Državni zbor. Dnnaj, 25. marca 1902. Boj za celjske slovensko-nemške gimnazijske razrede — naša zmaga! Ve6 dni je trajala bitka, ki se je ve6inoma sukala radi Celja; slednjič smo srečno zmagali Slovenci. Branila sta celjske razrede državna poslanca Btstivs in Ži6kar, deloma tudi dr. Tav6ar; streljal pa je na nje s silno slabimi papirnatimi patronami dr. Pommer; nemSki profesor je bitko zgubil. — V sredo 19. marca je govoril o celjski postojanki Berks, v 6etrtek 2i6kar, v petek Pommer. Za Pomeriem je besedo imel nemški katoli6an opat Treuinf els, ki je izjavil, da bo glasoval za pravi6ne zahteve Slovencev. Slovanski poslanci so mu živahno ploskali, nemSki, osobito prusaški ga strastno napadali in zmerjali. Začelo se je glasovati po imenih. Ker so Nemci zahteva i, da se morajo 6rtati stroSki za nekatere ilovenske srednje šole, med njimi tudi za s^ovensko- nemške gimnazijske razrede v Celju, se je glasovalo najprei tako-Ie: Tisti poslanci, ki so zato, da se sprejmejo stroški za vse srednje šole — toraj tudi za Celje, — kakor je nasvetovala vlada, so glasovali z da; oai ki so zahtevali, da se opustijo nekatere slovenske šole, med njimi tudi Celje, so glasovali z ne! To glasovanje se je kon6alo sre6no: 239 poslancev je glasovalo z da, 144 z ne! S tem je bil obstanek celjskih razredov reSen za 1. 1902. Potem je prišla na vrsto glasovita Sliirgkhova resolucija, v kateri se zahteva od vlade, nai s prihodnjim Solskim letom opusti celjske slovensko-nemške razrede, enako pa tudi slovensko - nemške vsporednice v Mariboru in naj ustanovi slovensko spodnjo gimnazijo v Mariboru. Mnogo poslancev, kakor tudi ministra Korber in Hartel so imeli vsak svoj alfabeti6ni zapisnik poslancev ter sproti zaznamovali, kako je kateri poslanec glasoval in sproti šteli glasove. Vsa zbornica je bila razdražena, rekel bi: nekako elektrizirana. Ko smo prišli z glasovanjem do 6rke «k», bili smo Slovani v ve6ini za 24 glasov, potem smo pa padali na 18, 14, 8 in na 2 glasa ve6ine; padli smo dalje tako globoko, da so imeli levičarji že ve6ino 2 glasov. V drugi polovici alfabeta pa smo napredovali zopet mi. Sklepni ra6un je bil: 203 poslanci so glasovali zoper Stikgkhov predlog, 170 jih je glasovalo za-nj. Napad na celjske razrede se je toraj odbil s 33 glasovi ve6ine. Ko je predsednik zbornici naznanil vspeh glasovanja, je nastal po zbornici nepopisen Sum, krik in vik. Desnica je pozdravila naznanilo predsednika z velikanskim ploskanjera, medtem ko so premagani nemSki vitezi škripali z zobmi, vpili, žvižgali, ropotali in razbijali ob klopi, da ni bilo mogo6e ve6 razumeti besede zborni6nega predsednika. Hotel je predsednik še naznaniti to in ono; a vse zaman; nih6e ga ni ve6 razumel. Ropot je trajal dalje. Ubogi predsednik si ni mogel pomagati druga6e, kakor da je zapustil svoj sedež in zbornico. Zadnja seja pred veliko no6jo je bila s tem zaklju6ena. Omeniti je, da predno se je za6elo glasovanje, je še poro6evalec grof Stiirgkh priporo6al, naj se sprejme njegov nasvet, da se premestijo celjski razredi v Maribor. Toda nastal je med njegovim govorom tak hrup po zbornici, da grofa ni bilo mogo6e razumeti. Čehi so začeli vpiti: »Doli z grofom SUirgkhom!« in mož je obmolknil. Najbrže Je slutil, da ga bo zbornica obsodila. Tako se je tudi zgodilo. Ves bled in prepaden je slonel ob desnici na svojem sedežu, ko je moral posluSati, da je odbit njegov napad na Slovence. Katere stranke so pa pomagale nam Slovencem do zmage? Glasovali so za obstanek celjskih razredov: Slovenci, Hrvati, Čehi, Poljaki, Rusini, obadva Srba, Rumuni, Italijani, čeSki veleposestniki in 3 nemški katoliški poslanci, namre6: opat Treuinfels, grof Diirkheim in grof Trapp. Navzo6i so bili vsi slovenski in vsi hrvatski poslanci; Čehov je manjkalo treh, Poljakov dveh, enega Rusina; vsi ti so bolani; eden Ceh je moral oditi k pogrebu svoje matere. Proti Slovencem so oddali glasove: vsi prusaki, vsi nemSki narodnjaki, netnžki naprednjaki, krš6anski soeijalci z dr. Lueggerjem, Seheicherjem, Schopferjem in Kuhschelmom, med tem, ko je bil odsoten vrli Schneider; nemški ustavoverci so glasovali vsi proti nam (med njimi vsi 4 štaierski ustavoverci: Attems, Stiirgkh, Moskon in Hackelberg). Kranjski grof Barbo se je cdstranil, zoper nas pa je glasoval baron Schwegel. Izmed nemških katoliških poslancev so bili proti nam vsi štajerski Hagenholer, Wagner, Huber in Schvreiger, med tem, ko se je odstranil Morsey. Proti nam sta glasovala tudi Kathrein in Fuehs, kar nas je posebno zabolelo; ve6ina katoliških nemSkih poslancev se je odstranila. Kaj pa sociialni demokrati? Ti so se zdržali glasovanja in pustili na cedilu svojega voditelja Peraerstorferja, ki je v proračunskeia odseku glasoval proti Slovencem. Da smo zmagali Slovenci, za to se imamo zahvaliti Italijanom in nemškim katoliskim poslancem, izmed katerih so vsaj trije glasovali z nami, velika ve6ina pa se jih je odstranila. Italijani so se Sele z a d n j i trenotek odločili, da glasujejo z nami. Storili so to iz maš6evanja nad Nemci, ki niso privolili, da se hrvatska gimnazija iz Pazina v Istri premesti v Kastav. Blizu to, kar Nemci zahtevajo zastran celjske gimnazije, naj se prestavi iz tega » v e 1 i k e g a nemškega m e s t a« v Maribor, so zahtevali Lahi, da se namre6 hrvatska gimnazija iz Pazina odstrani v oddaljeni Kastav. Z 21. marcem 1902 smemo Slovenci biti sicer zadovoljni, toda nikar ne mislimo, da bodo po tem udarcu mirni ostali naši nasprotniki.