportaži. § 23. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1868, štev. 6 drž. zak. iz 1. 1863, se raz\_ ljavi. — V Ljubljani, dne 25. . novembra 1918. Dr. Brejc s. r. = Vseučiliščnikom. Z uradne strani zagrebškega vseučilišča poročajo: Slovenski dijaki, ki so ta semester bili že inskribirani na katerem avstrijskem vseučilišču, se po sklepu akademskega senata, ki ga bo vlada brez dvojbe potrdila, sprejemajo brez kakršnekoli ovire na zagrebškem vseučilišču, tudi če ne morejo takoj prinesti demjsorija dotičnega avstrijskega vseueilišča. Pristojbine je seveda treba nanovo plačati, ker Avsirija pač plačanih pristojbin ne bo vrnila. — Dijaki, ki so bili vojaki, se morejo istotako vpisati, ako dokažejo, da so bili zares vojaki. Vobče gre zagrebško vseučilišče slovenskim dijakoin, ki so zaradi vojne trpeli, v vsakein oziru na roko. Predavanja se zopet začno 10. januarja 1919. = Kdaj podpišejo mir? Pariški dopisnik švicarskega lista »Journal de Geneve« sporoča svojernu listu informacije o poteku mirovnih pogajanj, ki se, kakor vse kaže, v kratkem prično. Napačno pa je mnenje, da se nahajamo že na predvečeru končnega sklepanja miru. Poteklo bo še mnogo mesecev, preden bo podpisana končna mirovna pogodba. \endar pa kinalu pride podpisovanje mirovnih preliminarijev, v katerih se določi nov svetovni red. Najprej bo vsaka zvezna država izgotovila svoj posebni program. Drugi štadij mirovnih pogajanj bo konferenca zastopnikov entente in zveznih vlad, ki se bo vršila v Parizu ali Versaillesu, da določi splošni mirovni prograin. Cetudi že sedaj obstoji soglasje glede večine točk tega programa, se utegnejo tekom dogodkov pojaviti novi problemi. Že sedaj je nastala potreba, da se svojedobno določene odredbe v mnogočem izpremene. V prvi vrsti pride tu v poštev kolonialno vprašanje, potem vprašanje bodočnosti Nemške Avstrije in ureditev italijansko-jugoslovanskih interesnih nasprotstev. Dokler se gotove vlade zavezniških držav ne odrečejo malenkostnim rnetodam stare diplomacije, je vedno še pričakovati interesnih sporov. Na tej konrerenci bodo sodelovali med drugimi Clemenceau, Lloyd George in Wilson. Ta konferenca se vrši meseca decembra. Čini bo izgotovljen mirovni program entente, se začne tretja faza, namreč konferenca pooblaščencev obeh strank za podpisavanje mirovnih preliminarijev, kar se bo najbrže hitro izvršilo. Četrta faza pa bo najbrže jako dolgo trajala. Cetudi je verjetno, da je mir že skoraj gotov, vendar ostanejo v moči do končnega podpisa mirovne pogodbe vse vojne odredbe. Tako korakoma pride prehod iz vojnega stanja v mirovno stanje. = Ločitev cerkve od države na Cešketn. Iz Prage poročajo z dne 17. t. m.: Prvo delo nove vlade je bila izvedba ločitve cerkve od države. V armadi so odpustili vse vojaške duhovnike, v šolah so odstranili križe in odpravili molitev pred pričetkom in koncem šolskega pouka. Zakonska predloga dr. Boučka o obvezni uvedbi civilne poroke in o dovolitvi, da se smejo katoliški ločenci zopet poročiti. dobi v Narodnem svetu veliko večino. Slovenska Matica. Slovenska Matica prosi vse člane in poverjenike, naj poštjejo članarino direktno na Matico, ne pa po položnicah dunajske poštne hranilnics. = S prosveto k svobodi! Pod tem naslovom čitatno v »Napreju« z dne 20. t. m. nastopni članek: »Naše delavsko ljudstvo je dokazalo, da ima dovolj smisla za izobrazbo. Obilica poučnih predavanj in izobraževalnih tečajev nam priča, da je res, kar trdimo. Umevno je torej, da je v naših vrstah toliko zanimanja do našega šolstva, kolikor ga morda ni nikjer drugod. Delavec ve, da toliko več velja in toliko več more, kolikor globlja in temeljitejša je njegova izobrazba. Moč duha ga dviga z nizkega stališča odvisnosti in hlapčevanja; hoče biti enakopraven član človeške družbe. Kar je, kar ima in kar velja danes, vse to so mu priborile njegove zmagovite moralne sile. — Z ozirom nase in na svojce ne more biti delavcu vse eno, kako je naše šolstvo. Delavec nima tnaterialnih zakladov, da bi jih kot dediščino zapustil svojim otrokom. Hoče jim pa napolniti duše z vedo in krepostmi, da ne podležejo v borbi življenja; hoče jim ugladiti pot do boljšega socialnega stališča, da ne bo prehajalo trpljenje od roda do roda, temveč da bo tudi delavskemu otroku omogočena lepša in lažja eksistenca v našem narodu. Vsako mesto bo zavzemal s toliko večjo vnemo in iskrenostjo, ker so ga že domače razmere socialno toliko izobrazile, da mu ni vsako individualno življenje le samo sebi namen, temveč da moraš v vsaki javni funkciji služiti blaginji splošnosti, Ki si nje sestavni in enakopravni del in člen. Kakor je torej zanimanje delavskega ljudstva do šolstva nadahnjeno z namislijo samoobrambe in samopomoči, tako mu daje plemenita volja do službe v celoti in skupnosti visoko potenco kulturnosti. — Naše oči torej z opravičeno pažnjo motrijo, kako se presnavlja v naši mladi državi šolstvo, ki je sedaj oproščeno iz klešč starega, morečega birokratizma. V enem mahu je taka preosnova nemogoča, ker je treba šolstvo v vseh panogal preurediti tako, da bo služilo zgolj potrebam in zahtevam ljudstva. Če je Narodna vlada prevzela šolstvo v svojo last, mora poskrbeti istočasno, da iz tega šolstva izgine vse, kar spominja na minule čase nemoralnega robstva tujim interesom in kar bi utegnilo zavesti šolstvo v stare struge šablonstva in osebnih ambicij nezmožnih ljudi, ki so bili doslej šolstvu in učiteljstvu v kvar. — Veseli nas, da se je naše učiteljstvo — tako ljudskošolsko kakor srednješolsko — takoj ob prehodu v novo dobo dvignilo v svoji stanovski zavednosti do enodušne zahteve, da morajo z odpravo dosedanjega sistema pasti tudi osebe, ki so bile izvršujoč činitelj temu sistemu. Na vodilna mesta v šolskem nadzorstvu hočejo dobiti naši učitelji može, ki jih za taka mesta usposablja strokovna izobrazba in moralna kakovost. Iz te zahteve je razvidno, da na teh mestih doslej ni bilo takih mož in da je treba tej zahtevi strokovnih učiteljskih organizacij takoj ugoditi, ako hočemo imeti pogoje, ki zagotavljajo nemoteno službeno delovanje. Ce pomislimo, da je tudi v šolskem nadzorstvu izražen sistem nezgodne in od vseh zavržene Šusteršičeve politikc ter protikulturnega stremljenja nemško - nacionalnih birokratov, se moramo postaviti na stran našega učiteljstva ter z vso odločnostjo tudi od svoje strani poudariti opravičenost njegove zahteve! Dolžnost Narodne vlade je, da očisti atmosfero, spravi s poti vse te ostanke žalostne preteklosti in ustvari možnost uspešnega, neodvisnega in neoviranega učiteljskega vzgojnega in poučnega delovanja! Zalostno bi bilo, če bi osebe več veljale nego stvar! Iz učiteljskega strokovnega časopisja smo spoznali, da je ta zahteva učiteljskih organizacij utemeljena tudi z ozirom na osebno kvalifikacijo prizadetih funkcionarjev v šolskem nadzorstvu. In ni na zadnjem mestu treba poudariti, da je v demokratični državi glas organizacij — vox dei! — Poleg tega vprašanja, ki je v prvi vrsti moralnega, a ravno zato važnega značaja, teče vprašanje uredbe in zenačenja učiteljskih prejemkov. V tem pogledu smo stali mi vedno na strani učiteljstva — tako naglašamo tudi danes, da je treba to sramoto vendar enkrat odpraviti. Rešitev materialnega vprašanja je sedaj toliko nujnejša, ker so padle deželne meje ter je treba med bivšim kranjskim, štajerskim, primorskim, koroškim učiteljstvom izbrisati gmotne razlike ter njega plače postaviti na višino, ki bo zagotavljala človeka vredno in dostojno eksistenco. — V interesu našega šolstva bomo skrbno pazili, kako bodo reševali ta važna vprašanja. Mi stojimo na strani učiteljstva ter ga hočemo podpirati ob njegovih stvarnih in utemeljenih zahtevah.« — Veseli nas, da se širi zanimanje do šolstva in našega stanu med najširše plasti našega naroda. Ljudstvo je na naši strani; upajmo, da se postavi na našo stran tudi oblast, ki je koncem koncev le izvršujoč faktor volje naroda! Tako govori ustavno načelo demokratizma! — = Šolstvo na Ogrskem. Ogrski brzojavni urad poroča: Minister za uk in bogočastje, Lovaszy, je izdal naredbo, po kateri naj velja v di"žavnih osnovnih šolah za materinski jezik oni, ki ga govori večina učencev kot materinski jezik. Ta odredba, pravi omenjeni urad, pomenja popolno enakopravnost narodnosti v šolah. = Madžari se branijo Habsburžanov. Dunajska »Neue Freie Presse« je priobčila članek, v katerem govori o možnosti, da se vrnejo Habsburžani na čelo ogrske države. Budimpeštanski listi registrirajo to poročilo z velikim ogorčenjem. Vsi za- trjujejo, da je prelom med Madžarsko in Habsburžani definitiven in da niniajo slednji na Ogrskem ničesar več iskati. Prvi predsednik madžarske republike bo grof Karolyi. Popolnoma izključeno je, da bi mogel priti za to mesto v poštev nadvojvoda Josip, čeprav je zaprosil na notranjem ministrstvu dovoljenja, da sme izpremeniti svoje ime v Josip Alcsut, da hoče torej postati — plebejec. = Šole v Trstu. lz Trsta nam poročajo z dne 18. t. m.: Italijanski guverner je ukazal, da se niorajo zopet odpreti vse mestne šole, ki so seveda italijanske. Odločitve o slovenskih ljudskih šolah, o slovenski realni gimnaziji in o učiteljišču še iii, a bojazen v tein oziru ni utemeljena, ker bomo znali z vsemi sredstvi braniti svoje najprimitivnejše pravice. — Tudi naše učiteljstvo je dobilo poziv, naj vloži prošnje, da hoče ostati v Trstu in službovati pod novo upravo. — Težke so naše inaterialne skrbi, ker ne vemo, kdo in ali nas bo sploh kdo 1. decembra plačal. Oh čem bomo živeli? = Iz Sežane nam poročajo: Naše učiteljstvo v vsem okraju stoji zavestno ob strani ljudstvu v tej težki prehodni dobi, ko tičimo pod silo italijanske okupacije. Naš nadzornik Kante je odpotoval v Ljubljano do Narodne vlade, da uredi vprašanje naših službenih prejemkov, ker sicer ostanemo 1. decembra brez sredstev. = Požunski profesorji proti čehoslovakom. Ogrski korespondenčni urad poroča z dne 18. t. m.: Profesorski zbor požunskega vseučilišča je amsterdamski vladi poslal brzojavko, ki v njej zahteva odločne ukrepe, naj se prepreči, da bi Požun zasedli Čehoslovaki in ga izločili iz zveze ogrske države. = Naučni tninister v vladi Češkoslo vaške republike je bivši socialnodemokraški državni poslanec H a b e r m a n. = Pozdrav iz Bolgarije. Naš stanovski tovariš in prijatelj Grančarof, učitelj na dekliškem liceju v Sofiji, nani piše: »Veselimo se osvobojenja naroda Slovencev, lirvatov in Srbov ter jim čestitamo k svobodni, veliki Jugoslaviji! Naj živi edinstveni narod SHS! Naj živi njegovo zavedno in združeno učiteljstvo! Tudi naši nesrečni Bolgarski vstaja solnce svobode, ko smo se otresli nemškega jarma Koburžana Ferdinanda! V mislili in srcib smo Vaši, z Vami se združimo, ko pride naša doba! Vsem bratske pozdrave! — Vaš Grančarof.« = Upravna komisija pod vodstvom dr. viteza 2 o 1 g e r j a je predložila načrt za prehodno upravo v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani. V načrtu so zarisane smernice, v okviru katerih naj se izdelajo nadaljnje naredbe za posamezne oddelke. Načrt je z malimi izpretnembami Narodna vlada sprejela. Treba je le še odobrenja Narodnega Vječa v Zagrebu. Ta načrt določa tudi ustanovitev višjega šolskega sveta SHS v Ljubljani. Kolikor smo poučeni, so določeni učiteljstvu v tej korporaciji 4 zastopniki, in sicer ljudskošolskemu dva in srednješolskemu dva. Te zastopnike voli učiteljstvo samo. Vsak član ljudskošolksega, oziroma srednješolskega učiteljstva voli le enega zastopnika (proporčni sistem)! Zastopnika cerkve bosta dva. Enega zastopnika izvoli poverjeništvo za socialno skrbstvo, in starši izberejo tudi enega zastopnika. Tega imenuje za sedaj občinski svet ljubljanski. Člani višjega šolskega sveta bodo tudi njega predsednik in deželni šolski nadzorniki. — Kadar pride do volitev, določijo naša dva kandidata naše organizacije. Tudi o načinu izvolitve obvestimo pravočasno članstvo Zaveze, ker prihaja v poštev vse učiteljstvo, združeno v njej. — Opozarjamo na komunike Narodne vlade SHS v Ljubljani, ki ga prijavljamo v današnjem listu! = Mladina na cesti. Narodna vlada razglaša: »Pocestno mladino je treba spraviti v kraj. Brezposelno njeno pohajkovanje ni le vzrok šolskim zamudam in neuspehom, marveč tudi vir vlačugarstvu, beraštvu, tatvinam in neriravnim grdobijam. To je dognana stvar, in baš na podlagi tega spoznanja so vsepovsod pričeli ustanavljati dnevna zavetišča, kakršnih šteje že več tudi Ljubljana. pa jili bo treba pomnožiti ali vsaj razširiti in pri tej priliki nemara tudi preosnovati. — Značilno je, da je bilo o priliki letošnjih aprilskih demonstracij prijetih zaradi udeležbe pri pobijanju šip in plenjenju kar 22 Ijudskih šolarjev in šolaric. Enako znatna je blla udeležba ljudskošolske inladine pri gorostasnih tatvinah zadnjih dni. — Ne rnanjka pozivov in naredb, ki naj bi preprečevale brezposelno in nenadzorovano potikanje dece po eestah. Toda brezuspešne so in bodo, ker in dokler ni sil, ki jim ^re briga, da se ti pozivi in naredbe tudi dejanjsko izvrše. Pa komu bodi ta briga? Policijski straži? Ta niti vsema drugemu ni kos. Uprl bi se pa tudi zdravi čut prebivalstva temu, da se otroci preganjajo po policiji; uprlo bi se taki nakani sigurno zlasti učiteljstvo, glavni in najpoklicanejši zastopnik in zagovornik šolske mladine: Vzgojitelja otroku, ne policaja! Dokler le moremo, obvarujmo deco pred stikom s policijo in kazensko sodnijo! — Mladina je dragocen temelj naše vsesplošne srečnejše bodočnosti! Zato je socialna dolžnost nas vseb, da se brigamo za početje mladine na cesti in da jo devljemo v red. Ker smo demokratje, naj nihče ne šteje te brige pod svojo častjo. Zlasti ne učitelj, bodisi ljudski, bodisi srednješolski, saj se po novodobnejšem naziranju njegovega poklica delovanje nikakor ne konča v šolski sobi, marveč bodi on vzgojevalec v pravem in najširšem pomenu besede. Njegovemu sodelovanju v boju zoper brezposelno pohajkovanje šolske mladine bi bilo tem težje odreči, ker je baš on po poklicu strokovnjak v vzgoji, pa tudi najboljše pozna mlade pohajkovalce. 2e njegov opomin utegne največ zaleči; ako ne bi zalegel, nasledoval bi mu opomin staršev ali njih namestnikov, za tem napotitev v dnevno zavetišče; ako vse to ne bi zaleglo, bi prišla v poštev prisilna oddaja v vzgojevališče. — Prelepa je naloga, da iz medle, tnehkužne, učenju in delu sovražne pocestne mladine vzgojimo krepak, pošten, bister in delaven rod; vredna je ta naloga, da zastavimo zanjo vse svoje sile vsi!« — To je drugačna beseda, nego je bila ona, govorjena dne 10. t. m. skozi okno nadzornika dr. Opeke!