PRIMORSKI DNEVNIK *tb. oMSeTgruroo”071”1 Cena 50 lir STALIŠČE VLADE O ODNOSIH Z JUGOSLAVIJO Leto XXm. Št. 112 (6696) TRST, sobota, iti. maja Odstranjene so ovire za obnovitev italijansko-jugoslov. trgovinskih pogajanj Podtajnik Zagari o spoštovanju londonske spomenice o soglasju - Posl. Bernetičeva in sen, Vidali sta bila z odgovorom podtajnika zadovoljna - Sen. Vittorelli (PSU) je izrazil zadovoljstvo z razvijanjem dobrih sosedskih odnosov (Od našega dopisnika) 12. — Podtajnik za zunanje zadeve Mario Zagari je ^»nes zjutraj v poslanski zbornici v imenu vlade odgovoril na Katera vprašanja glede trgovinskih pogajanj z Jugoslavijo, kuit P°udaril razvoj dobrih političnih, gospodarskih in ^tornih odnosov z Jugoslavijo, kar je prispevek k sožitju, prip pospešuje mir in blaginjo na sredozemskem področju. Jajnik Zagari je zatem o-da sta se vključila v ta *yoni potek odnosov dva ukre-iu»A , i> Id se je nanašal na španski sklep, da ne bodo w dajali informacij o katastru, teiJK1 Posesu uanjansKin Dnf.janov v bivši coni «B». 'iavP se ie nanašal na uve- ^ijanje jugoslovanskega zako- * r—-------------------- — JU1«*,1«*. s kalerim 50 ~]*°r^2.anle; nf7 tnn: vm 1.v bivši coni «B» nove d-, rikaznice, ki se je zdela, odnn a neke novosti zlasti v ,°su na spomenico o soglasju. beograj- Mario Zagari % ' lANES jjJ?teskl zbornici in v senatu lajnika ministrstva za zuna-Mtflj /fv* prečitala izjavo vlade l1®*! uOIOv z JuS°sIavii° na °' s v komunistične poslan- ^l|ja t1 Je Bemetič, senatorja Vi-uttojJ!?. s°riaiističnega senatorja kos|y Ja' Iz izjave, ki nam jo je It Pre-j?a dmski dopisnik in ki jo V P°s*anski zbornici so-So ' P°dtajnik Zagari, izhaja, Nam traniene vse ovire za 'Oslova za obn°vitev italijansko-kot J*** trgovinske pogodbe. d 7 :« ;< J^fobn,',110 v našem dnevniku že ?»btia , Poročali, so se pogajanja j) j' k° so bila že skoro konte' IJ4*1*! h!j ®.e manjkal samo še for-$ pis- Italijansko zunanje v° je namreč povezalo \$, b4®0 Osak “kovinskih odnosov z iz- #! kj(r n‘h izkaznic v bivši coni % «1 prebivalci prejeli K » slovi ‘zkaznice. kot so v vclja-A Vr> av& nSli' in Lrvatski republiki. ’ S® to*!’ ®a j °dtajnika v tej zvezi go--,v'la, beograjska vlada žago- J® be 'ztlajo teh novih izkaz- ' j ^ btebi 0 v ničemer kršene prali® tai^Sa Va*ecv. ki izhajajo iz Ion-lut ^ ySP°razuma. V izjavi pod-Sfarlja se še posebej po-jji- t°vabja ° Italijanske politike sPrejetih obveznosti. Iz °*tau 'ablto > beznic, ^ zapletenih izjav in tr-zaključimo, da bodo ik* 6, l. , c na področju bivše b|| 'b hrva-iSta Pk Izdali sloven-d. rePubl'ka, da pa je vle44rien0Vema v,adama ponovno SjJ ki j., nafelo spoštovanja pra-. Predvideva londonski lij,0, d^’ n v tej zvezi lahko me-A n re toko za pravice ita- ska vlada po italijanskih diplomatskih korakih dala zagotovila o vprašanju, ki se je nanašalo na katastrske podatke. To vprašanje se lahko ima za rešeno. Kaže namreč, da so se nekatere zadeve, povezane z odškodnino že začele urejevati. Kar se tiče osebnih izkaznic, so z jugoslovanske strani izjavili, da minja pravic, ki izvirajo iz spomenice o soglasju. Podtajnik je zaključil svoj odgovor z ugotovitvijo, da ta formalna zagotovila, ki jih je dala Jugoslavija, dopuščajo, da lahko omenimo, da so bili zadovoljivo pojasnjeni ugovori, ki jih je Italija načela v trenutku prekinitve trgovinskih pogajanj. Ce se ta sodba ne bo izkazala za zgrešeno, se bodo lahko pogajanja obnovila, kar bo potrdilo dobro voljo Italije, da izboljša gospodarske odnose ,z Jugoslavijo Poslanka Marija Bernetič in poslanec Pacciardi, ki sta postavila vprašanji, sta 7, zadovoljstvom sprejela izjavo podtajnika. Poslanka Marija Bernetič je še posebej poudarila, da so se v poslednjem času zaradi trgovinskih izmenjav in odprte meje odnosi med Italijo in Jugoslavijo stalno boljšali, kar je važen prispevek k okrepitvi politike miru na_ kočljivem podonavskem področju. Poslanka je dodala, da se izjave podtajnika Zagarija vključujejo v to stališče in potrjujejo željo, da bi se gospodarska in trgovinska pogajanja pozitivno razvijala. Podobne izjave kot poslanec Zagari j? dal v senatu podtajnik za zunanje zadeve Oliva v odgovoru na vprašanji komunista sen. Vidaiija in socialista Vittorellija, ki sta izjavila, da sta z odgovorom zadovoljna, kot je tudi zaključila svoja izvajanja v poslanski zbornici posl. Bernetičeva. Misovec Nencioni pa je seveda dejal, da ni zadovoljen. Senator Vittorelli je še posebno izrazil svoje zadovoljstvo, da se bodo v okviru dobrih sosedskih odnosov lahko obnovila trgovinska pogajanja z Jugoslavijo. Sen. Vidali pa je dejal, da je zadovoljen z odgovorom podtajnika Olive in poudaril, da bi morali predložiti spomenico o soglasju parlamentu v odobritev. Zahteval je nadalje, da bi morala vlada sprejeti sleherno pobudo, da 'bi preprečili motnje v odnosih z mejno državo, ter da bi morali takoj obvestiti javno mnenje o kateri koli težkoči, ki bi lahko glede tega nastala. V krogih, ki Se ukvarjajo z zunanjo trgovino, so z zadovoljstvom sprejeli dejstvo, da so bile odstranjene politične ovire, ki so onemogočile zaključek pogajanj z Beogradom. Zaradi tega menijo, da se bodo pogajanja za sklenitev itali-jansko-Jugoslovanske trgovinske pogodbe čimprej obnovila, in to toliko bolj, ker so na prejšnjih srečanjih dejansko že dosegli sporazum o vseh važnih vprašanjih, in je treba urediti samo še nekatera formalna vprašanja. • * * Do tu je poročilo našega rimskega dopisnika, ki temelji na informacijah iz «dobro obveščenih virov«. Agencija ANSA pa dodaja v zvezi z Izjavo podtajnika Žagarja tudi zanimivo podrobnost, češ da temelje odnosi med Italijo in Jugosla vi jo na dveh predpostavkah: «Po eni plati na spoštovanju londonske ga sporazuma, po drugi pa na raz voju dobrih, političnih, gospodar sklh in kulturnih odnosov.« V be sedilu agencije se v zaključku po udarja, da bodo na osnovi beograj skih zagotovil «lahko obnovili poga Janja za obnovitev trgovinske po godbe«. Drugače je po dramatičnih vesteh in polemikah o državnem udaru in o odstavki Italijanskega veleposlanika v ZDA prišlo v političnem življenju do nekega zatišja, saj so ta- ko v senatu kot v poslanski zbornici razpravljali predvsem o manj važnih interpelacijah in o nadaljnjih razpravah o zakonskih predlogih, ki so že dalj časa na dnevnem redu parlamenta. Zanimivost edino predstavljajo različne zahteve, da se skliče komisija za zunanje zadeve poslanske zbornice in interpelacije v zvezi, s SIFAR, z vestmi o državnem udaru in glede zunanjepolitičnega položaja na splošno. Vsebina pisma Stopha Kiesingerju BONN, 12. — Kancler Kiesinger je obvestil danes demokristjansko parlamentarno skupino o vsebini pisma, ki mu ga je poslal predsednik vzhodnonemške vlade Wil-ly Stoph. Kiesinger je izjavil, da se že na prvi pogled lahko ugotovi, da se v Vzhodni Nemčiji niso ozirali na predloge zahodno-nemške vlade od 12. aprila, naj bi olajšali stike med Nemci obeh Nemčij. Kancler je izjavil, da si pridržuje odgovor na pismo in da njegov odgovor ne bo vseboval nič takega, kar bi lahko škodovalo pravnemu stališču Zahodne Nemčije. Willy Stoph predlaga v svojem pismu, naj bi začeli pogajanja in izreka pripravljenost priti v Bonn. Kot pogoj za začetek pogajanj pa zahteva, da se Bonn odpove svoji zahtevi, da govori v imenu vse Nemčije, izmenjavo izjav, s katerimi se Vzhodna in Zahodna Nem-čija odpovedujeta uporabi sile ter ukinitvi vseh diskriminacij, kar se tiče trgovine z Vzhodno Nemčijo. • Prišel je trenutek za normali, zacijo odnosov med obema nemškima državama,* poudarja Stoph in našteva vrsto vprašanj, o katerih naj bi se pogajali, in sicer: navezali naj bi diplomatske odnose; odpovedali naj bi se uporabi sile; priznajo naj se sedanje meje med obema nemškima državama; obe nemški državi naj zmanjšata za petdeset odstotkov izdatke za oboroževanje; obe nem-ški državi naj se odpovesta so- udeležbi pri uporabljanju atomskega orožja v kakršni koli obliki ter naj se pridružita neatom-skemu področju v Evropi, ki naj bi se ustanovilo; navežejo naj se normalni diplomatski odnosi med vsemi evropskimi državami in obema Nemčijama. Stoph pravi v svojem pismu, da je vzhodnonemška vlada pripravljena proučiti tudi morebitne predloge Bonna. JACKSON. 12. — Pri včerajšnjem spopadu med policijo in črnskimi študenti v Jacksonu je bil ranjen v glavo en policijski agent, 22-let-nega črnskega študenta pa je zadel strel, in danes je umrl v bolnišnici. Skupina črnskih študentov je korakala proti središču mesta, da organizira manifestacijo, ko so jih ustavili policaji. Sledil je spopad in policaji so začeli streljati. Streli so zadeli mladega študenta. Tedaj so študenti prešli v napad in nastopila je narodna straža, ki jih je razgnala, župan je odredil policijsko uro in po ulicah stražijo pripadniki narodne straže. ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER VČERAJ PRISPEL V MOSKVO Prisrčno ozračje ob pričetku razgovorov med Fanfanijem in Gromikom Danes se bo pričel politični del razgovorov o vseh mednarodnih političnih vprašanjih Stiki gospodarskih krogov s sovjetskim ministrom za zunanjo trgovino MOSKVA, 12. — Italijanski zunanji minister Fanfani je danes popoldne dospel v Moskvo na uraden obisk, ki bo trajal pet dni in s katerim vrača obisk sovjetskega zunanjega ministra Gromika, ki je bil v Italiji lanskega aprila. Fanfani bi moral odpotovati v Moskvo že pred dvema dnevoma na prvem potovanju na novi redni letalski zvezi, ki jo je ustanovila italijanska družba Alitalia. U-radno so sporočili, da je laže obolel, zaradi česar so preložili potovanje za dva dni. Morda pa je šlo za «diplomatsko bolezen« v zvezi z nenadnim odstopom italijanskega veleposlanika v ZDA prav zaradi stališča Fanfanija glede Vietnama. Na letališču v šeremjetjevu blizu Moskve so italijanskega zunanjega ministra sprejeli zunanji minister Gromiko, ministrica za kulturo Furceva in več Gromikovih sodelavcev. Že danes sta imela ministra prvi pogovor, ki je bil v pisarni sovjetskega zunanjega ministra Gromika. Gromiko je uvodoma V šali dejal: «To je moja delovna soba in kot vidite, gledajo okna proti zahodu.« Delovna pisarna Gromika je v sedmem nadstropju nebotičnika, v katerem je zunanje ministrstvo SZ. Skupaj z Gro-mikom je sprejel Fanfanija tudi namestnik zunanjega ministra Ko-zirjev, ki je bil dolgo časa vele- iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii NA INTERPELACIJO SENATORJEV VIDALIJA IN ROFFIJA Podtajnik Caleffi je podrobno odgovoril o perečih vprašanjih slovenskega šolstva V ospredju vprašanje šolstva v videmski pokrajini ■ Zanimiv odgovor senatorja Vidaiija RIM, 12. — Podtajnik ministrstva za šolstvo senator Caleffi je odgovoril na vprašanji senatorjev Vidaiija in Roffija glede razširitve odredb o šolah s slovenskim učnim jezikom na videmsko pokrajino in glede raznih šolskih vprašanj v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Podtajnik senator Caleffi je dejal, da ni razvidno, da bi bila postavljena zahteva o ustanovitvi šol s slovenskim učnim jezikom v videmski pokrajini in da ni opazna v lokalnem okviru potreba, da se razširi na to pokrajino ustanovitev tovrstnih šol, ki so predvidene z za predvideva člen 5 omenjenega zakona. V ta stalež so bili vpisani na podlagi prošnje, šolniki iz sta-leža na teh šolah ob uveljavitvi zakona štev. 1012. Glede natečaja za šolnike, ki niso še v staležu, kot predvideva čl. 12 omenjenega za kona, sta pred kratkim razpisala natečaja oba šolska skrbnika s predhodno odobritvijo ministrstva. Nadzorna in vodstvena služba je bila zagotovljena z zadevnimi poverilnicami in za to so, v skladu s čl. 6 zakona štev. 1012, uporabili osebje s polnim poznavanjem slovenskega jezika. Toda uprava na- konom št. 1012 od 19. julija 19611 merava predložiti zakonski ukrep, samo za tržaško ozemlje in za go-! ki se sedaj že stavlja in predvi- riško pokrajino. Glede šol za tržaško in goriško pokrajino pa je senator Caleffi dejal, da je državna uprava v skladu z načeli v korist manjšine pričela z vso odgovornostjo in z dobro voljo reševati nekatere obveznosti glede organizacije in delovanja teh u-stanov. Predvsem, glede osnovnih šol so odobrili urnike, učne in izpitne programe in pri šolskih skrbništvilf v Trstu in Gorici je bil ustanovljen za učitelje posebni stalež, kot Piero Caleffi “ >1 " lila » — ,Al tmivicc iJNi |a,'lJaine v Jugoslaviji In W ,> tl n *a° UDanio ter nričaku- S upamo ter prifaku-- Pravice slovenske |^riVgo Italiji. tl,)^'1'0 ni slučaj, da je točno Seri:.0c lajn>k za Šolstvo, so- C * l>acL°,uCa,effi' ki h' b11 de,J' cneni taborišču in ki *ahi nak,°njenost do upra-WK<|lil v Cv slovenske manjšine. ' ri senatu na vprašanje IV Vtebh n!nat°ria Vidaiija glede 'Jjf 4lA. h *olskih vprašanj. snov in zato či-hi r,,nHŠAe. Jamn na podrobno po-ir, h ViJ^IUa . "“hišnika o odgovo-li* it k. *lia s 0 Iriavah senator-A ^ f u z' vidali ni mo- ^ , ,,v"<'i)tn zadovoljen, L l Ufrimo in ustrezno fliwSa* vPr»šanja. Vendar ^ »Aj^ačin 5'!c<’n ton in tudi dni-I1 tJ'1 DrizaH8ovar.ianja, ki odra* 'it lo pH detost in upajmo tu-\vle,nih Pvavljen°st za reševa-, Itaij.' Prašanj slovenskega SiSsiti, S Včer*!,nanji minister Fan-l"1 v izrla ,,r*sPel v Moskvo, Sk*1 O"0 Prisrčnem ozrač- 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 ZAOSTROVANJE V GRČIJI ✓ 0 y ^■>Vor, Odstavljen primas grško - pravoslavne cerkve «Pravda» piše, da je udar organizirala ameriška obveščevalna služba ATENE, 12. — Minister za šolstvo I kvenimi dostojanstveniki, do izko- Kalabokias je sporočil, da so odstavili primasa grške cerkve, in je to utemeljeval, češ da ne gre za neko posebno novost in da je država že večkrat posegla v cerkvene zadeve. Odstavitev je utemeljeval s formalnimi razlogi, češ da je bil cerkveni poglavar star že 88 let in da velja dogovor, da bodo odšli cerkveni dostojanstveniki v pokoj, ko bodo dosegli 80 let starosti. Istočasno pa je minister dodal, da je bil potreben poseg države, češ da je prišlo do stalnih sporov med civilno in cerkveno oblastjo, do nepravilnosti in do sporov med cer- riščanj in škandalov. Minister za gospodarsko koordiniranje polk. Makaresos pa je danes v rožnati luči prikazal na tiskovni konferenci gospodarski položaj in načrte vlade, da bi se izboljšalo stanje revnega prebivalstva. Moskovska «Pravda» objavlja članek člana CK grške komunistične stranke Zografosa, ki trdi, da je državni udar v Grčiji organizirala ameriška obveščevalna služba, ki je tako odgovorila na poskuse pomir-jenja, za kar so se zavzele evropske komunistične stranke na zadnjem zasedanju . Češkoslovaški. deva glede tega zadevne posebne staleže. Caleffi je nato poudaril, glede srednjih šol, da niso bili še izdelani vsi formalni ukrepi, od katerih je odvisna ureditev staležev v raznih šolah, kakor tudi zasedba stolnih mest ter predpisi glede izpitov za habilitacijo spričo posebnih navodil, ki veljajo za te šole. Formalni ukrepi torej niso še dokončno izdelani, ampak bodo v kratkem in se za to podrobno zanima, da bi bili lahko čim prej razpisani natečaji za šolnike, ki nimajo še stalnega mesta. Končno je podtajnik Caleffi govoril o šolskih knjigah in dejal, da so glede slovenskih šol nastale težave, predvsem ker založništva niso prišla s ponudbami. To vprašanje so poglobili na sestanku pri ministrstvu in v krajevnih okvirih. U-gotovili so primernost, da se pooblasti za pripravo šolskih knjig vsedržavna ustanova za ljudske in šolske knjižnice in da se izvede sestava besedil s pomočjo natečajev. O-menjena ustanova je razpisala natečaj ter je tiskala in razdelila za drugi razred osnovnih šol čitanko, nato so razpisali natečaj za čitanko za 1. in 4. razred ter natečaj za pomožne knjige za 3., 4. in 5. razred. Za letošnje leto so izpopolnili vrzel s ponatisom čitank, ki so se že uporabljale v preteklih letih, ali pa so izkoristili preostale izvode prejšnjih izdaj. Vprašanje šolskih knjig bo reše no tudi za srednje in ostale višje šole. Ministrstvo je odredilo ustrezna sredstva, kot je to tudi napravil vladni generalni komisariat. Glede srednjih šol so že sipoirazumi z omenjeno ustanovo za pripravo besedil na osnovi predlogov šolskih skrbnikov, ki so se posvetovali z ravnatelji in pro. fesorji zainteresiranih šol glede knjig, ki jih je treba sestaviti ali prevesti in v nekaterih primerih spopolniti odnosno ponatistniti. Za srednje šole je ministrstvo pred kratkim odobrilo ponatis odnosno prevod že obstoječih besedil in natečaj za besedila, ki jih je treba sestaviti. Senator Vddali je izjavil, da je nezadovoljen z odgovorom podtajnika. To predvsem glede prvega dela vprašanja, ki se nanaša na slovenske šole v videmski pokrajini. V tej zvezi je dejal, da je treba opozoriti na poziv predsedniku republike, ki so ga podpisale vse organizacije slovenske manjšine. Prav tako je treba opozoriti na člen 6 republiške ustave, v katerem je rečeno, da republika s posebnimi nor-mami ščiti jezikovne manjšine. Vi-dall je obžaloval, da se to pomembno načelo dejansko ne izvaja prav zato ,ker niso bile izdane posebne norme, ki morajo zagotoviti etničnim manjšinam enakost pravic z ostalimi državljani. Glede slovenske manjšine je italijanska vlada sprejela tudi specifično obveznost z londonskim sporazumom, katerega bi bilo treba glede številnih vprašanj šele uveljaviti, kar povzroča za manjšino resne-težave. Senator Vidali je nato opozoril na razlike glede ravnanja s Slovenci v okviru dežele in obžaloval, da je pri sestavi posebnega statuta dežele Furlanije-Julijske krajine ostalo na splošnih stališčih in se je opustila odlična priložnost. da bi se sestavile konkretne norme, ki so nujne za u-veljavitev ustavnega načela. Posebni statut predvideva važne kriterije za ureditev vprašanj, in senator Vidali je v tej zvezi navedel člen 2b, 5 in 4b v korist slovenske manjšine. Številne cme. njene določbe se ne izvajajo, ali so jih povsem opustili. Tako se je zgodilo tudi glede pravnega priznanja šol s slovenskim učnim jezikom, ki je bilo sicer uvedeno s posebnim — čeprav zelo poznim — zakonom, ki pa je ostal na «odprtem morju* birokratskih težav številnih dekretov, ki se ne izvajajo, šole pa se morajo boriti s težavami vseh vrst. Vidali je v tej zvezi kritiziral vlado levega centra, dodal pa je, da je vedno pripravljen sprejeti z dobro voljo vsa dejanja, ki so v korist Slovencev, kot je bilo to imenovanje slovenskega svetovalca v tržaški občinski odbor. Senator Vidali je zaključil svoja izvajanja, da je treba slovenski manjšini v celoti zagotoviti njene pravice in da je treba na ta način ocenjevati kulturo italijanskih ustanov v odnosu do sodržavljanov, ki niso nekaj «manj», temveč so italijanski državljani drugačnega jezika, ki pa so v velik' večini dokazali svojo visoko civilizacijo in zvestobo demokratičnim idealom odporniškega gibanja proti fašizmu in proti nacizmu. Marija Bernetič poslanik SZ v Italiji. Uvodni del razgovora in pozdrave sta posneli italijanska in sovjetska televizija. Sovjetski zunanji minister je nato dejal, da je zahod v ospredju njih zanimanja, in s tem odgovoril na prav tako šaljivo pripombo Fanfanija, češ da prav sedaj kaže oknu proti zahodu hrbet. Nato pa je dodal, da seveda to vprašanje ni v ospredju razgovorov, saj gre za zanimanje za vsa svetovna vprašanja. Po teh uvodnih besedah sta zunanja ministra pričela razgovor, pri katerem sta bila prisotna samo prevajalca. Šlo je za protokolarni razgovor, ki je zajel samo oris vprašanj, ki jih bodo poglobili jutri, ko se bodo sestali že ob 9.30, in torej prej, kot je bilo prvotno dogovorjeno. Do sedaj so se dogovorili, da bodo poglobili predvsem vprašanja, ki so povezana s pogodbo o neširjenju atomske oborožitve, razpravljali pa bodo tudi o vseh političnih vprašanjih, ki zanimajo Italijo in SZ. Zvečer je italijanski zunanji minister Fanfani prisostvoval v kongresni palači v Kremlju baletu «La-bodje jezero« Čajkovskega ob spremstvu svoje soproge in soproge Gromika. S prihodom Fanfanija so se pričeli politični razgovori, medtem ko so se že prej vršili razgovori, posvečeni predvsem dvostranskemu gospodarskemu sodelovanju. Sovjetski minister za zunanjo trgovino Patoličev je sprejel podtajnika za zunanje zadeve Lupisa, katerega so spremljali predstavniki najpomembnejših italijanskih podjetij in med njimi predvsem FIAT in ENI, ki so razpravljali o graditvi avtomobilske tovarne in o naftovodu med SZ in Italijo. niki, ki so povečini bolj kakor laburisti naklonjeni vstopu v skupno tržišče. Nov poraz za laburiste LONDON, 12. — Včerajšnje u-pravne volitve v Veliki Britaniji so bile znova porazne za laburiste. En mesec potem, ko so laburisti zgubili upravo v «velikem Londonu«, so včeraj zgubili še drugih pet mest, od katerih niso nekatera imela konservativne uprave že več generacij. Skupno so konservativci pridobili 604 sedeže, zgubili so jih 35. Laburisti so pridobili 29 sedežev, zgubili pa so jih 612. Liberalci so pridobili 66 sedežev, zgubili so jih ?7. Neodvisni so pridobili 48, zgubili 56. Voditelj konsevativne stranke Heath je izjavil, da predstavljajo izidi upravnih volitev v Valesu množično glasovanje za zaupnico politiki konservativne stranke. Glavni tajnik laburistične stranke je izjavil, da so rezultati razočarali, prav tako kakor rezultati pred nekaj tedni. V Londonu ugotavljajo, da je glavni vzrok neuspeha laburistov zamrznjenje mezd. V krogih, ki nasprotujejo vstopu v evropsko skupno tržišče, pa pravijo, da pomenijo rezultati referendum proti odločitvi vlade, da vstopi v to tržišče. Vendar pa ne pripisujejo številni komentatorji nobenega takega pomena rezultatom, ker so večino glasov dobili konservativni predstav- Sporočilo o obisku Brandta v Tokiu TOKIO, 12. — Danes so se zaključila japonsko-nemška posvetovanja z objavo uradnega sporočila. Sporočilo pravi, da sta si zunanja ministra izmenjala poglede na stanje v Aziji in Evropi ter Izčrpno govorila o mednarodni politiki. Rečeno je, da so ugodno sprejeli težnjo po popustitvi napetosti med vzhodom in zahodom ter loudarlli potrebo konkretnih kora. * za svetovno razorožitev. V poročilu je rečeno, da politika obeh držav nasprotuje izdelovanju ali pridobivanju nadzorstva nad jedrskim orožjem in da sta zunanja ministra ugotovila, da sta Japonska in Zahodna Nemčija že sprejeli mednarodno nadzorstvo nad mirnodobskim uporabljanjem jedrske e-nergije. Posvetovala sta se o načrtu proti širjenju jedrskega orožja in se sporazumela, da sporazum ne sme ovirati uporabe atomske energije v miroljubne namene v nejedrskih državah. Brandt je sprejel vabilo japonskega zunanjega ministra, naj Zahodna Nemčija sodeluje pri morebitnem programu za gospodarsko in tehnično pomoč nerazvitim deželam v Aziji. Glede nemške združitve je japonski minister podprl bonsko tezo da, je treba združitev doseči «po mirni poti in na podlagi samoodločanja«. .......................................................................................................................i............................................................ NOVA AMERIŠKA OJAČENJA V VIETNAMU Včeraj novo bombardiranje industrijskega področja Hanoja Bombe so zadele področja, kjer živi civilno prebivalstvo - 300 ameriških profesorjev obsoja vojno v Vietnamu - General Ki bo kandidiral za predsednika HANOJ, 12. — Ameriška letala so danes popoldne bombardirala Hanoj, in sicer industrijsko področje jugozahodno od mesta. Hanojski radio je javil, da so bombe zadele področja, kjer živi civilno prebivalstvo. Sestreljenih je bilo pet ameriških letal in ujeli so nekatere pilote. Ameriški departma za obrambo je sporočil, da so določili novo bri- gado 5600 vojakov za Vietnam, ki se sedaj zbira v Port Hoodu v Texa-su. Ni še znano, kdaj Jo bodo poslali v Vietnam. V ameriški mornarici so začeli diskusijo o umestnosti, da bi znova uporabili križarke lz druge svetovne vojne, ki so jih uporabljali tudi med vojno na Koreji in so sedaj že precej zastarele. Menijo pa, da bi jih lahko še uporabili za obstreljevanje vietnamske obale. Preteklo noč so osvobodilne sile obstreljevale z možnarji ameriško letalsko oporišče Blen Hoa in uničili štiri letala, drugih 30 pa je bilo poškodovanih. Porušili so tudi skladišče orožja. Oporišče Blen Hoa je oddaljeno 26 kilometrov od Sajgo-na. Osvobodilne sile so uporabljale tudi 140-milimetrske rakete sovjetske proizvodnje. Ubitih je bilo šest ameriških vojakov, ranjenih pa 29. Poleg tega so osvobodilne sile obstreljevale z možnarji iet«'5ifo opo i rišče Fuk Vinh. Včeraj so osvobodilne sile napadle tudi ameriške topniške postojanke južno od demilitariziranega področja. Ameriška letala so včeraj nadaljevala bombardiranje nekaterih krajev Severnega Vietnama. Skupno so letala izvršila 138 bombnih napadov. V Južnem Vietnamu so bombniki «B 52» bombardirali nekatere postojanke osvobodilne vojske. V New Yorku je nad 300 profesorjev kolumbijske univerze poslalo predsedniku Johnsonu ln kongresu resolucijo, ki obsoja ameriško politiko v Vietnamu In zahteva od ZDA umik iz Vietnama. Profesorji zahtevajo ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama in poudarjajo, da je bila vojna pred ameriškim nastopom državljanska vojna in da bi bile ameriške zakonite koristi lahko zavarovane po diplomatski piti K"kor por"*«,!') I7 sojgona je go neral Kao Ki sporočil, da bo kandidiral na predsedniških volitvah 3. septembra. Dodal pa je, da se bo umaknil, če bo sedanji predsednik Van Tieu kandidiral. Mednarodni shod evropskih časnikarjev LIGNANO SABBIADORO (Videm), 12. — Danes se je začel «prvi mednarodni shod evropskih časnikarjev«, katerega se udeležuje 120 časnikarjev iz sedemnajstih držav; najštevilnejši so časnikarji iz Sovjetske zveze, ki jih je dvanajst, med katerimi so tudi glavni urednik clzvestij« ter uredniki «Pravde» in drugih publikacij. Začetni slovesnosti so prisostvovale številne osebnosti, med katerimi tudi podtajnik v predsedstvu vlade Salizzoni kot predstavnik vlade. Zvezo italijanskega tiska je zastopal Adriano Falvo. Začetni govor je imel podtajnik Salizzoni, delo pa se je uradno začelo popoldne s poročili italijanske skupine. Delo se bo nadaljevalo jutri. 0 stališču de Ganila do sprejema Anpje v skupno tržišče PARIZ, 12. — Ne pričakuje se nov francoski veto proti sprejemu Velike Britanije v skupno tržišče, toda domnevajo, da bo general de Gaulle na tiskovni konferenci v torek predlagal pridružitev Velike Britanije k skupnemu tržišču za prehodno dobo. Po poročilih agencije France Presse bi utegnil de Gaulle omeniti, kar je izjavil Wilson, ko je prišel v Pariz v okviru obiska šestih prestolnic, in sicer da bi bila pridružitev Velike Britanije k skupnemu tržišču zaželena. Po de Gaullo-vem mnenju ne bi to škodovalo realnosti skupnega tržišča, kakršno je sedaj, in bi bilo v skladu z angleškimi potrebami. V istih krogih pravijo, da de Gaullova tiskovna konferenca ne bo predstavljala formalnega odgovora na britansko kandidaturo. Domnevajo, da bo de Gaulle ostal na svojem stališču in bo hkrati skušal začeti umerjeno debato. Baje bo de Gaulle poudaril zadovoljstvo Francije spričo današnje stvarnosti, ki sili Veliko Britanijo k skupnemu tržišču, toda bo hkrati poudaril tehnične težave, ki ovirajo vston Velike Britanije v skupno tržišče. Po mnenju francoske vlade niso te težave povezane s to ali ono državo, temveč izhajajo iz same narave stvari. Ves nrvi del de Gaullove tiskovne konference bo posvečen tej zadevi. V drugem delu pa bo govoril o francoski notranji nolitiki, in zlasti o posebnih pooblastilih, ki jih zahteva vlada za izvedbo gospodarskih in socialnih programov. Podpisana pogodba med Bolgarijo in SZ MOSKVA, 12. — Sovjetska zveza in Bolgarija sta podpisali danes v Sofiji novo pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči. Za Sovjetsko zvezo je podpisal Leonid Brežnjev, za Bolgarijo pa Todor Živkov. Nova pogodba bo veljavna dvajset let. Obe strani se obvezujeta še bolj okrepiti prijateljstvo, sprejeti ukrepe za okrepitev svetovnega komunističnega sistema in delovati za obrambo svetovnega miru, za varnost držav proti napadalni politiki imperialističnih in reakcionarnih sil in sprejeti ukrepe za splošno in popolno razorožitev. Dalje poudarjata načela miroljubnega sožitja med državami z različnim socialnim ustrojem in izjavljata, da bosta storili vse za izboljšanje sedanjega stanja in za zagotovitev miru v Evropi. Pogodba poudarja nedotakljivost meja držav varšavskega pakta, če bo ena od podpisnic napadena, bo druga dala takoj vsakovrstno pomoč in tudi vojaško. Pozneje je Brežnjev govoril na sestanku sovjetsko . bolgarskega prijateljstva in poudaril, da stopnjevanje ameriške vojne v Vietnamu samo veča izgube napadal, cev. Poudaril je, da je pot k mi-ru _v Vietnamu jasna in ravna. Začrtali sta jo hanojska vlada in narodnoosvobodilna fronta v dobro znanih izjavah Dodal je, da je Sovjetska zveza solidarna s stališčem vietnamske vlade in odločno podpira njihovo zahtevo za brezpogojno prekinitev bombardiranja in drugih napadalnih dejanj. Opozoril je napadalce, da Vietnam ne bo nikoli ostal brez pomoči svojih zvestih prijateljev. Sovjetski odgovor bo v celoti sorazmeren s potrebami dejanskega odgovora, ki ga je treba dati imperialističnim napadalcem. Glede evropske varnosti je Brež. njev ugotovil, da skušajo zahod-nonemški reakcionarni krogi doseči s pomočjo ZDA revizijo rezultatov druge svetovne vojne, in to je glavna ovira za utrditev var. nosti v Evropi, \7 Ameriki je sedaj vedno vec zavestnih nasprotnikov vojne Več deset tisoč mladih Američanov je z manifestacijami, peticijami in pohodi izrazilo svojo sovražnost do vietnamske vojne, listava jim priznava pravico, da javno izražajo nesoglasje in — kljub obtožbam, da so «izdajalci» — kot so pokazale manifestacije, ki so bile 15. aprila v New Yorku In San Franciscu, se tej pravici ne mislijo odreči. Toda čemu naj demonstrirajo, če pa morajo navsezadnje tudi sami sodelovati v vojni, ki jo obsojajo? Nekateri — bilo jih je vsaj sto — so takrat izjavili, da ne bodo izpolnili nobene vojaške obveznosti, vse dokler traja vojna v Vietnamu; sodeč po kaznih, ki so doletele prve nepokornike — te kazni lahko znesejo tudi do pet let zapora — se zdi, da so se ameriške pravosodne oblasti odločile zatreti te manifestacije javnega zavestnega nasprotovanja. Vendar pa se utegne gibanje še razširiti, zlasti po pozivu pastorja Kinga, ki pravi: »Raje v zapor kot v Vietnam.* Mladi nasprotniki vojne, ki menijo, da namen posvečuje sredstvo, pa raje uporabljajo bolj posredne metode: dosledno zavestno nasprotovanje vojni, ki ga zakon priznava (toda to nasprotovanje ne sme temeljiti na političnem prepričanju — to velja na pr. za tiste, ki so že več let kvekerji), prostovoljen pristop k rezervnim enotam ali policiji (toda ali ni tudi to posredno sodelovanje v vojni?), kandidatura za Mirovni korpus (toda prostih mest je zelo malo in sprejemajo samo strokovnjake), simuliranje kake telesne ali duševne bolezni (nagnjenost k samomoru, homoseksualnosti ali norosti, uživanje mamila LSD ah pa kajenje cigaret, prepojenih s črnilom, ki »obarva* pljuča pred zdravniškim pregledom). Koliko mladih Američanov se je že zateklo k tem prevaram? Koliko je bilo takih, ki so to storili iz globokega prepričanja, koliko pa iz bojazni ali zato, da bi se izognili nevšečni dolžnosti? Tega ne bomo nikdar vedeli: kako naj bi pregledali srca tistim, ki so oproščeni? Predstavo o širini gibanja nasprotnikov vojne v Vietnamu pa si je laže ustvariti na podlagi nekega drugega pojava, po številu ubežnikov, ki se umaknejo vojaškim oblastem, še preden jih vpokličejo. Nekateri od teh mladih ljudi odidejo v Evropo, kjer dobe brez večjih težav študentovsko dovoljenje za bivanje: drugi se skrivajo v Združenih državah, toda večina jih pobegne v Kanado, zlasti v Vancouver, Montreal in Toronto, kjer je več organizacij odprlo sprejemne pisarne. (Več o tem v jutrišnji številki.) Za ubežnike je značilno, da so se uprli sodelovanju v vietnamski vojni še preden so jih vpoklicali. Že nekaj mesecev pa nastaja v Evropi nova kategorija nasprotnikov vojne: dezerterji. Bežijo iz Nemčije, in sicer najpogosteje takrat, ko zvedo, da bodo morali v kratkem oditi v Vietnam. V nasprotju z večino ubežnikov pa dezerterji navadno ne zbeže iz političnih razlogov. Dokumentarni film, ki ga je pred kratkim posnel mladi filmski delavec Paul Bour-ron, natanko prikazuje razliko med temi dezerterji, Iri so navadno iz revnih družin ter ubežniki ali zavestnimi nasprotniki vojne. Paul Bourron je posnel pogovor med bivšima vojakoma, belcem in črncem ter nekim zavestnim nasprotnikom vojne. Toda kot vsi »tajni* dokumenti, je tudi ta pri prodiranju v javnost naletel na neštevilne težave. Neka ameriška televizijska mreža je prekinila pogajanja, ker je očitno menila, da je ta predmet »tabu*. •Mimiiiiiiiiiiiiilliliilllillilililimillllilllllininiiiiiii Koliko študentov je v Avstriji DUNAJ, 12. — V študijskem letu 1965-66 je bilo v Avstriji na desetih znanstvenih visokih šolah in petih umetnostnih akademijah vpisanih skupno 52.169 slušateljev, kar je za 1,5 odstotka več kot v letu poprej. Med temi študenti je bilo 9364 ali 18 odstotkov obiskovalcev prvega semestra. Najbolj obiskane so bile filozofske fakultete, na katerih je študiralo 30 odstotkov vseh rednih slušateljev: 21 odstotkov jih je odpadlo na tehnične visoke, 18 odstotkov študentov pa je bilo vpisanih na pravnih fakultetah. Ena petina celotnega števila študentov je odpadla na inozemske slušatelje, med katerimi so bili na prvem mestu Nemci (1595 oziroma 15 odstotkov) na drugem mestu pa Perzijci (1096 odnosno 11 odstotkov). Pri inozemskih študentih je bil najbolj privlačen študij medicine, za katerega se je odločilo kar 27 odstotkov: četrtina inozemskih študentov je bila vpisana na tehničnih visokih šolah, medtem ko je bilo na filozofskih fakultetah 18 odstotkov inozemskih študentov. Studijske podpore oziroma štipendije je prejemalo 23 odstotkov domačih rednih študentov, 43 odstotkov študentov pa si je študij omogočilo z lastnim delom. Koliko je dezerterjev v ameriških četah v Nemčiji? Težko bi bilo ugotoviti točno število. Brez dvoma pa je nekaj deset takih, ki so pobegnili zaradi vojne v Vietnamu. Vse odkar so ameriške čete sta-cionirane v Evropi, je bilo vedno precej dezerterjev, ki so pobegnili zaradi ljubezni, zaradi privlačnosti «veselega Pariza* ipd. Prvi pobegi iz političnih vzrokov so se pojavili, kot se zdi, konec lanskega leta. Sprva so bili ti pobegi neorganizirani in veliko dezerterjev je prijela že nemška policija in jih vrnila ameriškim vojaškim oblastem. Tpda odtlej je že več organizacij ustanovilo v Evropi mrežo sprejemališč, kjer 'Skrbe za dezerterje, spodbujajo k pobegom in delijo med ameriškimi vojaki v Nemčiji letake, na katerih so navodila za uspešen pobeg. Sprejemališča ustanavljajo Američani, ki žive v Evropi, pa tudi Francozi, Nemci, Belgijci, Nizozemci in Danci. Stičišče teh sprejemnih omrežij pa ni v Kobenhavnu, marveč v Amsterdamu. Letaki, ki jih delijo a-meriškim vojakom v Nemčiji, priporočajo dezerterjem, naj gredo v nizozemsko glavno mesto. To navodilo je skrito v na videz tajin-stveni šifri: INADAMNL UG02 PROVOS, kar pomeni: V Amsterdam, Netherland you go to pro-vos). Na teh letakih sta tudi dva naslova v Londonu, in sicer naslov mednarodne organizacije nasprotnikov vojne in »odbora stotih*. Kaj se zgodi z dezerterji, potem ko se obrnejo na uporno nizozemsko mladino? Nekateri potem, ko jim zmanjka denarja, odnehajo. Za najbolj odločene pa se zavzemajo pod-porniške organizacije, ki jih skušajo poslati v kako deželo, kjer bi jih uradno sprejeli. Vendar to ni lahka naloga: večina evropskih držav mora v skladu s sporazumi v okviru NATO vrniti dezerterje državam zaveznicam. Nekateri funkcionarji organizacije, ki spodbuja pobege iz ameriške vojske, so mislili, da bodo njihovi varovanci lahko našli zatočišče v Franciji. S posredovanjem francoskih odvetnikov so vlado že pred nekaj meseci postavili pred dejstvo, ko so zahtevali dovoljenje za bivanje za nekega ameriškega dezerterja. Odtlej je minilo že nekaj mesecev, vendar francoska vlada še m dala nobenega odgovora; čeprav se zdi, da je niti malo ne moti «tajna* prisotnost nekaterih dezerterjev v njeni državi, pa ji je očitno mnogo manj do tega, da bi to prisotnost legalizirala s tem, da bi izdala dovoljenje za bivanje. Tistih, ki bi hoteli, da bi dal Pariz nekakšen azil nasprotnikom vietnamske vojne, najbrž tudi ni spodbudilo dejstvo, da je general de Gaulle zavrnil prošnjo, da bi Rus-sellovo razsodišče zasedalo v Franciji. Vendar pa še niso izgubili vsega upanja. Eden izmed njih mi je dejal, ne čisto brez določene naivnosti: »Naš najboljši argument? Novi splošni pravilnik o disciplini v francoski vojski, ki pravi, da je vojakova dolžnost upreti se krivičnemu ukazu...* KONČAN FILMSKI FESTIVAL V CANNESU Po premieri filma «Pobiralci perja* v Cannesu dva francoska mornarja čestitata igralki Oliveri Vučo iiimii)miiiiiininmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimitfiiiiiiiimiiiiniiiiiiimmiiiiimiimiiiiiiimiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii NESRAMNOST NACISTA RAJAKOVICA Toži Simona Wiesenthala zaradi obrekovanja Voditelj židovskega centra za dokumentacijo je na sodišču izjavil, da lahko pribavi dokaze za vse svoje trditve DUNAJ, 12. — Znani nacist Erich Rajakowitsch, ki je bil pred dunajskim sodiščem že obsojen na dve leti strogega zapora zaradi deportacij holandskih Židov med vojno, je začel proces proti ing. Simonu Wiesenthalu, voditelju židovskega dokumentacijskega centra. Znano je, da je Wiesenthal odkril že marsikaterega nacističnega zločinca, ki se je po vojni skrival raznih deželah in tudi na raznih kontinentih. (Za Rajakovvitscha je znano, da je bil po vojni dlje časa v Trstu.) Danes je bil prvi dan procesa; razprava pa je trajala le dvajset minut. Rajakovvitsch je izjavil, da se čuti užaljen zaradi stavka, ki je obrekovanje (»loviti v kalnem prinaša koristi*); stavek je bil napisan v holandski reviji »Revu» 7. januarja 1967, in sicer v članku »Rajakovvitsch - odvetnik slabih pravd*. Ta članek, napisan v ho-landščini, je le del cele vrste člankov, ki so pravzaprav izvleček iz knjige »Morilci žive med nami». ki jo je Wiesenthal objavil v angleščini. Nemška izdaja te knjige bo v jeseni prišla v prodajo. Doslej je bila ta knjiga prevedena v dvanajst jezikov. Med današnjo razpravo je Wie-senthal dejal, da stavek, ki se zdi Rajakowitschu žaljiv, ni nič drugega kot vrednotenje Rajakowit-schevih akcij med vojno, ko je bil častnik «SS», in po vojni pa zainteresiran za trgovino s komunističnimi državami v vzhodni Evropi. Wiesenthal je še dostavil, da lahko pribavi dokaze z dokumenti, ki se nanašajo na dejanja, o kate- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiuiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiuiiiiiiiiiii V Vrbi se je včeraj zaključil tridnevni gospodarski kongres Govori predstavnikov Bonna, Luksemburga in predstavnika tržaških federalistov Zimola VRBA, 12. — Tridnevni gospodarski kongres, ki sta ga organizirala celovška kulturno - gospodarska organizacija Europahaus in videmski odsek Evropskega federalističnega gibanja iz Furlanije-Julijske krajine, in ki so se ga udeležili številni strokovnjaki in ugledni možje iz avstrijske Koroške, Slovenije in naše dežele, se je danes dopoldne zaključil ob zadovoljstvu udeležencev in organizatorjev nad doseženimi uspehi. Po nastopu predstavnika bonskega ministrstva za industrijo, ki je razvil temo o gospodarskem sodelovanju med zahodom in vzhodom, in luksemburškega strokovnjaka, ki je načel nekatera vprašanja, povezana z evropskimi združenji, kot so Evropska gospodarska skupnost. Kuratom, Premogovna in jeklarska skupnost in druga, je spregovoril predstavnik tržaških federalistov liberalec dr. A. Zimolo, ki se je med svojim govorom zadržal zlasti ob odnošajih med vzhodom in zahodom ter vlogi, ki jo v tem pogledu igrajo srednjeevropske države. Govornik je osvetlil v glavnem štiri točke, namreč razmerje med Sovjetsko zvezo in Kitajsko, najnovejši razvoj odnosov med vzhodnoevropskimi državami in deželami v razvoju, postopno odpiranje vzhodnih tržišč trgovini z zahoda ter možnosti gospodarskega sodelovanja med Evropsko go- spodarsko skupnostjo in članicami Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV). V luči omenjenih vpra- šanj se poslovno sodelovanje med vzhodom in zahodom čedalje bolj širi, je zaključil svoj nastop dr. Zimolo. pri tem pa se trem obmejnim deželam Furlaniji-Julijski krajini, avstrijski Koroški in Sloveniji, v tem okviru pa še posebno Trstu, odpirajo možnosti za novo uveljavitev kot stičnemu mostu med omenjenima dvema svetovoma. To obmejno področje je nekakšen mikrofcozmos, je naglasil govornik, kajti na njem nahajamo «in nuce* tri najvažnejše etnične skupine Evropskega kontinenta. Odtod tudi potreba po vsestranskem sodelovanju med sosednimi deželami najprej v svojo lastno korist, nato pa tudi v korist širše Evrope. Ravnatelj celovškega Doma Evro- pe dr. VVailter Oberieitner je krat- povzel glavne misli strokovnja kov, ki so si med kongresom sledili na govorniškem odru, zaključ; no besedo pa je imel nato državni svetnik dr. Gottfried Wunder. Tajnica deželnega odseka Evropskega federalističnega gibanja dr. Chizzola se je zahvalila celovški Europahaus za gostoljubje, nakar je predsednik Gospodarske zbornice za Slovenijo Drago Dolinšek povabil dr. Oberleitnerja, dr. Wunderja in dr. Comessattija na odprtje 6. mednarodnega sejma obmejne blagovne menjave, ki bo danes dopoldne na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Nato so se kongresisti I haus razšli. 1 Ob koncu kongresa ni bila spre-resoli jeta nobena resolucija, pa niti datuma za nov tristranski sestanek niso določili. Zadnjič je bilo srečanje v Vidmu, to pot je bila na vrsti Avstrija: možno je zato, da bo tretje srečanje nekje v Slove-niji. vendar ni mogoče zaenkrat določiti časa, kdaj naj bi ta novi sestanek bil. Skupina avstrijskih strokovnjakov je nato iz Vrbe odpotovala s pred- stavniki Furlanije - Julijske krajine čez Kokovo in Trbiž v Videm, kjer si je v spremstvu njegovega ravnatelja dr. Rizzija ogledala muzej, ki je nameščen v gradu sredi mesta, nato na se udeležila, sprejema, ki ga je v Palače Hotelu priredil gostom na čast predsednik pokrajinske turistične ustanove dr. Barbina. Zaradi pozne ure, za katero je bilo delno krivo tudi slučajno srečanje strokovnjakov z večjo skupino mladih federalistov, ki pravkar agitirajo na italijansko-avstrijski meji, kakor tudi na mejah drugih evropskih držav za odpravo vsake formalnosti pri prehajanju turistov iz ene države v drugo, so zbrisali s sporeda napovedani ogled doževe vile v Passa-rianu pri Codroipu. ki je bil prvotno napovedan. Kakor znano, so vilo v zadnjem času nekoliko preuredili in olepšali, zdaj pa se pripadniki federalističnega gibanja potegujejo za to, da bi jo dežela namenila za krajevni sedež Europa- ELIO FORNAZARIČ rih se ni smelo govoriti med procesom, ki ga je on pred časom naperil proti Rajakowitschu, ker so bila tista dejanja že amnestirana. Navedel je tudi Rajakovvitschev poskus, da bi dobil posojilo za rajh, in sicer milijardo, na osnovi imetja, ki je bilo zaplenjeno Židom. Sodnik je pristal na to, da Wie-senthal v štirih tednih poskrbi za dokumente, ki jih je omenil. Zlato v Tadžikistanu TAŠKENT, 12. — Tadžikistan je druga srednjeazijska sovjetska republika, v kateri bodo pridobivali zlato. Geologi, ki so našli zlato rudo v sosednjem Uzbekistanu, so prepričani, da sega zlata žila tudi na ozemlje Tadžikistana. Bakterije postajajo odporne proti antibiotikom LONDON, 12. — »Najprej dobiček, zdravje šele na drugem mestu*. Pod tem naslovom je angleška revija »Nevv Scientist* zavzela stališče do čedalje širše rabe antibiotikov (penicilina in drugih) v živinoreji. Na mnogih živinorejskih in perutninskih farmah se je uveljavila praksa, da dodajajo živinski krmi bakterije uničujoče preparate, da bi na ta način zmanjšali izgube zaradi živinskih in kužnih bolezni. Z drugimi besedami: preparatov ne dajejo posameznim bolnim živalim, kar bi bilo vsekakor primerno, temveč vsem ali vsaj mladim živalim. Posledice: dodatki k živinski krmi uničijo številne, nikakor ne samo škodljive bakterije, žive pa ostanejo in se razmnožujejo le tiste, ki o odporne proti določenemu antibiotiku. Najnovejše raziskave so razen tega pokazale, da določeni virusi prenašajo to odpornost proti penicilinu in drugim antibiotikom z enih bakterij na druge. druge. Zdravniki v Angliji in v ZDA, kjer je raba antibiotikov v živinoreji še posebno razširjena, zahtevajo splošno prepoved uporabe teh preparatov v preventivne namene. Nekateri gredo še dalje in se za-vaemajo za to, da bi bilo dovoljeno uporabljati določena zdravila oziroma preparate samo za ljudi in da živinozdravniki ne bi smeli z njimi zdraviti obolelih živali. servis za počitnice, ki daje obiskovalcem popolne informacije o vsakem problemu v zvezi s počitnicami. «Blow up» (V. Britanija) Antonionija je prejel veliko mednarodno nagrado Veliko posebno nagrado žirije je dobil jugoslovanski film «Sreial sem srečne cigane» (Pobiralci perja) - Nagrajen je tudi kratkometraž-ni film Branka Ranitovida in Zdenka Gašparoviča «1 in 1 je 3» CANNES, 12. — Nagrade na filmskem, festivalu v Cannesu so bile podeljene kot sledi: Velika mednarodna nagrada je pripadla filmu «Blow up* (Velika Britanija) režiserja Michelangela Antonionija. Za najboljšo žensko vlogo je bila nagrajena Pia Degermark (Švedska), ki je imela glavno vlogo v filmu «Elvira Madigan». Za najboljšo moško vlogo je prejel nagrado Odded Kotler (Izrael). Veliko posebno nagrado žirije ' sta ex aequo prejela filma «Acci-denU (V. Britanija) režiserja Josepha bosega in jugoslovanski film «Srečal sem srečne cigane» (Pobiralci perja) režiserja Aleksandra Petroviča. Nagrado za prvo delo je prejel film «Le vent des Aures». Za scenarij sta prejela nagrado ex aequo Elio Petri (Italia) za film «Vsakemu svoje* ter Alain Jes-sua za film *Reu de massacre» (Francija). Za najboljšo režijo je nagrajen film «Desettisoč samih» (Madžarska) režiserja Ferenca Kose. Žirija je končno pohvalila Roberta Bressona za njegov film vMouchette* (Francija). Nagrado mednarodne kritike sta ex aequo prejela filma tTerra em transe* (Brazilija) in že omenjeni jugoslovanski film Nabiralci perja; prvega je režiral Glauber Rocha. drugega pa Aleksander Petrovič. Neka druga organizacija — Mednarodna unija kritike — je dodelila svojo nagrado britanskemu filmu «Accident» Josepha bosega. Nagrado Mednarodnega katoliškega filmskega urada je dobil film Roberta Bressona eMouchet-te» (Francija). Nagrado razsodišča za kratke filme je prejel holandski film «Skies over Holland» Johna Fer-nofernhouta. Posebno omembo st je pridobil francoski film tVemploi du temps» Bernarda bemoina. Nagrado cbuis Bunuel*, ki jo dodelijo filmski kritiki iz Madrida in Barcelone, je prejel brazilski Ulm cTerra em transe». Posebno nagrado žirije je prejel jugoslovanski kratkometražni film «1+1=3» Branka Ranitovida in Zdenka Gašparoviča in ex aequo tudi francoski film tGloire a Felix Tournachom (Francija). Dokaj svojevrsten je bil današnji večer ob podeljevanju nagrad: kričanje, protestiranje, ploskanje, žvižganje se je vrstilo ves čas. Edini soglasni aplavz je po- ZA BLIŽNJE TOPLE DNI Kopalni kostum iz elastičnega materiala Lycra z vzorci turkizne, oranž-ne In ciklamno roza barve in dveh zelenih barv. Model Faber. Uhani: Bruno Cenere (Foto Ente Moda, Turin) Izgubljeni v puščavi NJAMEY, 12. — V srednjem delu nigerijske puščave je 11 Tuaregov izgubilo orientacijo. Deset se jifi je rešilo, eden je umrl od vročihe in izčrpanosti. S 105 kamelami so bili namenjeni iz Aderbis-sinata 700 km daleč v Bilmo. ORAN, 12. — Na obalni cesti pri Oranu v Alžiriji je voznik izgubil oblast nad krmilom. Avto je padel v morje, utonilo je pet ljudi. PARIZ, 12. — Osmega mednarodnega salona turizma, ki se prične jutri pred vrati Versaillesa in bo trajal do 28. maja, se bo udeležilo 135 razstavljalcev iz 24 držav. Med številnimi pobudami organizatorjev salona je tudi informativni Bikini iz svilenega jerse.va s cvetličnimi motivi turkizne, vijoličaste ln gorčično rumene barve na črni podlagi. Model Swan Original. (Foto Ente Moda — Turin) bral angleški film *Blow up« Michelangela Antonionija. Majhna mfera» je nastala tudi okrog jugoslovanskega filma «Pobiralci perja» in člana žirije Clauda beloucha. belouch je namreč izstopil iz žirijo, ker je za Francijo odkupil jugoslovanski film. Če bi torej ostal v žiriji in glasoval za jugoslovanski film (po njegovem je bil najboljši prav jugoslovanski film), bi lahko to tolmačili kot reklamo za njegovo podjetje za nakup filmov. «Zlati Moretti» bo podeljen 1. junija v Vidmu VIDEM, 12. — Kot je bilo že javljeno, bo 1. junija v Vidmu podeljena nagrada iZlati Moretti» za kulturo. Za nagrado je na razpolago pet milijonov lir, ki so potem razdeljene: za literaturo 3 milijone, za arhitekturo-urba-nistiko 1 milijon, za glasbo 1 milijon. Medtem ko je prva nagrada vsedržavna, sta zadnji dve določeni za osebe iz Furlanije-Julijske krajine, že prve dni tega meseca sta se v Rimu sestali žiriji za glasbo - Massimo Mila, Goffredo Petrassi in Fabio Vidali - in za arhitekturo-urba-nistikO' - Bruno Zevi, Giuseppe Samona in Romano Boico. Nekaj dni pozneje pa se je prvič sestala žirija, v kateri so Carlo Bo, Eugenio Montale, Guido Piovene. Elio Bartolini in Oliviero Honore Bianchi, ki so začeli izbirati med okrog_ 30 imeni, ter so sestavili manjšo skupino kandidatov za literarno nagrado. Prof. dr. Joško Tischler ima petinšestdeset let V celovškem Slovenskem vestniku beremo: V ponedeljek 8. maja je ravnatelj Državne gimnazije za Slovence v Celovcu, dvomi svetnik dr. Joško Tischler, praznoval svojo petinšestdesetletnico. Ob tem jubileju je bil deležen številnih čestitk. Med gratulanti je bila tudi Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, katere predsednik in tajnik sta mu izročila čestitke in knjižno darilo. Petinšestdesetletnica dr. Ti-schlerja upada v čas, ko koroški Slovenci praznujemo desetletnico naše srednje šole. Njen razvoj je neločljivo povezan z osebnostjo dr. Tischlerja. Trudu in delu izkušenega šolnika je treba pripisati, da je uspešno premagala prve težave, da se je uveljavila in da je število njenih dijakov stalno naraščalo. Kot njen ravnatelj jo je v težki dobi, ko so naši nasprotniki napovedovali, da bo že v prvih letih «zaspala», organizacijsko in pedagoško zakoreninil, da se iz leto v leto uspešno razvija. Naraščajoči učiteljski zbor in naraščajoče število dijakov je združil v homogeno zavestno celoto. Ob* njegovi petinšestdesetletnici koroški Slovenci ne gledamo le s ponosom na svojo gimnazijo, marveč gledamo v dr. Tischler-ju tudi osebnost, ki je leta 1945 bistveno sodelovala in izoblikovala zakon o dvojezičnem šolstvu na Koroškem. Zakon je bil že v tisti dobi most za zbližanje, boljše razumevanje in plodnejše sodelovanje med prebivalstvom o-beh narodnosti. Kakor se je dr. Tischler v prvem povojnem desetletju zavzemal za uveljavljanje teh načel zakona, tako je v drugem desetletju kot predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev neločljivo povezan s Spomenico koroških Slovencev, v kateri sta naši osrednji organizaciji leta 1955 predložili zvezni vladi naše zahteve v zvezi s členom 7 avstrijske državne pogodbe. _ Dr. Tischler je v borbi za naše narodnostne pravice stal vsa leta v sprednjih vrstah. Vztrajno je' sodeloval v prizadevanjih za naše narodno in kulturno uve* Ijavljanje, pri čemer je zlasti po letu 1955 svoje svetovnonaznrne poglede vedno spet oodreial skupnim koristim koroških Slovencev. Svoje čestitke zaradi tena povezujemo z iskreno željo, da bi še dolga leta hodil z nami skupno pot in s svojimi izkušnjami oplajal naše delo. Z letalom 3000 km daleč na predvajanje prepovedanega filma SYDNEY, 12. — Ker so avstralske oblasti prepovedale predvajanje filma tUlikses», bo šestdeset oseb iz Sgdnega odpotovalo z letalom čez 3000 km daleč na Novo Zelandijo. Vozovnica iz Sadnega na Novo Zelandijo in nazaj stane 140.000 lir. Kot je bilo že objavljemo, je na Novi Zelandiji predvajanje tUliksesa» dovoljeno, vendar pa pod pogojem, da se predvaja posebej za moške in posebej za ženske. In tako bodo tudi na to ekspedicijo odpotovali samo moški. Festival neodvisne kinematografije RIM, 12. — Michelangelo Anto-nioni, Giuseppe Dessi', Mario Mo- nicelli, Alberto Moravia, Guišo Piovene, Salvatore Quasiinodt>: Aligi Sassu in Cesare ZavattiM so člani umetniškega odbora zi prvi festival neodvisne kinemok' grofije, ki bo v Olbiji od 15- ® 20. maja. Na programu je študijsko zborovanje, ki bo iiM' lo za osnovo referata, ki ju ^ sta pripravila Ernesto G. Laur* in Vincenzo Siniscalchi, in P®w' čila, ki jih bodo podali 'MaW Alberti, Leonardo Autera. Edoor do Bruno, Ugo Casiraghi, ^ Cinciotti, Arnaldo Di Giamm' teo, Angelo Maccario, Clavoti Quarantotti, Gaetano Strazzula- Herman Melville: Beli kit Med tista velika klasična čd1 svetovnega slovstva, ki jih m®r‘ imeti vsak narod, sodi tudi man ameriškega pisatelja Her' mana Melvilla Beli kit. Ta ^ man smo v slovenskem prevodu dobili že pred več kot petindvtf setimi leti. Od takrat pa je ^ nilo že toliko časa, da se j® ** čina velikih del svetovne nosti že znova zvrstila v ^ novih prevodov. Zdaj je Pn e na vrsto tudi Beli kit, rom® znan v originalu pod naslov®® Moby Dick, katerega je v n°ve prevodu Mire Miheličeve iz!Jal Cankarjeva založba v LjublJ8® in z njim prav gotovo oboga®" svojo zbirko Svetovni roman. širen, preko 600 strani obseg*)": pripovedni tekst o pustolovs®" in hkrati strahotnih dogodm nah na morju, ki pa je ob®®6; poln tudi baladnih opisov r®*“v nele morske narave in hkrati J*" miši jan j in duhovnega bog*®'' je bil vsekakor vreden P0®0 ,s izdaje pa tudi novega Pr€''+.3 Zato ne moremo govoriti **?« o ponatisu temveč o novi i*®6 romana, ki je kmalu po naS.t.Sj", ku skupaj s pisateljem uto11",. pozabo in se po sedemdeset® tih, neposredno po prvi sV®^t- vojni znova pojavil kot PrV' ^ na umetnina medtem že t*1®, ga in po krivici zapostavlja116’ pisatelja. Herman Melville Je doživel * človek in kot pisatelj svoje^. no usodo. Kot mladenič J® ^ sel v uporu zoper vso cionalnost puritanske oko®^ prvi polovici 19. stoletja 1 p se Je namreč leta 1819) teT šel izhod v begu iz domačel!*,, kolja na morje. Nekaj let p živel na morju, na kitolov*1 y mJk pri vojni mornarici, potem J* je vrnil domov in se iz ga klateža prelevil v skl** družinskega očeta. Posvetil ^ pisateljevanju in napisal m število del toda kritika m ® i nega njegovega dela spr*J j posebnim navdušenjem. To časi hromilo njegovo t>sW®^ nost in zadnjih trideset 1® jgj|i jega življenja (umrl je let® ^ sploh ni več pisal. Tako J® njegova dela zagrnila kler ga niso po prvi svetov® $ ni znova odkrili, ga n®P fi‘ slavnega in ga zdaj uvrščaj ^ najznamenitejše ameriške ne osebnosti 19. stoletja- ^ Moby Dick — Beli kit ]e villovo na (znamenite! še d®1®^ bolj brano in najbolj voP^ ^ saj ga pozna svet tudi P jf nem filmu. Po vsebini .1® stra, načeta in skorajda lovska, pa vendar tudi str8jjjl* zgodba o lovcih na kite- ^ pa o enonogem morske®^ kanitanu Ahabu, ki s* 0 ff' lovit beleva k'ta, strahoto ^ sko pošast. Ta lov se ^ v tragedijo, v kateri knT® 5»* z vso posadko. Reši s« 1® ^ mornar, ki prinoveduje in po katerem pisatelj P°'# j/ bralcu ne samo došlvetlfl ju, ne samo boj kaoitaf* sadke z morsko t>os»stJ0 tudi vse svoje miselne to f vložke, svoia razm^Han® g f' bVmu človečke svobod®' blemu uso^e in irpiranto o veljavnosti nazorov, ki fr tujejo izsledkom znano® 'n if_ je torej roman pripoved® f naravo, z,godb č človeka z ustrašnih mornarjih stvom napol h'aznega ki se p°V k*py Je zaklel, da f’, belega kita, čeprav v boto^ podleže. Je pa obenem ga, polna moralnih vre u f] so svolo vel lavo dobile ,eij go potem, ko Jih le 1,15 pisal v svo'°m romanu.^ ( ti. Tako bodo ta roman br*>f/ kom prebirali številni “• jj \ venstveno ste»r tisti, * ^1 htevneiši bralci, Ki zanimivih in napetih )(f? nanetih dogodivščin va^ ^ srečanj z nevarnostmi ,ujl j mmmUm A4..1 k01^ J10 J ta‘ 11 tudi obilo moralnih to . vrednot. Nat omenimo, da 1® ska izdata izpod Per® *+ Jalke tudi k ra j to spre®#.-do o pisateliu in o r<^ f , bo, čeprav na kratko $ dovoli, osvetlila p uvodnik ne slabo vreme “Zvrniti na stotine tisočev demon fantov od tega, da bi se zbrali Centralnem parku in se tu ude-^ 1. največje protestne demon-r racije proti vietnamski vojni, ki j?, nkrati bila tudi eden od najve-castnejših množičnih izrazov politične- .. ®ga razpoloženja novejše ame-. “»e zgodovine. Polnih šest je povorka demonstrantov zlivala P^^ulicah proti palači Združenih Ne le zaradi tega, kar so delali, afveč že samo, ker so prišli in 50 v nečem sodelovali, so udele- • ' UC' .®nci demonstracije morali biti pre- , z občutkom o svoji pomemb- H in u XT i______ • ___1 in moči. Nedvomno je med imi bilo malo takih, ki sc so me-s svojim pohodom •ft.d? bodo o -------- nQ Ibtri zaustavili vietnamsko voj-• Veliki večini udeležencev poho- fn Povsem jasno, da s svo- »demonstracijo Martin Luther King doslej še ni javno nastopil proti vietnamski vojni, marveč se je ukvarjal edinole z borbo za črnske pravice. Potemtakem je pri njem prišlo do velikega preobrata, katerega lahko prištevamo med največje politične dogodke zadnjega leta. Zakaj je to tako važno? Zaradi tega, ker pomeni to spojitev dveh množičnih gibanj: gibanja za črnske pravice z gibanjem proti vienamski vojni. Kingova odločitev ima docela nacionalno ozadje. Gre za spoznanje, da celo najpovršnejša a-naliza »liberalnega imperializma* kaže, ka :o so sile in elementi, ki črnce drže v podrejenem političnem, družbenem in gospodarskem položaju, povsem istovetne s silami, ki se zavzemajo za nadaljevanje vietnamske vojne. Zato se belci, ki se bore proti vietnamski vojni, neposredno bore za črnske pravice, kot tudi črnci, ki se bore za svojo enakopravnost, neposredno podpirajo belce v njihovi borbi proti vojni. Zakaj njihov nasprotnik je isti. Kaj pa zdaj? Stvar je vse prej kot jasna. Vsekakor je dejstvo, da so se zbrali v velikanskem številu nekaj stotin tisočev, nasprotnikom vietnamske vojne vlilo novih moči in energij. V bodoče bodo gotovo še bolj borbeni. Bilo pa je ob tej priložnosti predloženih tudi nekaj konkretnih programov, ki bi prišli »v poštev*. Eden od govornikov (toplo pozdravljen) je demonstrantom npr. omenil, da bi na predsedniških volitvah prihodnje leto nastopili z lastnimi kandidati, konkretno z dr. Kingom in znanim pediatrom in humanistom dr. Spockom, ki uživa ogromen u-gled med milijoni ameriških družin: njegova knjiga o vzgoji otrok je doslej bila prodana v 15 milijonih primerkov. Končna vsota vsega tega predstavlja novo kvaliteto: ljudje se ne zadovoljujejo več samo s tem, da izražajo svoje nasprotovanje vojni, marveč so se začeli proti njej aktivno boriti. A. KOPKIND (Iz f, pa je »Spomladanska motov — ko so nekateri ime-^ .aJl to množično demonstracijo J^la drugačen a nič manj vato' Pomen. Z njeno pomočjo so v nanireč nekako utrdili in zlili no vsi tisti protestni tokovi, ki neiš^t doslej pojavljali v najrazlič-kah ltlT mejSlenih in zmedenih obli-mnkii' dasno pa »Spomladansko oekSL.Zac*j0* označujejo tudi kot ši jKaen povsem nov in odločnej-ne, , udpora. In končno se da-st^hko reče, da v Ameriki obli J/,resnično gibanje odpora pro-gani,Jm.\ gibanje, ki ima svojo or-je tr^C1i°’ enotnost in vse, kar Ne cev rPe 3amo za število udeležen- toVk:?emonstracije, čeprav je tudi ni: ^ VftllPacmn MmmrArčlča TVill- cija £ veličasno. Newyorška poli-delovoi oceniIa- da je v pohodu šota. .al° okrog 125.000 oseb, venilo ysak, ki je pohod videl, lah- ’’ Je število bilo naarr"J dvakrat večje. Nobelov Znan; ?nec- dr. M. Luther King, di ,J! crnski voditelj, ki je bil tu-pre^avtJi govornik na zborovanju tvorJ?ala«0 Združenih narodov, je ^mop..na televiziji dejal, da je v tisQč°n^rac*ji sodelovalo «vsaj 300 ne celo 400.000 ljudi.* šlo u .demonstrantov je bilo pri-le, a.nstev>lnih mest zahodne oba-šila I^av se je v istem času vr-San p7°bna demonstracija tudi v žilo no m„ciscu, ki se je je udele-Vsekakljudi Oba pohoda sta vseh ®r Predstavljala zbiranje I^uhnfk 1lv°in'b sil. Za razliko od PohoH,,, ■ Prejšnjih demonstracij, (i stJ.'n manifestacij, ki so ime-^cjno ZJ0 taktično in politično-ia bila °snovo> je ta demonstraci-W'°dPrta» vsakomur, ki na-de n Je vietnamski vojni, ne gle-nia in Negova politična prcpriča-Nelovi^^^de. Zato so v pohodu ^tenkn komunisti vseh mogočih ^och,^ (vključno trockisti in d vsuljnguvc')- skupaj z liberai- '■'rietovno rs.tJ 7“ njimi vred pa so ritij °najj tudi dolgolasci, dusiB i.ustranti delili cvetje in Nov p,ansParente. ';)■ prQ*Jmurit so predstavljali črn-jih Zn° tisti iz Harlema, ven-, Cgi|, )e mnogo prišlo tudi iz mest. Organiziral jih je vigaiiuuai jih je borbi , evek Prekaljeni veteran fiffst ia ^državljansko enakoprav- .^ga. ^deu od članov štaba dr. ,šz_vi] sn^duje mesece je Bevel 11 Siln J mesece je oevei k arlem° m°čn<) kampanjo prav pPpeljatj110' Od tu sicer ni uspel 2n npdupreglednih povork, o-šhdaji' t0 pa se jih je pohoda n: š® niv fc'ežilo. Toliko črncev a adeležii°1 '■ arner'ški zgodovini jp^'straciiTeČil?a v tej zadnji deri. J1 Pripadala srednjim slo- *"... N a j zgovorne j ši so suhi podatki Nad 750 visokih šol in inštitutov s skoraj 4 milijoni slušateljev - Nad400 tisoč diplom v enem šolskem letu MINSK, maja — Odkar so se pred kakimi desetimi leti vrata v Sovjetsko zvezo bolj na široko odprla in so sem začele prihajati, poleg političnih in poslovnih delegacij, tudi vedno večje skupine turistov in ko je začelo prihajati sem tudi vedno več občas-nis dopisnikov in novinarjev nasploh, smo mogli v vseh publikacijah Zahoda brati o tej deželi marsikaj lepega, tudi pretirano olepšanega, pa tudi marsikateri očitek, neredko zelo ostre kritike, tako pač, kot je pisec s svojega subjektivnega stališča hotel vsako stvar videti in prikazati. Vsi dopisi, vse reportaže pa, ki so se nanašale na sovjetsko šolstvo, so doslej govorile pohvalno, neredko celo z določeno zavistjo, ker da doma glede tega ni tako, kot je v Sovjetski zvezi. Dovolite, da se tudi mi ustavimo pri tem in da v nekaj številkah povemo to, kar smo videli, ne da bi pri tem dajali osebne pripombe, saj so številke same n • sebi dovolj zgovorne. Začnimo s podatki, ki jih je objavilo ministrstvo za šolstvo Bele Rusije: Bela Rusija je v zadnji vojni utrpela strahotno opustošenje: 9000 občin in 250 večjih ali manjših mest je bilo porušenih. Niti ena sama šola ni ostala pokonci ali vsaj ni bila ob koncu vojne uporabna za takojšen pouk. Do konca 1900. leta je bilo zgrajenih 10.1)00 novih šolskih poslopij za osnovne in srednje šole ter za univerze. Na osem milijonov in pol prebivalcev jih tri milijone obiskuje šole. Po tem, kar zatrjuje minister za šolstvo v Beli Rusiji prof. Do roševič izhajajo on sam in vsi višji funkcionarji ministrstva za šolstvo v Beli Rusiji in tudi v drugih republikah iz — predavalnic. Skoraj vsi tudi sedaj poučujejo, pa čeprav s skrčenim urnikom. Namen tega je. da ostanejo funkcionarji, ki se ukvarjajo s šolstvom, še vedno v stiku s šolo, z njenimi problemi, s stanjem v šolstvu, skratka, da ne postanejo funkcionarji za določeno področje, od katerega so se ali bi se oddaljili. še nekaj, kar se nanaša na Belo Rusijo: v šolskem letu 1965 1966 je na beloruskih srednjih in višjih šolah ter zavodih bilo vpisanih 853.000 študentov, v šolskem letu "‘"mn, ,l|lll||||t||||||||M||l||ll|||||M||l||||i||M|f||||||||||||Mll||intl|l|||||||lHtlllllllllllll||||l|tl)IHI (od svojih 21.3. do 20.4.) Ne od kart pred časom. znašli v" izredno pri k(rwl z drago osebo. »Voin* (od 21-5- do 21.6.) Na ni' Ponudbo boste prejeli r- Danes boste hj* «S5- jas Cihbljaitc'QCL22'6' do 22.7.) Ne raz lita’ b'mvp( cveč o nekem vpraša- J-E:v «1^L*®(°bLf'7’ do 22.8.) Sporazu-iSk0> ti-k^l.^kim svojirr ,V:i « d« 22.9.) Oprli ','!r»uiI> iz , e,,Rg« prijatelja in Tfc&L raz ‘Vt'gane situacije. K,~ |a svojih čustev. (°d 23.9. do 22.10.) Z nemogočimi zahtevami se v poslov-J velja nem svetu ne morete uveljaviti. Naravnost odlično počutje v novem okolju. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Na delu bodite za zgled svojim sodelavcem. Črno gleda, a ima dobro srce. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Za vedajte se tudi tega, da ni ves uspeh samo v denarju. Morda bi v naravi najlepše sprostili svojo napetost. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne prenaglite se tako, da bi brez premisleka šli nekomu za poroka. Poravnali boste končno neki star osebni račun. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne bodite preveč prostodušno iskreni do oseb. ki niso tega vredna. Ne zaupajte ljudem, ki vas pretirano hvalijo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Skušajte biti bolj strpni do ljudi, ki vam pravzaprav nočejo hudega. Kar ste lani glede ljubezni posejali, boste letos želi I 1966-67 pa jih je le nekaj več kot 900.000. Vsekakor je to zelo visoka številka. Ko smo tako prikazali z nekaterimi podatki stanje v Beli Rusiji, preidimo na širše področje, na razmere v vsej SZ in sicer po informacijah, ki smo jih dobili v kompetentnih krogih v Minsku in v prestolnici. V SZ je na visokih šolah in inštitutih, ki jih je v celoti 756, vpisanih 3,800.()00 visokošolcev. Seveda je v to velikansko število vključeno tudi število vseh tistih sovjetskih študentov, ki so že zaposleni in ki študirajo na tako imenovanih večernih univerzah. Lansko leto je zaključilo šolanje kar 408.000 visokošolcev, od tega je bilo 139.000 inženirjev in 142.000 šolnikov najrazličnejših strok. In vendar pri tolikšnem študiju diplomirancev, v Sovjetski zvezi zelo redko naletimo na fakultetsko izobražene ljudi, ki si pred priimek in ime postavljajo naslov doktorja. Zakaj? Ko kdo v Sovjetski zvezi konča visoko šolo, ne dobi avtomatično doktorskega naslova, kot se to pogosto dogaja pri nas, pač pa pride do njega lahko šele po posebnem študiju, kajti vpisati se mora še na poseben tečaj, ki traja dve leti, napisati mora obsežno študijo in jo mora zagovarjati pred širšim univerzitetnim kolegijem itd. Po navadi se v to spuščajo le tisti, k so končali visokošolske študije in ki kažejo ali nadpovprečno bistrost ali izredno nagnjenje za določeno panogo, še raje za določeno specializacijo. Po navadi se ti ljudje najprej zaposlijo in nato ponovno vpišejo na univerzo. V času tega dopolnilnega študija dobivajo 90 odst. plače. Ko pa opravijo doktorsko disertacijo, se najpogosteje ustavijo kar na univerzi ali dobe namestitev v kakšnem znanstvenem zavodu. Ko smo prej navajali nekatere številke, smo videli, da je bilo v SZ lani zelo veliko diplomirancev. Morda bi zaradi tega mogel kdo misliti, da je v SZ vseučiliščni študij lahek. Pa ni tako. Predvsem so zelo težki že sami sprejemni izpiti in nekaterih panogah se prijavi tudi po več kandidatov za eno samo razpoložljivo mesto v predavalnicah. So panoge, kjer opravi sprejemni izpit le eden od desetih ali še več kandidatov. Iz tega bi morda mogli tudi sklepati, da je sovjetska srednja šola pomanjkljiva. Iz tega, kar bomo navedli, pa izhaja, da ne gre za pomanjkljivosti srednje šole, pač pa a zelo zahtevno višjo šolo. Zakaj? Ko se ebiturient prebije skozi sprejemni izpit, ima kolikor toliko zagotovljeno gmotno stanje za časa rednega študija. Podpore so sicer skromne, toda osnova je tu, kajti hrana v študentovskih menzah je zelo poceni, še nižja je stanarina v zavodih, če visoko-šolec potrebuje tudi prenočišče. - V naši valuti do 1000 lir na mesec. — Ker je s te strani že do neke meje preskrbljen, se more viso-košolec z vso intenzivnostjo lotiti študija. Ta pa od študenta zahteva veliko. Temu ustrezno je izpeljan tudi pouk na univerzi. Nekaj konkretnih podatkov: pri navadnih predavanjih pride na de centa odnosno profesorja v pre . davalnici od 50 do 100 slušateljev. To so že nekoliko velike številke, saj vemo, da predavatelj v ta-F. F. (Nadaljevanje na 6. strani) LEP OBRAČUN MILANSKEGA GLEDALIŠČA «Piccolo Teatro» bo jutri slavil 20 let delovanja Skoraj šest tisoč predstav, od katerih 500 v tujini - Klasična dela in novitete: 59 nasproti 54 MILAN, 12. - V nedeljo, 14. t.m., bo milansko gledališče »Pic-colo Teatro* slavilo dvajset let zelo plodnega dela. Prva predstava v tem gledališču je bila 14. maja 1947, ko so v režiji Giorgja Strehlerja dajali Maksima Gorkega delo »Na dnu*. V teh dvajsetih letih je to slovito milansko gledališče pod vodstvom najprej Paola Grassija in nato Giorgia Strehlerja dalo na oder 113 gledaliških del s 130 premierami. To se zdi sicer nekakšno protislovje. In vendar ni, kajti nekatera dela so dali v različnih režijah, tako da smemo govoriti o 130 uprizoritvah 113 odrskih del. Od 113 tekstov je bilo 58 domačega, italijanskega izvora, 55 del pa je bilo tujih avtorjev. Zanimivo je vedeti tudi, kakšna so bila ta dela glede na dobo, ko so nastala in dobo, ko jih je gledališče uprizorilo. Menda se more le redko gledališče pohvaliti, da je v 20 letih dalo na oder kar 54 povsem novih del. Iz tega hkrati izhaja, da je milanski »Pic-colo Teatro* v dvajsetih letih uprizoril 59 klasičnih del, 54 pa novih, to se pravi nekako 50 odst. starih del in 50 odst. novitet. Kar zadeva klasična dela, ki jih je uprizoril milanski »Piccolo Teatro*, jih 32 odpade na tuja dela, 27 pa na dela italijanskih klasikov. Kar pa zadeva nova dela, je bilo 31 del italijanskega, 23 pa tujega izvora. V raznih uprizoritvah, ki smo jih po številu navedli zgoraj, se je na odru milanskega gledališča «Piccolo Teatro* zvrstilo v dvajsetih letih 555 umetnikov. Vseh uprizoritev — premier in ponovitev — je bilo na domačem torej milanskem odru v dvajsetih letih 4317, na odrih 114 italijanskih mest 1081, na odrih 115 mest 28 držav pa je milanski »Piccolo Teatro* dal 496 predstav, če seštejemo vse te predstave, vidimo, da je milanski »Piccolo Teatro* v dvajsetih letih imel kar 5894 predstav. Samo ob sebi se razume, da si je »Piccolo Teatro* s svojo dejavnostjo, ki se kaže tako v zgornjih številkah in tudi v vrhunski kakovosti nekaterih del, zaslužil izreden sloves. Zato mu zakonski načrt, ki se pripravlja za dramska gledališča v Italiji, priznava v posebnem členu izredno vlogo in pomen nacionalnega značaja. tos naslednji: «Likovna umetnost v Evropi*. Najprej bodo to razstavo odprli v Valdagnu in bo trajala vse do srede septembra; od srede septembra letos pa do marca prihodnjega leta pa bodo razstavo prenesli v Milan v prostore tamkajšnjega združenja za likovne umetnosti, nato v praško nacionalno galerijo, v bruseljski «Palais des beux-arts» in končno v prostore hamburškega »Kunst-vereina*: . Nemci so prišli v Milan na premiero MILAN, 12. — Skupina nemških ljubiteljev gledališke umetnosti, članov kulturnega združenja «Frankfurter Bund fiir Volks-bildung», je prispela v Milan, da bi mogla prisostvovati uprizoritvi novega dela Roberta Roversija rVnterdenlinden» (naslov dela povezan z imenom slovitega berlinskega drevoreda Vnter den Linden, ki je nekoč predstavljal v mednarodnem izrazoslovju nemško notranjo in zunanjo politiko). Delo, ki, kot je razumljivo, obravnava nemške zadeve med vojno, je spravil m oder milanski Piccolo teatro. Skupina kakih 40 Nemcev iz Frankfurta, resnično zaljubljenih v gledališko umetnost in še posebej v gledališke novosti, ki se nanašajo na ..emško zgodovino, je prišla v Milan, da bi «spoznala ter se ažurniralar V pripravah za film «Osvoboditev Evrope» sodeluje osem držav Precejšnji del filma bo posvečen jug. narodnoosvobodilni borbi - Za Italijo sodeluje Ennio De Concini MOSKVA, 12. — Filmski ljudje in literati iz osmih držav bodo sodelovali pri novem velikem filmu, ki ga namerava v kratkem začeti sovjetski režiser Jurij Oze-rov. Pravzaprav bo Jurij Ozerov vodil snemanje tega filma, pri realizaciji pa bodo sodelovali tudi kot režiserji nekateri drugi znani filmski ljudje iz drugih držav, med katerimi bo tudi Italijan Ennio De Concini. V tem iilmu bomo videli vse vidne državnike in najpomembnejše generale in vojskovodje, ki so kakor koli prišli v ospredje v drugi svetovni vojni. Film bo nosil naslov »Osvoboditev Evrope*. Film naj bi bil, kot smo ob času že povedali, odgovor na vrsto predvsem ameriškin filmov, ki so obravnavali dogodke iz druge svetovne vojne. Iz intervjuja, ki ga je Jurij Ozerov dal moskovski reviji «Sovjetskaja kultura*, dobimo nekaj konkretnejših podatkov o tem, kaj Ozerov in njegovi sodelavci pripravljajo. Ozerov pravi, da bodo glavni protagonisti druge svetovne vojne vsi nastopili ali kakor koli prišli do izraza v filmu. Sicer je Ozerov v svojem intervjuju omenil le Churchilla in Mussolinija, znano pa je, da bodo »sodelovali* tudi ostali državniki, med katerimi bo seveda, tudi Stalin. Ozerov dobesedno pravi: »Hočemo doseči tudi največjo telesno podobnost med igralci in ljudmi, ki jih bodo igralci poosebljali. To tudi kar zadeva mnoge vplivne ljudi, ki so še živi. V zvezi s tem računamo, da bo Churchilla igral Patrick Waymark, ki je zelo podoben pokojnemu angleškemu premieru. Seveda iskanje interpretov, ki naj bi bili podobni ljudem, ki jih bodo poosebljali, ni lahko. To še posebej velja zato, ker bo na filmskem platnu dolga vrsta ljudi, na primer tudi cela vrsta sovjetskih maršalov, kot so Malinovski, Tolbuhni, Vatutin, Birjuzov, Konjev, Žukov, Rokosovski, Moskarenko, Grečko in drugi.* Ko je spregovoril o splošnem stališču, ki ga bo zavzel v filmu, je Ozerov rekel, da hoče u-stvariti «točno zgodovinsko panoramo* druge svetovne vojne in prikazati dejanski vojaški in politični potek dogajanj v dobi med 1943 in 1945. Kot smo že rekli, bodo pri tem velikem delu sodelovali ljudje — filmski in literarni — iz osmih držav, film bo razčlenjen na tri dele. V svojem intervjuju Ozerov polemizira z ustvarjalci nekaterih filmov na Zahodu o drugi svetovni vojni, kot so na primer ustvarjalci filmov »Najdaljši dan*, »Bitka v Ardenah*, »Osvoboditev Pariza* itd. Za te filme Ozerov pravi, da »so sicer kot filmi lepi, namenoma pa netočni*, ker v nobenem primeru ne upoštevajo deleža, ki ga je Sovjetska zveza dala za zmago nad nacifašizmom. Režiser poudarja, da je njegov namen, povedati resnico, prikazati »resnično vlogo sovjetske armade pri zrušenju Hitlerjevega cesarstva*. Hkrati pa namerava tudi prikazati delež «druge fronte* in delež odporniških gibanj v raznih deželah Evrope, delež, ki ga zahodni zgodovinarji podcenjujejo. Zaradi tega se bodo posamezni dogodki v tem filmu dogajali tudi na bojiščih Ukrajine, v Jugoslaviji, v podzemlju Varšave in v italijnaskih hribih. Posamezne scene pa bodo prikazovale tudi dogajanja v Hitlerjevem vrhovnem štabu, na dvoru romunskega kralja Mihaela, da ne govorimo o dogajanjih na vzhodni fronti. Ta del tega velikega filma bo f==g Marzottove nagrade: 37 milijonov RIM, 12. — Letošnje 17. svečanosti za razdelitev Marzottovih nagrad bodo 3. junija v Valdagnu. Svečanost bo ob navzočnosti številnih predstavnikov kulturnega in javnega življenja. Nagrade Mar-zotto za letošnje leto so v nacionalnem okviru predvidene za slovstvo, novinarstvo, gospodarske vede in medicino v mednarodnem okviru pa za likovno umetnost: slikarstvo in kiparstvo. Za vse te nagrade je predvidenih 37 milijonov lir. Doslej se je prijavilo že 246 kandidatov, ki jih moremo po strokah razdeliti takole: za slovstvo 95, novinarstvo 16, gospodarske vede 19, medicino 62. K temu je treba dodati še 54 predlogov za mlajše konkurente. Naslov likovne razstave bo le- Radio Trst A SOBOTA, 13. MAJA 1967 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih 11.50 Orkestri - 12.00 Kulturni odmevi - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Plošče - 14.45 Berlinovi motivi 15.00 Glasbena oddaja za mladino 16.00 Avtoradio - 16.15 Pregled ital. dramatike - 17.20 Dialog - 17.30 »Zmagoviti Kendzo*. japonska pravljica - 17.50 Razkuštrane pesmi - 18.15 Umetnost - 18.30 Retrospek- 14.30 in 15.10 Plošča za poletje 16.00 Program za mladino - 17.32 Sopranistka Rosa Ponselle Znanstvena oddaja: laser Glasbeni spored - 19.35 park - 20.50 Oddajali smo Ital. skladatelji. 18.05 18.15 Luna 22.20 II. program 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 - tiva jazza - 19.00 Pojeta Frediana in Al Bgno - 19.10 »Družina — prva šola lepega vedenja* ‘ - 20.00 ‘ 19.25 (abavni ansambli - 20.00 Športna tribuna - 20.45 Ženski vokalni kvartet - 21.00 Za smeh in dobro voljo - 21.30 Vabilo na ples - 22.30 Za prijeten konec tedna. Koper 7.30, Poročila - 8.45 Rlosca za poletje • 9.40 Glasbeni album - 10.00 Kolesa in motorji - 11.42 Pesmi desetletja - 12.20 Lahka glasba - 14.00 Juke box - 15.00 Najnovejše plošče - 15.15 Sopranistka L. Priče - 16.00 Rapsodija 17.05 Mladina vprašuje - 17.40 Plošče za najmlajše - 20.00 Jazzovski koncert - 20.45 Avstrijska lahka glasba -21.50 Plesna glasba. 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 - Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.00 Ritmi - 10.35 Popevke - 11.00 Orkester Gold - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 14.00 Popevke - 14.20 Plošče Jugoton - 15.00 Lahka glasba - 15.45 Nevenka Arsova in Bojan Kodrič - 16.20 Izbrali ste - 17.00 Operna glasba - 17.40 Jazz - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Poje Luigi Tenco - 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Lahka glasba - 9.07 Ital. plošče - 10.30 Šola - 11.00 Triptih - 11.30 Pogovorimo se o 13.33 Radijske kronike - III. program 10.00 Kantate - 11.00 Antologija interpretov - 12.20 Hindemith in Krenek - 13.00 Lisztove skladbe • 14.30 Dvorakov kvartet, opus 23 - 14.45 Rossinijeva opera »Semira-mis* - 18.10 Stravinski - 18.30 Lahka glasba 19.15 Koncert - 20.00 Simf. koncert - 22.30 P. VVeiss: »Notte con gli ospiti*. Slovenija 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola: Pojte z nami - 9.25 Saksofonist Ati Soss - 9.40 S. Mihelčič: Otroška suita - 10.15 Odlomki iz trdi slov. prav gotovo najpomembnejši, saj je bila osnovna misel režiserja prav ta, da s tem filmom posredno odgovori na že omenjene zahodne filme, da namreč prikaže delež Rdeče armade pri zmagi zavezniških sil nad nacifašizmom. Da bi mogel prikazati, kaj vse nameravajo pripraviti za snemanje tega filma, je Ozerov rekel, da bodo za rekonstrukcijo bitke pri Kursku, ki je znana kot bitka jekla in pri kateri je sodelovalo nad 2000 tankov in tri milijone ljudi, v ta namen uporabili sovjetsko armado, hkrati pa izdelujejo na stotine tankov vrste »Tiger*, «Panter* in «Ferdinand» in tudi na stotine letal vrste »Jun-kers* in »Messerschmidt*, ki jih ui več. Da bo prikaz tudi na zunaj čimbolj verodostojen, krojijo unifermo vseh vojska, ki so v tej vojni sodelovale. Za konkretne podatke in kon-sulence je sovjetskemu režiserju in njegovim sodelavcem na voljo tudi nekaj sovjetskih vojaških strokovnjakov, za organizacijo Hitlerjevega vrhovnega poveljstva in za strukturo Hitlerjevega Wehr-machta služi kot izvedenec polkovnik von Witzleben, nečak nemškega maršala, ki ga je dal ubiti Hitler. Ta nemški polkovnik služi kot izvedenec za vse zadeve, ki se tičejo Nemčije: »od atentata na Hitlerja 20. julija 1944, pa do oblike škornjev, ki jih je nosil maršal Keitel.* Omenili smo Ennia De Concini-ja. Njegovo sodelovanje v tem filmu se bo začelo s srečanjem med Hitlerjem in Mussolinijem 19. julija 1943, končalo pa z »zadnjo nočjo italijanskega diktatorja*. De Concini pravi, da bo film »Osvoboditev Evrope* prvi film, v katerem bo Mussolinija igral nekdo drug. Seveda bo ta moral biti Italijan, pa čeprav njegovo ime za sedaj še ni znano. Kakor smo ob času poročali, bo precejšen del v tem filmu dodeljen jugoslovanski narodnoosvobodilni borbi, ki je brez dvoma najpomembnejše odporniško gibanje v zasedenih predelih Evrope, razen deleža, ki so ga dali sovjetski partizani za fronto. Danes, ko beležimo to, se nam vsiljuje pripomba, da bi bilo lepo, če bi ta film mogli videti tudi pri nas, toda kot po navadi, se le redki sovjetski filmi prerinejo čez-mejo. STARŠEM V PREMISLEK O televiziji in otrocih Človek vse bolj prihaja do spoznanja, da je velik tehnični napredek, kakršnega beležimo od dne do dne, sicer koristen in potreben, toda obenem tudi — nevaren. Najlepše potrjuje to ugotovitev primer enega najsodobnejših tehničnih odkritij, primer televizije. Mnogi psihologi in zdravniki trde, da televizija negativno vpliva na človekov duhovni in duševni razvoj, in to zlasti še v primeru mladine. Pri tem pa ne gre samo za škodo negmotnega značaja — kot piše »Frankfurter Rundschau* — marveč so s tem povezane tudi določene organske in funkcionalne motnje in celo bolečine. Računajo, da je danes v Zahodni Nemčiji okrog 40 milijonov televizijskih gledalcev, od katerih je vsak osmi otrok do 14. leta starosti. Če iz tega potegnemo zaključek, da potemtakem lahko televizija dnevno negativno vpliva na približno 5 milijonov otrok, potem se je vsekakor nad tem treba resno zamisliti. Nekateri trdijo, da je treba otrokom enostavno prepovedati gledanje televizijskih oddaj, toda spomnimo se samo, koliko solza je bilo prelitih v številnih družinah zaradi zadevne nepopustljivosti staršev, ki so otroke podili spat, vtem ko so oni sami vztrajno obsedeli pred televizijskimi aparati, da bi počakali na konec oddaje. Pa tudi na to ne smemo pozabiti, da mnoge točke televizijskega programa pridejo v «duhovno-miselni prebavni aparat* otrok prenaglo, se pravi ne dovolj «prežve-čene», kar jim lahko povzroči številne motnje in težkoče. Marsikateri tudi zrel televizijski gledakc je gotovo že na lastni koži občutil, kako je po kaki napeti točki programa zaman čakal na spanec, čeprav je bil utrujen in si ga je želel. Optični in akustični vtisi delujejo namreč še dolgo po zaključenem programu, ovirajo sen in le polagoma izgubljajo na svoji intenzivnosti. Resda ne delujejo vse oddaje, oziroma vse programske točke enako močno, vendar pa brez izjeme vse puščajo za sabo določene učinke: spanje vsekakor ni tako zdravo in globoko, kot pri človeku, ki ne gleda televizije. Oseba se mnogo hitreje prebuja ipd., vtem ko samo zdravo, globoko spanje človeku omogoča o-svežuioč počitek. Ostaja še vprašanje, ali se v času takegale nezadostno globokega sna lahko v mišičevju razkroje tvari, ki povzročajo utrujenost, kar pa je neobhodno potrebno za popolno regeneracijo organizma, če se to ne doseže, se v organizmu dan za dnem kopičijo ostanki u-trujenosti, vse dokler to končno ne privede do preutrujenosti in znanih nevarnih posledic, ki jih leta prinaša. ifHiiiiiiiitniiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiKuiiuiiiiiiiiiiuiiiiuiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ G. Canella v Feltrinelli Povsem nenavadna je razstava listov v galeriji Feltrinelli. So te risbe delo mladega arhitekta Gnida Canelle, docenta na milanski politehniki. Niso pa običajni načrti zgradb, kot jih ustvarja že dobro znani Canella, ki je sotrud-nik mnogih strokovnih revij. Prej sličijo ti listi sodobno zasnovanim risbam neoblikovnih slikarjev bizarne domišljije, kajti tako daleč so od tekočega tehničnega prikazovanja, kako naj se izvrši kako stavbno delo od začetne zasnove do njega uresničenja. Značaj samostojnih slikarskih del jim daje še njihovo obarvanje. Razstava je zanimiva, ker nam daje vpogled. kaka se pri tem arhitektu rojeva neica zamisel najprej, kot umetniška enota. Sam Canella pa pravi o njih, da so to ustvarjalni pripomočki, v katerih niso še zaznavne ilustrativne vrednote arhitekture niti relativno z ozirom no delo. na katero se nanašajo. Altierijeva velika platna i l«Pf* današnji dan - 12.10 Zabavna glasba - 12.40 Dve suiti simf. plesov - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Koncert po željah - 15.30 Komorni zbor - 16.00 Vsak dan za vas -17.05 Gremo v kino 17.35 Portreti mladih: The Hollies - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Iz solistične glasbe - 18.50 S knjižnega trga - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbem razglednice - 20.00 Pevci in ansambli - 20.30 Pokaži, kaj znaš - 21.30 Vedri zvoki - 22.10 Oddaja za izseljence - 23.05 Zaplešite z nami. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Sola - 16.30 Giocagič - 17.00 Konjske dirke - 17.30 Dnevnik : izžrebanje lote- rije - 17.45 Program za mladino - 18.45 London, problem velemesta - 19.15 Teden dni v parlamentu 19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Glasbeni spored - 22.15 Reportaža: V nedeljo v Mehiki - 23.00 Dnevnik. glasbi oper - 10.40 Novost na knjižni polici - 11.00 Turistični napotki -11.15 Zabavna melodije - 12.00 Na II. kanal 16.00 Francoščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Ljudske pesmi - 21.55 Košarka: Italija-Poljska - 22.30 Film »Papirnati naboji*. Jug. televizija 9.40 in 14.50 TV v šoli . 16.15 Košarkarsko prvenstvo: RomunJ-ja-BolgariJa • 1765 Obzornik 18.15 Vsako soboto - 18.30 Koncert za mladi svet - 19.15 Oscar — sinonim filma - 20.00 Dnevnik 2060 Nepozabni poleti — film -21.30 Golo mesto — film . 22.20 Rezerviran čas, na koncu poročila. Točno pred 6 leti je goriški slikar Sergio Altieri iz Kaprive pri Krminu, ki ima osebno razstavo v Občinski galeriji, razstavljal svoja velika platna v galeriji *La Loggia». Tudi sedanja olja so velika, ker je pač Attieri slikar obsežnih zasnov. Enako kot v tedanjih, tako tudi v sedanjih delih je človeški lik glavni predmet slikarjeve pozornosti. Vendar pa kolikšna razlika med izraznostjo podob obeh razstav. Če smo v nekdanjih oljih občudovali napeto dramatično vsebino v sozvočju z nežno pesniško občutljivostjo, pronica to res tudi v novih platnih, ne vre pa iz njih z isto naravnostjo. Nekoč je bil stvarnejše zasidran v prirodi svojega okolja, kakor n.pr. v dveh slikah zVečer na beneškem dvorišču» in pa «Furlanski griči*, ki najdeta svoj odmev v sedanjih zelo sproščenih oljih *Hiša na griču» in *Na vrtu oglejskega muzeja». če pa je tedaj v podobah *Zastava» in «Ga-ribaldinch poveličeval zgodovinsko epiko zedinjenja Italije, jo išče sedaj v grški mitologiji in v borbah Kentavrov z Lapiti, kjer razkrajajoča se predmetnost nove Al-tierijeve izraznosti in drznost potez prihaja v kaotični zasnovi do bistvene veljave. Altieri namreč ne slika več z nekdanjo natančnostjo; kjer smo lahko v vsakem upodobljenem obrazu mogli jasno čitati, kot v ogledalu, notranja občutja, ki so prevevala dušo podobnih ljudi. Tokrat mu zadostuje za podajanje obrazov le izredno široka zaokrožena črta, kjer le poredkoma zasledimo nakazovanje oči, nosu in ust. Te široke, temne, bolj pasovom podobne črte so ogrodje zasnov divje obmetanih z apnenasto medlimi odtenki rjavih in sivih barv. Opazen je torej velik odmik v sodobnejše ustvarjanje, kakor si ga je mnogo prej dovolil njegov slavnejši furlanski sosed Zi-gaina. Priznati moramo, da se je nekdanji Altieri zelo priljubil širšim, ljudskim plastem, dočim sedanja dela privlačujejo bolj zanimanje zbirateljev sodobne umetnosti. Na vse to kaže razgibana prisotnost Altierija MILKO BAMBIČ * # * NEW YORK, 12. - Nelson Rockefeller je velik ljubitelj u-metnosti. Zato je tudi strasten zbiratelj umetniških del, vsekakor tistih, ki prihajajo iz ateljejev velikih mojstrov. Sedaj pa se, bo, kakor kaže, odpovedal zbiranju slik, ker da so predrage. Če računamo, da je Rockefeller eden najbogatejših ljudi, kaj naj glede tega rečejo drugi ljubitelji umetnosti. Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.6, .najnižja 16.7, ob 19. url 21.7, vlaga 58 odst., zračni tlak 1017.2 stalen, brez vetra, nebo 2 desetinki pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 16 stopinj. Tržaški dneva! Danes, SOBOTA, 13. maja Servacij Sonce vzide ob <*>■' in zatone <*• 19.26. Dolžina dneva 14.49. Luna vzide ob 6.48 in zatone ob 23.44. Jutri, NEDELJA, 14. maja Binkošti RAZBURLJIVA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Hude obtožbe svetovalca PSU Lovera proti sindikatu obč. uslužbencev CISL Župan je bil prisiljen dvakrat prekiniti sejo Odločna obsodba župana državnega udara v Grčiji Sinočnja seja tržaškega občinske, ga sveta je bila zelo živahna; zaradi velikega direndaja, ki so ga najprej povzročili misovci, ko je župan obsodil državni udar v Grčiji, ter zaradi splošnega razburjenja med opozicijo in nekaterimi svetovalci PSU, ki so ga povzročile obtožbe svetovalca PSU in vodilnega člana Delavske zbornice Lovera proti demokristjanskim sindikalistom v občinski upravi, da se je CISL ob ustanovitvi svojega sindikata med občinskimi uslužbenci po. lastila pooblastil, ki so jih člani Delavske zbornice dali knjigovodstvu za plačevanje sindikalne članarine. Zupan je kar dvakrat prekinil sejo. V določenem trenutku je v dvorani kar vrelo in glasovi svetovalcev, ki so se hoteli drug drugega preglasiti, so se spremenili v oglušujoče kričanje. V začetku seje je župan najprej prečital izjavo v zvezi z dogodki v Grčiji. Poudaril je, da je obžalovanje teh dogodkov tem večje, ker jih preživlja prijateljski narod, s katerim je imelo in ima naše mesto trdne in globoke človečanske, kulturne in gospodarske odnose. To kar se je zgodilo v Grčiji, je dejal župan, se samo neznatno oddaljuje od sistema, ki se uporablja, da se zaduši svoboda nekega naroda. Tudi v tem primeru se sklicujejo na varnost države, na dozdevni obstoj smrtne nevarnosti za državo ter na dolžnost, da je treba braniti dejanske pravice prebivalstva. Ta izgovor uporabljajo vsi diktatorski režimi, da uzakonijo na-silstvo. Zupan je med drugim še dejal, da ukinitev ustavnih jamstev, demokratičnih ustavnih teles, osnovnih človečanskih pravic, dejansko preganjanje političnih predstavnikov, kar se danes dogaja v Grčiji, ni mogoče na noben način opravičiti. Misovci so takoj začeli razgrajati in načelnik njihove skupine Mo-relli je začel z izgovorom, da je treba o županovi izjavi razpravljati, zagovarjati in opravičiti grške dogodke, kar mu je velika večina svetovalcev glasno oporekala in ga prekinjevala. Potem ko je župan zaradi vsesplošnega vpitja prekinil sejo za pet minut, so se duhovi nekoliko pomirili in občinski svet je lahko nadaljeval z delom. Za nekaj časa je bilo vse mirno in svetovalci so potrdili vrsto u-pravnih sklepov. Ko pa je prišla na vrsto potrditev sklepa odbora o spremembi člena 10 splošnega pravilnika o osebju v smislu, da se na mesto predstavnika prefekture v komisijah za natečaje občinskega osebja vključi predstavnik deželne uprave, je komunistični svetovalec Calabria očital odboru, da je to vprašanje takoj rešil, da pa noče rešiti vprašanja zastopstva sindikalnih predstavnikov v omenjenih komisijah. Ponovil je obtožbe proti odboru, da favorizira sindikalno organizacijo CISL na škodo ostalih dveh sindikatov. Na te in še druge očitke je demokristjan-ski svetovalec Gasparo izjavil, da se je odbor doslej ravnal po reprezentativnosti sindikata, ter da ima CISL na osnovi deleg sindikal. nih članov za pobiranje naročnine veliko večino med občinskimi u-službenci. Ta njegova izjava je delovala na svetovalca PSU Lovera kot da bi ga pičila osa. Zaprosil je za besedo in takoj ovrgel trditve Gaspa-ra, češ da je CISL večinski sindikat med občinskimi uslužbenci. Lo-vero je dolžil CISL, da se je polastila deleg, ki so jih uslužbenci podpisali kot člani Delavske zbornice. Ta obtožba je spravila na noge vse svetovalce opozicije, ki so zaceli glasno zahtevati pojasnila o tej zadevi. Demokristjan Gasparo je odgovoril, da je bilo vprašanje deleg rešeno na skupščini uslužbencev, na kateri da so bivši člani Delavske zbornice pristopih v CISL. Lovero je takoj reagiral in izjavil, da je samo 40 članov glasovalo za vstop v CISL. Zvedeli pa smo, da se je skupščine udeležilo 70 od 800 dotedanjih članov Delavske zbornice, in da jih 30 ni hotelo vstopiti v CISL. Na osnovi sklepa 40 prisotnih na skupščini pa naj bi vse delege bivše Delavske zbornice prepisali na CISL. Ko je komunistični svetovalec Cuf-faro slišal te obtožbe je vprašal za besedo er se zgražal, da se lahko kaj takega dogaja na občini. Zato je dejal, da je treba to vprašanje razčistiti in predlagal ustanovitev svetovalske preiskovalne komisije, ki naj ugotovi, kaj je res o tem, kar sta izjavila Lovero in Gasparo. Zalo je še predlagal, naj se glasovanje o sklepu odbora odloži, dokler ne bo zadeva razčiščena. Ko je župan dal na glasovanje Cuffarov predlog, je odbor ostal v manjšini. 28 svetovalcev strank o-pozicije, PSU in PRI je glasovalo za odložitev glasovanja, 20 (samo demokristjani) pa proti. Od štirih odbornikov PSU je eden glasoval z opozicijo, trije pa so se vzdržali. To glasovanje je še bolj razgrelo ozračje v dvorani, zlasti zato, ker je svetovalec Cuffaro zahteval, da se postavi na glasovanje tudi njegov predlog o ustanovitvi preiskovalne komisije, župan je to zavrnil, nakar je misovec De Vidovich hotel dati prednos li predlog. Demokristjani so temu oporekali in se je stanje v dvorani ponovno močno razgrelo, da ni bilo moč več nadaljevati. Župan je še enkrat prekinil sejo za pet minut. V mirnejšem o-zračju je misovec lahko predlagal, naj se takoj ustanovi preiskovalna komisija, kot jo je predlaga! Cuffaro. Proti temu predlogu je spregovoril svetovalec PSU Pittoni, ki je dejal, da to ni prednostni predlog, marveč navadna resolucija, ki naj jo svetovalec predloži odboru po normalni poti. Nato je poudaril, da je treba celotno vprašanje postaviti na pravo mesto. Glede omenjenih I deleg je priporočil odboru, naj to' zadevo reši, kar je župan sprejel. Predlog misovca je bil nato zavrnjen s 25 glasovi proti 20, ker so se mnogi svetovalci PSU vzdržali glasovanja, nekateri pa so glasovati proti. Pred koncem seje sta svetovalca Cuffaro (KPI) in Pincherle (PSI-UP) izročila odboru resolucijo, v kateri zahtevata imenovanje svetovalske preiskovalne komisije o obtožbah svetovalca Lovera proti sindikatu CISL. Nato se je začela razprava o resoluciji KD-PSU o krajevnih financah. Vabilo staršem in vzgojiteljem Pedagoški odsek Sindikata sloven. ske šole v Trstu vljudno vabi star še in vzgojitelje na predavanje, ki ga bo imel v ponedeljek, 15. maja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9/1. prof. dr. FRANC PEDIČEK iz Ljubljane o temi: »VZGOJNI PROBLEMI MLADOSTNIKA. Vljudno vabljeni! Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole PO RAZSTAVI NA MONTEBELLU Krasna cipresa dar tržaški občini XII. razstava cvetja, povrtnine in sadja se je simbolično zaključila s podaritvijo krasne ciprese, ki je visoka 14 metrov, tržaški občini. Drevo, ki je privlačevalo pozornost vseh obiskovalcev, je podaril Trstu predsednik italijanskega vrtnarskega združenja Arnaldo Mati. Velesejemski prostori na Monte-bellu začenjajo dobivati medtem svoje vsakdanje lice. Stotine tovornjakov so že odpeljale zemljo in najrazličnejši material. XH. razstava je zabeležila odlične uspehe tako glede števila obiskov (okoli 70.000 oseb), kakor tudi z gospodarskega stahšča. Lahko se trdi, da so razstavljavci (bilo jih je 580) prodali skoraj vse razstavljene rastline, cvetlice itd. Obdržali so samo najbolj dragocene primerke. Kupci so bili posamezniki in še posebej kmetijske organizacije. Štiri krasne magnolije je kupila pompejska občina. Zelo pomembna za uspeh razstave je bila tud- pomoč, ki jo je nudil tisk, bodisi domač, kakor tudi tuj, ki je obširno poročal o tej mednarodni prireditvi v Trstu. GOSTOVANJE ZAGREBŠKE «KOMEDIJE» V KULTURNEM DOMU Lep uspeh zagrebških umetnikov z opereto «SpIitski akvarel» Pevsko, muzikalno in igralsko prepričljiva izvedba tega Tijardovičevega dela je povsem zadovoljila številno občinstvo - Danes prva ponovitev O operetni glasbeni zvrsti vladajo danes v svetu deljena mnenja. Mnoge operne hiše so jo izločile iz svojih repertoarjev, nekatere jo še gojijo kot nekako dopolnilo opernim sezonam, v nekaterih državah pa so nastala gledališča, ki uprizarjajo izključno operetne predstave in privabljajo z njimi v svoje dvorane dan za dnevom množice zvestih, morda muzikalno malce nostalgičnih a zato nič manj zahtevnih poslušalcev. Med gledališči, ki v Jugoslaviji gojijo opereto, je tudi zagrebška «Komedija», ki je tokrat prišla k nam kot gost Slovenskega gledališča s tremi predstavami Tijardovi-čeve operete «Splitski akvarel» za reden abonma. To gostovanje je, vsaj v našem slovenskem okviru, prvo gostovanje poklicnega operetnega gledališča pri nas in priznati je treba, da nas je s svojim sinočnjim prvim nastopom v dobro zasedenem Kulturnem domu povsem prekričalo, da je lahko tudi opereta, če je pripravljena z vso potrebno strokovno resnostjo in vsestransko zavzetostjo vseh, ki sodelujejo pri izvedbi, ne samo prijeten, temveč tudi kvaliteten glasbeni dogodek. Vodstvo zagrebškega gledališča je imelo z izbiro Tijardovičevega «Splitskega akvarela» za svoje tržaško gostovanje, vsekakor srečno roko, saj je to delo, ki je po svoji melodiki in folklornih prvinah blizu našemu čustvovanju in glasbene- ■ IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllflllllUllllllllUIIIIUIIlllllllllllIMMIIIIIlIllUIlllJUlllllllllllllllllilliililiuillllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllll SEJA DEŽELNEGA SVETA Odobritev zakona za nakup in urbanizacijo zemljišč za gradnjo cenenih ljudskih hiš Za zakon so glasovali demokristjani in socialisti, vzdržali pa so se svetovalci KPI, PSIUP in MSI • Odobrili so tudi zakon za pospeševanje tehnoloških raziskav Včeraj je deželni svet odobril za-t tem ni niti poskrbela za organe in konski osnutek za pospeševanje na kupov zemljišč za zidanje ljudskih hiš in za njih urbanizacijo. Za osnutek so glasovali demokristjani in socialisti, medtem ko so se vzdržali svetovalci KPI. PSIUP in MSI. Svetovalci drugih skupin pa so bili odsotni. V začetku seje so_odgovorili disku-tantom poročevalca večine in manj. šine ter odbornik za urbanistiko inž. Leschiutta. Poročevalec večine Pittoni (PSU) je predvsem v zvezi s številnimi posegi v razpravo orisal smotre in meje zakonskega osnutka. Rekel je, da ne gre za zakon s programskim značajem in da bi bilo seveda bolje, če bi bili prej odobreni splošni ukrepi o deželni urbanistiki, v katere bi se ta zakonski osnutek organsko vključil. Bistvo tega zakonskega osnutka je nakup in urbanizacija zemljišč, ki so namenjena za gradnjo cenenih in ljudskih stanovanj, pri čemer bo dežela prispevala po svojih močeh. Zato ni upravičeno načenjati tu splošnega vprašanja vsedržavne urbanistične ureditve in niti deželne. Kdor načenja to vprašanje, hoče pač s političnimi ocenami zavrniti ukrep, ki je v prid gradnji ljudskih stanovanj. Na vsak način je zakon 167 pozitiven in gre zasluga za njegovo sprejetje silam leve sredine. Zato so hotele te sile tudi v naši deželi sprejeti ukrep, ki bi pospešil uveljavljenje tega zakona v naši deželi. Po drugi strani pa je znano, da so se stranke večine v parlamentu obvezale, da bodo odobrile zakon o urbanistični reformi. Zatem je Pittoni zavračal očitke komunistov, po katerih naj bi bila deželna uprava podvržena zasebnim interesom na urbanističnem sektorju. Glavni spor med večino in komunistično opozicijo je po Pittoni-jevem mnenju v bistvu v tem, ali naj bi vključili v osnutek nekatere prehodne norme, ki naj bi veljale do takrat, ko bo začel veljati deželni urbanistični načrt. Na vsak način je za sedaj koristno, da dežela sprejme finančni ukrep v prid uveljavitvi zakona 167, saj bo s tem zadovoljila številne občinske uprave. Bolj popolno rešitev urbanističnega vprašanja bomo dosegli, je dejal Pittoni, ko se bo obravnaval deželni urbanistični načrt. Toda medtem ne smemo ostati križem rok ter je treba storiti, kar je možno. Kar se tiče liberalcev, Je poročevalec rekel, da Je znano, da so bili vedno proti zakonu 167, ker upošteva zahtevo po zaščiti javnih interesov. V odgovoru svetovalcu Cala-brli je Pittoni omenil vse, kar je bilo storjenega za gradnjo ljudskih hiš v Trstu. Rekel je, da predvidevajo načrti, da bodo v prihodnjih desetih letih zgradili na področju Rocol-Melara 22.000 stanovanjskih prostorov, pri čemer bodo uživala prispevek iz sklada za Trst v višini 8,5 milijarde. Od tega denarja odpade 4 milijarde na IACP, 2,5 milijarde na begunsko ustanovo, pol milijarde na ustanovo Caccia-Burlo za stanovanja sodnih izgnancev in poldrugo milijardo za načrt «Aldisio». Ta denar bodo lahko uporabili v petih letih. Pri tem gre torej za velik finančni napor in obširna dela. Poročevalec manjšine Bosari (K Pl) i*e je v svojem odgovoru skliceval predvsem na dejanski položaj v deželi, kar se urbanistike tiče. Rekel je, da položaj vzbuja skrb in da ni zadovoljiv. Omenil Je govora svetovalcev Bergomasa in Cala-brie ter naštel razne probleme in primere iz Tržiča, Gorice, Pordeno- birokratske strukture, ki so nadrejene urbanističnemu sektorju. S tem se je odrekla učinkovitemu orodju, da M se izboljšal položaj. Socialisti sicer kažejo večjo občutljivost za ta vprašanja, medtem ko ga krščan. ski demokratje podcenjujejo In se sklicujejo na razne težkoče in ovire pri uveljavljanju zakona št. 167, namesto da bi predlagali stvarne in takojšnje. Bosari je rekel, da morajo urbanistični in gradbeni razvoj ter javna dela ustrezati jasnim kriterijem splošne koristi, pri čemer se morajo uporabljati primerni urbanistični instrumenti, tako da bodo mesta zadovoljevala človeške potrebe ob spoštovanju splošnih vrednot. Toda desnica nasprotuje tem perspektivam in skuša čimbolj zožiti pomen zakona 167, kot Je pokazala razprava. Poročevalec Bosari je dejal, da je zakonski osnutek deželnega odbora, ki ga podpira večina, nezadosten in omejen. Tato ne bo moč korenito izboljšati položaja in bi morali takoj sprejeti nove ukrepe ter čimprej razpravljati o urbanističnem načrtu, ki ga je pripravila družba Tečne Zakon, o katerem razpravljamo — je rekel Bosari — je le skromen finančni poseg, ki ne bo rešil nobenega vprašanja. Zato bi morali k zakonu priložiti točen seznam občin, h katerim bi se marala dežela usmeriti v svojih posegih. Na ta način bi ublažili resni stanovanjski in urbanistični položaj v petih krajih dežele. Končno je Bosari kritiziral urbanistično politiko levega centra v vsedržavnem merilu. Zelo obširno je odgovoril disku-tantom odbornik Leschiutta. Rekel je, da je bil namen odbora, da se s tem zakonom uresničita dva točno opredeljena smotra: omogočiti občinam, zlasti malim, da pripravijo splošne regulacijske načrte ter da uresničijo področne načrte za gradnjo ljudskih stanovanj z olajšavami pri nakupih zemljišč ln za njihovo urbanizacijo Ukrep je torej omejen in občasen in je njegov namen predvsem v tem, da se prebrodijo sedanje težave v urbanistiki, ki pa so značilne za vso državo. Odbor sploh ni nameraval s tem ukrepom presekati vseh gordijskih vozlov, ki zavirajo urbanistično dejavnost krajevnih ustanov. Toda ta ukrep bo pomenil prvi važen korak na poti h koreniti rešitvi urbanističnih vprašanj. Leschiutta je dejal, da je izčrpna razprava pokazala, kako Je važno to vprašanje ter zagotovil, da mu bo dežela posvečala veliko pažnjo. Zatem je Leschiutta poudaril važnost zakona št. 167 ter dejal, da Je deželna u-prava v tem pogledu v koristnih stikih z občinskimi upravami. Zato pa pride morebitna uradna prisilna določitev regulacijskih načrtov v poštev v zvezi z uveljavljanjem zakona št. 167. Inž. Leschiutta je dejal, da je bolje, da bo dežela dajala prispevke za kritje obresti od posojil, kot da bi dajala prispevke v kapitalu. Na ta način bodo s 120 milijoni letnega prispevka omogočili za dve milijardi in pol del. Na koncu Je Leschiutta dejal, da je ta zakonski osnutek le etapa pri reševanju urbanističnega vprašanja v celoti. Sledila Je razprava o posameznih členih in popravkih. Večina je sprejela nekaj popravkov odbornika Leschlutte in poročevalca Pltto-nija, medtem ko je zavrnila popravke svetovalcev KPI, po katerih naj bi dežela uradno izdelala regulacijske načrte za tiste občine, ki ne bi tega same storile. Zatem so predstavniki raznih skupin dali gla- Vprašanje občinski odbornici za šolstvo Komunistična svetovalka Jelka Gerbčeva je pismeno vprašala občinsko odbornico prof. Elviro Fara-guna za pojasnila glede izvajanja deželnega zakona, ki predvideva denarna študijska nakazila in nakazila za prevoze v korist šolarjev. Še prav posebej je Gerbčeva prosila, naj odbornica pojasni koliko šolarjev tržaške občine je deležnih teh nakazil in katere šole obiskujejo. Zborovanja KPI Avtonomn. federacija KPI sporoča, da bo drevi v dvorani v Ul. Ma-donnina zborovanje sekcijskih voditeljev in razširjevalcev tiska. Na zborovanju bodo obravnavali vprašanje mobilizacije partije za politično borbo v prihodnjih tednih ter priprave za tiskovno kampanjo v letu 1967. Ob tej priliki bodo razdeljene med razsirjevalce izkaznice «prijateljev Unita«. Na zborovanju bodo počastili tudi 50-letnico političnega delovanja sen. Vittoria Vidalija. Poročili bo- mu dojemanju. Tijardovič se je, podobno kot Gotovac v operni in simfonični glasbi, oslonil v svojem glasbenem ustvarjanju na ljudsko tradicijo svoje Dalmacije, na mediteransko pojočo melodičnost in na sočnost ljudske govorice svojega Splita. Zato so njegova dela vsa prežeta s pristno ljudsko toplino, ki v mojstrski muzikalni obdelavi folklornih glasbenih prvin prijetno boža uho in sprošča v poslušalcu prijetne občutke domačnosti dalmatinskega ambienta. Zgodba je seveda operetno preprosta. Med revnim, toda poštenim mizarjem Tončem in Marico, hčerko prav tako revnega Barbe Tomi-na se vžge z vso mediteransko gorečnostjo in nežnostjo ljubezen. Toda stari Tomin noče dati Marice Tončiju, češ da sta prerevna za zakonsko zvezo. Zaljubljencema ne preostane drugega, kot da svojo nesrečo v milem duetu izpojeta luni. Drugo dejanje se odvija v Bosni v sobanah zdravnika «čudodelnika», kjer pride do vrste komičnih zapletov med nosilci dejanja in bahavim gospodarjem Perom, ki si zaželi Marice in se košati s svojo polno denarnico. Vmes pride do spopada med Tončijem in pokvarjenim šo ferjem Lešandrom, ki obtoži Tonči-ja kraje zlate verižice z medaljonom, ki jo je dejansko on sam u-kradel barbi Tomtnu in podaril lahkoživi Perini. V tretjem dejanju se zgodba razplete, Lešandrova laž se razkrije in Tomin radostno seže v roko poštenemu Tončiju, ki zadene medtem še na tomboli, tako da njegova poroka z Marico ni več v nevarnosti in bogati Pera se mora vrniti v svoj Srem brez Marice. Posamezni tipi so naslikani z vso originalnostjo in pestrostjo, dogajanje vežejo posrečeni koreografski vložki, vodilna melodija, ki zablesti zlasti v melodično spevnih arijah Marice in Tončija pa povezuje celotno zgodbo v muzikalno zaokroženo in dognano glasbeno celoto. V galeriji nastopajočih sta pevsko vsekakor izstopala Nevenka So-bjeslavski-Petkovič, ki je svojo Marico podala z lepo moduliranim in prijetno obarvanim sopranom in z vso igralsko prikupnostjo, ter Šime Mardešič, ki je Tončija kreiral pevsko dovolj sproščeno predvsem v srednjih legah svojega melodičnega tenorja. Tako pevsko kot igralsko so zelo dopadljivo tolmačili svoje vloge še Boris Vajda kot barba Toma, Vladimir Krstulovič kot Lešan-dro, Tedy Sotošek kot Salko Sali-kovič, Josip Fišer kot Pera Markovič in drugi, igralsko in plesno pa se je v vsestranski vlogi lahkoživ-ke Perine Rapetinove uveljavila su-bretka Lili čaki, ki je obenem tudi koreografka. _ Prav tako kot solisti je bil odličen zbor pod vodstvom Stanka Ši- v vrsto stikov in manifestacij v državnem tednu RK, ki se prične da nes po vsej Italiji. Dr. Berzanti je zagotovil gospe Cappellini vso podporo dežele pobudam RK. Deželni odbornik za delo Dal Mas se bo danes udeležil 34. velesejma kmetijskih strojev v Novem Sadu. Deželni odbornik Marpillero pa se bo danes udeležil otvoritve 6. sejma «Alpe-Adria» v Ljubljani. Odbornik bo tudi imel razgovore z raznimi gospodarskimi predstavniki v okviru stikov naše dežele s sosedno republiko. Namen teh sestankov je okrepiti gospodarsko sodelovanje, zlasti pa trgovinske izmenja- PD «VESNA» IN «A. SIRK« IZ KRIŽA naproša vse tiste, ki imajo doma slike slikarja Alberta Sirka, da to sporočijo prirediteljem slikarske razstave ob 20-letnici slikarjeve smrti. Razstava bo v zadnjem tednu meseca junija, vendar je treba slike čimprej zbrati, da bo mogoče razstavo pravočasno urediti. Istočasno naprošata obe prosvetni društvi vse Križane, da posodijo za etnografske in fotografsko razstavo čimveč fotografij, listin in starinskih predmetov iz starega Križa, posebno s področja ribištva, kamnarstva in prosvetnega življenja. Odbora P. d. «Vesna» in P. d. «A. Sirk» IZŠEL JE ZALIV Izšla je peta številka tržaške revije «Zaliv». V prodaji je v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20. C Plavalni bazen «Bruno Bianchi« bo zaprt za občinstvo danes popoldne in ves jutrišnji dan zaradi spomladanskega prvenstva v skokih v vodo. Vstop bo občinstvu dovoljen brezplačno, vendar samo na stopnišča. * Vladni komisar dr. Cappellini je včeraj dopoldne prisostvoval svečani otvoritvi mednarodnega novinarskega srečanja v Lignanu. Po otvoritvi so na čast gostom priredili slavnostno kosilo. Delovanje deželnih organov Gospa Cappellini, žena vladnega komisarja in predsednica tržaškega ženskega _ odseka italijanskega Rdečega križa, je bila včeraj zjutraj sta podala sekretar federacije prof. i na obisku pri predsedniku deželne-Sema in poslanka Bernetič. 1 ga odbora Berzantiju. Obisk spada OPOZORILO PROSVETNIM DRUŠTVOM Slovenski film «Dolina miru» v društvih Slovenske prosvete Vsak dopoldan je na razpolago tudi našim šolam Predvčerajšnjim pri sicilski obali Smrtna nesreča tržaškega letalca Dva mlada častnika, pomorski kadet Alberto Urldni iz Trsta ln le-talski stotnik Giovanni Badaloni iz Barija sta predvčerajšnjim izgu bila življenje pri letalski nesreči približno 20 milj od sicilske obale. Med letalskimi vajami je nam-muniča, mali orkester pa je ritmič- j reč strmoglavilo v morje vojaško no zanesljivo vodil dirigent Ferdo letalo tipa «Grumman», v katerem Pomakalo. Predstava je končno u- sta. bila mlada častnika. Letalo je gajala tudi zaradi slikovitosti scen' strmoglavilo iz še neugotovljenih jn pestrosti kostumov I razlogov in se pogreznilo v globino. Občinstvo je izvajalce in posebej i šele včer*j SP i^evalcLZag!e^ah še nosilce glavnih vlog, nagradilo ' £*le ^taku/trupli ote^častnfkoT 2 ^asluzenlm ,a‘; Njuni trupli so dvignili na ladje VS^fTx .de}?Vu tn *u" | vojne mornarice. Mlada častnika di po vsaki solistični anji. i sta služila pri 41. letalski jati «An- j. k.! tison« in sta predvčerajšnjim popoldne odletela na letalske vaje. Nenadoma je kontrolni stolp v Cata-nii izgubil zvezo z letalom, ki je z vso močjo strmoglavilo v morje. Trupli obeh nesrečnih častnikov so na korvetah «Alcione» in «Fa-san», prepeljali v Catanio. Urlini, ki je v Neaplju že leto dni posečal tečaj za pilotskega kadeta, je bil star 23 let in je s starši in tremi brati stanoval v Trstu v Ul. Pislno 10. Kakor Je bilo že javljeno, smo po sklepu Mešanega odbora dobili prve slovenske filme, ki Jih lahko predvajajo naša prosvetna ln kulturna društva ln klubi svojim članom. Za začetek smo dobili filma «Vesna» in «Dolina miru*. Trenutno ima Slovenska prosvetna zveza na razpolago za svoja včlanjena društva film «Vesna», Slovenska prosveta v Ul. Donizettl pa film «Dollna miru«. Kasneje si bosta oba filma prosvetni centrali zamenjali, tako, da bo imela Slovenska prosveta na razpolago za svoja društva «Vesno», Slovenska prosvetna zveza pa ((Dolino miru». Tako bodo Imela priliko vsa slovenska društva videti oba filma v svojih prostorih. Film «Dolina miru» bodo predvajali v naslednjih dneh v tehle društvih: v soboto, 13. maja, ob 18.30 — Slovenski kulturni klub, Ul. Donizettl 3; v nedeljo, 14. maja, ob 17,— Marijin dom v Rojanu; ob 18. — Finžgarjev dom na Opčinah; ob 20.15 — Finžgarjev dom na Opčinah; v ponedeljek, 15. maja, ob 20.30 — Kulturni dom v Skednju, Ul. Soncini; v torek, 16. maja, ob 20.30 — Kulturni dom v Skednju, Ul. Soncini; v sredo, 17. maja, ob 20.30 — Slomškov dom v Bazovici; v četrtek, 18. maja, ob 20. — Društvo slov. izobražencev, Ul. Donizettl 3. Vsak dopoldan je film ((Dolina miru» na razpolago našim šolam. Obrnite se na Slovensko prosveto, Ul. Donizettl 3, vsak delavnik od 8. do 12. ure (tel. 23-779). Zaporni nalogi Agenti s komisariata v sodni palači in letečega oddelka so predvčerajšnjim izvršili tri zaporne naloge. Aretirali so 31-letnega Save-ria Cicalo iz Ul. Torrebianca 24 in ga odpeljali v zapor, kjer bo moral sedeti 94 dni zaradi tihotapstva. Aretirali so nato 25-letnega Edija DobriUo iz Ul. Forti 48 in ga premestili v zapor, ker je obtožen tatvine z obteževalnimi okoliščinami in nadalje so aretirali še 53-letnega Guerrina Signorettija iz Ul. Vidali 2, ki se bo moral pred sodniki zagovarjati zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do It ure) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammeilo, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. deiristria43; Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19 30 do (30) Dr. Gmelner, Ul. Glulia 14; Pizzul. Cignola Corso Halla 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. --------- SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV MKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če n) mogoče najti dni tega zdravnika, je treba telefoni ratl na štev. 90-235. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi ljubitelje narave na prvi mladinski izlet v nedeljo, 14. maja letos. Pot nas bo vodila iz Bazovice s prepustnico čez mejo v Lokev, kjer si bomo ogledali cerkev s freskami slikarja Toneta Kralja ter tabor iz turških časov. Nato bomo obiskali prekrasno kraško jamo Vilenico. Skok še v Lipico in postanek v senci zadnjih ostankov tipičnega kraškega hrastovega gozda. Zbirališče in odhod iz Bazovice ob 9. uri. Odhod iz Trsta z linijskim avtobusom s Trga Oberdan ob 8.30. Hrana iz popotne torbe. Prav posebno priporočamo, da se izleta udeleže dijaki in g. profesorji naravoslovnih ved, da bodo s tem pripomogli k boljši kvaliteti ekskurzije. na, Magnaga in Trsta. Vsi tl pri- meri kažejo velik urbanistični ne- n-'e z “ omenJenlm rezultatom, red. špekulacije s stavblščl In ne- Končno Je deželni svet z veliko zadostno število gradenj ljudskih naglioo soglasno odobril zakonski hiš, če upoštevamo številne potrebe, osnutek o posegih za študije ln teh-Na tem področju, je dejal Bosari, nološke raziskave na deželnem o-Je dežela napravila zelo malo. Pri zemlju. TRST VIA CARDUCCI «LINEA» — VIA CARDUCCI 4 se ne boji primerjave, kar zadeva športni način oblačenja! «LINEA» more svojim izbranim klientom nuditi najboljše, kar sl na področju športnih modnih novosti moremo zaželeti. To velja tudi kar zadeva možnosti in sicer od naj skromnejših do najbolj zahtevnih v okviru izredne izbire artiklov visoke mode, ki v svojem stilu nimajo primere. Ko se zaupate trgovini »LINEA«, boste na vsak način elegantni in to ne glede na vašo postavo, starost in vaše nakupne možnosti. «LINEA» Je torej vaša trgovina, ki se opredeljuje že po svojem imenu. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM GOSTOVANJE «KOMEDIJE» IZ ZAGREBA IVO TIJARDOVIČ «SPLITSKI AKVAREL» Opereta v treh dejanjih DANES, 13. maja ob 21. uri (abonma I. ponovitev, invalidski in sindikalni) V NEDELJO, 14. maja ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski in okoliški) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Re-zervacije na telefonu 734265. CENE: Danes: parter 1.500 lir, balkon 1.000 lir, stojišča 300 lir Jutri: parter 1.000 lir, balkon 500 lir, stojišča 300 lir Avtobusi za nedeljski abonma: I. Prečnik 15.05, Mavhinje 15.10, Cerovlje 15.15, Vižovlje 15.20, Sesljan 15.25, Nabrežina 15.30. II. Križ 15.25, Prosek 15.30, Kontovel 15.30. III. 14.50, Praprot 14.50, Trnovca 14.55, Samatorca 15 00, Sa-lež 15.05, Koludrovca 15.10, Zgonik 15.10, Mali Repen 15.15, Bn-ščiki 15.20, Veliki Repen 15.25, Col 15.30, Tabor 15.30. Slovensko gledališče v Trstu V torek, 16. maja ob 20.30 v prosvetni dvorani na Opčinah; v sredo, 17. maja ob 20. uri v Kulturnem domu (študentski abonma) Alfred Neocles Hennequin MOJE DETE Komedija v treh dejanjih Slovenski film VESNA bodo predvajali: DANES, 13. maja zvečer v Slovenskem dijaškem domu v Trstu; v nedeljo, 14. maja ob 16. uri v prosvetnem društvu Valentin Vodnik v Dolini; v ponedeljek, 15. maja ob 20.30 v prosvetnem društvu Pro-sek-Kontovel; v torek, 16. maja ob 20.3Q Vv_ prosvetnem društvu Slovan na Padričah; v sredo, 17. maja ob 17. uri za mladino in ob 20.30 prosvetno društvo Igo Gruden v Nabrežini; v četrtek, 18. maja ob 20.30 prosvetno društvo Lonjer Katinara v Lonjerju; v petek, 19. maja ob 20.30 Skupni odbor za upravo Prosvetnega doma na Opčinah; v soboto, 20. maja ob 20.30 prosvetno društvo Vesna v Ljudskem domu v Križu; v nedeljo, 21. maja Skedenjsko kulturno društvo; v ponedeljek, 22. maja Ške-denjsko kulturno društvo; v torek, 23. maja ob 20.30 pevski zbor Repen v občinski kopalnici v Repnu; v sredo, 24. maja ob 20.30 prosvetno društvo Slavko Škamperle v Trstu; v četrtek, 25. maja ob 20.45 prosvetno društvo Prešeren v Boljuncu SPZ SOLA GLASBENE MATICE V TRSTU V torek, 16. maja ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma javni nastop gojencev Sodelujejo gojenci oddelkov solopetje, klavir, violino, rinet, rog (Komorna glas“Jj. in zbor harmonik pod voo' stvom prof. Eliane Zajec t®* mladinska pevska zbora z v? čin in iz Trsta pod vodstvom Nade Žerjal. Nazionale 15.30 (dl tigre« Techh1^ lor. Vittorio Gassman. prepoveo mladini pod 14. letom. .j« Eacelsior 16.00 ((Tutti i merch1^ Technicolor. Jane Fonda, Jasoc bards. Fenice 15.30 «11 fischio al naso» & , mamcolor. Ugo Tognazzi, Bettoia. „ai Eden 16.00 «Un uomo, una y Technicolor. 2 nagradi UscaL^ji nouk Aimee. Prepovedano pod 14. letom. v 11. Marlon Brando, Charlie ChsPLil) Crtstallo 16.30 «Da Berlino ThP0 se« Technicolor Roger Hanih Garibaldi 16.00 «L’armata Branf> ne« Technicolor. Vittorio GaS* Catherine Spaak. Aurora 16.00 «Caleidoscope». -j|i) Capltol 16.30 «La notte det £enpf(pJ Technicolor Peter 0’Toole. " vedano mladini pod 14. letom ^,1 Impero 16.00 «L’uomo del ban' pegni« Prepovedano mladih1 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «DelittO ar perfetto« Pamela Tifpm. .(to' Ideale 16.00 «FBI operazione tjcr Walt Disneyev film v techhh-ju. Dean Jones. ,, I1 Astorla (Ulica Zoruttl flloBUl 16.00 «La caduta delle adU*1' mes Mason. Astra 16.30 ((Arizona Colt«. Abbazla 16.00 «Arabesq,ue» T pjil. lor. Sophia Loren, Gregorj jjir P.d. »Skedenj* priredi 28. maJa od v Senj. Vpisovanje vsak 20. do 21. ure v društvenih Pr0° ^ Mladinski krožek v KrlžO 2. junija izlet za mladino v Franja, Ljubljano, na Bled. "L*,' nje vsak dan v Ljudskem d« > P.d. «Albert Sirk« in v baru (r Zaključek vpisovanja 27. hod iz Križa 2. Junija ob 5-30, ljena vsa mladina. Mali oglasi VAJENCA pod ugodnimi Pf me mehanična delavnica v u' reri 13 (Rojan), tel. 36875. 12. t. m. nas Je pustila pustila Marija Mikol por. H< Pogreb bo jutri, 14. t. ni. z mrtvašnice glavne bolnih Žalujoči soprOL družini Mikol i* in drugo sor® I.T.F. Ul. Zonta 3. Tel. 38-00« Naznanjamo žalostno vest, da nas Je nenadoma zapo^ naša draga mama IVANKA CIBIC Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 13. t. m. ob ^ iz hiše žalosti na Proseku 217 na domače pokopališče, Žalujoča hči ADRIANA, sinova S0 In VINKO z družinami Prosek, 18. maja 1987 il PREDPISI POKRAJINSKEGA VETERINARJA V TRSTU Strogi ukrepi proti razširitvi svinjske kuge na naše področje Odložene v*e razitave in sejmi prašičev - Prevažanje živali dovoljeL. e 1 odobritvijo veterinarja - Obvezno cepljenje in razkuževanje hlevo PROTOSiNHROTRON JE DELO MIRU IN SOŽITJA MED NARODI iv | Kakor je znano, se je v raznih italijanskih pokrajinah zelo raz-“u'ila in povzroča ogromno škodo wro imenovana afriška ali črna sanjska kuga. Zaradi tega je te •™ Pokrajinski veterinar v Trstu iztial predpise, z raznimi ukrepi, oi se preprečila razširitev kuge nS. n?še področje. Predpisi so sto-'ui zo v veljavo in kdor jih bo Krsu bo kaznovan, kakor prepisu-JeW Zadevni zakoni. P ki p .za^,evi“ zakoni. .okrajinski veterinar v svojem dloku najprej določa, da so v ‘rzaski pokrajini odložene za nedoločen čas razstave, sejmi ali »akrsno koli zbiranje prašičev. reo prevozom prašičev s kakrš-koli prevoznim sredstvom, jih jnora prej pregledati veterinar, aKo pred natovarjanjem kot razto- y®fjanjem. Prevoz bo dovoljen, če P?oo vse živali zdrave in če so bile p'e cepljenje proti svinjski kugi. revoz bo dovoljen le s potrdilom “terinarja. Dovoz prašičev iz dru-k!i P0*0,3!'0 v našo pokrajino lahna 's!'0*' samo pokrajinski veteri-s“r- Tudi za prevoz svežega svinj-tri?8 m.esa izven pokrajine je po-ebna izjava pokrajinskega vete-živ vJa* gre za nieso neokuženih vnv~'. Vsekakor je prepovedan pre-oz,divjih prašičev in mesa divjih prašičev. ujetniki prašičev, naj si bodo Uročiti *reovc' morak> takoj . trgovci itd. morajo takoj —i občinskemu veterinarju J?S0 spremembo glede števila W- v' Prav tako je obvezno cep-vseh prašičev proti kugi, če s° bili že cepijeni. Cepljenje bo-«craviii občinski veterinarji ali kjilasčeni veterinarji, s cepivom, tr«u’e brezplačno. Veterinarju je ,Tet)a nlar-nfl dflO 1,V »o nn. , pa plačati 400 lir za prvo cep- ‘.eno žival ter 200 lir Ufe, za vsako „ ..... Cepljenje bo treba za-'inti čimprej. nila°k er. ne bo popolnoma izgi-a crašičia kuga, je prepovedano 1 v n nUfid, je uicMuvcuaiii, H Vern stanovanju silovit pre-v>belanJe Pogledala skozi okno, je s'°Dja : aldasa. ki je odhajal iz po-Tak* Je bil ves okrvavljen. Jjsteea Je Prišla resnica na dan. litino Ve.(ei:a je bil sta se na Baldas pri sprla, ker J! Castri M°ška..................... > je 5? obtožil svojega gosta, da i! Prišlntrjde' l0 000 Ur- V prepiru je d° pretepa, pri katerem tesničya*das izkupil. Da bi prikril Potek dogodka, je prizade- Pred istimi sodniki sta se morala zagovarjati tudi 28-letni Giorgio De Radio in 19-letni Giordano Faust. Mladeniča so obtožili, da sta hotela ukrasti nekatere dele motorja, ki je last Josipa Tenceta, ponoči med 13. in 14. januarjem predlani. Pozno ponoči je Tence prišel iz domače hiše ter opazil dva neznanca, ki sta imela opravka z njegovim motorjem. Približal se jima je ter vprašal starejšega, če ima vozniško dovoljenje. De Radio (šlo je prav zanj) mu je ustregel. Takoj nato je Tence odšel do bližnjega telefona ter poklical policijske a-gente. Ko pa so ti prišli, ni bilo o mladeničih ne duha ne sluha. Policisti so ju naslednji dan izsledili. Spočetka sta se branila priznati svojo odgovornost, toda pozneje sta popustila. Sodniki so ustavili kazenski postopek proti njima zaradi amnestije. nijte na umm *e<*VaJa danes, 13. t. m. ob II, url film: BATTAGLIONE D’ ASSALTO (UDARNI BATALJON) Igrajo: JACQUES PERIN, PIERRE FABBRE ln drugi «1B1S» PROSEK bowV*|J* danes, 13. t. m. ob 11.30 Cinomascope barvni — naj-film leta: rubare un milione di dollari e vivere felici ^ (Kako ukrasti milijon dolarjev in živeti srečno) k' AUDREY HEPBURN, PETER O’ TOOLE, CHARLES a°YER ln drugi Mladinci v Tržiču solidarni z grškim ljudstvom Mladinske sekcije PSU, KPI, KD, PSIUP ter krožka «Nuova Resisten-za» ter «Circolo di cultura Monfal-conese* iz Tržiča so sprejele skupen poziv za svobodo Grčiji. V njem pravijo, da je bila nekaj dni pivd obletnico propada fašizma v Italiji ustvarjena fašistična vojaška diktatura v Grčiji, sosedn1 državi, katere ljudstvo se je junaško borilo za svobodo. Vojaki so odpravili vse demokratične svoboščine in zaprli na tisoče ljudi, o katerih ni vesti. Zaprli so tud: narodnega junaka G'ie-zosa, ki je-simboE'borbe--grškega ljudstva proti nacifašizmu. Vse to se dogaja v* čfibtl, ko se ljudstva postopno vključujejo v nezadržen proces za boljši gospodarski in družbeni red. S skuterjem je zadel v avto Včeraj nekaj po 10. uri se je peljal 40-letni Luigi Ferezin, doma iz Moše, Ul. Gorizia 98, s skuterjem po Ul. Monte Santo v Gorici. V bližini kazermet je s svojim vozilom trčil v avto in padel. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na glavo, več odrgnjenj ter rano na spodnji ustnici in so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Požar v tržiškem kinu Prejšnji večer okrog 23. ure je v tržiškem kinu S. Michele, ki je last župnije ter ga upravlja Loigo, izbruhnil požar. Ogenj je zajel leseno galerijo ter vkljub naporu gasilcev, ki so ga skušali omejiti, uničil kakih 30 kv. metrov poda, leseno ograjo pri balkonu in nekaj lesenih stopnic. Škodo cenijo na okrog 800 tisoč lir, vendar je krita Z zavajovajnipo. Sodij?, da Je ..povzročil požar cigaretni ogorek, ki ga je brezbrižno pdvrgel nekdo izmed gledalcev. Demokratični mladinci poaivajo vse prebivalstvo, zlasti še mlade generacije k solidarnosti z grškim ljudstvom, da bi v hudih trenutkih, ki jih preživlja in ki se lahko še poslabšajo, občutilo podporo in ljubezen ljudstev Evrope, ki se borijo za svobodo, napredek in demokracijo. Vodovodni konzorcij bo zasedal v Ronkah V ponedeljek bo na županstvu v Ronkah seja predstavnikov štirih občin, ld so članice vodovodnega konzorcija, se pravi Ronke, Po stopnicah je padla Včeraj ob 13.20 so z avtom Ze- lenega križa pripeljali v civilno bolnišnico 39-letno Graziello Trampuš iz Gorice Ul. Morelli 4. Zdravniki so ji ugotovili zlom leve rame ter rano na levem licu in so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju, žena je povedala, da se je poškodovala na domu, ko je padla po stopnicah. Smrtna nesreča v Turjaku V Ul. Garibaldi v Turjaku blizu bencinske črpalke se je včeraj popoldne pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 61-letni Vittorio Fabbro iz Turjaka, Ul. Verdi 29. Fabbro je prihajal z nekega zasebnega dvorišča, kjer je skladišče pred seboj porival dvokolesni voziček. Ko je prišel na cesto, je iz Pierisa proti San Pier dTsonzo z avtom fiat 1100 privozil 41-letni Ar-mando Coppeto iz Vidma, Ul. Valentino 5 in z vso silo treščil v voziček, da se je ta obrnil okrog svoje osi. Sunek je bil tako močan, da je oje vozička zadelo nesrečnega Fab-bra po vratu in mu je križna prečka na vrhu ojesa pretrgala vratne žile. Nesrečni Fabbro je izdihnil med prevozom v civilno bolnišnico zaradi izkrvavitve. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji. Volitv« notranjih komisij v SAFOG in Nuova S. Giorgio Prihodnji ponedeljek in torek bo 700 delavcev podjetja SAFOG in Nuova S. Giorgio v Gorici volilo novo notranjo komisijo. Nove volitve po kratkem razdobju od volitev v SAFOG so bale potrebne zaradi razdelitve starega podjetja v dve ločeni. Obe notranji komisiji bosta imeli po pet članov in sicer po štiri za delavce in po enega za uradnike. Sedanja notranja komisija Safog ima 3 predstavnike CGIL, 3 CISL in 1 UIL. Vižintin in Štrukelj danes v Gorici Novi predsednik občinske skupščine Nova Gorica Milan Vižintin in poprejšnji župan odv. Jožko štrukelj, ki je bil izvoljen za člana slovenske vlade, bosta danes ob. iskala župana Martina in predsednika pokrajine Chientarollija. SPOROČILO TRGOVINSKE ZBORNICE Prihodnji teden bodo proučili zaščito imen briških vin Posebna komisija si bo ogledala vinogradniške in kletarske naprave v Brdih V torek in sredo prihodnjega ted. na bo prišla v Gorico posebna komisija, ki jo je imenoval državni odbor za zaščito imen tipičnih vin. Komisijo bo vodil prof. Cosmo in ima namen proučiti na mestu vprašanja, ki so v zvezi s kontroliranim označevanjem tipičnih briških vin. V torek 16. t. m. bo komisija zaslišala predstavnike ustanov in združenj, ki so pri tem problemu prizadete; popoldne bodo obiskali vinogradniške in kletarske naprave v Brdih. Naslednjega dne, v sredo 17. maja pa bo javno zborovanje, na katerem bodo lahko vsi prizadeti ope- IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Pogojno obsojen na 8 mesecev zapora ker naj bi delal silo svoji sosedi Podiral je zid pri hiši in povzročil smrt soseda in prijatelja Ker ni hotel v umobolnico, je pretepel policijskega podčastnika Goriško okrožno sodišče, ki mu je predsedoval dr. Arculeo, je imelo včeraj dopoldne in popoldne vrsto razprav. Med drugimi se je moral zagovarjati 21-letni Gualtiero Coss iz Rutarjev št. 23 pri Dolenjah, pod obtožbo, da je skušal posiliti 31-let-no Romano Mauri por. Bonn, ki je doma iz sosedne hiše v Rutarjih. Obtožnica pravi, da jo je dne 3. januarja 1966 čakal na pobočju kakih 300 metrov od doma okrog 17. ure, ko se je vračala z dela na polju. Tam naj bi jo vrgel na tla, ko pa se mu je žena upirala in je hotela klicati na pomoč, ji je z eno roko zaprl usta, z drugo pa jo je skušal razgaliti. Zaradi njenega odpora pa ni izvedel svoje namere. Obtoženec, ki sedaj služi vojaški rok in je prišel na razpravo v vojaški obleki, je dejal, da je nedolžen ter da je samo predlagal ženski, naj bi šla z njim. Pozneje sta žena in njen mož predlagal^,, naj bi plačal 50 tisoč lir, da bi s tem vso zadevo poravnal. Ker pa se nedolžnega, je ponudbo odklonil, na kar1 sta žakonca vložila proti njemu tožbo. Obtoženec je še dodal, da je bila žena proti njemu večkrat izzivalna, se mu dobrikala in tudi zahajala v njegovo hišo, saj so bili sosedje. la na svojem domu. Ko je podiral neki zid, pa je prišel pod njegov improvizirani zidarski oder sosed Cristin in nesreča je hotela, da je prav v tistem trenutku padel z o-dra večji kamen, se odbil na neki deski ter treščil na glavo ubogemu Cristinu. Pri tem mu je prebilo lobanjo in mož je podlegel poškodbam. Obtoženčev zagovornik odv. Gi-naidi je poudaril, da gre za nesrečo, pri kateri je izgubil življenje človek, s katerim sta bila prijatelja in mu je, čeprav sam delavec in v skromnih razmerah, izplačal kar poldrugi milijon odškodnine. Zato je predlagal, naj bi dejanje ne smatrali za kaznivo. Sodniki pa so bili drugega mnenja in so obtoženca obsodili na 8 mesecev zaporne kazni in plačilo sodnih stroškov. Kazen pa je pogojna in brez vpisa. Ker je udaril policijskega podčastnika, ko je ta vršil svojo službo, se je moral zagovarjati 21-letni je fant čutil AMo_.Uton.-iz..Tržiča,.-UL PaseoL čeprav je njegov zagovornik odv. Mamolo predlagal, naj bi ga oprostili, ker ni zakrivil dejanja, pa ga je sodišče po daljšem posvetu obsodilo na 8 mesecev zapora ter povračilo sodnih in drugih stroškov prizadeti stranki; te stroške je sodišče določilo na 187 tisoč lir. Vendar pa je kazen pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Zaradi nenamernega umora se je moral zagovarjati 30-letni delavec Franco Nonnino iz S. Piera ob Soči. Aprila meseca lani, ko je bila v CRDA, kjer je zaposlen, stavka, gradbenega podjetja «Spanghero» in je izrabil prosti čas za zidarska de- NKEm KI »tiMSS Ki smMsusM un KWMnna Relief podvoza v Ul. Aquileia ter glavne in stranskih cest, ki ga je izdelala občinska uprava. Po njem bodo izvršili vrsto javnih del za 400 milijonov lir, s katerimi bodo odpravili ozko grlo na tem cestnem odseku. Stiristezna cesta, speljana pod železnico, (po dve v vsako smer) je posneta z zahodne strani. V viaduktu bo poglobljena, razširili bodo Ul. detla Rarca in Ul. Aquileia (od viadukta do Kor- za), ki bosta dvosmerni 12. To se je zgodilo v Gorici 27. februarja lani. Tistega drle so poli- umobolnico na pregled, pa jim je ušel prav iz veže bolnišnice ob 20. uri. Zaman so ga iskali po mestu, dokler jim ob 23. uri ni nekdo sporočil, da se mladenič nahaja v gostilni Devetak v Ul. Maniacco. Policisti in rešilni voz Zelenega križa so odšli tja in ga v resnici našli v družbi nekega bolničarja iz pokrajinske umobolnice, ki ga je skušal pregovoriti, naj bi šel na pregled. Ko je Ulian zagledal policijo, pa se je takoj premislil in prisolil policijskemu podčastniku Ginu Saci-lottu krepak udarec v obraz, zaradi katerega se je moral zdraviti 8 dni. Pozneje so ga s silo spravili v rešilni voz in ga odpeljali v umobolnico. Sodišče je bilo mnenja, da je bil v stanju odgovornosti za svoja dejanja in ker je bil že večkrat kaznovan ter je tudi sedaj v zaporu za neki drug prestopek, ga je obsodilo na 5 mesecev in 10 dni zapora in plačilo sodnih stroškov. Branil ga je-odvt Businello iz Vidma u-radno. raterji, proizvajalci, trgovci, indu j strijci, obrazložili svoje mnenje v ."‘j tej zadevi. Zato so vabljeni na tcij zborovanje vsi tisti, ki so kakoi koli prizadeti pri originalnem ime novanju tipičnih briških vin. Dve nesreči z ognjem in kropom Včeraj nekaj po polnoči so po J klicali avto Zelenega križa v Loči nik, kjer se je opekla, ko je eksl plodiral ogrevalnik, 61-letnega Ma l rija Bregant iz Ul. Concordia 19 ] Odpeljali so jo v goriško civilncl bclnišnico, kjer so ji ugotovili opel kline prve in druge stopnje po roj kah in prsih in jo pridržali ne zdravljenju. Ob 11.40 pa so z avtom Zele| nega križa pripeljali v bolnišnice^ tudi Marijo Žnideršič, staro 43 lelf iz Gorice Ul. Brigata Casale 29 Zdravniki so ji ugotovili opekline!: prve in druge stopnje na levi rofj ki, trebuhu in nogah ter so jel pridržali za 30 dni na zdravljeni nju. Žena je povedala, da se opa ri rila doma, ko je vstala in pri terr zavrnila lonec z vrelo vodo. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA (Komisija za doraščajočo mladi-dino) priredi v torek, 16. maja ob 20.30 v klubu «S. Gregorčič«, na Verdijevem korzu 13 v Gorici predavanje i i j Otrok v domačem okolju Predaval bo profesor pedagogike Milojko Vidmar iz Ljubljane. Vljudno vabljeni vsi, ki Jim je pri srcu vzgoja otrok. MLADINA VABI PLESNI VEČER danes, 13. maja ob 21. uri v Prosvetni dvorani, Verdijev korzo, 13. Za vstop je potrebno vabilo, ki ga je moč dobiti na Slovenski prosvetni zvezi, Ascolijeva 1. Med plesom bodo s posebno točko nastopili udeleženci plesnega tečaja. Igral bo orkester «The Lord’s» iz Trsta. Vabljeni! Drž. tož. dr. Caputi; preds. sodišča dr. Arculeo: sodnika Morra in cisti odpeljali Uliana v pokrajinsko I Mazzarella; zap. Petti. .................................................................................i..i.. POTEM KO JE IZ A ZDRKNILA V SERIJO B Goriška košarkarska peterica se bo še imenovala Splugen Brdu Ustrezen sporazum je bil dosežen med podjetjem in UGG - Ekipo bosta vodila tričlanski odbor in športni vodja - V kratkem bo znana sestava ekipe in ime novega trenerja Goriška košarkarska peterka bo tudi v B ligi italijanskega košarkarskega prvenstva nosila ime Spltt-gen Brku. Ustrezen sporazum so včeraj dosegli zastopniki podjetja Bassetti iz Milana, ki je lastnik pivovarne SpUigen Brku, in vodstvom Unione Ginnastlca Gorizia-na pod vodstvom cav. Gdovannija Bigota. Kakor je znano, je goriška peterka Splugen Brkua v letošnjem italijanskem državnem košarkarskem prvenstvu zasedla zadnje mesto ter bila skupno z neko drugo ekipo potisnjena v B ligo. «Za sporazum smo se odločili — je časnikarjem dejal Gregori, predstavnik milanskega podjetja — navzlic razočaranju ob slabem plasmaju naše peterke; naš športni duh pa nam dovoljuje, da tudi izgubimo in poraz športno prebolimo.« Košarkarsko ekipo bo poslej vodil tričlanski vodilni odbor, ki bo skrbel za upravno plat in program dela. Vanj so bili določeni predsednik UGG Bigot, zastopnik Splugen Braua za našo cono Bocchettd in deželni svetovalec FIP Nibrant; športni direktor bo Fornasir, znani košarkarski igralec, ki je 1954. leta igral za Reyer, ko je ekipa ..........I..■■■■■■■•■■■I.■■■■■.......................................mini IZ BENEŠKE SLOVENIJE Nad 73 tisoč osebnih prehodov na mejnem področju v aprilu Začeli so graditi turistično cesto na Matajur V preteklem mesecu aprilu je dosegel osebni obmejni promet v Beneški Sloveniji 73.402 prehoda ljudi s potnimi listi in prepustnicami na vseh mejnih prehodih tega področja. S potnimi listi je bilo največ prometa pri Stupici, kjer je šlo na drugo stran, 28.227 italijanskih in 2.577 drugih državljanov; na prehodu pri Učeji pa je šlo s potnimi listi 1.590 potnikov, povečini italijanskih državljanov. S prepustnicami je šlo na drugo stran na tem področju 27.096 italijanskih in 12.870 jugoslovanskih državljanov, z dvolastniškimi dovoljenji pa 536 italijanskih in 506 jugoslovanskih državljanov. Tudi s prepustnicami je bilo največ prometa pri Stupici, kjer so zabeležili 36.240 prehodov; sledi Učeja s 795 prehodi, most pri Prosnidu s 389, Most pri Miščeku z 919, most Kli-nac 208, Cepletišče 837, Robidišče 938, Solarji pri Dreki 278 in Za-varjan pri Klobučarjih s 4 prehodi (dvolastnikov). V primerjavi s prejšnjim mesecem je bilo le malo sprememb; promet s potnimi listi se je nekoliko zmanjšal, zato pa se je povečal oni s prepustnicami in dvolastniškimi dovoljenji. Ker že govorimo o prometu naj dodamo še vest, da so začeli z gradnjo nove ceste na Matajur na odseku od Ložca do vasi Matajur. Vsa cesta bo predvidoma stala 110 milijonov, od tega del ki je v gradnji 57 milijonov. To bo važna turistična cesta za vse nadiške doline ter bo uporabna skozi vse leto za poletni in zimski šport ter alpinizem. Načrt je izdelala ustanova za gorsko ekonomijo iz Vidma delo pa je prevzelo neko zasebno podjetje. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna AL CORSO, Marzinl, Korzo Italija št. 89, tel. 24-43. LEKARNA V TRŽIČU Ves dan ln ponoči Je dežurna lekarna «A1 Redentore«, dr. Ennerl in de Nordis, Ul. F.lli Rosselli 21, tel. 72340. LEKARNA V RONKAH Ves dan In ponoči Je dežurna lekarna «Alla stazione« dr. Matitti — Vermeljan, Ulica Garibaldi 3, tel. 75046. osvojila državni naslov. Vodilni odbor je pooblastil športnega direktorja, da si prihodnjo sezono sesta-, vi ekipo, ki bo ustrezala zahtevam igranja v B ligi in da poišče tre-, nerja. V tej zvezi je bilo že marsikaj narejenega ter bo športni vod-J Ja Fornasir v teku enega tedna sporočil tisku dokončno sestavo ekipe in tudi Ime trenerja. Z dosego sporazuma med Spili-■ gen Brauom j n Ginnastlca Gorizia-1, na, so izgubile podlago vse tiste go-: vorice ki so napovedovale črno raz-; dobje za našo košarko, pa tudi za: ljubitelje tega športa, katerih šte-S vilo je tako zelo naraslo posebno med mladino. Gorica VERDI. 17.00: «11 ritomo dei ma-gnlfici sette«, Jul Brynner. Ameriški kinemaskope v barvah. CORSO. 17.15: «Due assi nella ma-niča«, T. Curtis in V. Lisi. Arne riški barvni film MODERNISSIMO. 17—22: «11 fa- raone«, George Zelnik in Barbara Bryl; poljski barvni kinemaskop-ski film, mladin ipod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «Io non protesto, io amov>, C. Caselli in M. Girotti. Italijanski kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.15: «Maigret a Pl- galle«, G. Cervi. Ital .-francoski kinemaskope v barvah. Tržič AZZURRO. 17.30—22: «11 faraone«, J. Kawalerowiz, G. Zelnik in B. Bryl. Kinemaskopski film v barvah. EXCELSIOR. 17.30: «Hombre», P. Newman ln D. Cilento. Barvni film. PRINCIPE. «Tobruk», R. Hudson, G. Peppard in N. Green. Kinemaskope v barvah. Ronke EXCELSIOR. 19-21.30: «Ho una moglie pazza, pazza, pazza«, Fer-nandel in Sandra Milo. RIO. 19—21.30: «The Eddie Cfaap-mann story», Jul Brynner in R. Schneider. Kinemaskope v barvah. 1 PO PRVI KVALIFIKACIJSKI TEKMI ZA II. LIGO Kriška Vesna ima realne možnosti za napredovanje Presenečenje v vrstah enajsterice Porpetta Po nedeljski zmagi s Porpettom (3:0) ima Vesna realne možnosti za vstop v višjo kategorijo. In to iz več razlogov. Statistično: Vesna je zmagala na tujih tleh in si tako nabrala dve dragoceni točki, poleg tega je dosegla tudi 3 gole. kar bi bilo lahko odločilne važnosti, če bi dve ali tri ekipe končale kvalifikacije z istim številom točk. Upoštevajmo, da je Pozzuolo zares tako močno moštvo kot pravijo. Furlani naj bi zmagali vse 4 tekme. V tem primeru bi zadostovalo Vesni, da doseže neodločen rezultat s Porpettom ali tudi poraz, toda z nižjim pasivnim količnikom golov kot Porpetto, da bi uspela v napredovanju. V primeru zmage s Porpettom (kar je zelo možno) pa bi bili Križani skoro avtomatično v II. kategoriji. Vsekakor pa je matematična gotovost kvalifikacije kvota 5, to se pravi dve zmagi in en neodločen rezultat. Poleg vidnih statističnih možnosti, ki jih imajo Križani, pa je prav tako važna tehnična izpiljenost ekipe. Moštvo je p>op>o!noma asimiliralo Canazzove sheme, ki so do sedaj dale tudi zaželene rezultate. Važno pa je, da se tudi sami igralci zavedajo moči teh shem, in prav zato mislimo, da bo Križanom uspelo predreti v II. kategorijo. Kajti imeti več dobrih režiserjev v eni sami ekipi ni tako enostavno. In moč na sredini igrišča predstavlja danes najboljše orožje, ki si jo lahko privošči nogometna ekipa. Z gradnjo igre pride tudi do golov, do zmage Slučajnostnih podaj, dolgih predložkov naprej ne poznajo več niti najnižje kategorije. In Vesna je dosegla že zavidljivo stopnjo organizirane igre tako na sredini igrišča kot v obrambi. V napadu pa bo že kot vedno ušel kak gol. Za to bo nedvomno poskrbel Renato Košuta. Tretji razlog, da bo uspelo Križanom, je dobro moralno vzdušje, •iiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiii DOMAČI ŠPORT ki je zajelo celotno ekipo. Psihično razpoloženje je nedvomno izredne važnosti v tako zahtevnih srečanjih, morda odločilne važnosti. In zmaga proti Porpettu je dala kriškim igralcem novega elana. Predvsem pa je odkrila te Furlane, ki niso nikakor neustavljivi, kot smo se vsi bali. Skratka, Vesna ve, pri čem je. To pa je najvažnejše. Sedaj pa samo previdnosti: predvsem ne podcenjevati nasprotnikov in še manj okoliščin (druga tekma na lastnih tleh proti Porpettu, dve točki, tri goli, itd.), ki so zares ugodne. Takih priložnostih morda ne bo več. NEKAJ IZJAV PO TEKMI S PORPETTOM In še nekaj izjav po zmagoviti tekmi Vesne s Porpettom. V vrstah Vesne seveda nepopisno veselje, čeprav je toplo vreme izmučilo vse igralce. Čestitke vsem z vseh strani. «Zbadanje» za Košuto, ki takega gola naj bi nikoli ne dal, za Gardinija, v nedeljo še posebno gotovega, itd. Skratka, veselo vzdušje, ki je bilo naraven zanos po umevni nervozi, ki je prejšnji teden zajela vse: navijače, igralce, celotno vas. Furlanska ekipa Porpetta (s tistim «strahovitim» pristavkom Interclub) ni bila več tabu. Domačini pa si niso mogli razlagati svojega padca. Visok poraz jih je popolnoma zmedel. Vprašali smo za mnenje o tekmi trenerja Porpetta Drija, ki nam je tako odgovoril: «Naši so nedvomno odigrali svojo najslabšo tekmo. Na igrišču smo delali samo zmedo.« Razlogi? Dri: «Ne znam si razlagati tega padca. Morda toplota — ne vem.« ODBOJKA JuM, 14. maja Ženska B liga Ob 11. UJU v Dolini BREG — PORZIO žensko promocijsko prvenstvo Ob 9. um v Dolini BREG — PORZIO * • » Moška C liga Ob 10. uri v Zgoniku KRAS — TURRIACO Moško promocijsko prvenstvo Ob 10. um v Dolini BREG — SOKOL V ponedeljek na stadionu «Prvi maj« BOR — ZARJA NOGOMET Jutri, 14. maja Kvalifikacije v II. ligo Ob 16. uri v Boljuncu ROSANDRA — FONTANAFREDDA Morda so bili le nasprotniki tako močni? Dri: «Ne, niti zaradi tega. Na-I sprotniki so le izkoristili naše napake. Moji igralci niso našli običajnega ritma.« Kaj mislite o Vesni? Dri: «Je solidna ekipa, ki je precej močna v obrambi, kjer je več priletnih in zato izkušenih igralcev. Tudi na sredini igrišča so Tr-čažani precej dobri.« Domači trener je bil nekoliko (umevno) potrt. Nismo ga hoteii še nadalje tarati s vprašanji. Približali pa smo najboljšega predstavnika Porpetta, režiserja Benotta (številko 8). Ste pričakovali tak poraz? Benotti: «Zares ne. Vesna Je izkoristila vse priložnosti, ki Jih je imela na razpolago in nas visoko premagala. Mi pa nismo znali inteligentno reagirati. Vsekakor je Vesna res solidna ekipa.« Glede stikov vašega moštva z In-terjem? Benotti: ((Ekonomsko nas podpira milansko društvo. Večkrat pa je prišlo več uglednih Interjevih predstavnikov, ki so poskusili naše mlade, spominjam se Meazze.« Naraščajniki Ob 10. um v Boljuncu BREG — PONZIANA Mladinci Ob 11. uri v Ul. Flavia LIBERTAS — BREG SZ BOR vabi vse atlete, ki se bodo udeležili srečanj v Ljubljani, naj se zberejo v nedeljo ob 5.30 na Oberdankovem trgu. Prosimo točnost, ker na zamudnike ne bomo čakali. Herrera pa ni nikoli prišel? Benotti: «Ne!» Standardni srednji napadalec Porpetta Cancian ni mogel nastopiti, ker ima še vedno nogo v mavcu. Poškodoval se je v odločilni tekmi z Rudo. Vaša odsotnost je znatno vplivala na negativen rezultat tekme?! Cancian: «Ne morem reči. Vsekakor Vesna je res dobra ekipa » Kot vidimo, so Križani precej presenetili domačine, ki so se popolnoma športno vedli s številnimi gosti. Med igralci Vesne so bili vsi složni, da si takega rezultata niso niti največji optimisti pričakovali. Vsakdo je dal vse iz sebe, da bi dosegel to zmago. To nam je tudi potrdil predsednik društva Cattonar: «Naj-bolj razveseljivo dejstvo današnje tekme je bilo to, da so se vsi igralci res zanosno vrgli v borbo. Malo sem se bal, da bo ta ali oni igralec po dolgem in izčrpnem prvenstvu nekoliko popustil. To pa se ni zgodilo. Zato sem res hvaležen vsem igralcem kot tudi navijačem, škoda za Picchierija...« Picchieriju, ki je moral v tržiško bolnišnico, želimo čimprejšnjo okrevanje in da bi kmalu ponovno stopil na igrišče. Seveda v II. kategorijo. Jutri Vesna ne bo igrala, kajti se bosta med seboj pomerili ekipi Porpetta in Pozzuola. Križani pa bodo ponovno stopili na igrišče prihodnjo nedeljo, 21. maja, ko bodo sprejeli v goste močno enajsterico Pozzuola. —edson— KOLESARSTVO Dirka po Abrueih Cvetko Bilič (Jug.) drugi v prvi etapi L’AQUILA, 12. — Rimljan Antonio Fradusco je zmagal v prvi eta- pi mednarodne amaterske dirke po Abrueih. 20 km pred ciljem je Fradusco ušel, vendar se je Jugoslovan Cvetko Bilič v drznem spustu pognal za njim in ga dohitel. Italijan je bil na cilju boljši, ker je Bilič privozil do bele črte z izpraznjeno zračnico. Vrstni red na cilju prve etape je naslednji: 1. Antonio Fradusco, ki je prevozil 160 km v 4 urah 16’20”, s povprečno hitrostjo 37,437 km 2. Cvetko Bilič (Jugoslavija) 3. Carlo Bagllni z zaost. 14”, itd. ODBOJKA Moška C liga Jutri v Zgoniku (z začetkom ob 10. uri) Kras - Turriaco Jutri 14. t.m., bo Kras iz zgoniške občine odigral svojo predzadnjo tekmo letošnjega prvenstva moške C lige. Tekma bo ob 10. uri na zgoniškem igrišču. V goste bo prišla zelo močna šesterka iz Turjaka. ,ki trenutno zaseda drugo mesto v lestvici in je edina ekipa, ki se lah ko ponaša, da je zadala vodilnemu Acegatu pekoč poraz. V prvem delu prvenstva je Turriaco na domačih tleh gladko odpravil krasovce. Zaradi tega navijači odbojkarske še-sterke iz zgoniške občine pričakujejo, da se bodo igralci Krasa jutri oddolžili na prvi poraz. V NEDELJO, 4. JUNIJA Planinsko-orientacijski pohod SPDT obvešča vsa društva, da bo 4. junija t.l. organiziralo tradicionalni pomladanski planinsko-orientacijski pohod za prehodni pokal Z. Jelinčiča. Razpis tekmovanja bo objavljen prihodnjo nedeljo, za sedaj le nekaj podatkov: kot običajno bo ekipo sestavljalo 3 do 5 tekmovalcev, vsaka ekipa bo morala imeti s seboj kompas, nahrbtnik in vse potrebno za pisanje. V okviru pohoda — za razvijanje družabnosti med člani in simpatizerji našega društva — misli SPDT organizirati ob dobri kapljici in pečenju janjčka na ražnju nekaj šaljivih tekem za mlajše in starejše navijače in seveda tudi za tekmovalce — če bodo imeli še kaj sape. Torej, tekmovalci in prijatelji, nasvidenje prvo nedeljo- junija! iHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinuiimmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimliiiiiiJiiiiiiiliiiiriiiiiiiitiiiiiimiiiiifiiiiiiiililiiiiimiiiiiiiiiimitMtiiiiiii BOLOGNA Vavassori; Furlanis, Ardizzon; Tumburus, Janich, Turra; Parani, Bulgarelli, Vastola, Fogli, Pascu-tti. LAZIO Cei; Masiello, Adorni; Dotti, Pagni, Castelletti; D’Amato, Ca-rosi, Morrone, Marchesi, Sassa-roli. ROMA Plzzaballa; Sirena, Olivieri; Carpanesi, Losi, Carpenetti; Pelizzaro (C o 1 a u s i g), Peirč, Sčhuetz, Tamborini, Barison. SPAL Cantagallo; Pomaro, Bozzao; Reia, Ranzani, Bagnoli; Mas-sei, Pasetti, Rozzoni, Parola, Muzzio. CAGLIARI Reginato; Martiradonna, Lon-goni; Cera, Vescovi, Longo; Ne-ne, Rizzo, Boninsegna, Great-ti, Visentin (Ciocca). LR VICENZA Luison; Volpato, Rossetti; Cam-pana, Carantini, Poli; Fontana, De Marco, Gori, Gregori, Maraschi. Bologna — Lazio 1 Brescia — Foggia 1 Cagliari — Vicenza 1 Fiorentina — Atalanta 1 X Inter — Napoli Lecco — Venezia 1 X 1 Mantova — Juventus 2 1 X Roma — Spal Torino — Milan Piša — Modena Reggina — Catanzaro 1 Biellese — Monza 2 Pistoiese — Perugia X 1 X 1 X 1 L 2. 3. 4. & 6. prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 X 2 1 2 1 1 1 2 X X 1 1 X X 1 1 1 2 X MANTOVA Zoff; Scesa, Corsini; Volpi, Pa-vinato, Giagnoni; Spel ta, Cata-lano, Di Giacomo, Jonsson, Trombini. JUVENTUS Anzolin; Gori, Leoncini; Ber-cellino, Sarti, Salvadore; Fa-valli, Del Sol, Žigoni, Cinesin-ho, Menicheili. FIORENTINA . Albertosi; Rogora, Pirovano; Bertini, Ferrante, Brlzi; Ham-rin (Chiarugi), Merlo (Esposi-to), Brugnera, De Sisti, Chiarugi (Cosma). ATALANTA Paolicchi; Poppi, Nodari; Pela-galli, Cella, Signorelli; Salvori (Danova), Milan, Hichens, Del-1’Angelo, Nova. BRESCIA Cudicini; Robotti, Casati; Riz-zolini, Vasini, Mazzia; Salvi, D’Alessi, Troja, Bruells, Cor-dova FOGGIA Pinotti; Capra, Valade; Betto-ni, Rinaldi, Zardo; Oltramari, Micheli, Traspedini, Nocera, Maioli. LECCO Balzarini; Grossetti, Tettaman-ti; Schiavo Pasinato, Bacher; Canella, Azzimonti, Clerici, Sac-chi, Bonfanti. VENEZIA Vincenzi; Grossi, Mancin; Nerf, Cappelli, Spagni; Bertogna, Be-retta, Mencaccl, Loppoli, Dosso. INTER Sarti; Burgnich, FacchetU; Be-din, Guarneri, Picchi; Domen-ghlni, Mazzola, Cappellini, Sua-rez, Corso. NAPOLI Bandoni; Nardin, Micelli; Ron-zon, Zurlini, Girardo; Canč, Ju-liano, Altafini, Stvori, Orlando. TORINO Vieri; Poletti, Fossati (Trebbi); Puia, Cereser, Bolchi; Meroni, Ferrini, Combin, Moschino, Simoni (Facchin). MILAN Belli; Anquilletti, Schnellinger (Trapattoni) Rosato, Santin, Baveni; LodetU, Rivera, Ama-rildo, Madde, Mora. Kako pa je s Krasom? Trenutno je slovenska šesterka dosegla zadovoljivo formo, kar pričajo zadnji uspehi. Lahko z gotovostjo trdimo, da bo Kras tudi jutri predvajal najboljšo igro, ki jo potencialno zmore. Pri Zgoničanih predvsem napad solidno deluje, medtem ko se obramba večkrat zmede in postane precej krhka. Gostje pa se ponašajo z zelo solidno obrambo. Pričakujemo torej zelo borbeno in zanimivo srečanje, predvsem pa si lahko obetamo tehnično dovršeno igro. Navijače domače šesterke opozarjamo, da bo njihovo bodre-nje prav gotovo za Kras odločilne važnosti. —bs— INFORMACIJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE PRIMORSKA IN GORIŠKA BEOGRAD, 12. — Jugoslavija bo v nedeljo igrala v Tirani v tekmi za evropski -pokal narodov proti Albaniji zelo verjetno v naslednji postavi: Kneževič, Fazlagič, Bečejac, Rašovič, Holcer, Melič, Nadoveza, Zambata, Lamza, Džajič. V TOKIU LETOS Že 38 držav prijavljenih za univerzitetne igre TOKIO, 12. — Osemintrideset držav od 48 predvidenih se je že prijavilo za nastop na svetovnih univerzitetnih igrah, ki Dodo v Tokiu od 26. septembra do 4. oktobra letos. 2e prijavljene države so Avstralija, Španija, Francija, Velika Britanija, Italija, Holandska, Luksemburg, Švica, Portugalska, Šved. ska, Finska, Norveška, Zahodna Nemčija, Vzhodna Nemčija, Belgija, Poljska, ČSSR, Sovjetska zveza, ZDA, Turčija, Iran, Pakistan, Izrael, Indonezija, Severna Koreja, Južna Koreja, Kanada, Kolumbija, Brazilija, Nova Zelandija, Avstrija, Senegal, Sudan, Kenija, Tanzanija, Madagaskar, Uganda in Japonska. Prijave za države bodo zaključili 24 t. m., za posameznike pa 7. avgusta. iiiiimiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiimiii Najzgovornejši so suhi podatki (Nadaljevanje s 3. strani) kem primeru ne more priti v tako imenovani bližnji ali osebni stik s posameznim slušateljem. Toda na seminarjih pride po en docent ali profesor na komaj 25 slušateljev, v laboratorijih celo na samih deset, v znanstvenih poskusni laboratorijih pa komaj na štiri slušatelje. Tu je «odn<;s med katedrom in klopjo«, torej med predavateljem in slušateljem, bolj kot idealen. V zvezi s tem bi mogli dodati še nekaj: visokošolski študij trenja v Sovjetski zvezi od štirih do šest let. Ob koncu študija so obvezne, poleg izpitov, tudi ustrezne disertacije. Obvezno pa je tudi med letom redno obiskovanje predavanj, vaj, seminarjev itd. Morda bi naš visokošolec, navajen na tako imenovano visokošolsko svobodo, pri tem vihal nos in rekel, da to pritiče srednji šoli in ne univerzi. Kaže pa, da se je v Sovjetski zvezi to odlično obneslo. Prav tako sovjetski študenti pristajajo na nekakšen cnumerus clausus«, ki ga predstavljajo pravzaprav sprejemni izpiti, ker vedo, da bodo takoj po diplomi dobili zaposlitev. Pri tem ne smemo misliti, da bo diplomiranec proti svoji volji «dirigiran» v ta ali oni kraj, v to ali ono mesto. Edina njegova obveznost je služba 3 let. Pri tem je zanimivo še to, da se mnogi strokovnjaki z diplomo v žepu najraje opredelijo za Sibirijo, ki jim nudi nekoliko višje prejemke, hkrati pa večjo možnost uveljavitve. V splošnem velja ugotovitev, da v SZ — razen redkih izjem — ne naletimo na zelo znan pojav, ki je značilen za mnoge druge države, da se fakultetsko izobraženi mladi ljudje kar gnetejo po velikih mestih in središčih, na podeželju pa primanjkuje strokovnjakov. Tudi v zelo zakotnih predelih je zaslediti razmeroma veliko strokovnjakov s fakultetsko izobrazbo. V Kopru je v vseh hotelih in v zasebnih sobah dovolj prostih postelj. Temperatura morja 17 stop. C. V Portorožu in Izoli imajo tudi dovolj prostih turističnih postelj. V Ilirski Bistrici ima hotel Zmaga 30 prostih postelj, v zasebnih turističnih sobah pa je 150 prostih postelj. Cena prenočnine pri zasebnikih je od 12 do 15 N din. V Podgradu imajo 67 prostih postelj pri zasebnikih. Rezervacije sprejema Turistični informacijski biro v Ilirski Bistrici. V Novi Gorici imata hotel Park in Sabotin preko 40 prostih postelj. Proste postelje imata tudi dom Kekec in gostišče Pil oddihu. Na Lokvah ima dovolj prostih postelj hotel Poldanovec. Prav tako hotel Planika v Ajdovščini. Hotel Soča na Mostu na Soči in hotel Zvezda v Kobaridu imata preko 40 prostih postelj. V Kobaridu imajo proste postelje tudi v turističnem naselju. V Bovcu je dovolj prostih postelj v obeh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. V Idriji in na Vojskem ter v črnem vrhu imajo dovolj prostih postelj v prenočninskih obratih in pri zasebnikih. V Postojni imata hotel Kras in hotel Javornik še dovolj prostih postelj. Proste postelje ima tudi Motel Proteus in prenočišče v Tihi dolini. Na Goriškem je odprt ribolov na vse vrste postrvi; ribolovnice posredujejo Turistični informacijski biroji in hoteli. GORENJSKA V Kranjski gori imajo v hotelih in v motelu preko 200 prostih postelj; dovolj prostih postelj imajo tudi v zasebnih turističnih sobah. Dovolj prostih postelj ima tudi hotel Vitranc v Podkorenu in hotela France Rožman in špik ter gostilna Pri Jožici v Gozdu Martuljku. Tudi planinske koče na Vršiču imajo dovolj prostih ležišč. Koča v Krnici je zaprta, žičnica in sedežnica na Vitranc redno obratuje. Smuka na Vršiču je ugodna; obe smučarski vlečnici obratujeta. Predvidevajo, da bo cesta preko Vršiča prevozna v soboto 13. maja. Na Jesenicah, na Planini pod Golico, na črnem vrhu in v okolici Jesenic imajo dovolj prostih postelj v prenočninskih obratih in v zasebnih turističnih sobah. Na Bledu imajo dovolj prostih postelj v vseh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Tudi v Bohinju imajo preko 400 prostih postelj v zasebnih turističnih sobah, dočim o hotelih ni poročila. Na Jezerskem je v domu in pri zasebnikih 90 prostih postelj. Dovolj prostih postelj imajo Grad hrib in zasebniki v Preddvoru, Dom na Krvavcu, hotel na šmarjetni gori, hotel Airport na Brniku ter oba hotela in zasebniki v Kranju, češka koča ng Jezerskem ima 28 prostih ležišč; odprta je samo ob sobotah in nedeljah. Dovolilnice za ribolov v okolici Kranja posreduje Potovalna agencija General turist in hotel Evropa, oba v Kranju. V Tržiču, v Podljubelju in na Ljubelju imajo prenočninski obrati dovolj prostih ležišč. Prav -aico imajo planinski domovi na Zelenici, na Kofcah, na Kriški gori in Pod Storžičem dovolj prostih ležišč, žičnica sedežnica na Zelenici redno obratuje. Na Vrtači na Zelenici Je smuka ugodna. Iz Tržiča so redne avtobusne zveze vsak dan ob 9. uri na Ljubelj. V Škofji Loki ima prenočninski obrat restavracije Krona 25 prostih postelj. V zasebnih turističnih sobah imajo 40 prostih ležišč. Rezervacije sprejema novi Turistični informacijski biro v Škofji Loki. Dovolj prostih postelj imajo v vseh turističnih krajih Poljanske in Selške doline in v Sorici. Tudi v planinskih postojankah na Lubniku, na Starem vrhu in na Soriški planini imajo dovolj prostih ležišč Na Javorju ima gostilna Blegoš šest prostih postelj in zasebniki v Ratečah 7. Škofja Loka Je izhodišče za izletniške točke v neposredni bližini kot Krancelj, Lubnik, Andrej, Ožbolt in drugi. Prireditve: Na Jesenicah bo Jutri odbojkarska tekma med Branikom iz Maribora in Jesenicami, na igrišču Pod Mežakljo. Gledališče To-ne Čufar prireja jutri komedijo z glasbo in petjem Tartufe. Ob priliki 20-letnice planinskega društva Javornik - Koroška Bela prireja DPD Svoboda od 16 do 17 maja v mali dvorani Delavskega doma razstavo slikarja Antona Dolenca in Toneta Jarma. V Trebiji je v hotelu vsako soboto plesna glasba. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani so hoteli Sion. Union. Ilirija in Bellevue zasedeni. Turist hotel je zaseden do 17. maja, ostale Rakov Škocjan je zasedeno: v nugttbM oiauui mmju * lih 500 prostih ležišč. V Zdrk-^ ratura vode 23 stop. C. Rednoi, oskrbovan planinski dom na Ot:rč. lju, kjer je še odlična visokogorij smuka. Ob nedeljah Je oskrbov*^ Majerholdova okrepčevalnica Pavličevim sedlom. V Celju ®,(. ta oba hotela 70 prostih ležišč- Pij ninski dom v Logarski dolini P® ^ Hotel Kajuh v Šoštanju ima 3° »L, stih ležišč in Turist v Gornje®,” i9. du 20. Ribolovne dovolilnice jo Zveza ribiških družin v in Ribiške družine v Ljubne®,^ Savinji ter v Šempetru v Savini^ dolini. V Mariboru ima hotel vij a 40 prostih postelj, nekaj PU stih postelj pa imajo tudi lju Orel, Zamorc in Turist. Na borskem Pohorju imata hotel J*. levue in Poštarski dom po 50 f.,ij stih postelj. Dovolj prostih P°?(j pa Imajo tudi vsi ostali domo"^ r'1*’ ***1CIJU l/UUl V»I ostali UU»|W planinske postojanke, le Pajčev o .j je zaseden. Dovolj prostih ima hotel v Slovenski Bistrici jd hotela v Lovrencu na Pohorju. g%j Štatenberg in zasebniki v L v Slovenskih goricah. Hotel vio v Ptuju ima samo 4 proste r stelje. Prireditve: V Rogaški Slatina jutri, 14. maja promenadni železničarske godbe iz Linza. v Dro-lenju imajo vsak dan barski ^ V gram in ples, razen ponedeljk";^ gostilni Pri Lovcu na Dobrni b Jo vsak dan lovske specialitet®',^ sobotah in nedeljah godba U> Q V Celju imajo ob nedeljah n0^ «Giuse, cocia janca songo Cicio Caccese""-“napravi vse K goče, da bom tudi jaz nosil.« Tedaj spoznam svojega telja in ga povabim, naj hodi poleg mene, tolažeč ga- d® prvem postanku ki pride, bo lahko tudi on nosil Med mi je hitel praviti, da je srečen, da bo nosil sv. Antona, da bo njegov priprošnjik za srečno vrnitev sina iz d® J Rusije Pri naslednjem postanku se je nakopičilo še več m veliko platno, viseče na drogu, se je polnilo navešene?0 nar j a, bankovcev od dveh do sto lir. J Pri tem postanku se mi je nudil nov prizor. Iz i se je neki ženski posrečilo prodreti prav do kipa in polJ%i nrorl niim bin. i _________ , ... “ . .vil P. - *-— ~v»vy iujju lij i nr pred njim, kjer je na ves glas vpila: «Sv. Anton, daj lost, da se vrneta oba sinova, Annibale in Ercolino iz PuS ---------- — Ercolino, — . Nato je še izročila pismo patru, naslovljeno sv Anto^-J Ta naval častilcev sv. Antona se je končal na drugi sl‘j vasi v cerkvi, ki je bila od zunaj vsa obita z lesenih1* J f Ko sem komaj dočakal, da se ob koncu malo oddahh^All me P8 bolj drzni vaščani pričeli radovedno spraševati, sem bil tako začuden in nepraktičen. Izgovarjal sem $ sem prvič videl kaj takega. Oni pa spet, kakšne svetni*0 p mi najbolj častimo v Trstu. Rekel sem, da sv. Mikln^V nosi darila in kako Jih na Acquedottu prodajajo na Potem še sv. Jožefa, ki ga hodimo častit v Ricmanje in V ram nrnHoiain __^ ? j dni ima proste postelje. Zvezni center gradbenih inštruktorjev j® seden od 16. do 18. maja Hotel Lev ima dovolj prostih poste prav tako je dovolj prostih postelj v z«; sebnih turističnih soban. Dovou prostih poste'j ima hotel Šimnovec in gostišče Zeleni rob r,a VeliKi planini ter planinski or,m v Kan>' niški Bistrici. Proste posteije im8J° v prenočninskih obratih in pri zasebnikih tudi v Kamniki, Doniza-lah, v Litiji in okolici, v hotelu Mantova in pri zasebnikih na Vrn-niki, v hotelu Krpan in pri zase» nikih v Logatcu in na Rakitni- v Trbovljah, Hrastniku m Zagorju imajo dovolj prostih postelj v Prtj' nočninskih obratih v zasebnih turi' stičnih sobah in v planinskih oo-movih na Zasavskih goran. Prost® postelje ima gostišče v Iškem Vintgarju, Dom na Kureščku, Dom n* Travni gori, Dom na Goropekah ter hotel na Polževem. Proste po^e‘ lje za turiste imajo tudi hotel P®' gled v Kočevju, v Osilnici gcst‘' šču Kovač in Kvaternik ter zasebniki; prav tako v Ribnici, v Grosupljem in v žireh. Proste poste.)« imajo tudi prenočišča v Cerknict Begunjah, na žilcah, v Loški dolu1' in Domu na Slivnici, ki je ponovi odprt od 12. maja naprej Gostje Cerkniškem jezeru je odprt iov n® jezersko ščuko. Dovolilnice izdaJ8 Turistično društvo in ribiška or0' žina v Cerknici. Na Cerkniškem Je' zeru je odprt buffet. Prireditve: V Ljubljani bo do 2J-maja na Gospodarskem razstavišč VI. mednarodni sejem obmejne bl0‘ govne izmenjave Alpe-Adria. Tun-stični društvi Ljubljana in Ljublj®" na-Bežigrad organizirata v času sejma Alpe-Adria razstavo cvetja 1 hali B in prodajo cvetja pred hal® A. Razstavljajo podjetja «Cvetje« Portorož, ((Cvetličarne« in «Rast» ** Ljubljane. Danes bo na Gospoda1' skem razstavišču odprt Turisti®1 informacijski biro TD Ljubljana ki bo redno obratoval do 15. sep tembra ter ob vseh sejmih na Gospodarskem razstavišču. DOLENJSKA Na Otočcu, v Krškem, črno®' lju, Metliki ter Novem mestu 1®» jo v vseh hotelih dovolj prosu" nnetoli \7 Ant-nALiL rr««Ht Ji *o te Je jo, H to. ,fi i 5 s % s j! t s Ž! Ji H S N S ji« H S 'i i s s