Št. 62.
V Gorici, v soboto dne 31. maja 1902.
Tece< XXXII.
Iahiija trikrat as teden t Šestih lidanjlh, in sioer: vsak torek, fetrtek in sobote, ijutranje Is-danje opoldne, re5eroe Udanje pa ob 3, on popoldne, in Btane z nredniSkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pra-iemana  ali v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 b, ali gld. 6-60
pol leta........6 , 60.   ,. ...   3-30  ,
fttrt leta .'...'... 8 , 40'. ." .STO ¦"¦ Posamične Številke stanejo 10 /rin. Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v »GoriSfci Tiakarni» A. GabrSCek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa ofi' 9. do 12. ure. Ha nareffl* kres dopoalane naročnine *e bo oziramo.
Oglasi in pssMatca se raSanijo po petit-vretah, 5e tiskano 1-irat 0 kr,, «-krat 7 kr., 3-mttnar. vsak** vrata. Večkrat p« pogodbi, — Večje Srke po prostoru. —• Reklame i» spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko &* vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
K*roeaIa» la eglese je plačati loeo tferlea.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici BL 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravuiitvo se nahaja v Gosposki ulici fit 11.
omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. LawUf.fR
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog. uredništva, naj se poSiljajo le upravništvu.   .
»PRIMOREC«'
izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h aH gld. 1-60.
, <So6a* in <Primorec» se prodajata v Gorioi v to-bakarni Schwarz v Šolski ulioi in Jellersitz v Nunski ulici; ¦— v Trata v tolakarni LavrenSiB na trgu della Caserma in Pipan 7 ulioi Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Ve čar no Izdanjs.)
»Gor. Tiskarnac A. Gabršček (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal.
IV. shod slovanskih časnikarjev
v Ljubljani,
(Konec.)
Ustanovitev osrednje zaveze slovanskih časnikarjev. Ker je ministerstvo notranjih del potrdilo pravila osrednje zaveze slovanskih Časnikarjev, bi se moral vršiti popoldne obfini zbor. Da pa se poprej ustanove za posamezne dežele Časnikarske zveze, se je občni zbor preložil na poznejši čas. Čehi in Poljaki imajo že svoje zveze.
Namen »Osrednje zaveze" slovanskih časnikarjev je, omogočevati sporazumljenje in skupno nastopanje slovanskih časnikarjev v deželah habsburške države v čisto časnikarskih vprašanjih, pri čemer so izključena vsa verska, politična in plemenska vpralanja. Posebna naloga »Osrednje zaveze* bode: Sklicevati v svrho rednih in trajnih vezij med slovanskimi časnikarji časnikarske shode. Zagotoviti vzajemno stanovsko podporo onim členom, ki delujejo začasno v svojem stanu izven domovine. Proučevati in olajševati zboljšanje zakonodavnih določeb v državi, v kolikor se tičejo časnikarstva, ter sploh proučevati vsa vpralanja, Učeča se tiska. Ustanoviti informacijsko in nastanitveno pisarno za slovsnske časnikarje, ki ilčejo deta kot dopisniki in sotrudniki pri časopisih, izhaja-, jočih izven njih domovine. Ustanoviti in, če bode treba, bliže določiti Šege in navade v mednarodnih stikih. Ponuditi svojo službo in v slučaju potrebe prevzeti nalogo razsojevalca pri nesporazumljenjih, ki bi mogla nastati med posameznimi slovanskimi časnikarji in časniki. V ta namen voli občni zbor »Osrednje zaveze¦ vsako leto tri razsojevalee. Podpirati v mejah dostojnosti in javne koristi pravice in interese časnikarskega stanu, brigajoč se pri tem vedno za dulevno in moralno po-vzdigo svojega stanu. Časnikarske zveze, vpisane pri »Osrednji zavezi" pa pravilih, imajo vsako leto občni zbor, ki naj se sklicuje, v ko,:kor je to mogoče, ob času sboda slovanskih časnikarjev.
Vsaka zveza je dolina, da prispeva »Osrednji zavezi" za enega člena po eno krono na leto.
TA TRETJA.
Kratkočasna povest.
Poljski spis«! II. Sienkiewlcz.
Posl. Podravski. I.
Delavnica, v kateri sva bivala in slikata jaz in Švjateeki, ni bila plačana, prvič radi tega, ker sva oba imela komaj kakih pet rubljev, a drugič vsled tega, ker je bilo nama obema nenavadno zo-perno plačevanje najemnine.
Nas slikarje smatrajo za zaprav-Ijivce, in jaz dokaj rajše zapijem denar nego bi ga imel zapraviti za plačilo gospodarju.
Kar se tiče najinega gospodarja, nikakor ni bil zloben Človek, a vrhu tega našla sva si zanj pomoč.
Kadar naju je, navadno rano, prišel opominjat, se je Švjateeki, ki je spal na slamnici na tleh ter se odeval s turško preproge, katero sva rabila za preponjačo pod slikami, dvignil nekoliko z lež; k,b. ter spregovoril z zamolklim glasom:
»Prav, da vas vidim, kajti sanjalo se mi je, da ste umrli.«
Sedež »Osrednje zaveze" je v Pragi, toda občni zbpr more ta sedež preložiti v drugo mesto.
•        *
Vsi listi Avstro-Ogerske so se bavili te dni s časnikarskim shodom v Ljubljani. Iz vseh je donela velika pomemba tega shoda, in še celo inlransjgenlni nemški Usti, ki imajo za nas le zbadaije in smešenje, so pisali svoje zbadljivke pod \tisom velikega pomena četrtega slovanskega časnikarskega shoda v Ljubljani. Naše sovražnike je najbolj ta okolnost, da na ta shod ni bilo tiste razcepljenosti, katere je drugače preveč med Slovani, in katera prav omogočuje našim sovragom, da nas tlačijo in zapostavljajo, kjer le morejo.
Največjo zadovoljnost pa mora vzbujali v vsakem Slovencu dejstvo, da so bili češki, poljski in hrvatski listi kar navdušeni radi krasot slovenske domovine ter lepega sprejema, kateri jim je priredila ljubljanska mestna občina.
Slovanska vzajemnost, katere neobhodno potrebujemo, ako hočemo ostati Slovani ter napredovati, se jo po Časnikarskem shodu prav znatno utrdila in obrodi brez dvoma sad, katerega bomo Slovenci te veseli.
Mul narod smo, ali na shodu v Ljubljani se je pokazalo, da smo veliki in močni pod okriljem slovanske vzajemnosti. Naši bratje s severa in juga so se prepričali, da bijejo po naših pokrajinah topla -slovanska srca, prepričali so se» da smo narod, ki se bori žilavo za svoj obstanek in za boljšo bodočnost, in to prepričanje bo vplivalo, da bodo stali naši mili bratje na naši strani še z veste je, nego doslej, kadar bo treba braniti našo »staro pravdo".
Narod slovenski bo imel od tega shoda v Ljubljani le dobiček, kajti poleg utrjenja slovanske vzajemnosti glede na boj za naše narodne pravice, je bil povodom tega shoda svet z nova od očividcev opozorjen na prekrasne slovenske kraje, kar mora le dobro uplivati, da bodo tujci v čim večjem številu prihajali med nas, divit se slovenski domovini. — —•
Gospodar, ki je bil babjeveren ter se je očividno bal smrti, je postal takoj nenavadno zbegan. Švjateeki pa je legel vznak na slamnico, zravnal noge, sklenil roke na prsih ter nadaljeval:
»Takega sem vas videl, kakor ste zdaj: imeli ste bele rokavice s predolgimi prsti in lakovane Škornje; sicer pa niste bili posebno spremenjeni.«
Tačas sem jaz pristavil, kakor mimogrede :
»Včasih se take sanje ne uresničijo.«
Zdi se mi, daje to »včasih c spravljalo gospodarja v obup. Konec vsega je bil, da se je razzlobil, zaloputnil z vrati in slišala sva, kako je preskakoval po štiri stopnice nakrat, preklinjaj e vse, na čemur stojf svet. Poštena duša, vendar ni hotel poslati nad naju biriča.
Resnica, ni bilo tudi mnogo tega, kar bi se dalo zarubiti. Gospodar je bržkone iz tuhtal, da v tako delavnico s kuhinjo se naselč zopet drugi slikarji, pa utegne biti glede" najeraščine zopet isto, ali še slabše.
Toda ostrina tega najinega orožja se je sčasoma skrhala. Gospodar se je sprijaznil z mislijo na smrt. Švjateeki je ravnokar nameraval izvršiti tri slike podnaslovom: »Smrt«, »Pogreb«, »Prebujenje iz letargije«; Naravno, da bi imel v vseh tehfigurirati najin gospodar.
Dr. Gregorčič pod Mahničevim praporom.
Dolgo časa so slepili matadorji v kolu »Gorice«, na čelu jim sam dr. Gregorčič, svet, da naš razkol so provzročili le nekateri zdražbftrji okoli »Soče", ki iščejo pri tem sami sebe, da le iz dobičkarije hočejo spraviti goriške Slovence na neka nova pota, in pisarili so ošabno, da možje, zbrani v ulici Velturini, držijo pokoncu nekdanji prapor goriških Slovencev, da oni se oklepajo Še starega programa; kdor dela proti njim, da dela proti pravi koristi in napredku goriških Slovencev itd. Skratka: oni so hoteli biti pravi rodoljubi v nekdanjem smislu, kdor pa ni ž njimi, je izdajica. Še v oktobru lani jo bil dr. Rojic, ki hoče biti drugače daljno-gledcn politik, tako prcslepljen, da je pisal v »Gorici" : »Mi smo še vedno na istem tiru in zvesti istemu nespremenjenemu programu". Te besede 90 nam bile dale povod, da smo napisali tačas v »Soči* serijo člankov, v katerih smo na temelju neovrgljivih dejstev in s citati iz peresa dr. Muhniča in »Prim. Lista* naslikali razvoj naših političnih dogodeb od I. 1889. daljo ter označili dr, Gregorčiča, kakošen je bil nekdaj in kn-košen jo sedaj.
K< r so bile takrat pred durmi volitve v deželni zbor, so hiteli nas pridno pobijati, tako zvitarsko, kakor znajo le oni; ali sedaj, ko so dosegli vsaj večji del tega, kar so hoteli, pa so se oddahnili in sedaj priznavajo, da katoliško-narodna stranka na Goriškem stoji pod praporom dr. Mahniča.
Slavnostna številka »Slovenca" povodom četrtega časnikarskega shoda v Ljubljani je prinesla iz peresa kakega dr. Pavlice »situacijsko* poročilo iz Goriške, v katerem je jasno povedano, da stoji katoliško - narodna stranka pod praporom dr. Mahniča. Sedaj torej pišejo sami to, kar smo mi že pred časom trdili in kar so oni pobijali. Par let že trdimo, da jadra dr. Gregorčič vedno bolj in bolj pod zavetje Mahničevih učencev in lani smo zopet dokazali, kako se je spremenil, ali kljubu temu, da si je bil dr. Gregorčič gotovo svest svojega   notranjega   spreminjanja, je vendar
Take mrliške reči bile so posebnost Švjateekega, kateri, kakor trdi sam, slika: »velike mrliče«, »male mrliče« in »srednje mrliče*. Gotovo, da vsled tega nihče noče kupovati njegovih slik, dasi sicer ni brez talenta. On je poslal v parižki Salon dvoje trupel, in ker sem tudi jaz poslal svoje »Žide nad Vi slo«, katere so v Salonu prekrstili v »Žide nad rekami B a bi Iona«, torej sva oba nestrpno pričakovala sodbe j ur y je.
Švjateeki je seveda prerokoval, da bo spoznano vse za najslabše, ker j uryj a je bila sestavljena iz najzadnjih bedakov, a če ne bi bila sestavljena iz bedakov, pa sva bedaka jaz in on, najine slike so bedaste in njihova nagrada bi bila vrhunec bedaštva.
Koliko mi je ta opičar spridil krvi v teka dveh let, ob Času, ko sva skupaj bivala, tega ne morem popisati.
Vsa častiželjnost Švjateekega tiči v tem, da ¦ hoče veljati za moralnega »mrliča*. Med drugimi se dela pijanca, kar pa vendar ni. Vlije vase dve ali tri čašice žganjice ter gleda, ali vidimo to; ako tega'ni prepričan, pa sune katerega od nas z laktom ter potuhneno gledaje vpraša z zamolklim glasom:
»Je-li resnica, da sem propal jako nizko ... kaj ? ... Resnica ? ...«
dan za dnevom, on in njegovi pomočniki, trobil po farovških listih peran o zdražbarjih, revolucionarjih in egoistih v naprednem taboru.
Taktika klerikalcev v takem pogledu je že stara. Kadar se bojujejo za kako reč, katero bi radi dosegli, takrat bijejo ta boj vedno s tem, da slepijo svet ter obračajo pozornost ljudstva od svojih namenov vedno kam drugam, Klerikalna stranka na Goriškem si je pomagala kvišku v večini s tem, cla se je spuščala v osebni boj ter sleparila, da le ona je prava nositeljica teženj in borb goriških Slovencev. Dr. Gregorčič je mojster v spletkarenju iti v fingiranju, in s tema dvema »čednostima" je potegnil za seboj vrsto mož, kateri bi drugače nikdar no bili stopili pod okrilje klerikalne politike in kolere je dandanašnji na tihem sram, da so se trgali za klerikalno nadvlado v deželi, katero so poprej vedno obsojali.
Stvari so se razvijale in razvilo so so končno tako, da stoji stranka dr. Gregorčiča pod praporom Mahnlčovim, kateri dviga pokoncu dr, Pavlica. Sedaj smo na čistem, in potrdili so klerikalci sami, da jo »Soča* imela prav v vsem, kar je pisala o klerikalni politiki. Sedaj pa smo tudi na čistem, da je bilo šv i ndl, gola sleparij a vse tisto trkanje na stari program »Sloge", sleparija trdenje, da možje okoli »Gorice" so nekdanji rodoljubi z nespremenjenimi nazori, sleparija sklicevanje na načela, katera treba čuvati in za katera treba v slučaju celo umreti, sleparija je vsa katoliška politika, ki se je razvijala in se razvija v zadnjih letih med nami. Sleparili so svet, da ostajajo »stari", v resnici pa so prijadrali pod Mahničev prapor.
Dr. Gregorčič pod Mahničevim praporom ! Ali si more to misliti človek, ki pozna zgodovino bojev med tema dvema možema? Ljudje, ki so sodili, da je dr. Gregorčič mož, so b;i le enega mnenja, da je kaj takega nemogoče. On, nekdanji brezverec, slovenski Ddllinger, liberalec itd., kakorsna imena mu je dajal dr. Mahnič, stoji sedaj pod praporom prav tega dr. Mahniča I
Odgovorimo mu na to, da je bedast. Takrat ga popade jeza in z ničemur ga ni mogoče spraviti v večjo nevoljo, nego če mu odrečeš vero v njegov moralni padec. Poleg tega je vendar pošten dečko.
Nekoč sva zablodila v gorah »Salz-kammergut«, poleg Zeli am See.
Ker je nastala noč in je bilo kaj lahko zlomiti si vrat, torej mi de" Švjateeki :
»Čuj, Vladek, ti si bolj nadarjen, torej je tebe bolj škoda. Jaz pojdem naprej... Ako se prekobaiim, ostaneš ti na mestu do jutra, a v jutro si že najdeš pomoč.«
»Ne pojdeš ti naprej,« mu odgovorim, »marveč jaz pojdem naprej, ker imam boljše oči.«
Švjateeki mi d& na to:
»Ako si nocoj vratu" ne zlomim, skončam itak v strugi... meni je vse-jedno.«
Začneva se pričkati.
Med tem nastane temno kakor v kleti. Naposled se dogovoriva, da hočeva vadljati. Vadljava.
Švjateeki potegne vozel ter gre naprej.
(Daljo prldo.)
Pač SDokoril se je mož! Dr. Gregorčič I akademiki, bode imelo svoj   občni zbor dne
je spokorjen giešnik, nad katerim vlada v j svitlih nebesih večje veselje nego nad 99 pravičnimi. Prišel je' tje, kamor ni nikdar sanjal, da pride; priSel je, ali javnost pa je farbal in Ce potreba, jo Se farba, da je ostal nespremenjen. Njegova »Gorica« je tako de-moralizovana, da se predrzne celo §e dandanašnji, ako hočete, trditi, da stoji dr. Gregorčič se vedno na starem programu ter da se ni nič spremenil, akoprav že vrabci okoli Križne ulice čivkajo o Gregorčičevi spremembi.
Zato pa se sme reči danes o njem, d a je dr. Gregorčič mož brez načel, brez prepričanja, brez programa, človek, ki slepomiši po politiki goriških Slovencev ter išče le za-slombice samemu sebi. Vso možatost je pahnil od sebervset kar mu je bilfr nekdaj sveto, je zavrgel, in vrgel se je v brezupa v naročje dr. Pajerju in pokojnemu kardinalu, kateri je največ kriv Gregorčičeve spremembe. Tako stoji tu danes dr. Gregorčič kot skesan grešnik, zato hvaljen od intransigentov v klerikalni stranki, ali nekdanjega Gregorčiča ni več v njem.
Vsa »Sloga«, vsa načela, vsa prepričanja, vse, vse je šlo rakom žvižgat — dandanašnji ga uči dfi>Pavlica, kak mora biti dober katolik in politik po Mahničevih naukih...
Gregorčič pripada katoliško-narodni stranki, katera je brezdomovinska, brezna-rodna, kateri je boj za naše svete narodne pravice smešen, kateri je nacijonali-zem naravnost malikovanje, stranka, katera je del tiste črne internacijonale, katera si skuša pridobiti povsodi nadvlado nad ljudstvom. Sredstva v to svrho pa jej posvečuje namen. Med takimi vojščaki stoji dandanašnji dr. Gregorčič, in nad njim plapola Mahničev prapor 1
DOPIS I.
Ii Prage, 28. vel. travna 1902. — Na manifestačnem shodu za slovensko vseučilišče v Ljubljani se je izvolil oksekutivni odbor, ki ima v rokah akcijo za slovensko vseučilišče v smislu resolucij, sklenjenih na imenovanem shodu. V tem odboru ima dijaštvo osem zastopnikov, in sicer po tri na Dunaju in v Gradcu, dva v Pragi, kjer sta bila zato izvoljena tov. Dermota in Stare, sedaj pa, ko je prvi odšel, na njegovo mesto tov. Šega. — Poročati o delovanju tega odbora, ni moja naloga. Pač pa moram obžalovati, da dosedaj ni poročal, z eno izjemo, še noben slovvjtski list o shodih, ki so se vršili za slovanske univerze po Češkem pod raznimi naslovi, pri katerih so nastopali tudi govorniki izmed tukajšnjega slovenskega di~ jaštva.
Da to vsaj nekoliko popravim, hočem podati samo kratko statistiko teh shodov. Izven shoda v »Narodnem domu* na Kral. Vinogradih, katerega se je udeležilo tudi več slovenskih in hrvatskih poslancev, se je vršilo y Pragi in drugod po Češkem dosedaj še šest manifestačnib shodov za slovanske univerze. Na shodu na češki tehniki meseca novembra v Pragi, meseca februvarja v Kolinu, katerega je priredil »Klub mladih* in se je vršil pod prottktoratom ondotnega mestnega zastopa, in meseca marca v Plznu, katerega se je udeležilo šest poslancev, je Slovence zastopal tov. Stare. Njegov referat na zadnjem shodu je prinesel v celoti »PIzeiisky Obzor*. Na shodih v Strakonicah meseca aprila in v Serailah dne 25. t. m. pa je govoril za Slovence tov. Šega, čegar referat na prvem' shodu je prinesel »Slov. Narod*. Na shodu v Pisku meseca januvarja, kjer ni nastopil nikak Slovenec, se je sprejela tudi resolucija za slovensko univerzo. V nedeljo 1. junija pa se bo vršil tak shod na vseučilišču pražkem.*)—
Tolikr sna hotel napisati o tem, da otmem pogubnosti to za Slovence pomembno akcijo za slovanska vseučilišča.
Drug dogodek, ki utegne zanimati slovensko javnost, je ta, da so prišli slovenski dijaki v Pragi »post tot discrimina rerum* do svojega društva »Ilirija*. Nekaj let je že od tega, kar so začeli slov. akademiki prihajati v Prago. V začetku so vstopali v srbsko društvo »Šuraadija*, za tem so si nekateri osnovali klub v »Akad. Čitarni*, potem v »Akad. čtenarskem spolku*, nekateri pa so bili vpisani v društvu čeških realistov-aka-dernikov »Slavia*, nekateri nikjer.
Novo društvo, kateremu bodo pristopili, kakor je upati,   skoro  vsi  pražki   slovenski
•) Prosimo, da sam o tem kaj sporočite. Ur.
dne 3L t. m. Na pražkih visokih šolah študira sedaj 36 Slovencev. Ako bi pristopili vsi, je obstanek društvu zagotovljen. Upam pa, da se bo število Slovencev v Pragi od leta do leta množilo ter se bode s tem tudi društvo vedno bolj razvijalo.
Nasprotnike ima to društvo edino v realistih, ki izpodkupujejo, ako in kjer le morejo vsako še tako koristno napravo. Začeli so že v »Rdečem Praporju* blatiti pražko slovensko dijaštvo na način, kakoršnega so le oni zmožni. No, sedaj, ko je odšel iz Prage znani nekdo, ki je bil edina duševna opora cele te lepe pražke internacijonaln* družbe, je ista brez glave v pravem pomenu besede, in bo tudi na to stran mir. —
Dowte to r^.« umrice.
Obilica gradivu nas sili, da smo motati tudi danes izpustiti razna poročila z dežele, pa tudi več odgovorov našim klerikalnim listom. —- Enako smo zadnje čase izpuščalt razne oglase, ki niso bili dani na točno določene dneve, pa tudi take, ki so bih dani do nekega števila v vsa!; i številki. Prosimo gg. inserente, da uvažujejo ta naš korak, ker smo do njega prisiljeni. Dve strani oglasov ne moremo dati, za priloge pa jih ni še dovolj. Ako se število le še malo pomnoži, bo imela »Soča* vsak teden po enkrat prilogo. Promocija- — Bivši pevovodja »Glasbene Matice" in sedanji kapelnik v župni cerkvi Sv. Lavreneija na Dunaju gosp. Josip čer in je bil v sredo na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem filozofije. Disertacija, ki jo je spisal g. Čerin, se nanaša na slovenske protestanske napeve. Čestitamo.
Novi dlani Soške podružnice »Slov. planinskega društva* so nastopni gg.: Dougan Ivan, c. kr. okrajni sodnik v Cerknem; Zucco Kandid, c. kr. davčni preglednik v Cerknem; dr. Zw.llinger Jakob, občinski zdravnik v Cerknem; Ruzzier Anton, c. kr. kancelist v Cerknem; Satler Andrej, učitelj v Otaležu; Peternel Franc, učitelj v Šebreljah Plemel Jož< f, lesni trgovec v Cerknem ; Tušar Vaclav, stud. iur. v Cerknem; Smrekar Vaclav, zemljem. asistent v Cerknem; Bevk Franc, c. kr. sodni sluga v Cerknem ; Jurmaii Peter, hotelir v Cerknem; Pirjevec Ivan, c. kr. računski svetnik v Goritu,
Čudna zaplemba. — »SoCa* od torka je bila zaplenjena, ali ne, kakor navadno, marveč šele popoludnc v 5. uri smo dobili obvestilo o zaplembi. Zjutranje izdanje je šlo skozi roke g. državnega pravdnika ne-zaplenjeno, pri večernem izdanju pa je bil g. drž. pravdnik drugih nazorov in zaplenil nam je prvo in drugo izdanje. Popoludne so bili zaplenjeni stavki, kateri so smeli pred I očmi strogega g. drč. pravdnika opoiudne svobodno v svet! Nanašali pa so «e ti stavki : na politikujoče razgrajače v črni suknji in j govora je bilo tam o palicah in pasjem biču. To pa že da nekaj misliti! In misliti je moralo to dati, ali samo drž. pravdniku, da je zaplenil »Sočo* popoludne, ali še komu drugemu poleg, pa ne vemo. Morda je bilo tudi kakšno tekanje in posvetovanje.... koncem konca pa se je izvršila zaplemba tako hitro, da so pozabili na državnem pravdništvu celo »pipe* postaviti na »c* in ,s". Pišejo: Kotiček, goriški, bic.
Gospod državni pravdnik! To pa že moramo zahtevati, da pišejo Vaši gospodje pravilno slovenski s »pipami*. Prosimo, da jih podučite v tem pogledu ter jim preženete iz glave morebitni strah pred »pipami*.
CeSkI glas o novem nadškofu, -— Praški »Čas* je v soboto priobčil jako pikanten listek. Pisatelj tega zanimivega listka — rodom Čeh — je bil svoj Čas vstopil v gorsko semenišče, in sicer tedaj, ko je bil Jordan semeniški spiritual. Mladi teolog je imel torej priliko, spoznavati sedanjega nadškofa. Pisatelj rečenega listka pravi, da je bil Jordan lep mož, elegantne zunanjosti in finega obnašanja; da je bil proti seraenišč-nikom utelešena ljubeznivost, da je bil v narodnem oziru popolnoma nepristranski, da je imel neki apostolsko mili nastop in da govori popolnoma korektno slovenski in: italijanski, nemški, latinski in furlanski. Jordan je vedno strogo korektno postopal in nikdar ni bilo slišati iz njegovih ust besede, kateri bi se dalo kaj ugovarjati — a vendar ima pisatelj rečenega listka utis, da je novi nadškof v svojem srcu nekoliko skeptik, in da je nekak reprezentant modernega katolicizma. Ko je postal Jordan prost, je bil na mestu semeniškega spirituala njegov naslednik neki rojeni Slovenec, ki je bil sicer izboren dijak, a je po izvršenih študijah v nekem samostanu grozno odebelel, se naučil pijančevanja in surovosti. Pri tem je latinščino skoro popolnoma pozabil, tako da je bil proti njemu vsak teolog l letnika pravi Cicero. Zanimivo je, da pojavlja listkar nadškofa Jordana direktno v nasprotje s škofom Mahničem. Mahnič je bil takrat semeniški profesor. Listkar pravi, da je bil Mahnič jedini duhovnik v semenišču, ki je tudi res vse to verjel, kar je učil, in dostavlja: A ta učeni profesor in katoličan brez madeža je nam teologom v ihtermezzih svojih predavanj o Kristusu pripovedoval, da pozna duhovnike, ki sicer pišejo v klerikalne liste, o  kater h
pa je prepričan, da so absolutni ateisti in da mu zadostuje način njihove argumentacije za spoznanje, da nimajo vere. Mahnič je rekel, da iz jedne same propovedi spozna, če je dotični duhovnik veren ali ne. Mahnič se v svojih predavanjih ni mogel premagovati, a ko je bil Jordan imenovan proštom, je z ozirom na to imenovanje rekel, da so tudi gotovi cerkveni dostojanstveniki — ncn cum papa ex cathedra lcqaitur — časih v strašnih zmotah. — Mahnič se torej ni strinjal z modernimi nazori sedanjega nadškofa, in »Časov* listkar pravi tudi izrecno, da sta bila Jordan in Mahnič v pojmovanju katolicizma bistveno drugačnega mišljenja. Mahnič je bil pač klerikalec, Jordan pa samo katoličan ... Seveda so že potekla dolga leta, kar je »Časov* listkar dobil te utise, a če je današnji nadškof Jordan še tistih misli, bomo imeli dosti prilike, prepričati se.
Klerikalci o novem nadškofu. — »Gorica* in »Prim. List* bi bila najraje zamolčala imenovanje premil. prosta Jordana nadškofom v Gorici; odpravila sta ta važni čin s par vrsticami, dočitn sta bila pripravljena že s — sliko in slavnostno številko, ako bi bil imenovan nekdo drugi. — Sveti Duh se je našim kavčem močno zameril, ker je pokazal na tega »nepravega* moža. To je razvidno posebno iz klerikalnega lista / Trstu, ki -e redi in pase iz uredništva »Gorice*; ta pravi, da je izvolitev sicer slaba, ali kar je, to je. Ubogi sv. Duh, niti izbirati ne zna več! Naši »kavči* so nas namreč ves čas učili, da sv. Duh pokaže s svojim mogočnim prstom celo na dečke, ki postanejo pozneje mašniki, škofje pa so kar naravnost njegovi izvoljenci. In vendar niso zadovoljni z izvolitvijo mons. Jordana. To daje mnogo misliti o resničnosti katoliškegi prepričanja med našimi »kavči*. Ali ne pridemo končno do trditev, katere je brusila ,Sočae v obraz tej hinavski bandt?
Naši ,kavči* so pričakovali — dr. Mah niča. V »Slovencu* so pod vtisom tega pričakovanja že slovesno izjavili, da stoje pod zastavo dr. Mahniča. Temu so se gotovo jako prikupili, ali imenovan ni bd, in zdaj utegne »Gorica* nekega dne slovesno izjaviti, da to ni res in da Berbuč, dr. Rojie, prof. Ivančič itd. itd., ne pojdejo »šolenčka* kuševat dr. Mahniču na Krk, Ako bi bil prišel za nadškofa v Gorici, no, tedaj bi mu poljubljali i vsak dan oba čevlja, tako pa ne bo nič niti ž njegovo zastavo ! Sv. Duh je naše »kavče* prevaril, in zato vlada v tem pobožnem taborju velika razdraženost.
Dostavljamo, da mons. Jordan pozna perfektno slovenski jezik. Oče njegov je bil Slovenec, mali pa Goričanka. Njegovo dosedanje življenje in delovanje je tako, da Slovenci nimamo povoda do kake pritožbe. In ker je jako trezen v mišljenju, mil v presoje-vanju drugih, koncrlijanten nasproti vsern drugače mislečim, — zato ga slovenski »kavči* kratko in malo ne marajo. Oni bi hoteli imeti v nadškofijski rezidenci bojevitega petelina, ki bi gnal že tako lepo cvetoči boj do — skrajnosti. Mons. Jordan jim najbrž« ne pojde na lim. ker ima drugačne pojme o dostojanstvu nadškofa in pozna bolje koristi katoliške cerkve. Zato vlada v klerikalnem taboru prava pravcata razburjenost in celo je^a, ki pa najbrže ni »sveta*.
Vipavska železnic«. — Po pogodbi bi morali izročiti železnico prometu že 15. septembra. Čujemo pa glasove, ki imajo v sebi več verjetnosti nego pogodba, da se to nezgodi pred novembrom, bolj pesi-mistiski glas pa pravi, da letos sploh ne bo še nič, — in sicer ne po krivdi podjetnika. Sploh se je naredilo veliko pogreškov, ki dela zavlačujejo in železnico podražijo, ker se niso upoštevale krajevne in klimatiške razmer« Vipavske doline.
čujemo pa še nekaj. Za postajo Ajdovščina je napis napravljen edino nemški : Haidenschaft. Alt je tak škandal res mogoč? Opravičena je zahteva, da bi bil napis edino slovenski: Ajdovščina!! Občinski zastop ajdovski se gotovo oglasi z odločnim protestom 1 Državna poslanca naša sta s tem opozorjena in bosta vedela sama, kaj jima je storiti. — Kaj dela pa upravni svet vipavske železnice?!
Kaj bo s Fridollnom? — Okrožna sodnija je izdala za njim iskalni list; kjer bi ga našle avstrijske oblasti, naj bi ga zgrabile in poslale v Gorico.
Doznalo se je, da živi brat Fridolin lepo, komodno življenje na Balkanu, kjer avstrijske obtasti ne ukazujejo. Treba je bilo torej posredovanja pristojnih oblastnij, ki so pa odrekle svojo pomoč. Brat Fridolin je namreč bavarski podanik, obravnava pa bi se ne mogla vršiti v Gorici. Vsaka obravnava na Bavarskem ali na Balkanu pa bi bila silno draga, ker bi morale vse priče romati tjekaj. Zato ostane brat Fridolin lepo v miru, kjer je, vsi spisi pa menda že počivajo v prahu goriškega kazenskega arhiva.
In s tem naj bi bilo konec fridolinske »fere v »Alojzijevišču*! Edino, kar naj se ne pozabi, bodi po volji klerikalcev to, da je »Soča* spravila na dan to zločinstvo nad nedolžno deco. Oni na reko ni besedice, naj se zadosti pravici, naj se kaznujejo krivci, ne obžalujejo nesreče, storjene otrokom in starišem, marveč njih edina skrb je ta, kako bi.... zatrli »Sočo* in »Primorca* ter kriče: proč z njima, proč iz vsake hiše.«, ker sta razkrila sramoto Alojzijevišču, razkrila Fri-dolinove zločine nad 25-torico prej duševno in telesno nepokvarjenih dečkov. Ali čimbolj
kriče, toliko več je naročnikov. Klerikalno razsajanje nas je spravilo v položaj, da smo z gmotnim stanjem »Primorca* že prav zadovoljni, »Soča« pa je že prav blizu. Zato se jim smejemo in pravimo: ,Le pustite, naj kričijo, — naj razsajajo, norijo....!*
»Prim. List" se pohujšuje i! •— »Prismojenec* nt izrekel najmanjšega obžalovanja nad nesrečo, katero so naredili v »Alojzijevišču* veliki vrsti nadepolnih otro-čičev; ni mu mar, da je duševno pokvarjenih veliko fantičev in da so tudi telesne posledice naravnost grozne... o čemur mi še nismo nič govorili, ni mu mar za moralo, pač pa se strahovito pohujšuje nad »Sočo* in »Primorcem*, ki sta tako predrzna, da sta razkrila vse te grdobije in imenovala zločin in zločince s primernimi naslovi. Zadnji .Prismojenec* je izpisal iz našega članka »Fridolinstvo pa — žegnani fa-lotje* različne naslove, katere smo poslali tje, kamor tičejo, ter se neizmerno pohujšuje in zgraža nad našo »surovostjo*. Zanimivo je pa to, da se ni upal povedati, v katerem članku se nahajajo oni naslovi. Da, marsikaj je celo čisto napačno prepisal, davši našim besedam obsežniši pomen, dočim je »Soča* natančno označila, kateri bandi tičejo naslovi, kdo m zakaj je zaslužil, da bi mu jermene rezali po hrbtu itd.!
»Prim. List" pušča popolnoma na strani velikost onega zla nad mladino v »Alojzijevišču*. Kakor se zdi, tudi stariši sami so prelahko sprejeli na znanje one lepe novice, kako so jim sinčke vzgojili v klerikalnem zavodu. Toda posledice bodo še hude J! — Po velikosti zla pa se ravna odpor, žal, da v tem slučaju edino le v »Soči* in »Primo-eu*, ki imata poguma dovolj, da mstopata v slučajih brezobairno tudi proti takim klerikalnim junakom, ki sicer menijo, da so nedotakljivi. V našem slučaju so padale le ostre besede, katerih ostrina ali »surovost* daleč m- označi dovolj tistega peklenskega zlodejstva, ki se je dolgo časa vršilo nad 25 dečki v klerikalnem »Alojzijevišču*. Klerikalni junaki naj le malce pomislijo, kaj so zaslužili na toliko nesrečo, p<i so vsi vkup odnesli pete tako po ceni, namreč za nekaj več kot zasluženih naslovov v »Soči* in »Primorcu*, —- in to šele potem, ko so bili »kavči* tako predrzni, da so nam podtikali namene, katerih nikdo ni imel, da smo mi hoteli izročiti one dečke... državnemu pravdnistvu in sodniji. V lepili besedah je bila obsežena največja podlost, k» je mogoča in katere ni mogoče dovolj ostro zavrniti.
Klerikalr so pač povsod jednaki in po vsem svetu so javlja proti njim odpor, ki postaja tisodepoln tudi za k&toiiško cerkev samo! Pri nas na Slovenskem padajo torej le ostre besede, ali poglejmo n. pr. na Špansko. Tam padajo pa palice, padajo kolci, tam teče kri, tam je cela domača vojna, v kateri se rušijo cerkve in samostani. Z * kaj vse to? Vzroki so isti, kakor pri nas, k;er padajo v odpor edino — besede, pa še nnd temi se že zgražajo in pohujšujejo. To kličemo'v spomin vsem »kavčem*, ki se tako radi zgražajo že nad besedami, ter jih opozarjamo na — španske razmere. Klerikalci v svoji šo-pirnosti in fanatiski gospodstvaželinosli povsod vzbujajo odpor, ki se pojavlja najprej v zmernih, skromnih besedah (Štajersko!), potem v ostrih izrazih in z neustrašenim or-ganizovanim nastopom (Kranjsko, Goriško).... in kjer ljudska volja zavr« vsled klerikalne objestnosti, tam slede1 dejanja, kakor na -Španskem in tudi že drugod. Slovenski »kavči* naj hvalijo Boga, da je doslej še vedno le pri ostrih izrazih in da ne žive na Španskem, ker ondi bi se jim slaba godila. Mi smo namreč prepričani, da na Španskem nikjer ni klerikalne družbe, ki bi bila v svojih nastopih proti drugi politični stranki tako brež-obrazna, tako predrzni, tako brezvestna, kakor je družba črnih »kavcev* okoli obeh farovlkih listov goriških. Zato naj hvalijo Boga vsak dan pri sv. mali, da žive — na Slovenskem!
Klerikalna hlruT^inn. — »Prim. List* zdaj »obžaluje*, da sodnija ne dobi v roke tisto grdobo brata Fridolina, ker je vzročil   »Alojzijevišču*   toliko — sramote.
Na to odgovarjamo:
Ze sredi šolskega leta so deznali soodgovorni možje Fridolinove zločine nad nesrečno mladino. Toda čakali so konec leta, da so odpustili v popolni časti vse šolske brate, torej v tak* obzirni obliki tudi brata Fridolina. — Vprašamo: Z kaj niso takrat izročili pravici v roke tega potepuha, ki se je »priklatil* v klerikalno družbo, kakor zdaj pravi »P. L.*? Njihova sveta dolžnost je bila, izročiti brala Fridolina kazenski sodniji, ne pa govoriti mu 5e napitntco in pisati hvalospeve. Sedanje obžalovanje »P. L.* je pač le grda hinavščina! Niti tega ne moremo reči, da se jim je zdaj vest zbudila, marveč govorč tako le v zadregi! — V resnici pa je brat Fridolin dobil v Gorici migljaj, naj odnese svoje kosti lepo na varno.
Klerikalnim hinavcem je žal tudi le radi sramote, katero je napravil brat Fridolin »Alojzijevišču*, — kaj briga nje duševno in telesno oskrunjenje nedolžne mladine t Ako bi bila le sramota prihranjena, piska jo oni na vse drugo; in ker je to sramoto zakrivila »Soča*, ki je pogumno razkrila vso resnico, zato lop po njej. — »Kavči*, ki iščejo po vseh »liberalnih* kotičkih kako smet, da bi ž njo oraazali vso družbo, zahtevajo za-se vse obzire, celo take, da treba
lepo potlačiti tudi podobne zločine, kakorSne so uganjali z dečki v »AlojzijeviSCu«, kajti tako zahteva... .čast*, ali bolje: klerikalna pohlepnost po neomejenem gospodstvu nad vsem svetom. Tej pohlepnosti se mora umakniti vse, se mora potlačiti vse, kar bi... delalo sramoto. Zato vidimo povsod po svetu isto prikazen, da se redko kdaj kaj zgodi zločincem v talarju ali kuti, dasi smo pred Bogom in zakonom vsi jednaki!!
Vojaški begunec. — topničar Štefan SuSnik je prišel te dni domu v ulici Formica v Gorici ter rekel svojim starišem, da je dobil par dnij dopusta in da pojde obiskat teto v Campolongo v Furlaniji. Na to se je preoblekel in odšel V resnici pa ni dobil nikakega dopust«, marveč je pobegnit,- in | sedaj ga iščejo«
V boAtaJsk" » i redom se je utrgal vsled hudih naiivov v .: dojih dneh pri južnem izhodu plaz; radi a so morali na o"era mestu delo ustanovil, .er zapreti vbod.
Jama v Škoefjanu bo razsvitljena jutri dne 1. junija od 12. ure opoldne do 2. popoldne, in sicer oskrbi razsvitljavo oddelek nemškega planinskega društva v Trstu,
Rop na St. gori. Zadnjič smo poročali, da je neko Tržačanko oropal na Sveti gori neki neznan človek, Ali poizvedovanja so dognala, da vse tisto pripovedovanje one Tržacanke je bržčas le njena fantazija!
Plesno veselieo priredijo fantje v Ma-lovšah jutri dne 1. junija.
Listnica. — Č. g, Ivanu Rojen, kuratu in predsedniku .Ljudske opekarne* v Biljah: VaS »popravek- od 16. t, m. smo vrgli na podlagi § 19. prav na slovesen način v uredniški koš. kjer naj v miru počiva. Izvolite vaieti to na znanje!
Sf©j]l k svojim! — ,Croatia\ zavarovalna zadruga v Zagrebu, je otvorila glavno zastopstvo za celo Istro, Gorico, Trst in Dalmacijo v Pulju ter je začela s poslovanjem tekoče leto. Glavno zastopstvo je prevzel gosp. Lacko Križ, ravnatelj vinarske zidruge. Veseljem javljamo to vest ter priporočamo vsakomur najtopleje to novo društvo, katero bode dajalo po svojih pravilih polovico čistega dobička javnim s vrh a m onih krajev, kjer bode poslovalo; drugo polovico vporabi za znižanje premij svojih zavarovancev.
50.000 krou znala glavni dobitek loterije glettilčnih igralce?. Opozarjamo čitaltlj«, ti* bode žrebanje nepreklicno dno 1U. junija 190 2. — Posamezni dobitki se izplačajo v gotovini z 10* odbitkom,
Utlaok pražfeega doma«ega mazila se pokate posebno v tem, da se rane, pokrite s tem m.»zilom obvarujejo pred oku-zenjent ter zabranjuje pred komplikacijami vnetja ter zdravi brez bolečin lahko in hitro. Pra»ko domtče mazilo iz lekarne B. Frag-nerja, c. kr. dvornega zalaptelja v Pragi se vsled izvrstnega učinki uporablja povsod kot domače sredstvo "'ter se ga dobiva v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.                          t
Društvene vesti.
UsfanoTul občni zbor vinarskega društva za goriško deželo se bo vršil v ponedtljf k dne 2. junija predpoldne. Prošenj so posestniki in drugi, ki se zanimajo za tako društvo, da se udeležijo zborovanja v obilem Š!evi't«. Stvar je velevazcn.
Slovensko društvo ,Ilirija' v Pragi bo imelo v sob. to, dne 31. maja t. t. ob 8. tiri zve."er svo; iiftanovni občni zbor v Cho-uarovi restavracij na Ferdinandovi tridi s sledečim dnevnim redom: a. ('l;tanje pravil, b. Vspreieiuuij« cUkov. c. Volitev prrdsed-uika, odbora in revizorjev, d. Slučajnosti. — Po zborovanju prosta zabava.
Namen društva je, gojiti in pospeševati znanstveno in društveno ^gibanje slovenskih visokošolcev v Pr.»gi. Čiani društva so: a. mini, b. izvanredni, c. častni, d. ustanovni. — Redni član je lahko 1) vsak redni slušatelj pražkih visokih šol (narodnosti s 1 o v e n s k e), 2) vsak akademik (n a r o d-n o s t i s I o v e n.) tri leta po absolutoriju, katerega je vzprejel odbor članom. — Izvanredni član je lahko vsak Slovan, katerega je izprpjet odbor za člena. - Chstni član more postati vsakdo, ki je bil zvoljen na občnem zboru, za zasluge bodisi za društvo, bodisi za narod slovenski sploh. — Ustanovni član je lahko vsak prijatelj Slovencev, kateri založi jedenkrat za vselej 50 K.
Pripravljalni odbor.
Dramatično draštvo v Idriji vpri-zort »Desetega brata*, saano priljubljeno narodno igro s petjem. Gostoval bo pri tej predstavi v utogi Krjavlja reliser Verovšek iz Ljubljane.
Občni zbor društva e. kr. poštarjev. V četrtek 5. junija t. 1. se bo vršil ob 10. uri dopoldne v Trstu v prostorih hotela „Europe* 20. redni občni zbor društva c kr. poštarjev in opraviteljev za Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo in ob enem bo tudi zborovanje društvene bolniške blagajne.
Pevsko drnitvo t Vipavi vprizori v kratkem znano narodno igro .Rokovnjači".
Bralno in pevsko društvo v St. Andrežn priredi dne 8, junija t I. veselico. Vspored se objavi pravočasno.
Razgled po svetu.
Državni zbor. — Posl. Mazorana in tovariši so interpelirali radi pritegnenja pomola št. IV. v obsežje tržaške svobodne luke. B e n a 11 i je interpeliral radi sistiranja sklepa obč. zastopa v Mal. Lošinju proti sla-viziranju obredov v cerkvah krajnih občin. Dalje je interpeliral radi hrvatskega jezika kakor učnega predmeta na laški ljudski šoli ~M)*WWJ^tao.i2uj^^proU Slovanom! — Ghoe in Daszvnski sta infopeluialijt radi odganjanja Avstrijcev iz Prusije. Nadaljevala se je razprava o naslovu inženir ter o odpravi terminske kupčije.
Iz avstrijske delegacije. — (Dalje.) Del. dr. Cone i je govoril med drugim tudi 'proti obnovitvi vinske klavzule. Del. S t e i n (Vsenemec) je tožil, da vnanja politika nima nemškega značaja, da je grof Goluchowski poosebljeno sovraštvo do Nemcev in da vsled tega v Nemčiji ne zaupajo trozvezi. Vseraška nevarnost da v resnici ne obstoji, ker Vse-nemci imajo pač voljo, ne pa moči, da bi germanizirali. Potem je Stein priporočal personalno unijo z Ogrsko ter združenje Dalmacije, Bosne, Hercegovine, Galicije in Bu-kovine z Ogrsko, Mesto nagodbe z Ogrsko naj bi se sklenila carinska zveza z Nemčijo. Govornik je izjavil, da bo glasoval proti proračunu minislerstva za vnanje stvari.
Del. Vukovic je govoril jako energično ; zahteval je, da bi se delegacije informirale o delovanju diplomacije, n. pr, potom predlaganja »rudečih knjig*. — Ekspozč grofa Goluhovrskega da ne odgovarja nazorom veČine avstrijskih narodov. Trozveza je v obeh državnih polovicah zgubila na popularnosti. Govornik je želel, da bi Avstrija nastopila kakor prijateljica in braniteljica malih balkanskih drž?v, da bi na Balkanu prišli do veljave avstrijski obratni in trgovinski legitimni interesi ter da bi se tamkaj izvajala slovanska politika, kakor javnost zahteva to že od vedno! Govornik je kritiziral postopanje Italije, ki le v oficijelnih aktih zatrjuje lojalnost, ki pa v resnici vedno in odkrilo agitira proti avstrijskim interesom. On ne želi, da bi prišla Avstrija v položaj, ki bi zahteval, da se izkaže zavezniška zvetoba. Nemčija da sicer ne dela Avslro-Ogrski posebni težav v političnem pogledu, pač pa da žali narodna čutslva pruskih Poljakov, kar ne more biti Slovanom vsejedno. — Govornik je obžaloval nazadovanje nagega izvoza na B<tlkan, na čemer da je kriv« naša zavožena trgovinska politika. — Protislovanska status« q>io politika da pomenja le odrekanje, ab-dikacijo, Govornik je priporočal razbitje tro-zveze ter intimnejšo zvezo z Rusijo. Govoril je potem o aferi zavoda sv. Jero-nitna ter se pritoževal, da se je sprememba imena tega zivola iz ršila na način, ki je žaljiv za Hrvate. Hrvatje se že bavijo z vprašanjem, da-li bi ne bilo bolje, ako pristopijo k unijalstvu. Govornik se ne more pridružiti izrazu zaupanja, ki ga je sklenil proračunski odsek, ker politika ministra ne odgovarja avstro - ogerskim interesom na Balkanu; v očigled temu, daje ta politika protislovanska in da nasprutuje tradicijam in misiji naše monarhije, glasoval bo proti proračunu.
Delegacija je nadaljevala 28. t. m. razpravo o proračunu tninisterstva za vnanje stvari. Grof Schonborn je označal gibanje proč od Runa kakor nevarno, kajti vodje tega gibanja hočejo dekatolizirati. Če je rekel Stein, da gre Hohenzollerncem slava na tem, da je Prusiju prt dnjačila v zakonodaji v varstvo delavcev, noče govornik kratiti slave z nami zvezane vladarske hiše, vendar mora popraviti, da je bila socijalna zakonodaja v prvih letih v Avstriji odločno pred ono v Nemčiji in drugih evropskih državah. Preidši k predmetu debate, je govornik pozdravljal z odkritim zadoščenjem izjavo tninisterstva za vnanje stvari o bilstveiiem zboljšanju razmer do Rusije kakor važen moment v ekspozeju ministra. Med lanjskimi in letošnjimi izjavami ministra da je velika in razveseljiva razlika. Govornik je izjavil zaupanje do politike grofa Goiuchovvskega. Politika svobodne roke je sicer ob gotovih okoinostih velike koristi, ali država, ki hoče tirati tako politiko, mora biti močna in dobro zavarovana. V Avstriji pa niso vse meje strategično dobro zavarovane, a vrhu tega tudi notranje noči niso tako koncentrirane, da bi mogli prispeti do politike svobodne roke. Del. Stein je rekel, po-lemizuje proti izvajanjam delegata Schftn-borna, da gibanje »proč od Rima* je nevarno le Rimu. Rim "in Avstrija pa je dvojno in ostaja pri tem, da je papež glavar velike, dobro organizovane politične stranke. Govornik vzdržuje tudi trditev, da je Nemčija prednjačila v socijalni zakonodaji. Goluhowskj je odgovarjal raznim predgovornikom. Trdil je, da napadi na zavezniške razmere letos niso bili taki kakor prejšnja leta. Odgovarjal je Parishu, Kramafu, Steinu, Vukoviču. Kali a v je govoril o vprašanju o gozdnih in pasniških servitutnih pravicah Dalmatincev v Bosni. Večina zemljišča v okupiranih deželah pripada mohamedancem, večina dež. posestev pa je dana v obdelovanje pravoslavnim kmetom. Prih. seja bo 5. junija.
V Trsta imajo kak štrajk vsaki dan. Sedaj štrajkajo zidarji. Vršijo se pogajanja med njimi in delodajalci. V četrtek je bil velik shod, na katerem so predloge delodajalcev zavrgli, štrajk seveda traje dalje.
Med Trstom In Olomucem so otvorili 26. t. m. interurbanni telefonski promet. Pristojbina za navaden pogovor znaša 4 K.
filsknp Strossinajer bo obhajal 5. avgusta letos 60-letnico, odkar je bil na vseučilišču na Dunaju promoviran doktorjem.
O poneverjeoja v šentlenartski nemški posojilnici na Štajerskem smo že govorili. Poneverjenje je zakrivil pokojni župan Mravlag. Sedaj se je pokazalo, da znaša to poneverjenje okoli 200.000 K. To pomeni grozno katastrofo za Št. Lenart. Ta nemška posojilnica je bila ustanovljena proti slovenski, katera pa prav dobrojleJuje.JZato pa imajo sedaj Slovenci priliko izkoristiti položaj sebi v prilog.
Na otoka Martlnla.ne je vulkan 26. t. m. zvečer z nova bruhal. Ognjeni steber se je dvignal do višine 150 m. V okolici vulkana je bilo grozno. Umevno, da se je polotil prebivalstva velikansk strah. Bruhanje Se ni ponehalo.
Mir t južni Afriki. — Kakor vse kaže, bo vojne v južni Afriki' slednjič vendar konec. Zadnja poročila pravijo, da je vojna končana ter da se razglasi v najkrajšem času končni domenek med Angleži in Buri.
Novejše vesti. — V gosposki zbornici je priporočal dvorni svetnik Mussafia ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu. Naučni minister se je skliceval na laška predavanja v Inomostu ter kazal na finančne in druge težave pri ustanovljanju nenemških vseučilišč. — Mladočeški klub je baje sklenil ostali pri odločbi, da se prepreči razprava o načrtu zakona za davek na vozne listke. — Perzijski šah se nahaja sedaj v Berolinu. Sprejeli so ga z vsemi častmi, ki mu priti-čejo. Ker je šah bolan, se baje .da v Berolinu preiskati zdravni-ko. —
Hennebergova svila
-~ le pristna, ako se vdobi direkno od mene — za
bluze in obleke črna, bela in barvana od 65 kr. do
i gld 1465 meter. Vsakemu franko In carino prosto
' na dom. Vzorci z obratno poŠto,   Pismena naroČilo
naj se frar.kirajo v Švico s 25 vin.
G. Henneberar, tovarnar svile
(1)     (izkl. c. in kr. dvorni znlaptelj) v C
Broj 1098.
Natečaj.
V Šolskem okraju goriške okolico so razpisuje v dolinitivno nameščanje;
1.  ftlesto nadu&itelja na dvorazrodnih ljudskih Šolah v Batujah in Št. Martinu.
2.  Po jodno mesto učitelja-voditelja na jednorazrednih ljudskih šolah v Avčah, Lokovcu, Plaveh in pri Vo* glarjih.
3.  Mesto potovalnega učitelja za Pod-lako in Dol. Lokovec.
4.    Mesto učiteljico na dvora z redni ljudski šoli v Ajdovščini.
S temi službami spojeni prejemki so določeni v zakonu z dne" 6. oktobra 1900., dež. zak. Štev. 26.
Potovalni učitelj dobiva tudi pot-nino 200 K.
Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vložG svoje pravilno opremljene prošnje v teku šestih tednov po tretjem razglasu tega-le natečaja v uradnem listu pri dotičnih krajnih Šolskih svetih.
C. kr.  okrajni šolski svet
v Gorici, 27, maja 1902.
V zdravilniškem kraju Bled, (Veldes)
je na prodaj lepa enonastropna vila,
I ki obsega  v pritličju: obširno klet, 3 i sobe, teraso, kuhinjo in jedilno shrambo; j v I. nadstropju pa 3 sobe, teraso kuhinjo in jedilno shrambo.
Cela stavba je jako solidno zidana, popolnoma nova in se poleg nje nahaja lep vrt v obsegu 1 orala s krasnim razgledom.
Natančni pogoji se izvedo pri
loko ludovemik-u v Radovljici.
Razpis službe.
Služba občinskega redarja v Na-brežini je razpisana vsled starešinstve-nega sklepa z dne 10. aprila 1902. Letni zaslužek je 720 kron in stanovanje. — Prosilci naj osebno vložijo prošnje pri županstvu v Nabrežim do 20. junija t. 1.
Županstvo v Nabrezini dne 20. maja 1902.
Župan:
GAHARIJA.
Čistilna voda  > j» ¦ *
3"j* „feale"
iz vrelcev Mathias, lastnina
Henrika Mattonija v Budimpešti
je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico:
Lekarna G. B. Pontoni.
E. LEBHERZ
Gorloa
tovarna užigalic priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive užigalice
»r- Apollo-*«
Koroški
najliuvijfia   planinska  kisla  voda, izkuSena ob vseh nnhodlh,  posebno otrofikih, ob slabem prenavljanju, ob boleznih
na mehurju in ledvicah.
Zaloga: Ed. Fonzarl v Gorici Via Vetlurini, Caserma
in v vseh trgovinah z mineralnimi vodami.
Rimske toplice.
Tržič (Monfalcone).
Stalna toplina 38°—40°. Doba traja od 15. maja do konec septembra. Zdravijo se posebno bolezni v nogah, rev-matizem, rakitične in ženske bolezni.
Dobre ure in po ceni!
s 3-Ietnim pismenim jamstvom
razpošilja na zasebnike
prva tovarna ar v Mosta {Mi).
Hanns Konrad,
hm sr ter zlitito - Most (ČeSko).
Dobra ara Rem. iz niklja fl. 375;
srebrna ura Ram. fl. 5*80; srebrna
verižica B. 1-20; budilnik iz niklja
fl. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — Ilastrovan cenik zastonj!
Za vsakega nekaj!!!
se dobi v zalogi tvrdke
Jj. /§om)il< * (gorica,
Gosposka ulica št. 7
prva in edina slovenska trgovina za modno in drugo Magd.
Najbolje, največje in najceneje skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce In kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životnikov (modereev), solncnikov, pihalk, dežnikov, blusen, spodnjih kril, divnih okraskov za obleke in vseh potrebščin za vezenje. Priporočevalno najbolje kupova-lišče za gg. šivilje in gg. krojače.
NaroČila za izdelovanje perila (za gospode) in modereev po vsaki meri in zahtevi se izvršujejo točno.
X
Železnato vino
LEKARJA Pieeoli-ja
v Ljubljani.
Seidel & Naumannov
pisalni stroj „IDEAL
malokrvnc, nervozne in
Edina zaloga^na Kranjskem
lekarna  Piccoli
„pri Angelu"
Ljubljana, Dunajska cesta.
Poliitrska steklenica velja 2 K. Zumrim roročita izvršuje lekarnar Gabrijel PfeeoH v Labljani točno, ako se mu pošlje znesek, ali po poštnem povzetju. Je v razprodaji v lekarnah v Gorici, Tolminu, na Primorskem, v Trstu, Istri in Dalmaciji a K 2 40 steklenici.          3
Na dež juhi], razstavi odlikovan s srelir  drž. svelnjo N» Ivovsibi razstavi s prvo ceno  - srebrno svetiinjo
Tovarna uzornib telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-A,
v Pragi na Smlhovu
(PrahaSmiehov) Vinohradska ulice čislo 816 se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sofcolsislh in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoeu-jofih sprical domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene ze!6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
Jfavadne priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolno tolo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto«                                                                     "~ ^
Poprave IzvrSnJe p« najnižjih cenah.
LHilMENT. MPSICI G0MP08.
Iz Rlchtarjevi Marm v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažnjoSe mazilo; za ceno 80 h, kros 1*40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlgr. steklenicah z naSo zaSČitno znamko s ..SIDROM" namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Richterjeva lekarna „pri zlatem levu"
v PRAGI. Eiizabethgasse št. 5.
1
Vzbuja senzacijo.
Jasna pisava od prve do zadnje Črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem nmiisterjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.)
Glavno zastopstvo za Avstro - Dgersko:
& Doni!
Dunaj lll.|3. Heumarkt 9.
Iščejo se zastopniki za deželo.
ključavničarski mojster
• v Celju •
Poljske ulice it. 14
priporoča
najfinejše, nuj boljšo
In najvarnejši
patentirane strelne # • priprave proti toči.
Možnarji niso iz litega železa, ampak so pri veCjih strelnih pripravah iz kovanega železa, pri manjših pa Jekleni*
•P- Ceniki z opisom uporabe na za-IifeTanJe brezplačno.
Trgovina z železnino »MERKUR"
FETEi MAJDIfi
v Gelju, Graška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje |n strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov*za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesaike, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje, za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete Pf Tonaaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo- *^B|
* Bogata izfeer vsakovrstnih nagrobnih križev. #
Gene nizke.
Železnato, redilno in okrep-cajofie sredstvo, tvori krv in krep> živce, je okusno in prenavljajoče, Poizve se lahko o tem pri kakem zdrafniku.
Glavna zaloga m Gorico:  Mirodilltica  Anton  Jeretič.
Šb       Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v Gorici.
Anton Krušič
krojaški mojster in trgovec Vrtna ulica štev. 26.
Izdeluj- vsakovrstne možke obleke po vsakem kroju ter za vsaki stan. Ima tudi bogato zalogo domačega in »ngležkega sukna vseh vrst za vsak letni čas. Blago je iz; naj boljši h tovarcn ter vedno sveže.
^           Izdelke iz blaga lastne zaloge jamči.
Laneno-oljnati iirnež
prodaja
ADOLF HAUPTMANN
Y LJubljani.
tovarna oljnatih barv, liroeža, laka in steklarskega Ideja.
Iliistrovani ceniki so franko na razpolago.
f
„CROATIA"
zavarovalna zadruga v Zagrebu pod pokroviteljstvom občine kralj, glavnega mesta Zagreb je otvorila
Glavno zastopstvo
za Istro, Gorico, Trst In Dalmacijo s središčem v Pulju.
Opozarjamo vsakega veljavnega hišnega gospodarja, da zavaruje vse
svoje zgradbe m premičnine proti požaru in streli  pri „Croatiji"
Že radi načela, da denar ne gre v inozemstvo.
Zavarovalnine se sprejemajo po jako nizki ceni in za doliro jamstvo.
Išče se zastopnike za vse vasi in mesta  Istre, Gorice, Trsta in Dalmacije. Ponudbe je pošiljati na
Glavno zastopstvo ..Croatiae" v Pulju.
|5F
Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo
z« *«lod«c                       I --------<j fz lekarne B. FRAGNER-ja v PRAGI (>»
Ti
je splošno, že 30 lol znano domač« »dravito,
katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in lehko odvaja. Pri rednemu vporab\janju ojaenje prebavne organe in drži v pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. Za naprej poslani znesek gld. 9'28 se pošlje velika steklenica in mala za 75 kr. poštnine prosto na vse postaje Avstvo-Ogerske.
s-taro. najprej v Pragi uporablje\ano hijno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje  neeistohe  ter  ublazujočc deluje   na
vročino ter bolečine. V Škatljah pa 35 $n 25 kr. S pošto 6 kr, vež. Za naprej poslani znesek gld. 1-58 se posjje •/, škatlja ali gld. 1-68 •/, škatla, ali gld. 2-30 % škatlja, rii gld. 1*8 % škatUa, poštnine prosto na vse postaje AvsLro-Ogerske. Vsi deli zaboja
ozor!
sr zaznamovani s zraven ¦ patisnjeno in zakonito priznano   zagSitno   znamko-
davna zaloga: Lekarna B. FRABNER-ja, c kr. i«rneia zalaiatilji Hiri trm srli" t Prafi, Mala strana M3, na vnInSpimtnveaHGe,
potem v Gorici v lekarnah Cri*tofoletti, Gliubich, Pontoni in pl. Gironcoli.        ^ 1 ikr- Dnevno razpošiljanje po poŠti. — Zaloga v vseh lekarnah JLT3tro«Ogerske. -*Jttl |
Sreekanje        I
nepreklicno!
19. junija 1902.             I
Loterija gledaliških igralcev S
(glumačev)                     I
1 glavni dobitek po 50.000 K    I
1      «       »               5000  »     I
1      »        »       »        3000  »     I
2  glavna dobitka »        2000 »    I 5 dobitkov        »        iooo »   I
10     *              »           500   »     I
20     »       .        »          200   »     I
60     »              »           100  »     I
100     »               >             50  »     I
300      »                 »               20   »     1
3500     »              »             tO        I
Srečke po 1 krono              I
priporočaj   :                         I
O. Gentili, T. A. J na, fflicliclstiidter & Co. I
tu A. Piuclierle menjalnico v Gorici.       I
Vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev s I 10 % odbitkom v gotovem denarju.       I -