KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO UPOR PODLOŽNIKOV GOSPOSTVA BRDA PRI KRANJU V LETIH 1781 DO 1783 JOŽE ZONTAR Sedež gospostva Brda je bila graščina s pristavo sevemiio od Krainja. Gospostvo je štelo sredi 18. stofetja 190 podlložinih hub; te so bi le diolioima cele ali pa razdeiljenie iiai polo- vice oziroma četrtine. Podložnike so bre- menile številne davščine in obveznosti. Iz- med obveznosti kmetov je bila najtežja tlaka. Posestnika s celo hubo je mogel kli- cati zemljiški gospod po deželnem običaju na delo vsak dan (dnevno), razen v nedeljo ali na praznik. Ce je pristala gosposka, so plačevali podložniki namesto tlake določen denarni zoiesek, robotnino, zatto pa so morali opravljati le nekaj dni tlake na leto. Mihael Angelo Zodis, veletngovec in fužinar ter lastnik Brda po letu 1753, je zahteval, da je opravljalo izmenoma na leto 16 hnb dnevno tlako po vrsti, kot so bile zapisane v urbarju. Z delom so začeli podložniki po- leti ob sedmih zjutraj teir končali ob sonč- nem zahodu. S seboj so morali prinesti po- trebno orodje, pa tudi pripeljati lastno vprežno živino, če so to naročili v graščini. Poleti so dobivali brdaiki kmetje na tlaki kosilo. Delo je nadziral graščinski valpet ali pa župani. Kot potrdilo za opravljeno tlalko so napravili kmetom zarezo v rovaš. Podložniki, ki niso bili določeno leto na vrsti za dnevno tlaiko, so plačevali Zoisu od hube 10 gld. robotnine ter služili pri oranju, ob žetvi in pri sličnih delih večinoma po 4 dni tlake z živino in 8 dni z roko. Po smrti Mihaela Angela leta 1777 je dedič Žiga Zois sklenil s podložniki kolektivno pogodbo glede dnevne tlake. Kmetje so se zavezali, da bodo poleg plačila robotnine 10 gld. de- lali odslej več tlake, namreč od hube 17 dni ročne in 7 dni vprežne tlake, zato pa ne bo zahteval zemljiški gospod od nobenega pod- ložnika dnevne tlake. Poslovno leto za tlako so računali na Brdu od sv. Jurija (24. aprila) do istega dne naslednjega leta. Na ta dan leta 1781 bi prenehala veljati omenjena pogodba. Zato je že leto prej naročil Žiga Zois odvetniku dr. Alojziju pl. Kappustu-Pichelsteinu, naj iz- dela novo. Z razliko od dosedanje bi moral skleniti dogovor sedaj vsak posamezen pod- ložnik. Tudi pogoje so delno spremenili. Pogodba bi veljala le za čas, dokler bi bil imetnik Brda Žiga Zois. Prej bi prenehala veljati, če bi umrl pred tem podložnik. Višina robotnine in število dogovorjenih dni za tlako je ostalo nespremenjeno. Pač pa si je Zois izrecno zagotovil razen tega še ostale običajne vrste tlake: tovorjenje vina in drugih dobav, za kar so plačevali podlož- niki v denarju 1 gld. in 20 kr., izredno tlako, kakor tudi tlako pri gradnjah in lovu. Podložniki gospostva bližnjih vasi so sestavljali župo, ki so jo imenovali po eni 24 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA izmed pripadajočih vasi. Kmetje dveh naj- večjih brdiskih žup Naklo in Strahiinj so poslali tedaj odbor štirih zastopnikov k ta- krajtnemu brdskemu upravniku Martinu Urbančiču. Izjavili so, da ne morejo spre- jeti nove pogodbe, ker bi mogel zahtevati Žiga Zois po smrti podložnika dnevno tlako od novega posesitniika. Ostali kmeitje pa bi morali služiti povišek tlake, na katerega so pristali zato, da ne bo treba opravljati no- benemu podložniku dnevne tlake. Dasi je bil ugovor tehten, se upravnik spočetka ni oziral na to. Zagrozil je kmetom, da bodo morali hoditi na dnevno tlako, če ne prista- nejo aa pogodbo. Ko so sedaj obljubili, da bodo razen tega še razširili graščinski rib- nik, je po daljšem moledovanju upravnik pristal na spremembe v pogodbi. Obljubil je, da bo sestavil pogodbe skupno za posa- mezne župe in ne za posamezne podložnike ter da bo pristavil še sledeče določilo: ako bil zaihteval bodoči imetnik brdske gospo- ske od katerekoli hube dnevno tlako, pre- neha za vse ostale hube dolžnost glede na novo dogovorjene dni ročne in vprežne tlake. Kazalo je, da je zadeva s tem porav- nana. Toda odposlanci žup niso prišli v gra- ščino, ko bi morali obljubiti v imenu vseh podložnikov, da se bodo držali pogodbe. Le gozdarski hlapec je prinesel njihovo pisme- no izjavo, ki jo je sestavil kranjski meščan Sumler. V njej so sporočili Žigi Zoisu, da ne morejo sprejeti pogodbe. Zois ni račuiiail s podložniškim odporom. Od svojih zahtev pa tudi ni hotel odstopiti, češ da ne misli biti odvisen od podložnikov. Le na to je pristal, da preneha veljavnost pogodi) edino ob njegovi smrti. Upravniku Urbančiču je dal proste roke glede načina, kako bo prisilil podložnike, da sprejmejo pogodbo. Unbančič je sedaj klical kmete posameznih žup v graščino ter jim napove- dal dnevno tlako, če nočejo pristati na po- godbo. Pri tem je moral vsak podložnik po- sebej izjaviti, ali sprejme pogodbo ali ne, češ da Zois želi imeti seznam tistih, ki so proti. Nakelska župa se je sprva odločila za dnevno tlako. Ko pa je upravnik zato odstavil njihovega župana, so iz strahu pri- volili v popravljeno pogodbo. Tudi prim- skova župa je bila proti. Podložniki so bili mnenja, da jih ne more prisiliti gosposka k dnevni tlaki. Zaradi vojaške priprege so morali biti namreč stalno pripravljeni po- magati pri prevozih. Upravnik je zato ob- ljubil, da bo preskrbel odškodnino za pri- prego. Večina je sedaj pristala na pogodbo. Le kakih 20 hub te župe ni mogel prego- voriti in ti kmetje so sklenili, da bodo raje opravljali dnevno tlako. Zalegli tudi niso opomini, češ, odslej ne bodo ničesar mogli doseči pri svojem gospodu. Nato podložniki niso hoteli več poslušati upravnika in so odšli iz graščinske pisarne. Ko jih je prisilil s palico, da so se vrnili, so še vedno vztra- jali pri svojem. Ostale župe so pristale na nov dogovor. Kljub temu pa niso hiteli s formalnim sklepanjem pogodb, ker je že- lel Žiga Zois, da se še teh 20 hub poniža pred njim. Medtem so spomladi naslednjega leta (1781) začeli podložniki širiti graščinski rib- nik. Le uporni primskovski kmetje niso prišli na to izredno gradbeno tlako. Zaradi ravnanja Žige Zoisa so se pritožili pri Hu- bertu grofu Barbu, pristavu okrožnega urada. Zoisov in Urbančičev prijatelj pa se ni hotel potegniti zanje, češ da so knietje dolžni opravljati dnevno tlako. To pa kmete ni poiriirilo, marveč so se še bolj upirali. Ob sv. Juriju bi morali prinesti robotnino tisti podložniki, ki so pristali na pogodbo. Toda župi Naklo in Strahinj, ki sta obse- gali okoli 70 hub, nista hoteli niti plačati denarja, niti priti na tlako. Primskovski kmetje so sicer nekaj časa prihajali na delo, nato pa so še ti prenehali hoditi. Tudi podložniki, ki so plačali robotnino, so slu- žili le 4 dni vprežne in 8 dni ročne tlake, o dogovorjenem večjem številu dni pa niso hoteli ničesar slišati. Upor je dobival vedno širši obseg. Podložniki so nameravali doseči s pravdo odločbo, da niso dolžni opravljati dnevne tlake. Oglasili so se pri podložni- škem odvetniku dr. Mateju Klinarju ter pri kranjskem meščanu Kralju. Po pripovedo- vanju kmetov sta jim dajala pogum, naj ne opravljajo dnevne tlake, naj odslužijo le toliko, kot je stalo v starem urbarju, in naj tožijo Zoisa. Kmetje so prišli na dan s starim urbarjem, ki ga je hranil nek pu- Grad Brdo pri Kranju KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K. R A ] V N O ZGODOVINO štalski podložnik v Zbiljali. Bil je to prepis reformiranega urbarja zastavljenih dežel- noknežjih uradov Naklo in Primskovo iz leta 1569. Gospostvo Brdo je nastalo namreč iz bivših kameralnih uradov Naklo in Priinskovo, iz dela gospostva Novi grad in Turu pod Novim gradom. Pred letom 1569 podložniki uradov Naklo in Primskovo ve- činoma niso služili tlake. Za naprej pa je določil deželni knez, da morajo opravljati od ene hube 4 dni vprežne in 8 dni ročne tlake na leto; kdor pa ne bi imel živine, pa vseh 12 dni z roko. Imetnik zastavljene go- sposke je mogel namesto 4 dni tlake z ži- vino pobirati 16 kr in za 8 dni ročne tlake 20 kr., skupno torej % kr. Deželni knez si je tedaj pridržal zase in za svoje nasled- nike pravico znižati, povečati ali tudi od- praviti robotnino. Določila v urbarju so smatrali podložniki za edino odločilna in so jih postavili kot glavno dokazilo za tožbo proti Zoisu. V ta namen so zbirali kmetje iz Naklega od vsake hube 5 sedemnajstič (= 1 gld. 25 kr.). Denarni prispevek so do- bili tudi od radovljiških podložnikov. Dr. Klinar in Kralj pa sta kmalu pustila kmete na cedilu. Odklonila sta podložnikom pravno pomoč, češ da so uporniki. Dr. Kli- nar ni vložil tožbe v imenu podložnikov in jih je prehitel Zois s svojo tožbo proti žu- pani Naklo in Strahinj, češ da nočejo oprav- ljati dnevne tlake. Zaradi določitve naroka so se oglasili podložniki pri pristojnem sodnem uradu, konsesu in causis summi principis et commissorum, ki je bil pri ju- stičnem oddelku deželnega glavarstva. Tu jim niso hoteli dati nikakega pojasnila, češ da morajo prej o tem govoriti z baronom Zoisom. Ker se noben urad v Ljubljani ni hotel potegniti zanje in tudi noben odvet- nik ni hotel sprejeti zastopstva, so odšli štirje podložniki z omenjenim urbarjem na Dunaj. Prosili so dvor, naj jim olajša breme tlake ter razen tega tudi primščine. Ce so hoteli dobiti po smrti prednika za- kupno kmetijo, so morali plačati za srednjo dobro hubo denarno pristojbino, imenovano primšoino, v višini 56 tolarjev (= 112 gld.), za dobro pa 80 (= 160) in še več. To so sma- trali za krivično, ker je določal urbar iz leta 1569 višino te pristojbine (lavdemija) za polovično hubo 2 do 3 tolarje (= 4—6 gljd), za srednjo dobro 4 do 6 (=8 do 12 g-Ld., za naijboljše pa 8 do 10 tolarjev (= 16—20 gld.). Posebej so naglasiili, da so isikali zaradi tega zatiranja pomoči ipri vseh oblasteh, toda jim niso hoiteli znižati bremen, niti niso prejeli pismenega odgovora. Medtem je meseca junija konses obrav- naval Zoisovo tožbo. Njegov odvetnik pl. Kappus je dokazoval upravičenost zahteve z določbami podložniških knjižic (Stift- bUcheln) in i^rimskih pisem, po katerih so bili brdski podložniki dolžni opravljati dnevno tlako ali namesto nje plačati ro- botnino in odslužiti določeno število dni tlake. Opozoril je na sodne odločbe v pravdii, ki so jo iimeli brdski, podložniki glede dnevne tlake v 17. stoletju s takrat- nim brdslkini lastnikom Nikolajem baro- nom Egg-Hungerspachom. Po urbarju iz leta 1569 so opravljali na leto 8 dni ročne in 4 dni vprežne tlake. Ko pa je kupil leta 1626 urada Naklo in Primskovo Nikolaj baron Egg-Hungerspach, ki jih je imel prej le zastavljene, je pričel zahtevati od podlož- nikov, da so morali prihajati tako rekoč vse leto na tlako. Kmetje so se zaradi tega zvišanja ter tudi glede primščine in neka- terih drugih obveznosti pritoževali od letat 1631 do 1653, niso pa ničesar dosegli. De- želni knez jim je celo zagrozil, da bodo kolovodje, njihove svetovalce in pomagače zaprli, vkovali v železje ter poslali na pri- silna javna dela. Staremu urbarju je odre- kali pl. Kappus veljavo, češ da je v njem določena pravica deželnega kneza, da zviša ali zniža tlako, prešla s kupo-prodajno po- godbo tudi na novega lastnika Brda in nje- gove pravne naslednike. Podložnike je uradno zastopal odvetnik dr. Klinar. Izjavil je, da mu omenjena dej- stva niso znana. Zaradi nenaklonjenosti podložniki niso hoteli z njim sodelovati. Nadaljnja obravnava je bila preložena na sledeči sestanek konsesa čez teden dni. Po drugem naroku je izdal konses pismeno sodbo, ki je poitrdila Zoisove zahteve, da so dolžni brdski podložniki opravljati dnev- no tlako. Proti temu so podložniki sicer sklenili nastopiti s prizivom, ga pa niso iz- vedli, ker je bil že v teku positopiek, ki so ga sprožili brdski kmetje, ki so odšli na Dunaj. Po poročilih Žige Zoisa in deželnega glavarstva je dospela spomladi leta 1782 dvorna naredba v Ljubljainio. Ta je ugotav- ljala, da Zois ne more utemeljevati svojih zahtev do podložnikov niti iz prostovoljne pogodbe, niti iz kakšnega drugega pravnega naslova. Podložnikom ni dajal za večje dolžnosti niti najmanjšega povračila. Ker ni mogel osporavati urbarja, ki so ga pred- ložili kmetje, je ukazal dvor, da zniža ob- veznost tlake na tisto višino, ki jo je pred- pisoval stari urbar. Dopuščal pa je Zoisu, da doseže ipo sodni poti svoje večje za- 26 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA hiteve, če se jih upa zagovarjati i'z kakšnega '< pravnega naslova. j Žiga Zois tudi sedaj ni odnehal in je vlo- ; žil novo tožbo proti svojim podložnikom. i Upornim kmetom je naročil konses, naj; sporočijo svoje ugovore po odvetniku dok-; torju Kllinairju. Vendar temu podložniki niso i dovolili, da bi napravil obrambni spis. O! iem je pisal odvetnik kmetov dr. Klinar; Urbančiču in ga zagotavljal, da Zois ne; more podleči v sodnem postopku. Ko je i potekel redni rok za odgovor, je dal kon- ses podložnikom še 14 dni časa, sicer bodo v smislu sodnega reda izrekli proti njim kontumačno sodbo. Sedaj so kmetje odgo- vorili, da priznavajo le dvorno naredibo in stari urbar in se ne dajo od tega odvrniti, dokler ne pride njihov gospod z novimi j dokazili na dan. Nato je sledila pred kon- ] sesom novembra meseca nova obravnava.: Sodba se je glasila kot preteklo leto, da so ¦ podložniki dolžni opravljati v deželi obi-' Zemljiška posest gospostva Brda pri Kranju sredi XVIII. stol. (številke pri vaseh pomenijo: vsoto gruntov, domcev, kajž) Urad Naklo: Naklo 14 - 4, Pivka 8 1 —, Strahinj 10 4 6, Zg. Duplje 3--, Gorenje 5 — 4, Na Loki 2--, Suha 12 5 Jezersko 4 6 2, Kokra 9 1 1, Zg. Bela 1 1 —, Sr. Bela 4 18 1, Sp. Bela 2 — 2, Nasoviče 4 1 2, Gora pri Komendi 1--, Svarje 1--, Srednja vas 4 2—, Predoslje 8 1 2, Kokriea f>--, Srakovlje 4--, >Na Golze< — 1 —, Rupa 4 — 1, Trstenik 1---, .Perjach. 1--, Ilovka 2--, Letence 2--, Dobrava 3 — —, Mlaka 11—. Urad PrimskoDo: Primskovo 19 — 3, Mile 2 — —, Sp. Besnica 2 — —, Huje 2—1, Visoko 2--, Ore- hovlje 1__, Bobovek 1--, Britot 2--, Cirčiče 2 1 3, Moše 1 — 1, Prenar 1 — —, Zg. Brnik 1 1 —, Poženik 1--, Šmartno 7 4 1. Klane 3—1, Zasip 2--, Studenčice 1--. 27 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Čajno tlako, vendar sedaj že po določbah j patenta z dne 16. avgusta tega leta (1782). i Ta je določal za hubo najvišjo izniero tlake« 4 dni na teden, to je 2 dni z živino in 2 dni ; ročne tlake, skupno torej dvakrat po 104 j dni na leto. Pri delih hub je patent pred- j pisoval, naj se ravna višina tlake v raz-! merju z njihovo velikostjo. Sodbo je ute- ! meljil konses s tem, da podložniki niso; spodbijali obtožb in da urbar nima več j pravne moči, ker je bil podložnikom v orne- ! njenem procesu 17. stoletja glede njega uka- i zan večni molk. Dr. Klinar je sicer vložil proti sodbi apelacijo pri notranje- in gor- ' njeavstrijskem apelacijskem sodišču v Ce- j lovcu; to pa je tudi potrdilo konsesov izrek, j Dvor se je zaradi ponovne pritožbe zopet j zanimal za brdske kmete. Naročil je de- | želnim oblastem, naj izvršijo uradno pre- j isfkavo na Brdu. To je prevzel okrožni uirad, { ki je poslal tja grofa Barba. Ta pa je opra- vil naročeno službo zelo površno; ni pozvali in soočil kmetov in njihovega gospoda, niti i vodil pri tem predpisane zapisnike. Zato ¦ mu je dalo deželno glavarstvo strog ukor i ter ukazalo ponoviti preiskavo. O tem je | sestavil poročilo za dvor Janez pl. Buset, svetnik pri deželnem glavarstvu. V njem: je dvor skušal prepričati, da je bila zadeva ^ rešena že po pravni poti in da izvirajo pri- \ tožbe le od neumnih in dobiČkaželjnili,: zapeljivih zakotnih pisarjev. Zato je prosil dvor, naj ne sprejema več od podložnikov ¦ nobenih prošenj, ki bi jih sestavili zakotni pisarji, ker sicer ne bo mogoče pomiriti; podložnikov. Pritožil se je, da sprejema dvor spomenice, prošnje in vloge podložni-i kov, ki niso podpisane od podložniškega; agenta Jožefa Antona Welza na Dunaju, kot; je to predpisoval patent iz leta 1781, niti ne i vlagajo podložniki svojih vlog najprej pri; svoji zemljiški gosposki in nato pri okrož-,; nem uradu, kot je to določal patent iz leta i 1781. Ker s tem dopušča dvor, da se pod- ¦ ložniki ne ravnajo po najvišjih odredbah i in patentih, se je bati, da ne bodo verjeli; nobenemu patentu več, še manj pa odred- j bam deželnega glavarstva, kakor se že se-j daj dogaja. Tudi to priliko so porabili de- ' želni uradi, v katerih so sedeli zemljiški: gospodje, da so zagovarjali stanovske ko-, risti. ] Žiga Zois je medtem prosil za izvršbo ? zaradi dejanske izvedbe sodbe. Ker jo je; konses odoibril, je grof Barbo uradno pozval - brdske podložnike predse ter jih opo-i zoril, da jih okrožni urad ne bo prisilil le ; z vojaško nastanitvijo, če se bodo še upi-1 rali tlaki, marveč jih bodo po potrebi izro-? čili tudi kot upornike kriminalnemu sodišču. Razen tega morajo tudi nadoknaditi, ker dve leti niso prihajali na tlako. Ob koncu marca (1783) je prišla vojaška posadka sedeminšestdesetih mož v vasi Naklo in Primskovo. Pet brdskih kolovodij-grun- tarjev, so vojaki odpeljali ponoči v Ljub- ljano v zapore. Štiri kmete so izročili dežel- skemu sodišču, ki jih je obsodilo na 5 me- secev prisilnega dela. Po odobrenju okrož- nega urada jim je Zois odvzel kmetije. Ra- zen tega je okrožni urad še priporočil, da jih izženo iz dežele, kar so smatrali za učinkovito sredstvo, da se doseže mir, ven- dar pa tega apelacijsko sodišče ni potrdilo. Drugi brdski podložniki so morali oblju- biti, da bodo opravljali po patentu dolo- čeno tlako, ali se glede nje poravnali s svojo gosposko ter nadomestili zamujeno. Kmetom iz vasi Naklo, ki so nasprotovali, so ukazali korporali odšteti vsakemu po 30 udarcev; vojaki so dali vsakemu še 20 ba- tin povrh. Kmetje so računali na pomoč pri vla- darju. Želeli so ga obvestiti, kako ravnajo z njimi. Vendar jim okrožni urad ni hotel izdati potrebnega potnega dovoljenja za pot na Dunaj, češ da nimajo zadostnega raz- loga, da bi šli tja. Sestali so se v gozdu pri Rupi in sklenili, da se bodo uprli. Zopet je Zois prisilil z vojaško nastanitvijo pod- ložnike, da so redno opravljali delo. Okrož- ni urad je poslal 42 vojakov, ne da bi pro- sil prej deželno glavarstvo za potrebno odo- brenje. Zaradi tega je pri njem glavarstvo poizvedovalo, češ da so morali biti veliki nemiri na Brdu. Vojaki so odpeljali štiri kmete v Ljubljano, a so jih kmalu izpustili. Urbančič je želel, da ostaneta vse poletje dva vojaka na Brdu, ki pa ne bi smela znati slovensko. Medtem pu je nova dvorna naredba brid- ko razočarala podložnike. Izid sodnega po- stopka in poročilo pl. Buseta sta prepričala dvor. Odslej je ta prenehal kakorkoli šči- titi brdske podložnike in je potrdil kon- sesovo sodbo. Ko sta prinesla dva brdska krošnjarja novo prošnjo in stari urbar na Dunaj, so ju prijeli in poslali vklenjena domov. Kmetje so sicer še nekaj let nato pošiljali prošnje deželnim uradom in vla- darju, da bi vsaj vrnili tistim štirim kme- tom hube, pa niso nič dosegli. Celo tepeni so bili v Ljubljani pred magistratom tisti štirje podložniki, ki so jim pobrali kmetije, ko so se zaradi tega pritožili. Podložniki se tudi sedaj niso posebno od- zvali Zoisu, ko jih je nagovarjal, naj nado- mestijo tlako z denarjem. To leto (1783) je t 28 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEV -NO ZGODOVINO KRONIKA dvorni dekret odredil, da se na kameralnih gospostvih stalno nadomesti tlaka z robot- nino. Podložniki so upali, da bo vladar po- polnoma odpravil tlako in določil stalno robotnino tudi na zasebnih gospostvih. Go- vorili so, kdor bo takrat opravljal tlako, bo plačeval robotnino po novem patentu, drugi podložniki pa bodo morali ostati pri dose- danji gotovo višji robotnini. Zato so še vse leto 1783 brdski podložniki opravljali llako po novem patentu. Naslednje leto pa ni izšel pričakovani patent, na kameralnih gospostvih pa so zahtevali visoko robotnino. Sedaj je vedno več podložnikov raje nado- mestilo večino tlake z denarjem. Le delno so še nekateri podložniki opravljali nekaj let vso tlako. Za vso po patentu preidpisno tlako je zahteval Žiga Zois sedaj 12 gld. Za vsak goldinar manj pa je moral odslužiti podložnik 8 dni tlake z živino in 8 dni z roko. Poleg tega je ostalo še kot dosedaj denarno nadomestilo za tovomištvo. Leta 1787 je dal Urbančič potrditi pri okrožnem uradu nove podložbiške knjižice (Stiftbiicheln). V njih je napisal podložni- kom, fci isio iimeli v posesti dve hubi, tudi dvoj- no tlako. Bilo pa je to v nasprotju z guber- nijsko odredbo in tudi z dejansko mož- nostjo, ker ena oseba ne bi mogla opravljati na leto 416 dni tlake, saj jih toliko ni niti v celem letu. Patent iz leta 1782 pa je dnev- no tlalko popolnotma ukinil. Grof Bairboi je zaupno sporočil Urbančiču, da so bila o tej ^ stvari mnenja na kresiji deljena. Niso pa hoteli vprašati gubernija, kako naj rav- najo, da ne bi povzročili novega odloka v škodo gosposk. Ta odnos deželnih uradov je posebno značilen za dobo Marije Terezije in Jožefa II. Zato je bil rezultat reform cesto daleč od tega, kar je bilo predpisano na papirju. Ravnanje Žige Zoisa ga označuje vse- skozi kot enega iz razreda fevdalcev druge polovice 18. stoletja. Njegovo mecenstvo je šlo le tako daleč, dokler je koristilo fevdal- nemu krogu, ki je prevzel prosvetljeno kul- turo, kakor se je izoblikovala v Avstriji in z njo zvezano zanimanje za neke panoge znainosti. Gotovo pa so bili ti ljudje enako nasprotni načelom absolutistične države kot vsaki družbeni spremembi v korist kmet- skih podložnikov. VIRI Zoisov arhiv, fasc. Korespondenca (pisma M. Urbančiča Žigi Zoisu iz )ct 1(7S0 do 1784), tasc. Brdo pri Kranju (osnutek Kappusove pogodbe za tlako); arhiv graščine Turn pod Novim gradom, fasc. Korespondenca (pisma Žige Zoisa Urbančiču, pismo Huberta grofa Barba Urbančiču z dne 8. la. 17S7)„ fasc. Martin Urbančič, brdski upravnik (akti v zvezi s tožbo, seznami opravljene tlake v računskih knjigah); zbirka zemljiških knjig, okrajno sodišče Kranj, I)rotokol vknjižb gospostva ,Brdo od 1. 5. 1777 do 10. 10. 1783, (pogodbe s podložniki glede tlake z dne 9. la. 1780); zbirka urbarjev, brdski urbarji; vicedomski arhiv, fasc. 44 (urbar iz 1. 1569 preden so naložili podložnikom tlako), fasc. 58 a (urada Naklo in Primskovo); rekiificirani domi- nihalni akti, Gorenjska, fasc. št. 258 (izvleček iz reformi- ranega urbarja iz leta 1569); zbirka normalij (patent glede regulacije tlake z dne 46. 8. 1782, dekret dvorne pisarne, ki je odrejal abolicijo tlake za kameralna gospostva z dne 10. 2. 1783, (patent o instančneni redu za podložniške pritožbe z dne 1. 9. 1781, patent o podložniškem agentu Jožefu Antonu Welzu na Dunaju z dne 1. 5. 1781). 29