OLA8ILO SOCIALISTIČNE »VEZB DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA CELJE, P*.TEK, 6. JANUARJA 195o LETO Yll — ST. 1 — CENA 15 DIN Urejuj« urednižki utALar — Odsovorni arcduk T*«c Masla — Tinka Ctljtka tiskaraa — Uredniitra im a^rara: Celje, Titov trg ) — foitai prodal 123 — Telafon: nredaiitTo »4-2'5, uprava 21-21 — Tek. rač. 620->01-T-l-»(> ^ri Mestni kranilnici t Celju — Letua na Minioa 500, polletna 290, četrtletna 125 din — Izhaja Tsak petek — Poštnina plačana » eotovini — Rokopisov n«« vrafamo Novoletna poslanica predsednika republike »Državljani in državljanke, tovariši' tovarišice! E Ker sem na Novo leto izven JugrosJa-- vije, bi hotel ob nastopu novega leta ob najboljših željah poslati narodom naše dežele tudi nekaj besedi. Predvsem bi hotel poudariti, da je liilo preteklo leto bogato različnih med- narodnih dogodkov, od kate>rih so se mnogi zaključili več ali manj srečno. To je pozitivno delovalo na pomiritev v svetu in ljudje so znova dobili zaupanje v to, da je moč ohraniti mir in da je nastopilo obdobje mirnega reševanja piroblemov. Mislim, da ne bi bilo treba preveč tragično jemati nekaterih jadikovanj o tako imenovani novi hladni vojni. Ljudje dobre volje in zdravega razuma namreč zelo dobro vedo, da se tudi hladna vojna ne izplača, da izčrpava materialne in druge sile in da lahko ogroža tudi mir nasploh. Take črne na- povedi prihajajo predvsem od ljudi, ki so še sedaj v dvomu, ali je Sovjetska zveza ubrala uovo pot, pot mirnega sporazumevanja med državami. Toda sile miru in mirnega sodelovanja med narodi so danes tako mnogoštevilne in moralno močne, da se bodo morali tudi tisti skeptiki, ki dvomijo v možnost mirnega sporazumevanja in sodelova- nja, podrediti tej prevladujoči težnji narodov. Ne bi hotel, da bi kdo te moje besede tolmačil kot nekakšno napoved, da bo šlo sedaj vse gladko in samo od sebe. Ne, mislim, da bo še občasnih težav, terjatev in zastojev. Toda nam ne sme nobena stvar vzeti poguma, da ne bi nadaljevali borbe in napravili vse, kar Kmoremo, da končno zmaga ideja miru, mirnega sodelovanja med narodi, ideja sožitja med državami z različnim druž- benim sistemom. Danes lahko že z za- dovoljstvom ugotavljamo, da si ideja aktivne koeksistence med na'-odi uspeš- no krči pot in da jo vse bolj smatrajo kot edini možni izhod iz današnje, še zapletene situacije v svetu. Plemenite humane težnje narodov za mirom, za mirnim sodelovanjem in ena- kopravnostjo narodov, malih in velikih, razvitih in nerazvitih, so napotile mene in moje sodelavce na pot v daljne zemlje, ki teže k istim ciljem. Hoteli smo jih bolje spoznati in še bolj poglo- biti sodelovanje z njimi, hoteli smo spo- znati njihove težave in stremljenje nji- hovih narodov, ki so v svoji težki zgo- dovini globoko občutili, kaj pomeni biti nesvoboden in odvisen in ki se danes bore, da bi premagali zaostalost in si ustvarili boljšo prihodnost. Kadar govorimo in pišemo o deželah, ki so imele ali imajo svoje kolonije, običajno govorimo o njihovi »civilizator- ski« vlogi Prav te dni sem se imel pri- ložnost prepričati prav o nasprotnem. "Človek ne bi nikdar verjel, če osebno i: ne vidi, kako narodi v teh afriških de- -•želah teže, da bi okrepili svojo neod- visnost, da bi sami sebi vladali. Prav zato izražajo globoke simpatije, za- upanje in spoštovanje naši mali in od- daljieni deželi, ker ima naša dežela na svoji zastavi vtkane svetle principe o enakopravnih in pravilnih odnosih med narodi v svetu in ker se za te principe vztrajno tudi bori. Na potovanju v dežele, ki so nedavno izvojevale svojo svobodo, ki pa se še bore z mnogimi težavami, ki jih po- vzročata nerazvitost in zaostalost, smo se lahko prepričali, da je nesebična po- moč tem in takim deželam ne samo imperativna potreba, marveč tudi neiz- bežna obveznost tistih držav, ki so raz- vite. Samo tako lahko v svetu odstra- nimo vzroke različnih spopadov, ki lahko nastanejo iz težnje za dominaci- jo nad slabimi in nerazvitimi deželami pod izgovorom civilizatorskega poslan- stva in tutorstva. Mi smo se tudi na tem potovanju miru počutili srečne in ponosne, ker so nas narodi Etiopije in Egipta tako pri- srčno sprejeli kot goste iz dežele, ka- tere ime ni bilo nikdar v zgodovini omadeževano z madežem zasužnjevanja drugih narodov. Državljani in državljanke Jugoslavi- je! V 1956. leto stopamo z velikim upa- njem, da bomo še z večjim uspehom nadaljevali graditev svojega srečnejšega življenja. Težave, ki so še pred nami, niso nepremostljive, ker so mnogo manjše od onih, ki smo jih že prema- gali. Naše gosipodarske možnosti so danes že tako razvite, da lahko v kratkem s pravilno organizacijo in razdeljeva- njem, z varčevanjem in s pametnim vodstvom odstranimo tiste elemente, ki danes še motijo normalni tok življenja in brez potrebe ustvarjajo včasih za- skrbljenost državljanov. Danes zelo dobro vemo, kje so naše slabe točke, toda disciplinirano in vztrajno jih mo- ramo odstranjevati Od pravilnega in uspešnega razvoja našega socialističnega sistema, od mo- nolitnosti naše državne enotnosti, od pravilnega reševanja važnih problemov — mimo naše načelne in dosledne zu- nanje politike — bo v prihodnje odvi- sen naš mednarodni ugled. Zato je zelo važno, da ima vsak naš državljan ved- no pred očmi koristi vse skupnosti, ne samo svojih ozkih in lokalnih koristi. Čimbolj moramo gojiti vse one vrline, ki nam dajejo med narodi sveta dostoj- no mesto. S temi željami pošiljam iz te prija- teljske dežele v svojem imenu in v imenu svojih sodelavcev najtoplejše pozdrave naši domovini in želim vsem državljanom in državljankam srečno novo 1956. leto.« Kultupno-pposvetni problemi celjshega obrajo Predsednik Sveta za kulturo in pro- sveto, prof. Tine Orel, je na zadnji se- ji Okrajnega ljudskega odbora v svo- jem obširnem poročilu prikazal vso kulturno in prosvetno problematiko na- šega c^raja. V prvem delu svojega re- ferata je govoril o ljudskih knjižnicah, o uspehih in problemih ljudskih uni- verz, o ljudskih odrih, pevskih zborih in glasbenih šolah. Drugi del referata pa je v glavnem obsegal probleme celj- skega muzeja in Studijske knjižnice ter Mesenega gledališča. Nekatere knjižnice v okraju že ne- kaj let brezhibno delajo in beležijo prav lepe uspehe, druge pa so spet te- sno na tem, da bi jih bilo treba ukiniti, bodisi, da nimajo primernih prostorov, ali pa so knjige že prebrane in nimajo več obiskovalcev. V zadnjem času so zlasti nekatere vaške knjižnice našle razumevajočega podpornika v kmetijskih zadrugah. V novih občinah kaže, da se bo pre- cej šibkejših knjižnic le obdržalo, ker so jih občine dale v svoj proračun. Kjer pa bi bili ti proračuni bolj skrom- ni, bi bilo prav, da bi posnele močnejše knjižnice zgled po Celjski mestni knjiž- nici, ki v zadnjem času že prakticira dobrodelno nalogo in obdarja s knjiga- mi šibkejše knjižnice. Delo Ljudske univerze v Celju je v zadnjem letu zgledno potekalo. Mno- goštevilni obiski na 107 predavanjih, ki so zajela tudi periferijo in širšo okolico, so ji dali lepo vzpodbudo. Uspešni so bili tudi jezikovni in drugi tečaji. Želeti bi bilo, da bi Ljudska uni- verza v Celju dobila še bolj okrajni značaj in vzpostavila še tesnejše stike s terenom. Tov. Orel je nadalje govoril še o ljudskih odrih in sekcijah Svobod. 92 ljudskih odrov priča, da je igralstvo v našem okraiu močno Mnoge družine imajo leoe odre in zelo požrtovalne ka- dre. Nekoliko slabše pa se za to vejo ljudske umetnosti zanimajo na Koz- janskem in v gornji Savinjski dolini. Koristno bi bilo, da bi v našem okraju počasi mislili tudi na malo potujoče gledališče, ki bi prosveto in zabavo po- neslo v vse tiste kraje, kjer nimajo pogojev za ustanovitev lastnega ljud- skega odra. Ljudje na podeželju radi obiskujejo igre in tudi radi igrajo. In da se ponekod igralstvo ne razvija ta- ko, kot bi se moralo razvijati, ni vzrok nezainteresiranost prebivalstva, niti pomanjkanje sposobnega igralskega ka- dra, temveč predvsem pomanjkanje prostorov. Pevskih zborov je 63 v okraju, od teh je 19 zborov Svobod. Morda Se bolj kot za igre, ima naše ljudstvo smisel za petje. Vendar imamo vtis, da naša pesem vse bolj in bolj izumira, izumira celo že pri naši mladini v šolah, med- tem ko stari kader tudi že odmira. Vzrok za to je predvsem pomanjkanje pevovodij. Zato bi bilo nujno, da bi organizirali pevovodski tečaj, ki ga v našem okraju že od leta 1947 ni bilo. Zanemarjeni Celjski muzej pomeni za Celjane škandal. Se danes ni po- pravljena streha depoja, ki jo je podrl lanski sneg. Te malomarnosti pa menda ne more opravičiti dejstvo, da takrat, ko je mestna občina še imela več de- narnih sredstev, ni bilo na razpolago načrtov in so zaradi tega pustili pro- računska sredstva propadati! Teh del pa danes nikakor več ne kaže zavlače- vati, zato so odborniki sklenili, naj mestna občina posebej obravnava ta problem in čim prej prične s popravili. Nadalje je prof. Orel govoril še o vlogi in problematiki Studijske knjiž- nice, ki ima danes že 49.000 knjig stro- kovne in znanstvene vsebine. V Celju pa je še nrmogo strokovnjakov, ki niso znali i^oristii tega vira znanja. Mestnemu arhivu, ki s svojimi knji- gami sega v sredo 18. stoletja, je po- plava v letu 1954 prizadejala hud uda- rec. Se vedno se ta dragoceni arhiv skriva pod streho in v kletnih prosto- rih. Neodložljiva naloga bo zato tudi Mestnemu arhivu preskrbeti primerne prostore in namestiti še enega arhi- varja. V Celju je ustanovljen občinski sindikalni svet Pretekli torek je bil v dvorani pod- jetja »Beton« ustanovni občni zbor obč. sindikalnega sveta v Celju, katerega se je od 213 vabljenih udeležilo 173 dele- gatov iz sindikalnih podružnic, ki jih je v Celju 104. Med gosti so bili tudi pred- sednik Občinskega odbora SZDL tov. Cveto Pelko, predsednik Okrajnega sin- dikalnega sveta Albin Medved, pred- sednik Občinskega IjudsKega odbora Andrej Svetek in drugi. Poročilo je podal predsednik ini- ciativnega odbora tov. Rudi Peperko. Le-ta je med drugim govoril o vzrokih, ki so navedli k temu, da Celje dobi svoj občinski sindikalni svet. Nov občinski sindikalni svet se uvr- šča med sindikalne svete ostalih občin našega okraja z izredno visokim števi- lom članstva. V 104 podružnicah na področju celjske občine je okoli 16 000 članov sindikata. Ker pa je ravno v Celju še okoli 1500 delavcev neorgani- ziranih, bo prvenstvena naloga podruž- nic in novega občinskega sindikalnega sveta, da uvrsti vse delavce in na- meščence v sindikalne organizacije. V razpravi, ki je poročilu sledila, ge je med prvimi oglasil tudi predsednik občinskega ljudskega odbora tovariš Andrej Svetek, ki je govoril o velikih uspehih na področju delavskega in družbenega samoupravljanja, o nalogah delavskega razreda v naši socialistični družbi ter novemu občinskemu sindi- kalnemu svetu zaželel obilo uspehov pri njegovem delu. Iz razprave je bilo razvidno, da so letošnji občni zbori sindikalnih podruž- nic bili zelo dobri, da so pokazali do- zorelost delovnih ljudi za delavsko sa- moupravljanje, predvsem pa so se de- lavci in nameščenci seznanjali z novimi smernicami v gospodarstvu ter raz- pravljali o sklepih beograjske konfe- rence Socialistične zveze, ki jo je vodil tov. Tito. Med plodonosno razpravo so udele- ženci izvolili 23-člansko predsedstvo novega občinskega sindikalnega sveta, 14 delegatov za okrajno sindikalno konferenco in 8 delegatov za republi- ško konferenco. AŠKERČEVO jubilejno leto Naše bralce bo gotovo zanimalo, kako bomo Slovenci proslavili stoletnico Aškerčevega rojstva. Proslave se bodo začele na sam spominski dan 9. ja- nuarja 1956, ko bodo v Ljubljani od- krili spominsko ploščo na hiši, v ka- teri je pesnik umrl. Ker neprijazna zima ni pripravna za široke množične proslave, kakršno zasluži tako velik pesnik, se bodo glavne slavnosti vršile šele v mesecu maju. V Ljubljani bo Narodna in univerzitetna knjižnica pri- redila bogato razstavo dokumentarne- ga gradiva o pesniku, Akademski pev- ski zbor »Tone Tomšič« pa bo izvedel koncertno kantato Stara pravda, ki jo je nalašč zato po Aškerčevem tekstu komponiral skladatelj Matija Tome. Spomladi pa bodo odkrili tudi spomenik ob cesti, ki nosi Aškerčevo ime. Tudi Celje bo dostojno in z vsem po- udarkom proslavilo jubilej svojega zna- rnenitega rojaka iz bližnjih Rimskih Toplic, ki ga s ponosom šteje za naj- pomembnejšo osebnost med vsemi, kar jih je ta okoliš dal slovenskemu slov- stvu. Ze skoraj leto dni se pod vod- stvom posebnega, od SPK OLO Celje imenovanega akcijskega odbora obnav- lja Aškerčvea domačija na Senožetih nad Rimskimi Toplicami. OLO Celje je oskrbel tudi denarna sredstva za ta obnovitvena dela. Obnovljeno domačijo bodo kot kulturni spomenik, narodopis- no značilni kmečki dom, v katerem je preživljal svojo mladost velik slovenski pesnik, odprli široki javnosti, podobno kakor se je to že pred leti zgodilo s Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. To bo meseca maja, ko se bodo zgrnile v Rimske Toplice in Celje množice iz vse Slovenije, da proslave rojstno stoletnico pesnika balad in romanc. Takrat bomo tudi v Celju odkrili pesniku spomenik, delo akademskega kiparja Cirila Cesar- ja, na predvečer pa bd Akademski pev- ski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane tudi v Celju ponovil svoj koncert Tom- čeve Stare pravde na Aškerčev tekst. To bo velik kulturni praznik, ne le za vso celjsko pokrajino, ampak za ves slovenski narod. Ze pred tem vrhom Aškerčevega jubilejnega leta se bodo v Celju in okolici zvrstile manjše do- mače proslave po društvih in šolah. Da- našnja številka Celjskega tednika, v ka- teri je pesnikovemu jubileju posvečena stran, je samo eden od uvodnih akor- dov v Aškerčevo jubilejno leto. Temu akordu se bo pridružila tudi celjska Studijska knjižnica s spominsko raz- stavo Aškerčevih del v izložbenih oknih knjigarne Naša knjiga. vin Najlepše in naHsstneile sfovo cd starega leta v petek, dne 30. decembra preteklega leta je bila v Celju majhna, a izredno pomembna svečanost. Z odlokom pred- sednika republike tov. Tita je bilo za požrtvovalno delo pri izgradnji socializ- ma odlikovanih osemnajst državljanov s področja Celja in okolice. Ob priliki izročitve odlikovanj v poročni dvorani Občinskega ljudskega odbora v Celju so se poleg odlikovancev zbrali naj- vidnejši politični in oblastni funkcio- Osemnojsi odlihot arcev za požritotaltto delo v celjskem okraju narji okraja in celjske občine. Tej sve- čanosti pa je prisostvoval tudi član Zveznega izvršnega sveta in zvezni ljudski poslance za celjski okraj tov. Franc Leskošek-Luka. Odlikovanja je predal predsednik okrajnega ljudskega odbora tov. Riko Jerman, ki je v uvodnih besedah na- vedel zasluge vseh odlikovancev in hkrati poudaril, da so delovni ljudje okraja Celje ponosni na tolikšno število odlikovancev. Tov. Jerman je nato za- povrstjo izročal odlikovanja zaslužnim tovarišem z vseh področij družbene de- javnosti. Odlikovani so bili naslednji tovariši: EDI GOLC, direktor lesno-industrij- skega podjetja »Savinja« v Celju, je za izredno požrtvovalnost pri organi- zaciji svojega podjetja in za njegovo vneto delo pri raznih družbenih orga- nxzacijal; in organih samoupravljanja ■5r sretih in odborih ljudske oblasti prejel visoko odlikovanje — orden dela II. stopnje. Enako odlikovanje — orden dela II. stopnje je prejel tudi okrožni javni (Nadaljevanje na drugi strani) Zastopniki Lfudske nailice pri predsedniku OLO Celje v četrtek pred Novim letom je pred- sednik OLO Celje, tov. Riko Jerman, sprejel komandirje postaj Ljudske mi- lice s področja celjskega okraja. Na- čelnik tajništva za notranje zadeve tov. Jože Ančik je v imenu komandirjev predsedniku okra i a voščil k novemu letu ter se mu hkrati zahvalil za vse razumevanje in podporo okraja, ki so jo bili pri vršenju svoje službe deležni pripadniki Ljudske milice. Predsednik okraja se jim je zahvalil za čestitke ter jim zaželel še večjih uspehov pri njihovem napornem delu, kot čuvarjem zakonitosti, varnosti, re- da, družbene lastnine in imetja posa- meznih državljanov. Ob tej priliki je poudaril, da bi naj tudi izven službe — v občinskem ljudskem odboru kot volivci ter v množičnih organizacijah in društvih kot njihovi člani — bili no- silci napredne miselnosti in socialistič- nih družbenih odnosov. Komandirji postaj so se nato zadr- žali še nekaj či>a pri predsedniku in v sproščeni besedi pripovpr ovali o svo- jem delu in težavah, ki sp.-e.al'i.,.o nji- hovo službo. štev. 1 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 6. januarja 195t Pogled po svetu Spet se obrača list v — knjigovodstvu sveta. Prenos iz leta 1955 ni tak, da hi se morali zazibati v sladke sanje o vsesplošnem ugodnem stanju stvari, ni pa tudi tak, da bi morali prhančiti č^lo in z grenko mislijo zdvajati nad člo- vekom in človeštvom. Ob deseti obletnici zmage nad fa- šizmom zmagovalci še vedno stoje obo- roženi in sprti med seboj zaradi neza- upanja in prestižnih vprašanj. Orožje, ki je zadalo japonski ošabnosti smrtni udarec, je še vedno glavni adut obeh taborov. Zdi se, kakor da je atomska fizika obudila v ljudeh pranagone, ki so nekoč tirali človeka, da je v vojni iztrebljal sovražne rodove. Tudi danes eksplozije atomskih bomb groze s to- talnim razdejanjem in smrtjo. Člove- štvo ne najde potov, po katerih bi pri- šlo do prave svobode, v kateri bi za- čelo graditi nov svet, svet pameti in ljubezni, svet, ki bi ga omogočila prav tista atomska energija, s katero prete vojaški štabi to in onstran Pacifika. Ena sama tona urana bi sredi pu- stinje izkopala bazen za umetno morje. Obraz zemlje bi se s to energijo spre- menil: dovolj je je na svetu, da bi se puščave spremenile v plodne dežele, da se staja led v arktičnih in antarktičnih predelih. Vsi bi lahko lepo živeli. Tudi Če bi se prebivalstvo zemlje za stokrat pomnožilo, bi lahko imeli lahko in kul- turno življenje. Razvoj družbe je neverjetno zao'ital za znanstvenim napredkom. V atomski dobi se na štirih petinah zemlje iz- korišča človek ne dosti drugače kakor v antičnih časih. Čeprav je človeštvo slavilo tolikšne znanstvene zmage nad naravnimi silami, vendar doslej ni uspelo, da bi strgalo raz sebe verige suženjstva. Nasprotno. Še vedno so kljub vsem mirovnim prizadevanjem na delu močne sile, ki bi iz atomske energije rade skovale še strašnejše orožje, ka- kor smo ga doživeli v drugi svetovni vojni. Imperialistični bloki se ne mo- rejo odpovedati vojni. Še so na svetu ljudje, ki mislijo tako kakor »Daily Express«: Vse mednarodne organizaci- je, a posebno OZN prinašajo na svet same težave in spore! Če bi ne bilo OZN, bi tudi ne bilo gibanja Mau-Mau in ne ciprskih nacionalistov! Z drugo besedo: Svet naj ostane razdeljen med gospodarje in hlapce! Toda tako ne gre in leto 1955 je za- pisalo v tem smislu nekaj aktivnih po- stavk. Zadnji teden je morala Anglija požreti oklic neodvisnosti Sudana, naj- mlajše svobodne afriške države. Noben pameten človek ne more imeti ničesar zoper pravico do samoodločbe narodov, toda posestnikom kolonij ni toliko mar pamet-in pravo, pač po profit in posest. V Afriki je ponovno stopil na dnevni red Alžir, ki ne mara integracije s Francijo. Toda razen komunistične ni nobena franco'!ka stranka za popolno neodvisnost Alžira, kajti Alžir-je Fran- cija, tega so se v sto let^h navadili skoraj vsi Francozi. Kljub 400.000 fran- co'^kih vojakov se Alžir ne misli po- koriti in kot velikanski činitelj stopa dane" na dnevni red Francije, saj mo- ra sleherna stranka zavzeti pred vo- litvami jasno stališče tudi glede Al- žira. Tudi v območju znamenite reke Jor- dan ne gre vse tako, kakor bi si želela družba okoli Daily Expressa. Kralje- vina Jordan, v kateri živi pol milijona arabskih beguncev, ne mara v bagdad- ski pakt, ki ga je Bulganin imenoval novo obliko koloniali-^ma. AngleH ku- pujejo pristop v pakt za 3,5 milijona funtov, toda arabski Vgi j" toliko do Jordana, da je ponudila približno ena- ko pomoč, če se Jordan ne pridruži te- mu angleškemu instrum^^ntu. Igra kolonialnih velesil na vzhodni obali Sredozemskega, mnria ima viak dan težje posledice. Poldrag milijon I''ya<'lcev, ki so s svojo spodobnostjo dvignili svojo mnternn de^^^lo v krat- kem času od leta 1945, živi na tem zgo-^ovin^kpm ko^^čk^i planeta proti volji 50 milijonov Arabcv. ki trde, da so si to zemljo po križarskih vojnah zr. vedno pripo^festvovali. Velesile sicer garantirajo meje Izraelu, toda s tem zadeva še dolgo ni urejena. Svet rabi mir, da bi svoje energije uporabil 7a pametni stvari, ne pa za orožje. Svet tu okoli pa ves plamti od sovraštva in vojnih priprav. Velesile ne store pra- vih korakov. Kajti tu čez gredo naj- bogatejši naftovodi. Ali bo spet prišlo do spodada med izraelskim Davidom in arabskim Goliatom? Z% načela, ki drže k spravi med na- rodi, je bila pomembna beseda Indije, ki ni prenesla prevelikega sovjetskega zmagoslavja po obisku Bulganina in Hruščeva. Indija hoče biti v dobrih od- nosih z vsemi, ona noče v blok, v zna- menju dobrega sosedstva in človečan- stva pa sprejema pomoč i od ZDA i od SZ. Mu-^solini je nekoč tako stališče psoval, češ da je bojazljivo, zao-talo in neromembno. Toda to je pametno stališče, zato ga Mutsolini ni mogel uvaževati. Da je pametno, se vidi tudi iz note amerikan^^ke vlade, ki se je gle- de Goe in Kašmira postavila na ne- vtralno stališče in s tem preklicala ne- davne nerodne i-'jave svojega zunanje- ga ministra Dullesa. Pretekli teden nam je v zunanji po- litiki za novo leto postregel še z mar- sikako drobno novico. Omenimo pa le tisto, ki je s svetovnega stališča bolj na robu, čeprav po svoje dobro osvet- ljuje današnje razmere. Gre za videm- ski proces. Ohtoienci iz BrUSko-b^ne- ■ škega odreda bodo sojeni v Firencah. Stvar je jasna: Proces je nastal iz temnih maSčevaln^h naklepov v brlogu nekontrolirane neofaši<^tične reakcije in ima verjetno namen, da poslabša jugo- slovansko-italijanske odnose. Pred voj- no je nekoč prosluli Balbo izjavil Cianu: »V Italiji ni nobenega smisla za iskrenost!* Bolje Balbo pač ni mogel označiti svojo modre Italia. T. O. Le z večjim odkupom mleka je računati na padec prodajne cene Ker je članek pod gornjim naslovom, objavljen v št. 51 z dne 23. decembra 1955 vzbudil med potrošniki precej vznemirjenja, vse- buje pa tudi nekatere nejasnosti, smo naprosili inž. Dolfeta Cizeja s Kmetijske šole Šentjur, da to vprašanje našim čitateljem temeljito pojasni. Uredništvo Kakor vedno doslej, smo tudi to zi- mo ipričeli razpravljali o pomanjka- nju mleka. Industrijsko Celje mleka ne dobiva dovolj. Zadružno mlekarsko podjetje je na primer lansko leto v oktobru dovažalo v Celje dnevno okrog 3800 litrov mleka. Največ ga je dobilo s Kozjanskega (ce- lo iz Podsrede), prevaža ga pa tudi iz Gornjega grada (razdalja 137 km). Stro-- ški za sam prevoz znašajo 3—9 din, pač po oddaljenosti proge in količini mleka, ki ga avto pelje. Iz same ne- posredne okolice Celja gre preko mle- karne le 9 litrov mleka. Nekaj mleka je preskrbela za Celje ptujska mlekar- na po približno 33 din za liter. Mlekar- na proda dnevno okrog 4000—45C0 li- trov mleka. Od te količne dajo samo državna posestva okrog 1600 liirov. Manjkajoče mleko t. j. 4000—4500 litrov mleka so prinesli v Celje razni meše- tarji, potovke in kme'je sami. Tu ga prodajajo po 30—35 din za liter. Torej gre polovica potrebne količne mleka mimo zadružne mlekarne in odkupne mreže. Zakaj pride tako malo mleka v za- družno mlekarno? Glavni vzrok je v tem, da živinorejci ni=o zadovoljni z odkupno ceno mleka. Ta je bila poleti nekaj čez 20 din, v oktobru pa 23,70 din. Ce izračunamo proi" vodno ceno mleka dos^av'ienega v zbiralnico, je ta od 31,50—32,50 din. Cim boljša molznica je krava, tem cenejše mleko nam daje. (Pri 3000 lilriti letne mobnosM s^ane mleko 22,50 din, pri 1200 litrih 31,50 din in pri srednji molznosti 2000 litrov pa 24,90 din.) Za^o kmetje predelaio mle- ko v surovo maslo ali pa pokrmijo pra- šičem, oz. redijo več nemlečne živine. Na državnih posestih kaže kalkula- cija, da stane 1 li*er mleka pri kravi z letno molznostjo 2000 litrov mleka 2S50 din, s 3000 liVi pa 24,20 din. In to zaradi višje mezde delavcev in so- cialnega zavarovanja. Pri dosedanji od- kupni ceni se seveda tudi socialisMčna pospodar.sWa niso v polni meri posve- lila pridelovanju mleka. Mleko zbirajo zbiralnice kme'ij5kih zadrug s slabK) plačanimi zbiralci. Ti mnogokrat dolivajo vodo v mleko, da pri-^ejo na ?voj »račun«. Zaradi redko posejanih zbiralnic u^^pevajo mese^arji z mlekom, ki prevzamejo mleko nepo- src^nrj na kme*ov'^m domu ii na tu'^i redneje plačajo. Takšen meše^ar ali po^ovka qa odpelje z vlakom ali ko- legom v Celjf in za«služi že dopoldne 300—"^00 »^in. Potrošniki me"='a »^e poslužujejo teh ljudi zaradi dobrega mleka in lagodnosti (dostava na dom). Pa tu<^i za^o, ker m'eka v pro^^a'^'"!- cah mlekarne ni bilo vedno na razpo- lago, večkrat je Mlo in posebno v poletnih mesecih nakisano. Moramo reči, da 'i zadružna mle- karna ponovno pri^^obiva zaupanje po- trošnikov, posebno še, ker daje v pro- dajalne zelo dobro in dovolj mastno mleko. Kako naj p'-i^e več mleka v Zadmžno mlekarno? Predolge zbiralne lilije s prpVžkimi kamioni in premajhnimi ko- ličinami, zelo podražijo mleko. Zaradi tega bi .'=e naj za potrošnike Celja zbi- ralo mleko v neposredni okolici, to je največ do 20 l^m v •'pvinj-^ko s^r^ri in 15 km v smeri Laškega. Šentjurja, Frankolcvega, Dobrne in šmartnega v Rožni dolini. V tem zbiralnem področju naj uredijo KZ zbiralnice iz svojih in- vesticijskih skladov in to v vsaki vasi. Ceno mleka bi bilo treba v tem pod- ročiu dvinniM na 2"^—28 din, pač po od- stotku tolšče v njem. Za državna po- 5es'va, kjer odpadejo stroški zbiranja, pa še nekoliko več. S tem bi odpadlo meše^arjenje, ker se ne bi več izpla- čalo to mleko zbirali zaradi premajh- nega razpona med odkupno in prodai- no ceno. ManiDiilacij<;ki «tro§ki z mle- kom bi se ohču*no zmanjšali. V ožjem zbiralnem okolišu mora ži- vinorejska pospeševalna služba pričeti ^a^oj z ustvarjanjem predpogojev za višio mobnost. Pre^'v<^em bo treba pod- pre'i zgra'^i'ev «iio®ov. da bi bilo oldan- ska izmena s tovarišem direktorjem na čelu oddala kri. Najslabše je potekalo krvodajalstvo na Vranskem, kjer se je prijavilo skup- no iz Gomilskega, Tabora in Vranske- ga le 43 oseb. Nikakor ne smemo mi- sliti, da ljudje v teh krajih nimajo raz- umevanja za p>omoč sočloveku. V tej občini pač niso nudili dovolj pomoči občinski ljudski odbor in ostale mno- žične organizacije, 'ki niso znale pri- kazati ljudem važnost te človekoljubne akcije. Na Planini, ki je izrazito kmečki pre- del, se je prijavilo 380 oseb. Le žal, da jo v tistih dneh zapadel v tem predeln visok sneg in je zaradi slabih vremen- skih prilik prišlo le 144 krvodajalcev. Na Menini, v Jurkloštru in v Šentvid« pa so čakale večje skupine ljudi, ka- terih pa niso mogli prepeljati na Pla- nino zaradi zasneženih cest. Tudi v občinah Vojnik, Šentjur in Kozje so se ljudje v lei>em številu prijavili ter od- dali kri. Na območju občine Žalec, kjer je de- lala celjska transfuzijska postaja, so pokazali mnogo razumevanja v Z^cu, Preboldu in Polzeli. V teh krajih se je prijavilo več krvodajalcev kot je bila zmogljivost ekipe. Zdravniško so bili pregledani vsi prijavljenci. V januarju in februarju pa bo celjska transfuzijsi^ ekipa ponovno prišla v te kraje. Pri- javljenci, ki še niso oddali krvi, bodo takrat prav gotovo dokazali svojo pri- pravljenost pomagati bližnjemu. Za ceste v celjskem okraiu bo treba v bodoče boli skrbeti Na zadnji seji Okrajnega ljudskega odboTa Celje je tov. Vivod obširno go- voril o delu Okrajne uprave za ceste v letu 1955, o problematiki poslovanja uprave, o nekaterih spremembah pri- stojnosti ter o programu dela za letoš- nje leto. Iz njegovega poročila posnamemo, da se zaradi pomanjkanja denarnih sred- stev ceste v našem okraju niso mogle vzdrževati tako, kot bi bilo potrebno. Okrajna cestna uprava se je v pre- teklem letu omejila samo na najnuj- nejša dela. Seveda pa so pri teh ome- jenih sredstvih mnogokje tudi zelo nuj- na dela izostala, saj je ostalo še od poplave v letu 1954 precej uničenih cest neprevoznih. Pri oskrbovanju cestišč je cestna uprava morala doslej precej štediti z gramozom. Gramozenje na 1 km ceste je doslej znašalo komaj 30 kubičnih metrov, moralo pa bi biti povprečje vsaj 80 kubikov na km. To je tudi cestna uprava predlagala Okrajnemu ljudskemu odboru, kar so odborniki osvojili in potrdili. V tem letu bo t^eba tudi izpopolniti naše kamnolome. Cestna uorava ima v načrtu za to leto tudi koriščenje nove- ga kamnoloma v Drami j ah, kjer bo mogoče pridobivati prav kvaliteten ma- terial za posipanje cest. Sedanja razvrstitev cest v bivših okrajih Celje in Šoštanj ne ustreza dejanskemu stanju cest. So ceste, ki služijo izključno lokalnemu prometu in tudi tehnično predstavljajo ceste IV. reda. Zato bi take ceste izločili iz pri- stojnosti Okrajne uprave za ceste in jih prenesli v pristojnost občinskih cestnih uprav. Tudi ta predlog je okraj- ni zbor osvojil. Ker i)a so se zastop- niki nekaterih občin protivili, da bi se breme vzdrževanja doslej okrajnih cest prevalilo samo na občino, je zbor skle- nil, da bo Svet za komunalo skupaj z odborom Okrajne cestne uprave še en- krat proučil p^is-tojnost cest. Uveljavil naj bi načelo, da ceste, ki so absolutno lokalnega značaja, vzdržuje občina, okrajne pa Okrajna uprava za ceste. Motiv, da občina nima denarja, ne bo mogel odločati, ali ostane cesta okraj- nega ali občinskega značaja. Po zgledu Žalca se bodo tudi v drugih občinah morale prej ali slej osnovati uprave za ceste v sklopu občine. In ta uprava bo morala skrbeti, da se bodo ceste čim več popravljale s prostovoljnim delom. Jasno pa je, da bo revnejšim občinam pri tem potrebna tudi dodatna pomofi okraja. Okrajna uprava za ceste je nadalje predlagala program dela za letošnje le- to. Predvsem bo treba urediti še po poplavi uničene neprevozne ceste, za- varovati nekatere ceste od plazov, gra- diti in rekonstruirati več mostov, do- končati cestne gradnje (Lesično—Golp- binjek), razširiti nekatere ceste in mo- dernizirati glavna cestišča. Zakaj se je dvipnila prodajna cena mleku Vsa le^a je bHo v zimskih mesecih mnogo kri ike gle''c pre^k^be 7 m'e- kom. Cim je na^^Vpil november, je p'-i- čelo primanjkrv^'i T"ieka v mlekarn?ih in neka'eri poirosniki so ostali celo bre-^ mleka. Zarac^i upravičene kriMke, kar ni bil primer samo v Celju, temveč ^tr'i v o"5*alih večjib kraiih, kot na prime"" v Ljubljani in Mariboru. «0 po Vme'ii i anali-i s*anja kmeMi^Vi "s^rokov-^j^iki unoVviM. Ha je premajhnemu o^^kupu m'eka v^rok preni-^ka of^kupna cena. Zara-^i ^eqa je Zg-^nižno podjetje za o^kup in pre-^elavo mleka »^''leko« v Celju t^ilo prisiljeno <^vinni'i p-^vn^eč- no odkiipno ceno od 20,85 cMnarjev na 2^70 rMnarjev. Ker pa p^i ^eh odkupnih renah živi- noreia ni bila ren'abilna. živinoreiri ni- so bili zainteresirani, ria pjo^aiajo mle- ko in so oa raje predelovali. Indu-^^nj- ska središča so bila odlaga druž- benemu planu. V našem podjetju že tretje leto de- luje komisija za higiensko-tehnično za- ščito, ki ima kot organ delavskega sve- ta in upravnega odbora vsa poobla- stila. Bilanca tega triletnega dela je znižanje obratnih nezgod v primeri z letom 1950 za celih 50%. Naš delavski svet ima 7 komisij. Ne- katere smo ustanovili šele letos. Te ko- misije, ki smo jih sestavili iz članov delavskega sveta, nam dajo slutiti, da bodo z njimi seje delavskega sveta bolj kvalitetne in da se bodo sklepi spreje- mali po stvarnih predlogih teh komi- sij. Delo po komisijah pomeni prav- zaprav aktivizacijo članov delavskega sveta, ki so doslej bili aktivni samo od seje do seje. Ce pa bomo v te komi- sije pritegnili tudi druge člane kolek- tiva, pomeni to aktivizacijo pobembnega dela kolektiva. Ob koncu lahko rečem, da naš de- lavski svet ni bil za nas ovira, kakor so si nekateri v začetku predstavljali, temveč vzpodbuda za razvijanje proiz- vodnih sil in produktivnosti dela. Pre- ko 180 ljudi je v tem času šlo skozi ta organ, ki je dal več praktičnih po- bud za bolj uspešno gos^darjenje, za krepitev materialnih sil in s tem tudi za krepitev vsega našega gospodarstva. Seveda je bilo tudi precej raznih sla- bosti, napačnega razumevanja in oz- kosti. To je razumljivo, saj je delav- sko samoupravljanje v svoji praksi šele v razvoju, tempo tega razvoja pa je od- visen od nas samih, od članov-delavcev, od stopnje njihove splošne razgledano- sti in zavesti. Zato sta izobraževanje in vzgoja postali za slednjega delovnega človeka nujno potrebni... Od razvoja in napredka družbenega upravljanja je mnogo odvisno, kdaj bomo premagali sedanje težave in vsi skupaj zaživeli boljše življenje. TOMO BREJC RUDI GROSER, PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA V TEKSTILNI TOVARNI »VOLNA« — LASKO Delavsko samoupravljanje NI UTOPIJA Kakor vsa ostala podjetja je tudi na5a tovarna letos proslavila peto ob- letnico delavskega samoupravljanja. Analiza dosedanjega dela, nam je po- kazala, da jiamisel o upravljanju go- spodarskih podjetij po delovnih ko- lektivih ni utopija, temveč edina pri- merna oblika samoupravljanja, kate- ro bo nujno uvesti ne samo v našem gospodarstvu, temveč tudi v ostale panoge našega družbenega življenja. Naš delovni kolektiv je uresničil geslo »tovarne delavcem« 10. septem- bra 1950. leta. Kakor v ostalih pod- jetjih je tudi pri nas delavski svet imel v tem prvem obdobju bolj zna- čaj posvetovalnega organa, kajti naSl delavci — člani delavskega sveta, se v tej vlogi niso takoj znašli, po drugi strani pa so obstoječi zakonski pred- pisi, predvsem kar se tiče finančnega poslovanja, to do neke mere zavirali. S prehodom k novemu finančnemu si- stemu, s sprostitvijo tržišča in s spre- membam v nažem družbenem planu ^ je pred organe delavskega uprav- ljanja podjetja postavila resna nalo- ga. Nujno se je pojavila potreba, da je delavski svet pričel razmišljati in razpravljati o komercialni politiki, po- litiki cen, razširitvi tržišča, pred- vsem pa je moral posvetiti več pozor- nosti sami proizvodnji, kvaliteti in asortimentu proizvodov. V tem začetnem obdobju sprostitve tržišča je naše podjetje zašlo v zelo težko situacijo. Tržišče ni hotelo bla- ga, ki je podjetju ostalo na zalogi še IZ prejšnjih let. Vse to nas je prisili- lo, da smo na vse mogoče načine sku- šali nastale težave prebroditi. Kljub temu, da smo z raznimi ukrepi in pra- vilno personalno politiko uspeli od- praviti vso rezervno delovno silo, zni- žati proizvodne stroške, racionalnejše uporabljati surovine, izboljšati organi- zacijo dela in dvigniti storilnost dela, se podjetje težav ni rešilo. Potrebna je bila intervencija Okrajnega ljud- skega odbora, ki je podjetje rešil iz zelo težkega stanja. Po tem obdobju je podjetje začelo prosperirati. Zavedajoč se prejšnjih težav je delavski svet podjetja pričel bolj sistematično reševati proizvodne probleme. Pričel se je zavzemati za modernizacijo in razširitev podjetja. Posebno pozornost je delavski svet posvetil izboljšanju strokovnega ka- dra in dvigu strokovne izobrazbe de- lovnega kolektiva. Zavedamo se, da je predvsem od dviga strokovne in sploš- ne izobrazbe, organizacije dela ter iz- boljšanja delovnih, pogojev odvisna višja storilnost dela in prav zato temu posvečamo vso pozornost. V letošnjem letu smo uspešno izvedli kratek tečaj za poLkvalificirane delavce, takoj po novem letu pa nameravamo organi- zirati tečaj za visokokvalificirane in kvalificirane delavce. FRANJO OREL, PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE Delavski svet je pravilno razumel gospodarjenje z zaupanimi mu proizvajalnimi sredstvi Kot v drugih kolektivih je tudi ko- lektiv Tovarne emajlirane posode to- varno prevzel v letu 1950 v samoupra- vo. Iz svoje srede je izvolil najbolj za- vedne in agilne člane v delavski svet. Delavski svet je sestavljen tako, da so v njem zastopani vsi oddelki in olsra- ti, katerih je v podjetju precejšnje šte- vilo. Ker podjetje zaposluje v precejš- nji meri žensko delavno silo, so bile pri volitvah v delavski svet izvoljene tudi delavke, zlasti iz tistih obratov, v kate- rih prevladujejo ženske. Ravno tako so delavke tudi članice upravnega od- bora podjetja. Z vsakoletno izvolitvijo članov se je delavski svet izpopolnjeval iz najbolj- ših članov kolektiva in šteje letos 120 članov, ki so Od vseh dosedanjih de- lav. svetov po delu najbolj učinkoviti. Da je delo delavskega sveta učinko- vito, je pripisati dejstvu, da so člani kolektiva v ix>samezn1h oddelkih za- htevali preko svojih članov v delav- skem svetu vedno bolj podrobna pojas- nila in tolmačenja o sklepih delavskega sveta, tako da je danes že skoraj vsak sklep delavskega sveta rezultat raz- prav in predlogov iz oddelkov samih. Najvažnejši problemi, o katerih je de- lavski svet razpravljal na svojih za- sedanjih so: sprejemanje obveznosti in izvršitev proizvodnih planov, pravilno nagrajevanje, izboljšanje organizacije dela, uvedba čim več delovnih mest, ki so vezana na plačilo po učinku, skrb za sodobno HTZ, utrjevanje delovne discipline, povišanje storilnosti ter zmanjšanje proizvodnih stroškov. Iz te- ga sledi, da je delavski svet od vsega začetka pravilno doumel gospodarjenje z zaupanimi mu osnovnimi sredstvi. Delavski svet je sestavil in sprejel tudi pravila podjetja, pravilnike o nor- mah in premijah. S tem je zasigural pravilno poslovanje podjetja, kakor tudi pravilno nagrajevanje vsakega čla- na kolektiva. V veliki katastrofi, ki je podjetje pri- zadela ob poplavi v letu 1954, je prav posebno prišla do izraza trdna volja in zavest samoupravljanja, kajti le na ta način je bilo mogoče, da je kolektiv v izredno kratkem času sedmih tednov popolnoma usposobil celotno tovarno za obratovanje in gre pri tem največ za- slug ravno članom delavskega sveta. TRGOVSKEGA POMOČNIKA samostojnega manulaliturista sprejmemo v službo. — Nastop službe takoj! Trgovina pri »CINKARNI« —■ CELJE, Mariborska 31. Hiitepe zadeve rešuje občinsiii ljudsiii odlior? KMETIJSTVO Spričo vloge kmeMjskih zadrug pri dvigu našega poljedelsiva iz zaostalosti ie razumljivo, da je večina kmeMjskih nalog, ki so operaMvnega značaja, ostala pri kmetijskem zadružniš vu. Ostale zadeve pa so povečini prešle na občine, tako da je pri okraju dejan- sko ostala samo še kmeMjska inšpek- cija. Tako izvršujejo občine vse posle v zvezi s prenosom lastništva za živi- no, izdajajo živinske pofne lis^e, spre- jemajo prijave živinskih kužnih in ne- varnih rasllinskih bolezni, prijave za obvezni pregled pri zasilnih zakolih, prijave in odjave psov. Občine rešu- jejo prošnje državljanov za povračilo škode, nastale s poginom živine zaradi kužnih bolezni. Čebelarji dobe pri ob- čini dovoljenje za prevažanje čebel na pašo. Ves promet s semenskim blagom nadzira občina in je pooblaščena iz- dajah prodajne prepovedi. Glede obdelovalnih zemljišč, ki so last splošnega ljudskega premoženja, sklepajo občine s posamezniki potreb- ne zakupne odnosho najemne pogodbe. Občine vodijo postopek v zvezi z aron- dacijo zemljišč kmečkih gospodarstev in izdajajo odločbe o arondaciji. Tudi po zakonu o lovu je občina pre- vzela vrsto novih opravil. Tako izdaja občina individualne odločbe, kakor lovsko dovoljenje in odločbe o povra- čilu škode, ki jo je pov7ročila divjad in ki ne presega zneska 2500 din. Okra- ju so s področja lovstva ostale zgolj pomembnejše zadeve, kakor n. pr. predlaganje ustanovi ve lovišč, njih do- deljevanje lovskim druš vom in spre- memba meja ter podobno. GOZDARSTVO Čeprav je glavna gozdarska služba ostala še pri okraju in jo izvršuje po- sebna okrajna uprava gozdov, so ven- dar občine prev7ele vrsto poslov s področja zašči'e gozdov pred požarom. Tako je občina dolžna skrbeli za var- stvo gozdov pred požarom, organi-^i- rati gasilsko službo in posebne ekipe v te namene. Občina izdaja predhodno dovoljenje za odprto kurjenje v gozdo- vih in ocenjuje škodo, ki bi v gozdovih s požarom nastala. Razumljivo je, da so občine prev/ele tudi dolžnosli s področja ostale zaščite gozdov. Tako je občina dolžna uvesti vse potrebne ukrepe v primerih prija- ve o pojavah gozdno škodljivega mrče- sa in drevesnih bolezni. Občina je dolžna ?krbe i za pravilno upravlja- nje onih gozdnih kompleksov, ki niso v neposrednem sestavu gozd- nega gospodarstva odnosno okrajne gozdne uprave. Prav tako nadzira ob- čina pravilno izkoriščanje zasebnih go- zdov Sicer pa 'rešuje večino vlog in prošenj s področja gozdarsiva (tudi prošnje za sečna dovoljenja!) okrajna uprava za gozdarstvo. PLAČE V GOSPODARSTVU Za plače v gospodarstvu so dose- danje pristojnos'i ostale nespremenje- ne. Tako izvršuje s tem v zvezi še na- dalje vse posle okrajna komisija za plače, le tarifne pravilnike bodo v bo- doče potrjevale občine po posebnih komisijah. ZADRUŽNIŠTVO Dosedanje občinske pristojnosti so tudi doživele pomembne spremembe. Doslej so občine n. pr. že izdajale do-, voljenja za začelek dela v posamez- nih dejavnos ih kmetijskih zadrug. Od- slej pa bodo potrjevale konstituiranje poc je ij in obratov kme'jjskih zadrug, potrjevale ustanovilev takih podjetij in ustanovi ve zadrug samih ter določale deli ev dobička med zadrugo in obči- no. Občine bodo potrjevale tudi za- ključne račune zadrug in odločale o njih prenehanju. Novost je aalje, da izvršujejo občine nadzor nad zakonitostjo dela kme ij- skih zadrug s pomočjo revizij in inšpek- cij. Občina razveljavlja sklepe zadruž- nih organov, kadar organi revizije od- nosno inšpekcije spoznajo sklepe kot nezakoni e, ra> pušča zadružni upravni odbor, vendar je za tak ukrep potreb- no soglasje okrajnega ljudskega odbo- ra ter potrjuje sklepe zadružnikov o deli vi, pripoji.vi in združitvi kmetijskih zadrug. Navedli smo le nekaj novih nalog ob- čin s področja zadružniš va, iz katerih lahko spoznate, da so kmetijske zadru- ge postale osrednja skrb naših novih" občin. (Se nadaljuje) Zagonetna smrt naprednega Slovenca v Franciji Naša naročnica, vdova Ana Oprešnik, nam je te dni p>oslala iz Francije vest o nepojasneni smrti dvojega moža Mihaela Oprešnik, ki je 13. novembra 1.1. odšel na sejo Udruženja Jugoslo- vanov v Sallanmines Pas de Calais, od koder se ni več vrnil. Ob 8. uri zvečer je zapustil dvorano, kjer so obravnavali program proslave jugo- slovanskega narodnega praznika — 29. novembra. Zjutraj naslednjega dne so Oprešnika našli mrtvega v Ka- nalu Lens Pas de Calais. Društvo Jugoslovanov v severni Fran- ciji je s skrivnostno smrtjo Oprešnika izgubilo svojega dobrega in agilnega predsednika, žena z otroki pa skrb- nega roditelja. Sožalnim izjavam se iskreno pridružuje tudi naše uredni- štvo. ANTON MEDVED, PREDSEDNIK nT^LA^^-^^TrEGA SVETA PAPIRNICE IN LESNOPREDELOVALNE INDUSTRIJE VISNJA VAS Posebno pozornost posvečamo delov- ni storilnosti Ko je naš kolektiv pred petimi leti prevzel podjetje v svoje roke (takrat je bil le 12 članski), je našel naslednje stanje: zastarel obrat z izrabljenimi stroji in tovarniškimi napravami — pogonska sila je bila popolnoma od- visna od padavin. Takrat je papirnica obratovala le sezonsko z zelo omejeno kapaciteto in razmeroma visokimi pro- izvodnimi stroški. Znašli smo se pred zelo težko nalo- go: izvršiti remont tovarne, razširiti in modernizirati podjetje, dvi^iti sto- rilnost dela in tako usposobiti tovarno za normalno, stalno obratovanje. Te naloge smo se lotili z vso resnostjo. Kaj vse smo v teh petih letih do- segli? Uredili smo novo kotlarno, montira- li parno lokomobilo z novim parilcem, zgradili transformator ter preusmerili pogon v glavnem na električno ener- gijo, zgradili sušilnico s kaloriferjem, da lahko obratujemo stalno tudi v zimskih mesecih. Proizvodnjo papirja smo povečali 10 kratno, razvili smo tudi lesno industrijsko dejavnost — ustanovili nov obrat zabojamo. Tako smo omogočili zaposlitev nove delovne sile. Sedaj šteje naš kolektiv 50 članov. Storilnost dela pa smo dvig- nili za 300 %. Odkrili smo tudi notra- nje rezerve v odpadkih naše lesne in- dustrije, katere prav tako predelamo v papir, tako da sedaj pri nas ni no- benih odpadkov. Vse to smo dosegli z razmeroma mi- nimalnimi sredstvi. Kako smo vse to izvedli? Vse pereče probleme smo reševali skupno na se- stankih kolektiva, tako da smo si- tuacijo razčistili, sprejeli sklepe in se nato lotili z vso vestnostjo skleix)v. Poiskali smo predvsem skrite rezerve v ljudeh. Na primer: tovarniški železni dimnik je bil letos že v takem stanju, da se zruši. Znašli smo se pred nepred- videno situacijo — postaviti nov dim- nik. Predračun za to delo smo dobili v znesku 1,000.000 din. Mojster naše delavnice tov. Ivan Mileč pa je sam izdelal in postavil nov dimnik. Tako nas je dimnik stal le okoli 200.000 din. Ostala sredstva pa smo lahko upora- bili za ponovno razširitev in moderni- zacijo podjetja. Zgradili smo sušilnico, sedaj montiramo še en stroj za izde- lovanje papirja. Tako bomo lahko že v prvih mesecih prihodnjega leta še povečali proizvodnjo papirja za 100 %, ceno pa še znižali. To je samo en pri- mer, kako mi gradimo in modernizi- ramo naše podjetje. Premija pa, ki jo je dobil tov. Ivan Mileč je le skromno priznanje v primeri s prihrankom v investicijskem skladu. Tako gradimo in širimo naše pod- jetje čim več z lastnimi silami in sred- stvi. Posebno pozornost posvečamo de- lovni storilnosti. Vsa dela v proizvod- nji so normirana. Norme presegamo povprečno 7 %. Delavsko samoupravljanje je prišlo pri nas, kljub začetnim težavam, po- manjkljivostim ali trenutnim nespora- zumom v polni meri do izraza. Pri nas ni bilo pogojev, da bi se uveljavili birokratski ali familiarni odnosi. Le tako smo lahko prebredli tako kata- strofo, kot je bila poplava 1954. leta. Kljub razdejanju smo pričeli obratovati že dobre tri tedne po po- plavi. štev. 1 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 6. januarja 195t Iz življenja na naši vasi Čas je, da resno začnemo Nastopil je čas zimskega škropljenja sadnega drevja, ki tvori osnovo v borbi proti ameriškemu kaparju. Čeprav zad- nji dve leti več ali manj temeljito škropimo sadno drevje, še nismo do- segli zaželenih uspehov. Okužbe smo uspeli zmanjšati, ne pa teritorialno zo- žiti. To je bilo zlasti vidno na plodovih letošnje sadne letine, ko je bilo 60% plodov bolj ali manj okuženih, medtem ko je na 30% obstajal sum okužbe. S tem je bila močno prizadeta naša zu- nanja sadna trgovina. Ce hočemo kaparja res dokončno za- treti, se moramo držati naslednjih na- vodil: sadno drevje moramo v jeseni kmalu po odpadanju listja temeljito očistiti vseh suhih vej in odmrlega lub- ja, nato pa dobro p>o gnoj iti v kolo- barju. Sele tako je drevo pripravljeno za škropljenje. Škropljenje opravimo z DNOC pripravki, in to: rumesan pasta 1,5 do 2%, rumesan olje 2,5 do 3% in kreozan 1,5 do 2%. Lahko pa škropimo tudi z žvepleno apneno brozgo 20 do 25%, če ima 20 do 22 Bč. Za koriščanje vzamemo nekoliko nižjo koncentracijo. Zveplena apnena brozga drevje pomla- di, deluje ugodno na rast in razvoj ter dolgo v poletje ščiti rastline pred no- vimi okužbami. Celoten uspeh zavisi od priprave škropiva in kvalitete škropljenja. V kolikor škropimo z DNOC pripravki, to je z rumesan odnosno kreozan pasto, vzamemo zaradi boljšega topljenja 1,5 do 2 kg (predpisani %) na 4—6 litrov mlačne vode. To dobro i>omešamo, da dobimo gosto tekočo kašo in nato vli- jemo v pripravljeno količino hladne vode 94 do 96 litrov. Škropivo je sedaj pripravljeno in ga vlijemo med me- šanjem v škropilnice. Škropiti moramo tako, da drevo operemo s škropivom. Pri takšnem delu porabimo za srednje visoko drevo 20 do 25 litrov škropiva. Ker so DNOC pripravki strupeni, mo- ramo biti pri delu z njimi skrajno pre- vidni. Med škropljenjem se moramo vzdrževati kajenja, jedi in pijače, pred- vsem pa moramo zaščititi usta in nos s primerno masko. Po škropljenju umi- jemo vse telesne dele, ki so kakorkoli prišli v dotiko s škropivom, s toplo vo- do in milom. Pri slabem počutju pre- nehamo z delom in iščemo zdravniško pomoč. Pri zatiranju ameriškega kaparja je važno, da se zatiranje odvija kompleks- no. Sicer se okužbe vračajo iz ne- oškropljenih dreves ponovno nazaj. Zato mora vsak sadjar gledati na svojega soseda, da bo škropljenje v redu vršil. V kolikor pa ne bi hotel kljub prepri- čevanju pristopiti h škropljenju, ga je treba v interesu našega sadjarstva pri- javiti Kmetij siki inšpekciji na OLO Celje. Cas škropljenja je do pričetka na- brekanja brstov, zato pohitite vsi sad- jarji in izkoristite vse lepe dni za škropljenje, da nas čas ne bo prehitel. ^ inž. Pajenk Franček Naša družina in mladina OTROK IN, NJEGOV GOVOR Lep, razločen in pravilen govor je neizmerna dobrina otroka. S kakim ve- likim zanimanjem spremljata oče in mati vsako izražanje svojega Ijubjen- čka, s kakšnim strahom opažata, da je njegov govor nepravilen, V najnežnejši starostni dobi se prične otrok že izražati. Ta govor ni tak kot pozneje, temveč je le skupina raznih bolj ali manj izrazitih glasov, s kate- rimi otrok izraža svoje razpoloženje. Pripoveduje svoji okolici, da je zado- voljen, da ni zadovoljen, da je lačen, sit, suh, moker, da mu prija toplota, da mu je hladno 4td. Po govoru in iz- razih spozna otrok v poznejši dobi tiste, ki so največ okoli njega. Radovedno su- če očke, maha z ročicami in privzdi- guje svoje telesce, kakor bi se hotel dvigniti in pohiteti k tistemu, ki ga kliče. Glasovi in besede se vedno bolj razlikujejo, za neugodje so drugačni kot za ugodje, pobira že posamezne besede, prii tem Izpušča glasove, najbolj pogosto šume, ker jih tudi še ne sliši, pa tudi glas R, ki ga zaradi ne&pret- nosti govoril še ne more izreči. Ven- dar tudi že za ta glas dela pred vaje z R. ki ga tvori z ustnicami in drdra kot bi bil majhen motorček. Iz dneva v dan pa preseneča svoje starše z novimi be- sedami, za katere ne ve kaj pome- nijo, otrok si je ustvaril lastno govo- rico, sorazmerno njegovim duševnim in telesnim zmožnostim. Toda s starši se kaj kmalu sporazume. Ze v drugem letu starosti se pa ta govor precej pri- bliža normalnemu govoru, če je otrok zdrav in je okolje otroku pravilno po- magalo k temu. Zavedati se moramo, da otrok posnema svojo okolico, posnema govor onih, ki ga vzgajajo in skrbijo za njega. Ce ima okoKca pravilen govor, ga bo od nje prevzel tudi otrok. Ce ga pa okolica nima, ga ta tudi ne bo imel. Skratka, če bi rastel otrok med volkovi, bi samo tulil, če bi rastel med jecači, bi jeoal, če raste med ljudmi, ki ni- majo pravilnih glasov R, S, S, K, L, G Itd. tudi otrok ne bo imel pravilnih. Kakšno veselje imajo starši z malim govornikom. Radi bi vsem pokazali kaj že zna mali otročiček, I>ostikrat mora svoje sposobnosti kazati pri obiskih in srečanjih. Vse to je prav, če ni pre- tirano, da mora otrok neprestano na- stopati kot kak klovn v cirkuški areni, in če otrok res pravilno govori. Gorje pa otroku, ki je pravo orodje svojih staršev za vzbujanje atrakcij v govoru, posebno še takrat, če se staršem dopa- de pomanjkljivi govor otroka in ga ne skušajo navajati k pravilnemu govoru. Da se bomo bolje razumeli, naj nave- dem primere. Otrok pravi lokica, no- dica, mekec, luh; reči bi pa moral: ro- kica, nog-ica, mleko, kruh. V nobenem primeru ne smejo starši te pomanjklji- vosti še gojiti, to je, da tudi samj tako govorijo, temveč se morajo pravilno izražati, sicer se bodo pozneje čudili, zakaj njihov otrok ne govori pravil- nega R, pravilnega G, pravilnega S itd. Skoraj pri vsakem otroku boste opa- zili, da v gotovi starosti, recimo okoli 2 do 4 let, jeca. To je, da se mu zatika pri posameznih glasovih ali pa da besedo v govoru večkrat ponovi. Ta pojav je skoraj normalen, ker ste gotovo zaznali, da otrok vse razume, ne more pa šd vsega lepo povedati. S tem je rečeno, da je otrok razumsko bolj razvit, kakor so razvite njegove govorne sposobnosti. S takim otrokom morate postopati tako kot z otrokom, ki izpušča posamezne glasove ali jih pa zamenjuje z dru- gimi, lažjimi. Starši, vzgojtelji, bratje, sostanovalci, govorite z otrokom pra^ vilno, brez vsakega pretiravanja in NB OPOZARJAJTE jecača: »Lepo govori!«, »Si spet zajecal«, »Vidiš tvoj prijatelj pa govort lepše« itd. S takim posto- panjem samo gojite govorno motnjo, ki se bo popolnoma šele razvila in za- koreninila v otroku. Govorite z otrokom običajno, pi^iipovedujte mu povesti c©> vsakodnevne dogodke, učite ga pesmi- ce, toda vse brez vsakega pretiravanja, pa bo motnja sama po nekaj mesecih prešla. Prišel sem k družini, ki je bila vsa obupana nad govorom svojega sinčka, starega okoli i)et let. Ko sem vstopil, je rekla mati malemu dečku: »No se- daj pa le govori, da bo tovariš slišal, kako znaš jecati«. No, to je bila voda na mlin. Otrok ni spravil ničesar iz sebe. Svetoval sem staršem tako, kot zgoraj navajam. Po šestih mesecih bi morali slišati malega ix>redneža, go- voril je kot »raztrgani doktor«, starši so bili srečni in zodovoljni. Seveda so pa povod ječanju, ki nastopa pri otro- cih, tudi hujše okvare živčevja, taka more zdraviti le strokovnjak. V opisu, ki obravnava samo v glav- nem motnje govora, moramo navesti še nekatere, in sicer: gluhost, nagluhost, beblanje. noslanje, sluhonemost itd. Cim se pojavi katera koli od teh ali pa kon- binacija teh motenj, nastopijo za mate- re in očete najtežji časi. Marsikatera mati je zaradi take obolelosti otroka omagala, ker si ni znala več pomagati. Otrok se ni mogel sporazumeti s svch jimi starši in obratno. Videl sem ma- tere, ki so imele gluhega otroka, nji- hovo trpljenje je bilo neizmerno. Otrok je jokal, cepetal, se premetaval, mati pa nii mogla doumeti kaj mu je. V tednu otroka smo se morali spom- niti tudi takih otrok in njih staršev. V Sloveniji poslujejo trenutno tri am- bulante za zdravljenje govornih motenj; ena v Ljubljani, ostali dve pa v Celju in Mariboru, v okviru Vzgojnih sveto- valnic in Društva prijateljev mladine. To še zdaleč ne zadostuje, ker zaradi pomanjkanja strokovnjakov opravlja ambulanti v Celju in Mariboru samo en človek, ki bi moral obravnavati nad 600 otrok z govornimi motnjami. Vendar se pa že danes kažejo ugodni rezultati, posebno v primerih, kjer dom vse- stransko sodeluje z logopedom. Preteklo leto so iz Celja in Maribora organizi- rali posebno skupino otrok z govorrsimi motnjami, ki je pod strokovnim vod- stvom prebila tri tedne na morju. Re- zultat je bil dober in bi se morale take kolončje še prirejati, posebno za otroke iz krajev, kjer ni ambulant za zdrav- ljenje govornih motenj. čo Še O preskrbi z zelenjavo v Celju o pomanjlet vzhajati. Nato ga peči v ne- prevroči pečici. Pečen in mrzel kolač nabodi s čisto pletilko in polij s pre- vretim osla j enim vinom ali sadnim so- kom. beljakovi vencki Iz 5 beljakov stepi sneg (beljaki so lahko stari tudi več dni). Posebej kuhaj 20 dkg sladkorja v kockah s koščkom vanilije tako dolgo, da dela mehurčke. Kuhani sladkor med neprestanim me- šanjem hitro vlijemo v trd sneg in ste- pamo počasi dalje, dokler se sladkor ne ohladi. Ko je zmes hladna, dodamo še 7 dkg sladkorja v prahu in premešamo. Iz cevke ali papirnatega lijaka iztiska- vamo na pomaščen in z moko potresen pekač primerne venčke, katere pustimo nekaj časa na robu štedilnika, da se malo osuše, nato jih v dobro pregreti pečici počasi pečemo, da lahko zaru- mene. Tako lahko predelamo in skombinira- mo iz starih oblek novo in okusno oblačilo. Najlepše kombinacije so črno- sive, črnordcče barve itd. Dvodelna obleka ali kostim iz ne pre- več mehkega volnenega blaga ali štofa. IZPRED LlUDSKIH SODlSC Z DRUGE PLATI KalhuUrati je treba o pravem časa Klepar je izdelal za kmeta po naro- čilu leld 1953 brzoparilnik za dogovor- jenih in plačanih 33.000 din. Klepar za- hteva sedaj naknadno doplačilo s tož- bo, ker mu je bil naknadno predpi- san še prometni davek v višini 50%. Okrajno sodišče je zavrnilo tožbeni za- hlevek, ker je zahtevek zastarel. Tož- nik-klepar sc pritožuje zaradi pomot- nc razsojc. Ko je izstavil račun janu- arja 1953, še ni vedel, da bo moral pla- čali za to obrtno storitev še prometni davek. Zato meni, da je upravičen za- htevali od kmeta tudi plačilo tega zne- ska. Če pa je kmet mnenja, da je cena previsoka, mu je dano na razpolago, da brzoparilnik vrne, klepar mu bo pa vrnil prejetih 33.000 din. Okrožno kot pritožbeno sodišče nista ugodili pritožbi. Tožnik je obrtnik kle- par in je za to moral vedeti, da mora plačevati za svoje storitve prometni davek. Med strankama ni spora, da sc je klepar dogovoril s kmetom za od- meno 33.000 din za napravo brzoparil- nika. Klepar sedaj ne more enostran- sko spremeniti dogovorjene odmene in je že zato tožbeni zahtevek neuteme- ljen. Ce klepar ni vkalkuliral promet- nega davka v ceno, je pripisati to nje- govi malomarnosti, katere ne more na- prtili sedaj kmetu in naknadno zahte- vati od njega doplačilo v višini pro- metnega davka. Gre namreč še vedno za plačilo za opravljeno obrtno stori- tev, ki zastara v dveh letih. Zastareli rok je pričel teči januarja 1953, tožba pa je bila vložena šele marca 1955. Za- to je prvo sodišče pravilno razsodilo, upoštevajoč dveletni zastareli rok po novem zakonu o zastaranju terjatev. NOGAVICE proizvajamo in nudimo našim cenjenim odjemalcem moške dokolenke in nogavice vseh vrst, ženske bombažne dolge, kratke z gumico in dokolenke. Ženske svilene od navadnih do najfinejših, otroške dolge, kratke in dokolenke — Osvo- jili smo najnovejšo proizvodnjo in nudimo trgovski mreži proizvode, ki so enakovredni inozemskimi CINKARNA CELJE PRODA 19 komadov starih in defektnih elektro-motorjev od 1,5 do 6 kW. Ponudbe podjetij (ne privatnikov) sprejme uprava CINKARNA do 31. januju-ja 1958. Ob stoletnici rojstva pesnika Antona Ašicerca Sedem let po PrcšernoTi smrti ge je 9. januarja 1856 rodil Anton Aškerc in Slovenci glavim« letos stoletnico njego- vega rojstva. Se posebej ie dolžno po- častiti pesnikov spomin Celje, v kate- rega bližini —na Globokem pri Rim- skih Toplicah — je bil rojen v borni kmečki hiši, ki je že davno ni več. S pomočjo svoje tete je mogel obiskovati celjsko gimnazijo. Kaplanoval je v kra- jih okoli Celja, tako v Podsredi, Šmar- ju, Vitanju, Smarjeti pri Rimskih To- plicah, Mozirju in Skalah pri Velenju. Prav v Šmarju in Skalah so nasitale nje- gove najlepše pesmi. Kot svobodolju- ben olovek in umetnik vse bolj nesre- čen v svojem poklicu je po ositirih spo- padih zlasti s fanatičnim dogmatikom krškim škofom Mahničein, slekel du- hovniško suknjo In štirinajst let oprav- ljal sliižbo arhivarja mesta Ljubljane do svoje smrti 1912. Izdal je trinajst pesniških zbirk. Predvsem s prvo in drugo si je pridobil mesto največjega pesnika epika med Slovenci. V krogu naših književnikov klasikov se je po- javil kot prvi Štajerec. Začetek osemdesetih let je doba Aš- kerčevega vstopa v slovensko literatu- ro. Bilo je to ob zatonu absolutne nem- ške nadvlade v Avstriji, ko so Slovenci siproščeneje zadihali in si zaželeli po- gumnega pesmi od tožeče in sentimen- talne Gregorčičeve. Tedaj se je Stri- tarjev romantični Zvon na Dunaju mo- ral umakniti realističnemu Ljubljan- sikemu Zvonu pod urednikom Levcem. Ta je v mladem pesniku »Gocrazdn« (Aškercu) spoznal pripovedniški ta- lent in ga uspešno usmeril v epiko. Sledilo Je tridesiet let pesnikovega dela v dobi rasiti svetovnega imperia- lizma, nasprotno pa tudi marksisitične- ga delavskega gibanja, zaostrovanja nacionalnega vpraSnja v Avstiro-Ogrski in balkanskega, obubožavanja našega kmečkega ljudstva, pa tudi breznacel- nih nasprotsiev med »klerikalci« in »liberalci« na Slovenskem, kjer se Je tedaj tudi že organiziralo razredno za- vedno delavstvo. V prvi tretjini svoje ustvarjalne do- be dosega Aškerc v svojih baladah in romancah blesteče vrhove. Njegova mi- sel in beseda je krepka in marsiltje bo- jevita, v svojih slikah je realistična in polna učinkovitih kontrastov, čeprav je po motivu včasih tudi romantična. Nje- gov verz je enostaven, jezik trd, lapi- daren, neizumetničen, bogat s štajerski- mi lokalizmi. Dogodki iz življenja na- ših preprostih ljudi, iz slovenske in slo- vanske zgodovine, pozneje tudi iz vzhodnega sveta, s filozofsko in social- no motiviko so Aškercu pri srcu. Vrsta pesmi, biserov s trajno vrednostjo obo- gati Slovence: Anka, Tri ptice, Brod- nilc, Svetopolkova oporoka, Caša ne- smrtnosti, Svatba v Logeh, Mejnik, ci- klus Stara pravda. List iz Icronike Zajč- ke, Godčeva balada, Ponočna potnica in še prenunogo drugih. O njem Je zapisal dr. Ivan Prijatelj: »Njegova poezija sestoji iz samih kva- drov, neotesanih, silnih temeljnih kam- nov, iztrganih iz osrčja naše zemlje, le- gajočih globoko v osnove naše narodne literature.« Aškerc-realist Je največji mojster slovenske balade. Pri tem pa Je rad tudi bojevnik. Njegova tematika Je do- moljubna in Junaška, je protest proti cerkvenemu mračnjaštvu in vsakršne- mu zatiranju. Ko Je v Velenju iz bli- žine videl garajočei^a rudarja, je proti socialineimu iakofriščanju kriknil svoj ugovor v pesmi. V drugi polovici svojega ustvarjanja je izdal vsako leto že po eno pesniško zbirko s snovjo iz domače zgodovine in s svojih potovanj po Evropi in bližnjem vzhodu. Vendar mu zdaj poredkeje vzplamiteva umetniška sila mlajših ča- sov. V ozkih razmerah majhnega naro- da se Je preveč postavil v službo ofi- cialme »svobodne misli« fai njene poli- tične stranke, ki ga je izrabljala v pro- pagando. Pri tem je vse manj prosto gledal in vse mamj mogel čutiti v lastno globino. Mladi iz Slovenske modeme so bili izprva z njim, ki so v njem vid^i naprednega, borbenega človeka in ustvarjalca, a kmalu so mimo njega krenili po svoji samostojni poti naprej. Danes jasno vemo, da je v Antonu Aškercu zrastel Slovenoem značajen, strasten borec In žilav delavec, ki se je z vsem, kar je imel. In tudi s svojim umetniškim darom ve« brez rezerve postavil ▼ neenako borbo zmago vi- sokih, a še daUnih ciljev naroda in človeštva. Kakor nam Je Prešeren dal liriko, Jurčič povest m Levstik kriti- ko, t^o nam je Aškerc dal epiko, ne- smrimo v nmogib svojih dragotinah. Celje lioče storiti svojo posebno dolž- nost. Postavilo bo v letu Aškerčeve sto- letnice 1956 spomenik prvemu velike- mu slovenskemu epiku, ki ga Je rodila in k mnogim naalle(pšim umietin&nam navdilinila celjska okolica. Hkrati pa bo tudi v obogatitev Celja sajnega majhna izpolnitev velikega dolga do moža, bor- ca in mojstra pesmika Antona Aškerca. Fran Roš Anton Aškerc CELJSKA ROMANCA Noč nad Celjski grad že pozna pada. Kdo na tihem jaše mi iz grada? Varno stopa po stezici vranec. Dragocen je tovor, strm je klanec! Prismeji se ščip izza oblaka — lahko vidiš ga sedaj junaka. Halja črna krije redovnika, redovnika, živega svetnika! Glej v obraz mu, glej ta lica vela! Od solza so pač mu obledela; te oči, kot da so brez življenja; to prihaja, brate, od trpljenja, od moljenja, svetega bedenja!... Hitro stopa vranec v mesečini, jezdeca že nese po dolini. »Brže stopaj, kčnjič vranogrivi, brže stopaj, konjič iskroživi! Glej, tam selo znano je pred nama; pohodila često sva ga sama. Dobro znana ti je hiša mala — tamkaj bova zopet nočevala! Tebi ovsa za večerjo dajo, a najboljše meni, kar imajo... Torej spejva.../« »Postoj, pater Vreh, preslavni Celjan, svetnik po deželah devetih! Pri kraljih, cesarjih sveta si poznan, še bolj pa pri naših — dekletih! »Dekleta slovenska cvetč nam na čast, lepota njih v pesmih slavi se; kaj čuda, če v sladko lepote si past, ujel pač napčsled še ti se! »A dikle iz nas in pobožni mož ti — veš, križ je to — nista enaka! Mladenke se naše — rdeče krvi, po tebi se modra pretaka! »A ker si mogočen, lahkč narediš, da sitna izgine razlika, izlahka za ženo potem jo dobil, če ktera dev nalih te mika. — »E, pojdi, grof, z nami k posvetu takdj, da moški se dogovorimo! Pogodbo podpišeš nam sam še -nocoj — poprej te domov ne pustimo!* ... Sluša Ureh govor starejšine, dobro sliši — nič nato ne zine. V grlu nekaj sapo mu zapira, plah nekako se menih ozira: Mož stotina straži ga vaščanov, mož stotina hrabrih Teharčanov! S konja stopi Ureh jim počasi, nič ne reče — malko odkašljd si. V sredo med-se viteški vzemo ga. pa k županu na posvet ved6 ga. Starejšine vsi se pokloni mu, dolgo pismo da župan v roki mu. Kaj le sklenil modri zbor je selski? ,.. Td-le čital list menih je Celjski: D Jaz, grof Ureh, grof in knez Celjanom, vsem Celjanom in okoličanom; knez Slovencem in gospod Hrvatom, nam sosedom, našim ljubim bratom, desna roka kralju gospodarju in pobratim turškemu cesarju: Teharčane popleminitujem v plemski stan vse selo povišujem — ali, kakor se po naše reče —; Modra kri po žilah vsem naj teče! V grbu dvoje zvezd jim sviti jasnih — to spomin bo nje oči prekrasnih! Zvezd srebrnih dvoje v grbu sveti — to spomin bo lepi Margareti, ki je kriva, da vam plemstvo dd sš za sedaj in za vse večne čase/«... Gleda Ureh starejšine srenjske •— ej, prejake so pesti slovenske!... Tiho sede, s čela pot obriše, 3 svojoj rdkoj pismo jim podpiše; podpisavši — jo domov popiše. Teharčani pa, junaki zviti, dan današnji so še plemeniti. RAZGOVOR Z AKADEMSKIM SLIKARJEM CIRILOM CESARJEM Pesnih Aškerc si je pred sedemdesetimi leti postavil vprašanje bog ali človek? Ker je celjski odbor za proslavo 100-letnice rojstva pesnika Aškerca na- ročil kiparsko izvedbo za spomenik v Celju pri akademskem kiparju Cirilu Cesarju, sem obiskal umetnika in ga naprosil za razgovor s tem v zvezi. Kipar Cesar se je vabilu rad odzval, čeprav se mu je zdelo nekoliko prezgo- daj govoriti o kiparskem delu, ki šele nastaja. Predvsem me je zanimalo, kako je sprejel naročilo odbora. Kipar je de- jal, da je bil presenečen, ko je dobil direktno naroČilo, saj je pričakoval na- tečaj. Ker sem bil jaz mnenja, da je to dokaz njegovega umeftniškega u^eda v Celju, me je prosil, naj bo najin po- govor manj »osebno pobarvan«. Izognil sem se torej tovrstnim vprašanjem in navezal pogovor na njegov odnos do pesnika balad in romanc. Umetnik Cesar je pokazal v razgo- voru, da se izvedbe spomenika pesniku Aškercu zelo veseli, saj je takoj ognje- vito začel govoriti o vtisu, ki ga je na- pravil revolucionarni Aškerc nanj. Ce- sar sicer ni spregledal veličine pesnika v njegovih baladah in romancah, toda izgleda, da ga je veliko bolj zamikala njegova svetovno nazorska borbenost, ki je bila za tiste čase redek in pre- drzen pojav. Kdor umetnika Cesarja nekoliko bolj pozna, se pač ne more čuditi, zakaj je Aškerc po tej plati naj- bolj vplival na kiparja. Ko je govoril o psihološkem portretu pesnika, pravi Cesar takole: »Aškerc je v svojih delih sovražil sladkobni idealizem in lažnjivo simpa- tičnost. — Bil je osamljen revolucionar, realist in svobodomislec. V svojih delih je jedrnat, krepak, odločen in grčavo ljudski. Boril se je proti klerikalizmu, socialnim krivicam, proti politični in kulturni gnilobi (spor z Mahničem leta 1890). Aškerc je bil prvi v naši zgodovini, ki je krepko postavil pred sebe in družbo problem — bog ali člo- vek. Tako je naš Aškerc pred 70 leti doživljal v sebi to, v kar se šele danes vživljajo milijoni. V tem je duhovna moč pesnika, skozi prizmo našega časa.« Po teh besedah bo vsak lahko pre- sodil Cesarjev pogled na Aškerca in si s tem v zvezi tudi lahko predstavljal, kako bo njegova likovna upodobitev pesnika izgledala. Brez dvoma bo Ce- sarjev Aškerc zelo malo »pesniški«, naj- manj pa liričen, kar dejansko tudi ni- koli ni bil. Cesar pravi o likovnem por- tretu, ki ga bo izdelal takole: »Njegov lik mora po mojem izražati sporno napetost osamljenega revolucio- narja. Postaviti ga mislim takole: Glavo mora imeti uporno zamišljeno, roke diametralno prekrižane, eno dvignjeno proti nebu, drugo proti zemlji, v kateri drži knjigo svojih del. Dinamika celot- ne kompozicije naj izraža konflikt med bogom in človekom in s tem torej nje- govo psihično in fizično resnico.* V razgovoru sem lahko spoznal, da je Cesar temeljito preštudiral Aškerca. Poleg tega je poiskal in si ogledal vse dosedanje likovne upodobitve pesnika. Fiziološki portret Aškerca mu, kot pra- vi, ne bo delal težav. Njegova osnovna skrb in prizadevnost bo, da bo izdelal prepričljiv in idejno močan lik, saj sa- ma gola podobnost še zdavnaj ne za- dovolji. Fiziološka podobnost je sicer zelo potrebna, neprimerno bolj pa izraz, ki naj pove, kakSen je ta naš duhovni velikan bil, kaj je doživel, kaj čutil in kaj dal svojemu narodu. Ko sva se pogovarjala o nekaterih tehničnih vprašanjih, sem izvedel, da bo spomenik visok približno tri metre. Kiparsko delo bo visoko okoli 120 cm in bo upodabljalo pesnikov lik od sre- dine stegen navzgor. Odlit bo v bron in postavljen na kamnit monolit. Zahvalil sem se kiparju za prijaznost in odhajal od njega trdno prepričan, da odbor za proslavitev tega pomembnega slovenskega kulturnega praznika ni sla- bo odločil, ko je zaui>al kiparsko izved- bo spomenika temu odločnemu umet- niku. Za nekoga bo izgledalo res pre- zgodaj, če izražavam prepričanje, da bo njegovo delo dostojno velikega pesnika, hkrati pa bo Celje pridobilo novo li- kovno delo trojne vrednosti; da se bo Celje s spomenikom oddolžilo sloven- skemu kulturnemu velikanu, da bo imelo Še en umetniško dober javni spo- menik in da bo le-ta delo domačega umetnika, kot dokaz rasti in napredka našega mesta tudi na tem področju. -c. -k. Zapiski oli stoletnici ašherčevega rojstva 2iv, delaven k napredku težeč in bor- ben narod ne slavi svojih velikih mož samo iz pietete in hvaležnosti, ampak vedno dejavno zajema iz njihovega duha izkušnje in vzpodbude za oprav- ljanje tistih konkretnih nalog, ki mu jih nalaga živa sedanjost. Tudi Aškerc, čigar rojstno stoletnico bomo slavili 9. januarja je tak klasik, eden od vrhov slovenskega realizma, še danes neprekošeni mojster slovenske pripovedne pesmi. Njegove balade in romance niso klasične le po obliki in po klenem izrazu, ampak so tudi po vsebini zajete iz ljudskega mišljenja in čustvovanja. Ustvarjene v času, ko še ni bilo tako razsežnih in tako vidnih razlik v mišljenju in čustvovanju po- sameznih plasti slovenskega naroda, so še danes enako žive in enako blizu ne- posredno doživljajočemu preprostejše- mu bralcu in izobražencu, razvajenemu od mnogega branja modemih literarnih umetnih. Slovstvena zgodovina je točno ugotovila, da so Aškerčeve klasične ba- lade in romance v osemdesetih letih preteklega stoletja, ko so izhajale v Ljubljanskem Zvonu in nato v knjigi, bile nekaj povsem novega, do tedaj ne- znanega v razvoju slovenske poezije. Tega se je s ponosom zavedal že so- utemeljitelj slovens'kega realizma Fran Leveč, pesnikov prvi literarni mentor, in je to svojo občudujočo sodbo odkrito izrazil v pismu, ko se mu je zahvalje- val za hvaležno poklonjeno drugo pesniško zbirko. Ivan Prijatelj je te klasične pesmi v svojem temperament- nem esejističnem uvodu v Aškerčevo čitanko imenoval bisere, avtorica mo- nografije o Aškerčevem življenju in delu Marja Boršnikova pa vidi v njih umetniško najdovršenejši izraz našega realizma v epiki. Se ena črta v Aškerčevem delu, ki jo je znanstveno opredelila ista slovstve- na zgodovinarka v svoji doktorski tezi, nam je danes bliže kot kdaj poprej. Aškerc je, če izvzamemo nekaj bledih, sicer sočutnih, a neborbenih Stritarje- vih poskusov, prvi slovenski pesnik, ki je zavestno, s pozitivno borbenostjo za- pel tudi pesmi s socialno tematiko. 2e leta 1894 je pisal svojemu prijatelju in idejnemu mentorju, svobodomislecu Pavlu Tumerju: »V bodoče bodem naj- večkrat obdelaval temata, tičoča se so- cijalnega vprašanja, ki od vseh stranij pritiska na človeško družbo in energič- no zahteva rešitev.« Težko življenje, ki ga je prestal kot sin revnega kmeta v zasavsko-savinjskem hribovju in ki je bilo v kričečem nasprotju z razkošnim življenjem kopaliških tujcev v bližnjih Rimskih Toplicah, izkoriščanje delav- cev, ki ga je spoznal v rudarskih re- virjih, vse to je z občudovanja vredno realistično poštenostjo odsevalo že v njegovih najzrelejših pripovednih pe- smih. »Njegove Balade in romance so izrazit sodoben realističen tekst nacio- nalno in socialno čutečega pesnika, ki učinkuje najbolj pretresljivo prav tam, kjer pesniško oblikuje borbo, poraze in trpljenje slovenskega ljudstva.« To velja tako za balade in romance, ki so zrasle iz sodobnega življenja, kakor tu- di za njegovo Staro pravdo, klasični ciklus balad, v katerih je opeval tra- gično usodo slovenskih kmečkih pun- tarjev iz 16. stoletja in jim postavil še danes neprekošeni pesniški spomenik. Ze to pa je dovolj dragocena lastnost, ki daje Aškerčevemu klasičnemu pesni- škemu delu poleg umetniške cene tudi družbeno pomembnost. Čeprav je cela vrsta osebnih in druž- benih vzrokov Aškercu preprečila, da bi se njegovo zdravo ljudsko poštenje in njegovo razumsko spoznanje o so- cialnih nasprotjih in krivicah zlila v neposredno družbeno pomembno aktiv- nost, kajti njegova izobrazba je žal postajala vedno bolj samo knjižna, ab- straktna ter ni dobivala realnega do- polnila v živem stiku z življčnjem in njegovimi ekonomskimi osnovami, če- prav zato ni zmogel poslednjega koraka — v socializem, ampak je obtičal v li- beralizmu, pa ne gre prezreti njego- vega, za tedanje ozke slovenske raz- mere nenavadnega poguma, s katerim je pretrgal vezi svojega duhovniškega stanu in katoliškega nazora, ko je po težkih duševnih peripetijih prišel do spoznanja, da mu kratita svoboden pe- sniški razmah in javno izpovedovanje svobodomiselstva. To dejanje je samo najvidnejši dokaz njegove kremenite značajnosti in doslednega svobodo- Ijubja, ki ga približuje Levstikovi ne- upogljivosti ter že zato predstavlja v svojem obsegu dovolj revolucionaren člen v borbi zoper tradicionalno du- hovno nesvobodnost. Družbeni učinek tega Aškerčevega pogumnega dejanja pa je samo posreden, ker ga spremlja ista tragika kakor vso Aškerčevo bor- beno svobodoljubnost. Aškerc je živel in se boril skoraj osamljen v času, ko so bile konservativne politične sile kle- rikalizma pri Slovencih še izredno močne in so imele vso oblast v svojih rokah. Njegovo liberalno okolje mu je nudilo oporo v nacionalnem boju, za- rodke socialne borbenosti v njem je iz razrednih interesov zatrlo, njegov boj zoper duhovno nesvobodo pa je po- tiskalo na plitvino dnevne strankarske gonje. Kot poslednji predstavnik slo- venskega realizma je Aškerc imel dru- žabni položaj osrednje slovenske lite- rarne osebnosti tudi še v času, ko je bil sam od ozkih razmer in svojih let že močno strt in ko so v naši litera- turi prevzemale vodstvo mlade sile slo- venske modeme, družbeno naslonjene na sveže k urejenemu političnemu na- stopu se pripravljajoče proletarske množice. V trdih duševnih borbah iz- oblikovana zaprtost njegovega značaja, je pesnikovi izobrazbi izpodjedala sok pravega dmžbenega življenjskega iz- kustva, ga je gnala v trmasto vztraja- nje na pozicijah odmirajoče generacije. Kaj čudnega torej, če so ga mladi na Cankarjeva in Zupančičeva usta tem- peramentno odklonili in če še danes v marsičem gledamo nanj s Cankarjevimi očmi! Vse to pa ne more zmanjšati po- membnosti Aškerčeve borbe za res- nično svobodo duha, za nacionalno osvoboditev Slovencev, zlasti pa n® umetniške pomembnosti njegovega pe- sniškega dela. Praznovanje stoletnice Aškerčevega rojstva nam nudi dovolj priložnosti, da v časovni odmaknjenosti od polemičnega razpoloženja slovenske moderne in po zlomu konservativnih sil, ki so hotele pesniku maščevati za vse udarce njegove miselne borbenosti, zlasti za njegov pogumni prelom z du- hovno nesvobodo katolicizma in so po svoje razlagale pesnikovo staranje, oči- stimo sodbo o Aškercu človeku in pe- sniku vseh izkrivljenih pogledov in mu z zgodovinsko resnicoljubnostjo dolo- čimo pravo mesto v slovenskem kul- turnem razvoju. Na trdnem znanstve- nem temelju, ki ga je postavila že tik pred vojno prof. Marja Boršnikova s svojo monografijo o tem klasiku slo- venske pripovedne pesmi in o njegovi tragični osebni usodi, to nikakor ne bo težko. Največ prilike za tehtno delo ▼ tej smeri bo nudil Aškerčev zbornik, ki bo izšel letos v Celju in v katerem bodo objavili svoje razprave, eseje in gradivo o Aškercu in njegovi dobi šte- vilni vidni slovenski literarni in kul- turni zgodovinarji. To bo poleg na- daljevanja kritične izdaje Aškerčevega zbranega dela v redakciji prof. Marje Boršnikove pri DZS, najtehtnejši znan- stveni spomenik Aškerčevega jubilej- nega leta. Prav gotovo pa bodo v tem letu posvetile Aškercu mnogo pozor- nosti tudi naše revije, strokovne in splošno 'kulturne. Format Aškerčeve osebnosti to nedvomno zasluži. Vlado Novak štev. 1 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 6. januarja 195t Iz Celja... Kdaj bo konec gneče v čakalnici Kina „Lnion** Prostori pred našim največjim kine- matografom v Celju so zelo neprimerni. Seveda so zato največ krivi graditelji stavbe. Toda ne smemo se s tem po- miriti, češ kar je — je. ZlasU v zim- skem času je stanje nevzdržno. Veža in stopnišča ne zmorejo vzeti pod strejjo niti tretjine ljudi, ki jih med predstavo spnrejme dvorana. Pri prvi predstavi še gre, toliko teže pa je pri drugi in ob nedeljah pri tretji, ko ne morejo tisti, ki so si flim ogledali, zlepa ven. Kot r^ čeno, tretjina ljudi se stlači v vežo in na stopnice, drugi pa morajo čakati ob vsakem vremenu, snegu, dežju in mra- zu, zunaj na cesti. Poleg tega predpro- Btori nimajo potrebnih sanitarnih na- prav, ki po vseh predpisih tjakaj spa- dajo. Obiskovalci se morajo posluževa- DEDEK MRAZ V NOVI VASI V petek pred Novim letom je malčke v Novi vasi obiskal Dedek Mraz, ka- terega so naši cicibani željno pričako- vali. Ob tej priliki je imel predsednik terenske organizacije SZDL kratek na- govor, nakar so malčkom predvajali filme Miki miška in Maček v škomjih. Sledile so pravljice, nato pa je Dedek Mraz s svojim spremstvom stopil na oder ter med malčke razdelil lepa in koristna darila. SZDL Nova vas se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tej lepi prireditvi. 2IVAHNO DELOVAN)E SKUD XFRANCE PREŠEREN« V našem poročilu o delovanju dru- štva je pomoloma i/ostalo, da deluje v okrilju drušWa tudi godbeni odsek, ki je v druš vu e-^en najvažnejših. Ob raznih slavnostih in drugih prilikah po- žrtvovalno nastopa in se tudi drugače vsestransko udejstvuje. M. C. ALI VESTE kako se pravi po slovensko »Kamelhar copa'e«? »Copa'e iz velblodje dlake« se pravi temu čudu. Izložničar čevljarne brez imena v Prešernovi ulici namreč tega ne ve. Sibanle oreMvMstva v Celiu v času od 24. do 31. decembra 1955 je bilo rojenih 57 dečkov in 31 aeklic. Poročili so se: Dušan Postolovski, podporučnik JLA iz Ce- lja in Justina Brečko, krojaška pomočnica iz Bukovelj; Mihael Kantužer, tovarniški delavec iz Voduc in Miroslava Jazbinšek, tkalka iz Celja; Matej Rede, vzgojitelj iz Ljubljane in Frančiška, Ernestina, Jožefina Negri, profeso- rica iz Celja; Roman. Matija Tome, tapetniški pomočnik in Zora, Veronika Ratajc, trgovska pomočnica, oba iz Celja; Peter Fidler, geome- ter iz Celja in Aleksandra Razpotnik, učitelji- ca iz Planine pri Rakeku; Kari Vrabič, krojač in Ivana Mežnar, trgovska pomočnica, oba iz Šoštanja; Marijan Gobec, železostrugar iz Štor in Silvestra Mulej, šivilja iz Celja; Franc Ko- lar, ključavničar, iz Kasaz in Justina Teržan, tovarniška delavka iz Celja; Alojz Ratajc, stroj, ključavničar in Danijela Golob, zlatarka, oba iz Celja; Štefan Zibert, tovarniški delavec in Ljudmila Kitak. tovarniška delavka, oba iz Celja; Albin Kolar. delavec in Marija Zavšek, delavka, oba iz Celja; Franc Ramšak. mesar in Frančiška Selič, delavka, oba iz Celja; Vladi- mir Kotošek. strojni ključavničar iz Bukovžla- ka in Ana Podbregar. knjigovodkinja iz Celja; Jože! Romih, strojnik in Alojzija Drač, de- lavka, oba iz Celja. Umrli so: Anton Crček, upokojeni blagajnik Iz 2alca, Btar 50 let; Marta Gorjanc. otrok iz Vojnik«, stnra 11 dni: Antonija Lesjak, roj. Canel. u"0- kojehka iz Celja, stara 78 let; Jernej Stramšak, upokojenec iz Celja, star 15 let; Martin Hla- čar. invalid iz Košnice, star 80 let; Barbara Juhart, roj. Košec. gospodinja iz Orle vasi, stara 29 let; Alfonz Otorepec. čevljarski pomoč- nik iz Celja, star 44 let; Jožef Koželj, vzdrž. oseba iz Celja, star 65 let; Ivan Belej, dojen- ček iz Brstnika. star 1 dnn; Jože Belej, do- jenček iz Brstnika, star 1 dan; Marija llovšek, dojenček iz Kokarja. stnra IS dni; Ivan Ožir, oseb. upokojenec iz Celja star 62 let; Franc Jeraj, unokorenec I/ Sn. Pef^e. štor I«**. ti stranišč v hotelu »Evropa« ali pa pred železniško postajo. Kino je ustanova, ki jo prištevamo med institucije družbenega standarda. Te vloge mu ni moči odrekati. Zatega- delj bo treba v doglednem času to vprašanje rešiti. Se večji kontrast bomo v Celiu imeli v primeru, ko bo kino »Union« preurejen v moderno »Cinema- skop« dvorano. Petem bomo priča naj- modernejši tehniki predvajanja filmov, hkrati pa sila nerodni situaciji prihoda in izhoda, neurejenosti spričo pomanj- kanja sanitarnih naprav in očitno pre- majhnih predprostorov. Pri tem pa smo prepričani, da bi se z majhnimi stroški dalo vse to lepo urediti. NAJ NE BO SLOVENSKE HISE BREZ KNJIG PREŠERNOVE DRUŽBE Ali sie že obnovili clanatrino, da si zagotovite iknjige Prešernove družbe v Jesens 1956? Pozor! Žrebanje velikih nagradnih dobitkov za dosedanje člane bo 15. ja- JanuaorJa! Novi člani pa bodo deležni že noveira žrebanja v juliiu t. 1.! CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za priv. sek.l Krompir 16 (18-20), Čebula 46 (50- -60), Ce-sen 80 (100), Fižol visoki — (^0-80), Fižol ni^ki 54 (50), Solata 50 do 60 (50), Čvekača 50- (60), Spinača - (150-200), Ohrovt 18-34 (30-35), Mo- tovileč - (200), Peteršilj 100 (80-100), Zelena 46 (40-^^0), 7elje gl. 14-16 (15-30), Zelje rib. 40 (40-50), Repa sveža - (15-20), Repa rib. - (30 do 40), Korenjček 40-50 (20-60), Pesa 30-34 (40), Redkev 20 (40), Hren - (100), labolka 22-24 (20-30), Hruške 30 (30-50), Slive suhe 140 (-), Suho sadje - (80), Suhe fige 175 (-), Limone 230 (—), Pomaranče 270 (—), Rosine 350 (-), lajca 22 (20 -23), Mleko - (30 ^o 35), Skuta - (140), Smetana - (200), Maslo - (480). Vino - (130), Žganje - (300-350), Kis - (30), Pšenica - (■^0), Koruza - (50), Proso - (50-60), Kokoši - (330-550), Por - (50-60), Ječmenova kaša 80 (—), Orehi celi 170 (160), Orehi luščeni 600 (560). IZ KOMPOL Ob priključitvi Kompol k občini Ce- lje, je ta kraj deležen večje pozornosti. Posebna gradbena komisija je ugotovi- la, da je popravilo šole neodložljivo. Šolska stavba naj bi bila dvignjena za nadstropje, tako da bi se zmogljivost njenih p ostorov razširila na štiri od- delke. Imela pa bi še stanovanje za prosvetne delavce ter prostor za hoapi- tacijo celjskih učiteljiščnikov. Sola stoji že 80 let in ni biLa doslej še popravljena. Letošnja 80-letnica je hkrati tudi zelo pomemben dogodek v Kompolah^ saj je spričo Schulvereinov- ske šole v Štorah svoječasno odigrala zelo odločilno narodno-obrambno vlogo. Letos 'bodo v Kompolah slavili 25-letnico obstoja Prosvetnega društva, ki je za narodno prosveto v tem kraju dosti storilo. Zal to društvo še vedno gostuje v šolski stvbi, ker nima lastne strehe. Ze lani se je govorilo o neka- kem provizoriju. Morda bo do tega piišlo letos, ko bo društvo praznovalo svoj jubilej. * Šolski odbor v Kompolah dobro so- deluje s šolo. S pomočjo ljudske obla- sti so v šoli uredili mlečno kuhinjo, ki Malica jim prav dobro tekne. je dve leti dajala le 30 brezplačnih obrokov, letos pa sprejemajo brezplač- no malico vsi otroci. Ža 30 otrok pla- čuje malico OLO, za 51 otrok pa Občin- ski ljudski odbor. * Društvo prijateljev mladine v Kom- polah že obstoja od spomladi. Letos so po prizadevanju prof. Luznarja iz Ce- lja bili deležni večje podpore v go- tovini in raznih darilih, ki so jih potem razdelili med otroke ob Novoletni jel- ki. Večje vsote in prispevke pa so dali tudi: Železarna Sto^-e, razne množične organizacije pa tudi starši sami. V Kompolah so izredno veseli da- rila Sveta za kulturo in prosveto OLO Celje, ki je njihovi šoli daroval razna učila, med njimi tudi di?kop, vse sku- paj v vrednosti okoli 60.000 dinarjev. Učenci in učiteljstvo se toplo zahva- ljujejo. ... in zaledja Dedek Mraz je obiskal žalske pionirje in ciiibane Tudi žalske in okoliške pionirje in cicibane je ob zatonu starega leta obi- skal Dedeik Mraz. Nestrpno ga je pri- čakovala na trgu v špcilirju zbrana mla- dina, dokler ni s svojim spremstvom na dveh saneh pridirjal izza vogala. Na prvih je sedel dobrodušno pomeži- kajoč in smehljajoč se Dedek Mraz z ožjim spremstvom, na drugih pa je bil zbran ves pravljični svet. Mladina ga je navdušeno sprejela in burno po- zdravljala in ga spremila v Dom Par- tizana, kjer je ves dan v pravljični gozd spremenjeni dvorani sprejemal ci- cibane in pionirje iz Žalca, Petrovč, kratke vesti iz ravn pri SoStanju I^alska družina v znani partizanski vasici Ravne pri Šoštanju se je na Sil- vestrovo predstavila z dobro uspelo igro »Zupanova Micka«. Čeprav so igralci večinoma prvič nastopali na odru, so svoje vloge dobro odigrali. ^ Ze dolga leta je bila občinska cesta, ki veže Kmetijsko posestvo Ravne z republiško cesto v Šoštanju, predmet razprave na zborih volivcev, ker je bila v zelo slabem stanju. Pred kratkim pa so pričeli cesto p<^ pravi jati in jo sedaj na debelo posi- pujejo z gramozom. * Težave pa imajo v Ravnah z elek- triko. Električno omrežje je bilo gra- jeno tik pred osvoboditvijo iz različ- nega materiala slabe kakovosti in so zaradi slabega stanja omrežja preki- nitve električnega toka zelo pogoste. Na zadnjem zboru volivcev so vo- livci odločno zahtevali, da Elektro Slo- venj Gradec takoj pristopi k obnovi električnega omrežja, Ravnčani sami pa so pripravljeni pomagati z delom. Na- vzoči zastopnik Elektro Slovenj Gra- dec je izjavil, da je preureditev elek- tričnega omrežja predvidena letos, zato Ravnčani upajo, da tokrat ne bo ostalo le pri obljubi. Pretekli mesec je pričela s poukom v Marovškem gradu v Ravn.^h Kme- tiisko-gospodarska šola, za katero je bilo v našem kraju veliko zanimanja. Pouk obiskuje 31 učencev, ki se teo- retično seznaniajo z naprednim gospo- darstvom in gospodinjstvom. Z OBČNEGA ZBORA ZABUKOVŠKE SVOBODE Nedavno je bil v Zabukovci občni zbor Svobode. Najak'ivneie je delala pevska sekcija, ki š'eje 47 pevcev z ženskim zborom. Sekcija je imela 23 nastopov in 8 samostojnih koncertov v bližnjih krajih v Savinjski dolini. Na tekmovanju rudarskih Svobod v Vele- nju si je priboril ženski zbor tretje mesto. Letos ie bil osnovan tudi mla'^inski temburaški zbor in mla''inska godba na pihala. Dramska sekriia ima mnoge volje do dela, spremliaio pa jo velike težave zara-^j pomanjkania prostorov ker prosvetni dom v Grižah še ni do- grajen. Ko bo dograjen pro«^ve*ni dom v Gri- žah, bo ^aHiikovška SvoJx)da zaživele novo življenje. -ič- rsoda cistit.ca za zlto kmetijske zadruge na frankolovem Najprej neikoliko o njegovi zgodovini. Zadnje mesece v predaprilski Jugosla- viji je občina v Frankolovem kupila čistilec za žito in ga izročila tam. kme- tijski zadrugi, da bi se kmetje lahko z njim koristili. Za Frankolovčane je bila to velika pridobitev. Koristili so ga do prihoda okupatorja. Potem je bil izpostavljen raznim ljudem, ki so ga pridno demoliT-ali. Končno so se kmeto- valci ojunačili in ga odpeljali. Po osvoboditvi so stroj obnovili. Ker še trakrat ni bilo kmetijske zadruge, je bil stroj brez pravega gospodarja. Toda na razna prigovarjanja je prišel na dom »Velikega Jožeta«, ki si je zanj po- skrbel med tem lastninsko pravico. Čeravno je njegov nov lastnik član upravnega odbora zadruge, nikakor ne more razumeti, da si ostali kmetje že- lijo, da bi bil stroi spet last cele za- druge in njej.v korist kot nekdaj. Minilo je že deset let po vojni. Stroj še vedno sameva v skladišču »Velikega Jožeta«. Kdaj bo spet last tistih, ki jim je bil namenjen? IZ VELIKE PIREŠICE PRI ŽALCU Prosvetno druš'vo »Boris Kidrič« iz Velike Pirešice pri Žalcu uspešno de- luje v«a le*a po osvobodili. Največ članov se zanima 7a dramat- sko sekcijo, odbojko, kegljanje, šah, ročno delo in lutkars'vo. Mladi lutkarji so že enkrat nastopili. Ob priMki novo- letne jelke so se zopet predstavili javnos'i z igro »Debela repa«. Pro«ve'no druš vo im^ t^,-'} knjižnico, ki za'^nja leta vi'tno naprctuje.' Občin- ski Iju<^ski o-^bor Žalec je lani ^elo lepo podjDrl knjižnico, da si ie lahko nabavila večje število novih knjig. Gotovelj in Pirešice ter jih primemo obdaril. Razen to centralne prireditve, ki jo je pripravilo Društvo prijateljev mladine, je žalska občina z izdatnimi podporami omogočila vsem področnim šolam in- terno proslavljanje novoletne jelke, za kar ji izrekajo šolska vodstva v ime- nu mladine najlepšo zahvalo. Tudi in- validska organizacija zasluži vso pri- znanje in pohvalo, ker j a za novo leto bogato obdarila partizanske otroke in nekatere svoje člane. USPELA PRIREDITEV DESETE OBLETNICE ZVVI V ŽALCU Pred dnevi so člani ZVVI v Žalcu praznovali deseto obletnico svoje orga- nizacije. Predsednik Občinskega odbo- bora ZVVI v Žalcu, tovariš Krajnc, je v svojem govoru poudari! veliko vlogo in uspehe organizacije, ki jih je v de- setletnem udejslvovanju dosegla pri za- šči'i invalidov, skrbi za parti7anske otroke in pri poliMčni vzgoji svojih čla- nov. Po predsednikovem govoru je spregovoril tudi tovariš Božiček, za- stopnik Občinskega komiteja ZKS v Žalcu, na kar so bili partizanski otroci obdarovani s praktičnimi darili. Nato je sledil kratek kuHurni program, ki ga je izvedel gimnazijski mešani pevski zbor. Z VRANSKEGA Za novoletno jelko je bilo obdarova- nih s skromnimi darili sikoraj 500 šol- skih in predšolskih otrok. - o - Prosvetno društvo je priredilo »Veseli večer«, ki je dobro uspel. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI NOV MOST Most ki veže Šmartno s Slatinami, katerega je odnesla narasla Paka pred- lansko leto, je bil te dni dograjen. Biv- šemu občinskemu odboru gre priznanje, da je preskrbel potrebna sredstva za postavitev mostu. Onim pa, ki ga ra- bijo, pa tudi priznanje za prostovoljno delo, ki gre v stotine ur. Tu se vidi, kaj se lahko doseže s skupnim delom in medsebojnim razumevanjem. Merodajnim pa, ki morajo skrbeti za most, preko katerega drži cesta v Zg.^ Savinjsko dolino, naj bo gornje delo' v vzix)dbudo. da ga čimprej popravijo. Res smo radovedni, kdo bo nosil od- govornost, če se tu zgodi kaka nesreča? Most je v slabem stanju in že četrti provizorij. Šoferji se že boje voziti pre- ko njega. Kdor gleda tak prevoz sam, ga je v resnici strah nesreče. ZA KORISTNO BRANJE SKRBE Odbor KZ Šmartno ob Paki je na svoji zadnji seji sklenil, da naroči vsem zadružnikom brezplačno list slovenske- ga zadružništva »Našo vas«. Prav je, da prido tako branje v roke našim kme- tovalcem. Ker pa je že marsikateri od teh imel »Našo vas« sam naročeno, pri- poročamo. da si sedaj naročs še »Celj- ski tednik«, da bodo tako informirani o vsem, kar je treba danes človeku ve- deti. Brez branja ni znanja! iz slovenskih konjic V opekami Loče pri Slov. Konjicah so pred nedavnim pričeli z rednimi zdravstvenimi predavanji za delavce, ki so zaposleni v tem podjetju. Njihov namen je, poučiti delavce o osnovnih vzrokih bolezni in o pomenu higiensko tehnične zaščite pri delu. Predavanja vodi zdravnik dr. Rudolf iz Slov. Ko- njic. « Na nedavni prvi seji novega odbora konjiške Svobode je bil za predsednika izvoljen tov. Jože Macuh iz usnjarske- ga remonta. Na seji so bili izmed od- bornikov izvoljeni še vodje posameznih sekcij, od katerih je večina to dele opravljala že lansko leto. Poleg vodje pa bo vsaka sekcija imela še dva ali pa tudi več odbornikov, ki bodo vodiU njeno delo v okviru splošnih smernic društvenega odbora. Kot eno glavnih nalog v letošnjem letu je odibor predlagal zunanjo ureditev kultumega doma. Ker bo zunanja ure- ditev (omet zidu in druga podobna de- la) stala precej denarja, je predviden zato večji znesek tudi v občinskem pro- računu za prihodnje leto. Kmetijska zadruga v Slov. Konjicah je pred kratkim ustanovila posebno poslovalnico za kmetijske pridelke, ze- lenjavo itd. Konjiške gospodinje, pa tu- di ostali potrošniki upajo, da lx>do tu lahiko dobili po primernih cenah iste artikle, za katerimi so do sedaj morali dostikrat čakati v vrsti ali pa jih na- b''vi jati v okoliških vaseh. Med te spa- dajo v prvi vrsti mleko, jajca, pa tudi nekatere vrste zelenjave. • Na selekcijskem posestvu v Ločah pri Slov. Konjicah so pretekli teden ustanovili samostojno sindikalno po- družnico. Delavci s tega posestva so bili pred tem vključeni v skupno po- družnico pri KZ Loče, vendar pa so izrazili na občnem zboru željo pK) osa- mosvojitvi, saj je na posestvu stalno zaposlenih nad 20 ljudi. NOVOLETNA JELKA V LAŠKEM Pod vodstvom direktorja nižje gimna- zije v Laškem prof. Sirce, ki je hkrati tudi predsednik Drušiva prijateljev mla- cine, je to druš vo ob sodelovaniu uči!eljskih kolektivov pripravilo otrokom in odraslim iz Laškega in okolice pri- jetno presenečenje za novoletno jelko. Igrali so pravljično spevoigro »Trnjul- čica«. Predvajali so jo petkrat, ogle- dalo pa si io je okoli 1200 otrok in 1000 odraslih. Režijo je imela upravi- teljica osnovne šole tov. Mara špan, inscenacijo je oskrbel arh. S. Jovano- vič, glasbeni vodja pa je bil tov. Julij Gorič. Igrali so dijaki nižje gimnazije in učenci osnovne šole. Zasedba glav- nih vlog je bila posrečeno izbrana. Predstava je bila za naše razmere res^ kvali etna, tudi odraslim je bila močno všeč. IZ DOBRNE Kultumoumetniško društvo Dotima je imelo pred kratkim redni letni obč- ni zbor. Ob tej priUki so podali svoja poročila vodje kulturnih odsekov. Iz te- ga je razvidno, da so vsi ti odseki bili niocno agilni, saj so uprizorili vrsto do- brih dramskih del, štiri koncerte in na- stopili z rrmogimi akademijami. • Se ni dolgo, ko je bil redni letni obft- ni zbor zdraviliškega sindikata, v kate- rega so vključeni domala vsi zdravili- ški uslužbenci. Vsi člani sindikata so zadovoljni, da so vključeni v to orga- nizacijo, saj jim je le-ta v tean letu nudila mnogo. * Prostovoljno gasilsko društvo v Do- brni je gotovo eno izmed najboljših v občini Vojnik, čeprav ima zelo malo članov. Sicer se pa vsi ti člani močno truiijo in mnogo žrtvujejo za varnost, državljanov. A, E, Gibanje pliivalstva v celjski okolici v času od 24. do 31. decembra je bOo rojenih 12 dečkov in 14 deklic. Poročili so se: RudoII Venko. topilec cinka iz Dola in Ama Jakob, poljska delavka iz Novak; Kihard Lo- nartič, strojni ključavničar iz Bukovžlaka iO' Silva Inkret, tovarniška delavka iz Slane; Av- gust Kop, žagarski mojster iz Šentjurja pri Ceiiu in Ljudmila Zupane, tovarniška deiavica iz Stor 95; Jožel Golob, strojni ključavničar ie Teharja in Frančiška Sajberl, elektrovarilka Stor; Franc Pirš, tovarniški delavec iz Vrhe in .Vlarija Sket, delavka iz Vrhe; Franc Stante, tovarniški delavec iz Prožinske vasi in Marija Podplatan, trgovska opmočnica iz Kompol; Fer- dinand Sajko, uslužbenec z Imena in Marija Prešern, uslužbenka iz Podčetrtka; Jožef Ko- drin, mizarski pomočnik in Jožefa Reberšak, poljedelka iz Verače; Ivan Stergar, uslužbenec PRIHODNJE LETO CELJSKI TEDNIK V VSAKO HiSO! iz Ljubljane in Frančiška Trnpej, poljedelka is Virstanja; Janez Dolar, tovarniški delavec ia 4malija Metličar, tovarniška delavka, oba iz Zadobrove; Ivan Gaber, kurjač in Neža Kožuh, uslužbenka, oba iz Trnovelj; Franc Jamnišek, strojni ključavničar iz Skotje vasi in trančiška Velenšek, tovarniška delavka iz Zg. Hudinje; Franc Gregi, skladiščnik iz Vojnika in Vero- nika Lampert, zobna instrumentarka iz Lja> bečne; Vincencij Kumberger, rudniški vozač ia Zabukovce ni Gabriela Bračko, poljedelka 12 Slatine pri Ponikvi; Martin Preložnik, trgoT« ski pomočnik iz Zreč in Terezija Draksler, knjigovodkinja iz Bobovega pri Ponikvi; Franc Krumpak. poljedplec iz Zg. Sečovja in Vekosla- va Berghaus, poljedelka iz Zg. Negonja; Ignac Ilajnšek, elektrovarilec iz Pekla in Marija Do- manjko, delavka iz Sp. Kostrivnice; Franc Golob, uslužbenec in Mara Stumpfl, gospodinja, oba iz Vranskega; Leopold Razboršek. avto- mehanik iz Celja in Stanka Smid iz Zahomc. Umrli so: Franc Gračnar, prevžitkar iz Laškega, star n let; Antonija Selič, roj. Keršlin, prevžitka- rica iz Planine pri Sevnici, stara ?2 let; Marija Svet, prevžitkarion iz S^onnika. stara 85 letj Elizabeta Pečovnik, gospodinja iz Lnč, stara 64 let; t rane /.oliec, pOijcuciec iz Jsp. ivostrivnice, star 59 let; Roza Conč, gospodnja iz Vel. Rod- ne, stara 63 let; Amalija Janžek, prevžitkarica iz Zg. Sečovo, stara 46 let; Franc Škratek, po- Ijedelc iz Luterja, star 35 let; Marija Mavrič* posestnica iz Tiroseka, stara 80 let; Ludvik Sander, upokojenec iz Brdc nad Dobrno, star 64 let; Alojz Podpečan, prevžitkar iz Brdc nad Dobrno, star 79 let; Jernej Gaberšek, oseb. upo- kojehec iz Vrha, star 86 let; Marija SafoSnik, gospodinja iz Kompol, stara 57 let; Neža Je- zernik, vzdrž. oseba iz Vin, stara 77 let; Jakob Poh«fnC, kmetovalec iz Hrenove, star 88 let. Iz sodne dvorane KAZEN ZA MALOMARNEGA UPRAVNIKA Jože Lorger je bil od Je'a 1952 uprav- nik Kolodvorske restavracije v Roga- ški Sla'ini. Poleg upravniških poslov je upravljal še posle blagajnika, skladišč- nika in kle'arja. Posle je vodil malo- marno, delal je brez nadzorstva, vo- dil ni evidence nad materialnim poslo- vanjem v podje'ju i'd. Denar podjetjak je nosil kar pri sebi, pomešan z nje- govim lastnim denarjem. Večkrat je po- pival in vinjen no«il s seboj precejšnje zneske denarja. Evi-^enco nad zalogo pijač in jesWin je vodil tako površno, da sploh ni vedel, kakšne količine pi- jač so bile prinesene iz kleM v točilnico in koliko se ie teb pijač prodalo. Tudi ni vedel, koliko živil se je uporabilo v kuhinji pri pripravljanju hrane. Ko je nekoč pozabil zaklenili vra^a v klet, sta dva o'roka odprla pipo in je sleklo po kleti okrog POO litrov vina. To škodo je kar zamolčal in jo namerfv^l pokrili tako, da bi v jeseni pripeljal v klet vino svojega lastnega pridelka, kar pa tudi ni storil. Podjetje ie spravil s tar- kim poslovanjem na rob prepada. Re- virija je ugotovila okrog poldrug mili- ion škode. Sodišče je Lorgerja obso- dilo na 1 leto in 6 mesecev zapora. 19-le'na vr naiica v Vnnarski šoli v Medjogu, Vodrin Ka'i, je v samomo- rilskem namenu zaužila morfij. Po^re- V07U v bolnišnico je zastrupljenju pod- legla. Strojevodja Mlakar Jože iz Velenja je padel me'^ pos^aiama Šmartno ob Paki in Paško va<=jo i^ lokomoMve osebnega vlaka. S težkimi poškodbami so ga p'-eneM'ali v celj^^ko bolnišnico. S steklenico si ie prerezal roko Kru- šič Bogomil i"' Celia. Kincl lulijana i"' Ponikve pri Grobel- nem je iz steklenice v'ivala petrolej v peč, da bi laže zaneMIa ogenj. Pe- trolej se je vnel. Dobila je opekline po obrazu. P'i podiraniu drevja v gozdu si je zlomila roko Beline Marija iz Lesične- ga pri Pi'š*anju. Pri padcu si je zlomil nogo Borinc Kari iz Brezove pri Šmartnem v Rožni dolini V pre'epu je nekdo udaril po glavi Žaherl Franca iz Vinskega vrha nad Slivnico. Pri podiranju lesa se je vsekal v nogo Gorišek Avgust iz Latkove vasi pri Preboldu. V Konjem se je z mlekom poparil in utrpel ^ežke opekline Sepec .Lado iz Hrušovja pri Postojni. Pri skla-^anju ru'^e v Cinkarni ie pod- sulo delavca Ivana Zefrana in mu po- škodovalo noge. CELJSKI TEDNIK, 6. januarja 1956 Stev. 1 — stran S DUNAJSKI UMETNI DRSALCI BODO NASTOPILI V CELJU V soboto« 14. Januarja ob 19 in v nedeljo, 15. januarja ob 14.30 ▼ predzadnji številki »Celjskega ted- nika« je bilo objavljeno, da bodo du- najski drsalci nas/topili v CeljPLAMEN IN TELO«/ ameriški barvni film. KINO DOM CELJE Od 6. do 10. I. 1956. »ŠTIRJE BREZ POSTELJE«, francoski film. Od 11. do 15. L 1956. »TRINAJSTA URA«, ameriški film.