^Ju4tlCQ Ameriška Domovi m National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 15, 1965 SLOVCN1AN MORNING NeWSPAP€& ŠTEV. LXIII — VOL. LXlII Natisiitni i!c*«!il ns bed© zaiiara!! v Zahodni Nemčiji ^Ta pritisk svetovneaa javnega mnenja, pa tudi vlad držav, ki so se borile proti Hitlerju, bo zakon o nacističnih ziočinifh podaljšan. BONN, Nem. — V Zahodni Nemčiji velja zakon, da je mo-&°če preganjati bivše naciste samo še takrat, ako so obtože-115 do 8. maja. Ves svet je zabaval, naj Nemčija podaljša ta j_’°k vsaj za nekaj let. V Nem-CiJi so nacijonalisti že prišli do bike veljave, da so hoteli podaljšanje roka preprečiti. Bili k° prepričani, da se jim bo to posrečilo, kajti vsaka stranka j11 a volivce tudi med nacijona-jsti in jih ne bi rada izgubila. B o d pritiskom svetovnega lavnega mnenja sta se obe vodilni stranki, krščansko-demo-ratska in socijalistična spora-■^Urneli, da bosta glasovali za ^daljšanje. Zato je zakonski psedlog gladko šel skozi nem-‘1 parlament. Za zakonski ksedlog so glasovali vsi po-anci razen onih strank svobodah demokratov, ki jih je v par-arOentu 67. Ostalih 333 poslan-Cev je glasovalo za vladin Predlog. Zanimivo je, da je za zakon Masovaia socijalistična stran-čeprav je v opoziciji, proti Zakonu je pa stranka svobod-li‘‘a demokratov,, akoravno je-v-^ ;idni koaliciji s krščanskimi ejnokrati. Stranka svobodnih Sokratov upa, da bo pri je-"enskih volitvah plačana za u-l,&°, ki jo je napravila vsem eihskim desničarjem od naci-^alistov preko konservativ-^6v do reakcijonarjev. Ali bo-0 b glasovi odtehtali izgubo O1 ’benarodnem ugledu, ki so svobodni demokratje čisto go-°Vo utrpeli, o tem bi človek u-s^avlčeno dvomil. Vsekako bo r anka sedaj veljala kot za-°vornica nacističnih zločinov. Jafiiisou ogiSisisssSf J SAJGON, J. Viet. — General ^ unson, načelnik glavnega sta- - ameriške armade, je po enem lednu Novi grobovi Sovpiska zveza doili Kiiajce edgovornosli za arganizadjo izgredov ža3a bkli da izraz zaupanja se je pripravljal na pregleda vojaškega polo-v Južnem Vietnamu pre-petek izjavil, da verjame, Južni Vietnam z nadaljno i . 'eriško pomočjo sposoben do-1 vojno proti Viet Kongu ‘dečim gverilcem, ki jih pod-tlrata Hanoj in Peiping). John-, je kazal izraz zaupanja v >, ko r^bev v Združene države, v.^č ni povedal, do kakih odlo-^ 6v je prišel tekom svoje in-go^cBske poti, toda vesti iz nje-|,;^e ekolice trdijo, da je misija ‘0učevala vprašanje sodelova-v.a ameriških čet v boju z rde-j(^ni gverilci, vprašanje razšir-v ^a bombnih napadov na cilje Vernem Vietnamu in mož-£ij.' Uvedbe cenzure nad poro- (i0^edsednik južnovietnam. via-jo napovedal razširjenje nega napora in se zavzel za Iljs|rv Potom zmage” nad komu- d°st napadalci. Vremenski Oblačno z naletavanjem sne-ajvišja temperatura 40. 1 S5'' J FRANK M. JAKSIC Danes zjutraj ob treh je zadet od srčne kapi umri v St. Vincent Charity bolnišnici Frank M. Jaksic s 6111 St. Clair Avenue, rojen 11. decembra 1887 v Žužemberku na Dolenjskem očetu Francetu in materi Tereziji. Komaj leto in pol star je zapustil rojstni kraj in šel z materjo za očetom v Ameriko. Družina je ves čas živela v Clevelandu v slovenski naselbini na St. Clair A ve. Frank je po končani osnovni in višji šoli delal v raznih službah, nekaj časa tudi kot starec pri Ameriški Domovini, nato dolga leta kot blagajnik pri North American Bank, pa bil potem zaposlen pri okrajnem zakladniku vse do svoje upokojitve pred nekaj leti. Bil je požrtvovalen društveni in narodni delavec. Sodeloval je pri ustanovitvi SDZ in bil dolga leta v njenem glavnem odboru, bil član SSKJ, nekdanjega društva Triglav. Glasbene Matice, več let predsednik Baragovega doma. —• Zapustil je ženo Ančko, s katero sta lani 20. julija praznovala zlato poroko, sinove Franka, Richarda in Jamesa, hčer Genevieve Drobnič, vnuke in vnukinje ter druge sorodnike. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda. Čas in kraj še nista določena. Michael (Mike) Avsec V soboto zjutraj so našli mrtvega doma Michaela (Mike) Avsec (Ovsek) s 6410 Varian Ave. Star je bil 76 let, rojen v Starem Trgu pri Ložu, od koder je prišel pred 55 leti. Bil je član Društva Janeza Krstnika št. 37 ABZ in Slov. Moške Zveze. Tukaj zapušča sinova Adolpha in Johna Ovsek, hčer Frances Hol-singer in tri vnuke. Pogreb bo danes zjutraj ob 8:30 iz Zakraj-skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. (Dalje na 3. strani) Sovjetska zveza je zavrnila protest rdeče Kitajske zaradi “surovega nastopa” moskovske policije proti demonstrantom. MOSKVA, ZSSR. — Pretekli petek je vlada Sovjetske zveze v nenavadno ostri noti zavrnila j Predsednik odbora predstavni- Predsednik Johnson odločen doseči splošno volivno pravico tudi za črnce lifls najtamia! feasediics zakonskega predlaga o iiofeikem zavajanju W A S H I NGTON, D.C. - kitajsko pritožbo zaradi nastopa policije proti demonstrantom pred ameriškim poslaništvom 4. marca letos in je zagrozila v njej, da bo kitajske študente izgnala, če se bo kaj takega ponovilo. Nota pravi, da Kitajci ne vedo škega doma za pota in načine kongresnik Miliš je pretekli teden izjavil, da bo njegov odbor že ta teden končal s sestavo besedila zakona o bolniškem zavarovanju. K o učno glasovanje o tem zakonu bo v njegovem odboru sredi tega nič o pravilnem vedenju za take ! tedna, ako se ne pojavi ne-priiožnosti, Peiping dolži, da j predvidena ovira. Osnutek gre skuša Moskvi govoriti o tem, ka-: potem v Smithov odbor, kjer ko naj vodi boj proti imperializmu, nato poudarja, da Rusi v tem pogledu ne potrebujejo pouka od nikogar. Od kitajske vlade zahteva, da poskrbi, 'da se kitajski študentje, ki študirajo v Moskvi, ne bodo več udeleževali takih izgredov. Pove odkrito, da jih bodo stavili pred sodišče in jih obsodili v ječe, če ne bodo. poslušali svarila note. V dolgi vrsti not, pisem in protestov, ki sta jih od leta 1960 izmenjala Moskva in Peiping, je omenjena nota ena najbolj ostrih. Kaže jasno, da so v Moskvi spoznali, da je pomir-jenje z rdečo Kitajsko nemogoče. Kitajski pro.test zavrača kot-‘‘popolnoma brez osnove” in pove naravnost, da smatra izgrede “azijskih študentov” pred ameriškim poslaništvom 4. marca za “nič drugega kot načrtni poskus izzvati akcije tako proti tujemu poslaništvu kot tudi proti predstavnikom sovjetske oblasti.” Tudi zadnji pristali na novo pogodbo MIAMI, Fla. — V petek je zadnja krajevna organizacija pristaniškega delavstva tu odobrila novo kolektivno delovno pogodbo, ki jo je komaj teden preje odklonila, in se v soboto vrnila na delo. S tem je štrajk pristaniškega delavstva, ki se je začel v pristaniščih ob Atlantiku in Zalivu v prvi polovici januarja, končan. Velika večina pristaniškega delavstva se je vrnila na redni posel že pretekli mesec. bi ga predsednik Smith morda skušal zavlačevati. Vkljub temu pa upa Mills, da osnutek lahko pride pred plenum predstavniškega doma še ta mesec. Senat bo pa začel z obravnavanjem osnutka, kakor hitro ga bo predstavniški dom odobril. Osnutek bo prišel v roke finančnega odbora. Ako ne bo odborov pred sednik senator Byrd sitnaril, bo senat kmalu odglasoval končno besedilo. Ta teden bo Kongres dobil tudi načrt za zakon o registraciji volivcev. Predsednik Johnson je obljubil, da bo njegova administracija., poslala uraden osnutek že te dni. Senatorji so ga pa že dobili v roke. Niso pa z njim zadovoljni. Se lahko zgodi, da bosta senatorja Dir-ksen in Mansfield s e s t a v iia svoj ostnutek in ga tudi ta teden izročila senatu. V tem slučaju bo seveda obveljal njihov načrt in ne načrt administracije. Skupen načrt bi namreč pomenil, da bo zanj glasovala večina demokratskih pa tudi večina republikanskih senatorjev. ZIP CODE! Cenjene naročnike po Združenih državah lepo prosimo, da nam čimpreje sporeče številko svojega poštnega okoliša (ZIP CODE), če tega že niso storili, da bomo mogli zadostiti zahtevam poštnega urada. Uprava Ameriške Domovine Nocoj ob devetih bo predsednik Združenih držav L. B. Johnson predložil osebno Kongresu nov zakonski predlog, ki naj zavaruje nemoteno izvajanje volivne pravice za vse državljane po vsej deželi. Kjer ne bodo za to poskrbele državne oblasti, bodo to storile zvezne. WASHINGTON, D. C. — Po sestanku z alabamskim guvernerjem G. Wallacem preteklo soboto je predsednik L. B. Johnson izjavil časnikarjem, da bodo zvezne oblasti poskrbele za pravico v Selmi in varovale ustavne pravice črnih državljanov. Napovedal je poseben nov zakonski predlog Kongresu za nemoteno izvajanje splošne, enake volivne pravice za črne državljane po vsej deželi, kjer bo to potreba tudi z neposrednim posegom zveznih oblasti. Včeraj je bilo objavljeno, da bo predsednik nocoj ob devetih osebno predložil zakonski načrt Kongresu in obrazložil svoje stališče v tem vprašanju Kongresu in vsej deželi. Predsednik kot guv. Wallace sta v soboto po preko tri ure trajajočem razgovoru govorila o pomiritvi duhov v Selmi. Johnson je dejal časnikarjem, da se dogodki pretekle nedelje (v Selmi) “ne smejo in se ne bodo ponovili.” Po njegovem so črnci to nedeljo hoteli mirno protestirati proti kršenju njihove volivne pravice in bili zato “napadeni in surovo tepeni.” Izjavil je, da so zvezne oblasti skušale varovati ustavne pravice črncev, kjerkoli so bile kršene. V Selmi je bilo preko 70 zastopnikov zvezne vlade za varovanje miru. Napovedal je, da bo v zakonskem predlogu za jamstvo volivne pravice predložil ukinitev vseh omejitev in pogojev, ki sedaj otežujejo izvajanje v ustavi zajamčene enake in splošne volivne pravice. Kjer državne oblasti ne bodo postopale po zakonu in varovale pravice državljanov, bodo to storile zvezne oblasti neposredno. Wallace je ubogal odločitev sodišča MONTGOMERY, Ala. — Guv. G. Wallace je izjavil včeraj, da bo ubogal zvezno sodišče, če bo to dovolilo črncem pohod iz Sel-me v Montgomery v podkrepitev zahtev po splošni in enaki voli vni pravici. V tem slučaju bo pozval prebivalstvo. Alabame, naj demonstrantov na tem pohodu ne moti. Predzadnjo nedeljo je tak pohod ustavil z državno policijo na robu mesta Selme. Surovi nastop policije je dvignil burjo razburjenja in nejevolje po vsej deželi. Iz Clevelanda in okolice Občni zbor DSPB— Društvo S.P.B. Cleveland sklicuje za nedeljo, 28. marca, ob pol osmih zvečer redni občni zbor v Baragovem domu. Zadušnica— Jutri, v torek, ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Muniza na 30. dan smrti. Profesor Mlhajlov je le na Djiiasovi poli CLEVELAND, O. — Poročali smo o škandalu, ki ga je napravi) zadrski profesor Mihajlov s svojima člankoma v beograjskem Delu o razmerah na Ruskem, sedanjih in preteklih. Moskvo je to hudo prizadelo, začela je v Beogradu protestirati in pritiskati, da očeta škandala in njegove pomagače doleti kazen, ki jo diktature poznajo za take slučaje. Kaznovanje se je tudi hitro začelo. Oba zvezka Dela, kjer sta se nahajala članka pogumnega Dalmatinca, sta izginila iz prodaje. Urednik Dela tovariš Mirkovič je zletel s svojega mesta, njegova partijska celica ga je pa primerno “poučila.” Tito sam je pa Mihajlova označil pred delegacijo državnih tožilcev kot reakcionarja. Mihajlov se pa ni dal ugnati. Ker je znani jugoslovanski tednik NIN ostro kritiziral članka zadrskega profesorja,. se je .Mi-hajlov znesel nad urednikom NIN-a Tošovičem in mu pisal ostro pismo. Tošovič mu je namreč očital, da je belogardist. Ker je Mihajlov vedel, da njegovo BEJRUT, Lib. Egiptovski j pjsmo ne j-,0 objavljeno, je raz- Tudi v Selmi mirnejše SELMA, Ala. — Mestni župan je včeraj dovolil uporabo mestnega stadiona za počastitev spomina rev. James Reeba, ki je umrl v bolnišnici v Birminghamu na poškodbi možgan, ki jih je dobil, pretekli torek zvečer, ko ga je neki belec udaril z vso silo po glavi. Na pogrebni svečanosti bo danes ob dveh govoril v stadionu vodnik črnskega gibanja rev. dr. L. M. King. Po izjavi vodnikov priprav ne bo nobenih sprevodov ne v Stadion ne iz njega. imrgifea, sit Naserjeva pofifik©, koše svojo p©! Škandali v Selmi v Alabami so menda dosegli vrhunec CLEVELAND, O. — Alabamski guverner Wallace je vreden naslednik proslulega guvernerja Faubusa v državi Arkansas. Pred leti nas je Faubus opackal pred vsem svetom. Njegovo ime je bilo v Afriki bolj znano kot predsednikovo in verjetno še danes ni pozabljeno. Letos si je pa alabamski guverner Wallace prilastil žalostno slavo, da nas je omadeževal pred vsem svetom na obeh straneh železne in bambusove zavese. Svet se ne briga za podrobnosti žalostnih dogodkov v Selmi, to prepušča Ameriki, ve samo za dve dejstvi: alabamska državna oblast je po svojih organih pogazila ravno tiste zakone, ki bi jih morala po zdravi pameti in v duhu svo-' bodne demokracije braniti; na drugi strani pa je Wallace dokazal, da se Amerika ni prav nič popravila od časa, ko ji je Faubus delal škandale. Kar je vsaj nekoliko vredno tolažbe, je dejstvo, da je letos vsa ameriška javnost hitrejše reagirala na škandale v Selmi, kot je do sedaj na podobne izgrede javne oblasti. Žalostna u-šoda protestantovskega duhovnika Reeba, ki je v bolnišnici umrl na ranah, ki jih je dobil tekom demonstracij v Selmi, je razburkala vso javnost do take mere, da je še celo v Kongresu ustvarila slogo, ki je med obema strankama ne vidimo vsak dan. Obe stranki nista samo takoj in soglasno obsodili dogodkov v Selmi in postopanja alabamskega guvernerja, sta tudi sklenili, da mora Kongres takoj skleniti zakon, ki naj varuje vsem državljanom brez izjeme volivno pravico in da bodi izvajanje zakona naloženo federalnim organom, ako državni nočejo vršiti svojih dolžnosti kot se spodobi. Zdi se nam, da je ravno zadnja ideja najvažnejša. V njej je namreč izraženo stališče, da državni organi nimajo pravice, da kršijo' tiste državljanske pravice, ki nam jih garantira fe- deralna ustava, s tem da federalnih zakonov sploh ne upoštevajo, nimajo tudi pravice, da bi jih razlagali tako samovoljno, da bi prišli v nasprotje s tistim tolmačenjem, ki je v veljavi po vsej deželi. Dočim je Kongres hitro reagiral na razpoloženje naše javnosti, se je predsednik Johnson žalibog le preveč obiral. Ni dovolil, da bi federalna administracija takoj posegla v potek izgredov in naučila južne reak-cionarce, da ne pozna šale, kadar je treba braniti osnovne pravice ameriških državljanov. To je dalo alabamskemu guvernerju pogum, da ni popuščal in s tem samo prilival olje na ogenj v Selmi. Šele pretekli teden je dobil federalni tajnik za pravosodje Katzenbach dovoljenje, da začne krivce v Selmi sodno preganjati. To je hitro vsaj malo zaleglo. Guverner Wallace se je začel umikati po izhojeni poti. Predložil je predsedniku Johnsonu sestanek za razgovor. Johnson je odgovoril, da ima vsak guverner pravico do razgovorov z njim. V soboto se je guv. G. Wallace oglasil v Beli hiši in ostal v razgovoru s predsednikom preko tri ure. Po razgovoru je izjavil: “Upam, da bo mogoče doseči konec demonstracij.” To ne sme služiti za povod, da bi krivcev ne zadela pravična kazen, kar pa ne bo lahko do- diktator Naser ima navado, da hoče vpreči v svoj voz vse a-rabske države, kadarkoli mu v njegovi zunanji politiki kaj spodleti. Sedaj je na primer prišel v spor z Zahodno Nemčijo in hoče zato doseči, da bi se ves arabski svet skregal z bonnsko vlado. T u n i z i j skemu predsedniku Burgibi je začela Naserjeva taktika presedati. Zdi se mu. da je dosti dolgo prenašal Naserjevo nadutost. Sedaj je na svoji poti po arabskih državah začel propagirati idejo, da morajo arabske države živeti v miru z vsako državo ne glede na njeno vero. Obenem skuša pridobiti Libanon in Jordan za ustanovitev posebnega nevtralnega arabskega bloka, ki bi predvsem odbijal od sebe vsako vmešavanje egiptovskega diktatorja v posle njegovih članic. Shehanov odbor sestavil navodila za skupne molitve WASHINGTON, D.C. — Pod predsedstvom novega kardinala in baltimorskega nad-l škofa Shehana se je sestal v I Washingtonu poseben odbor. ! ki je sestavil navodila za skup- seči. Na jugu je sodna oblast, tesno povezana z upravno, kar ne m°ht^e katoHkov z drugimi bi ne smelo biti. Zato so pa na jugu politični zločini tako redko obsojeni tudi takrat, kadar nosijo vse znake navadnih kriminalnih aktov. Popuščanje od strani federacije bi ne samo dajalo potuho južnim reakcionar-cem, bi nas spravilo ponovno v slabo luč po svetu. Saj je bila akcija proti alabamskemu guvernerju že tako ali tako začeta veliko prepozno in se škoda, ki jo je napravil, sploh ne da popolnoma popraviti. verniki. Osnutek bo sedaj razposlan vsem ameriškim škofom v presojo. Pri končnem besedilu bodo morebitne pripombe vpošteva-ne, potem bodo pa navodila objavljena. Kot se vidi, niso škofje čakali na navodila iz Vatikana, so jih v smislu dekreta, ki je bil lani objavljen v Vatikanu, kar sami sestavili. — Velika večina vin je takih, da jih “starost” nič ne izboljša. poslal kopije po vsej Jugoslaviji. Povrhu je 2. marca še dal intervju. To je bilo pa zadosti. Okrajna sodnija v Zadru ga je pretekli torek zaprla. Mihajlov se torej nahaja na Djiiasovi poti. Morda mu bo kmalu delal družbo v znani ječi v Mitroviči. Jugoslovanski kulturniki pa imajo svojo pomladansko zabavo prvega razreda. Skrbeli bodo, da bo o njej poučen tudi tuji svet. -------------o------ Mrs. Johnson otvorila “pomlad” v Washingtonu WASHINGTON, D.C. — Nam, ki še zmrzujemo in hodimo po ulicah “kot Francoz med jajci,” je kar všeč novica iz Washing-tona, da je tam žena predsednika Johnsona otvorila “uradno spomlad.” Šla je namreč v spremstvu odbora za lepšo pre-stolico in velikega števila fotografov sadit prve rože v Mali park. Bila je toliko previdna, da ni napovedala, kdaj in v katero smer se bo spomlad premaknila iz naše prestolice. Ni torej omejila naše pravice do ugibanja. Že samo zato jo moramo pohvaliti. Poizvedovalni fcstftel G. Mirko Jež, bivši urar in zlatar v Kopru, išče družino inženirja Banko Antona in njegove žene Slavice, ki sta se izselila leta 1962 iz Italije v New York, pa pred odhodom iz Jugoslavije živela v Kopru. Jamstveno pismo jima je napravil neki H. G. Grimej (Grimey) z 255 Park Avenue South, New York, N. Y. — Kdor bi o imenovanih kaj vedel, je prošen, da sporoči na naslov: Mirko Jež- “OSCAR” Jewelry, 346 Queen St., W. Toronto 2B, Ont., Canada. 2 r SMEEIšKA DOMOVINA, MARCH 15, 1965 ^mehiška mmwm 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Zf. Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 51 Mon. March 15, 1965 Tragedija rdeče konference O moskovski konferenci, ki naj obsodi in izobči kitajske komuniste in njihove pristaše iz komunističnega občestva, smo večkrat pisali. Tragična usoda te konference je pa tako velika in pomembna, da jo moramo obravnavati še enkrat v luči uradnega komunikeja, ki je bil objavljen proti vsem običajem šele 5 dni po koncu konference. Zgodovine priprav za konferenco ne bomo ponavljali. Začela se je z bahavo napovedjo tovariša Hruščeva, da bo že pokazal kitajskim komunistom, kako malo mara zanje komunistični svet in kako malo imajo tam vpliva in ugleda. Hruščevu so kmalu začela leteti polena pod noge. Komunistične stranke so se oglašale kar po vrsti in skušale Moskvi dopovedati, da taka konferenca ne bo dosegla postavljenega cilja. Ob padcu N. Hruščeva je bil pomen in deloma tudi namen konference že ubit. Kar naj bi se sestalo, naj bi bile samo tiste komunistične stranke, ki vsaj tolerirajo zamisel o konferenci in še te naj bi samo pripravile tvarino in dnevni red za rdeči vesoljni zbor, ki naj bi obsodil kitajske tovariše. Na pripravljalno konferenco je bilo povabljenih od nad 90 komunističnih strank samo 26, med njimi vse največje in najbolj ugledne. Že takrat je bila ideja o konferenci popolnoma zmaličena. Prava tragedija za konferenco se je šele začela, ko je bil določen začetek konference s l. marcem. Med 26 strankami se je nabralo 7 takih, ki na konferenco sploh niso hotele priti. Tiste, ki niso hotele priti, imajo 22 milijonov članov, dočim jih imajo tiste, ki so prišle, samo 19 milijonov. Številčno vzeto je bila torej moskovska konferenca sestanek manjšine v komunističnem svetu. Svobodni svet tega ni opazil in vpošteval, zato so pa kitajski komunisti poskrbeli, da so to zvedeli vsi njihovi pristaši in sopotniki po vsem svetu in seveda tudi vsi pristaši moskovskih komunistov. Kako je to moglo vplivati na komunistični svet, si lahko mislimo. Nesreča za konferenco pa ni mirovala. Kar je prišlo strank na konferenco, tega koraka niso napravile prostovoljno. Šle so le na prigovarjanje in pritisk iz Moskve, kar so kitajski komunisti tudi raztrobili po vsem svetu. Če pa so že prišle, so pred svojim prihodom tudi povedale pogoje, ki se pod njimi hočejo udeležiti konference. Italijanski komunisti so rekli, da na konferenci ne bodo priznali nobenega diktata. Kubanski komunisti so šli najpreje v Peiping, da tam upravičijo svojo udeležbo v Moskvi: gospodarska odvisnost od Kremlja je zanje tako velika, da ne morejo Rusiji kljubovati za vsako ceno. Angleški komunisti so se odločili za udeležbo šele tik pred začetkom konference. Ministrski predsednik Kosygin je tik pred konferenco šel na obisk v Sev. Vietnam, na Kitajsko in v Sev. Korejo, da pridobi tovariše za sestanek, opravil ni ničesar. Nesreča ni pustila Moskve niti med konferenco pri miru. Na konferenci sami je Kremlj hotel ustvariti pomirljivo razpoloženje, pa se je urezal. Bilo je na konferenci nekaj strank, ki so zahtevale oster nastop proti Peipingu, in so to zahtevo dosti dobro utemeljile. Rekle so namreč, da dvigajo v njihovih domovinah pristaši kitajskega komunizma zmeraj bolj svoje glave in da postajajo za moskovske prijatelje prava mora. Zato mora moskovska konferenca ostro nastopiti proti Peipingu. To stališče ni zmagalo, napravilo je pa na navzoče komunistične delegate precej mučen vtis. Najhujša udarca med konferenco sta prišla iz Kerale in — Moskve same! V Kerali so zmagali na celi črti indijski komunisti, ki držijo s kitajsko komunistično strujo. Pristaši ruske komunistične struje so tako pogoreli, da danes ne pomenijo ničesar ne samo v Kerali, ampak sploh v Indiji. Take zmage 10:! ni napovedoval niti Peiping. Zmaga v Kerali je visoko dvignila ugled kitajskega komunizma po vsem svetu na obeh straneh železne in bambusove zavese. Glavna žrtev te zmage je seveda Kremlj. Keralska zmaga mu je namenila vlogo stranke, ki spada v preteklost, in Peipingu namenila vlogo stranke, ki ji pripada bodočnost. Skratka: Kerala je vzela Moskvi pravico, da nastopa v imenu komunističnega sveta. Te vloge ji ne more več zajamčiti niti rusko vodikovo in atomsko orožje. Nič manj hud je bil udar, ki ga je konferenca dobila kar v Moskvi sami. Kitajsko poslaništvo je spretno organiziralo demonstracije azijskih komunističnih študentov pred ameriškim poslaništvom. Ker je Kremlj že preje obljubil Ameriki, da ne bo več dopustil, da bi demonstrantje razbijali poslopje našega poslaništva, je komunistični režim poslal proti demonstrantom ne samo moskovske policije, ampak tudi vojaštvo. Sila je sicer pregnala demonstrante, toda cena te zmage je bila naravnost strašna: Peiping je dobil v roke fotografije, kako ruski policaji in vojaki nastopajo proti azijskim komunističnim študentom. Nastop ni bil ravno obziren in zmeren. Policija in vojaštvo teh lastnosti nimata tudi pod komunisti. Da bo smola še večja: prav isti čas je v Selmi v Ameriki nastopil policijski direktor Clare s podobno surovostjo proti ameriškim črncem, ki so demonstrirali vprid svoji vo-livni pravici, ki je nimajo. Fotografije iz Selme so seveda prišle v roke tudi Peipingu. Peiping je fotografije iz Moskve in Selme združil in vsemu levičarskemu svetu nazorno dokazal, da med policijsko brutalnostjo v Ameriki in Rusiji ni nobene razlike. Kdo bi torej še mogel tajiti, da ni Moskva postala privesek Amerike in svoje interese podredila interesom kapitalizma, imperijalizma in kar pozna komunizem še podobnih nemarnih izrazov o svobodnem svetu. Bili so časi, ko je Stalin z mezincem podiral položaje komunistov po vsem svetu, večkrat pa tudi pošiljal tovariše na odstrel pred steno. Kje so sedaj tisti časi? V kakšno brezno je padla nekdanja politična moč Kremlja in okolice? Tragika je pa v tem: Čim močnejša je Moskva v voja- kakor zdaj, za poslovanje takih škem oziru, tem bolj padajo njen ugled, veljava in vpliv v mednarodnem komunističnem gibanju. Človek se mora zgroziti, ako pomisli, kaj bi bili danes kitajski komunisti, ako bi bilo v njihovih rokah toliko atomske in vodikove municije kot jo je v ruskih. In za vse te spremembe je rabil čas samo dobrih 15 let. Je pač hud mlinar, ki se mu ne more upreti nobeno delo človeških rok. Upamo, da bodo to kmalu čutili tudi kitajski komunisti. Le v tem upanju tiči vera v boljšo bodočnost človeškega rodu. takimi trgovskimi zadevami, o katerih govoriš, smo imeli mi stari naseljenci že pred 60 in 70 leti kaj žaltave skušnje! Na taka “romanja” v zlate dežele in čase smo se podajali, pa smo se vračali nazaj iz njih kakor u-striženi koštruni in ovce. Še pred nami je bilo tako z “Rajsko dolino”. Po posameznih naselbinah pa še več takih slučajev. Spominjam se slučaja doli v Illinoisu. Rojaki so hoteli u-stanoviti nekako hranilno društvo ali kaj. Pa takrat ni bilo tako estrih postav in zakonov, VEST Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček. Duluth, Minn. — Letos smo imeli precej dolg predpust. Sko-ro osem tednov. Kdor si po pravilih starih časov in določilih v tem času ni neveste našel, ta je moral biti kaj mrzle krvi, bi rekel Nežin sosed Anton, gori na Keewatinu, ki se na taka nekdanja pravila starih časov dobro razume. To po pravilih nekdanjih starih časov. Zdaj so v veljavi druge navade, običaji in pravila. V Ameriki je mesec junij imeniten mesec za iskanje nevest in ženitovanja. “June’s Brides” — te so imenitne po a-meriških običajih. Nič na tem. Vsak narod ima svoje navade in običaje. Na letošnjo pustno nedeljo sem zopet vasoval na Keewatinu pri Kožuharjevi Neži. Še v jeseni smo drug drugemu obljubili, da se zopet snidemo pod gostoljubno streho Kožuharjeve Neže. In tako se je zgodilo. Poleg mene in Nežinega soseda Antona sta bila še dva gosta — eden iz Eveletha, drugi iz Gil-berta. Dobra Neža, ki ikadar jo obiščejo kaki prijatelji in znanci, kar tekmuje, kako bi jim postregla, je tudi na letošnjo pustno nedeljo v tem oziru skušala prekositi samo sebe. Mizo je nam tako obložila z raznimi dobrotami, da sem par-krat pogledal, kaj pravijo k temu mizine noge. In malo je res manjkalo, da se niso krivile in šibile. In zakaj ne? Neža je nanesla na mizo toliko dobrot, da še vseh imen ne vem. Sredi mize se je nam ponujala lepo zapečena raca, poleg nje kaj vem koliko raznih zelenjav, prikuh in drugih dobrot. Eno je lepše dišalo kot drugo in eno se je nam bolj ponujalo kot drugo. Poleg tega pa še lepa dišeča Ocvirkova potica in poleg nje je stala na mizi slovenska maj olika. Joj-mene! Komu bi se ne . smejalo srce pri tako obloženi mizi! Na “komando” dobre gostoljubne gospodinje Neže smo vsi segli po dobrotah, ki so nam kaj slastno drsele doli v naše želodčne shrambe. In ko smo jih še zalivali z dobro kapljico, smo postali vsi modri. Eden je vedel povedati več kakor drugi. Nazadnje sva postala še jaz in Nežin sosed Anton zgovorna. Anton, ki je pri pojedini pozabil celo svojo kapo odložiti z glave, jo je potisnil malo nazaj na vrat, resno zapičil vame svoje oči in me vprašal: “Ti Andrejček! Kaj pa ti praviš in misliš o tistih sanjah, ki jih objavlja v AD neki Reger-čan, da naj bi mi ameriški Slovenci začeli zopet malo bolj živahno brcati?” Kaj pravim? Tako, tako. Mar- po svoje opominjajo in opozarjajo. Meni se vidi, da ima Re-gerčan v marsičem prav. Živahnosti je treba, pa se razgiblje navdušenje, potem pa sledi marsikaj. Navdušenje je pa kakor mlad žrebec. Voditi ga je treba previdno, da ne zbezlja in da ne prevrne voza in kočij aža zraven. V gospodarskih ozirih smo Slovenci daleč zadaj od drugih. Poglej n. pr. Švede po tehle severnih krajih naših ZD, ali pa naše slovanske brate Čehe, bolj doli po Osrednjem zapadu in nekaterih južnih krajih, kjer so naseljeni. Imajo številne gospodarske ustanove in vse lepo napredujejo. Mi zraven dveh ali treh močnejših podpornih organizacij imamo malo kaj več pokazati. Naš kapital je raztresen po tujih zavodih, tujcem služi in dela dobiček. Pred par leti smo nekje o tem modrovali in nekateri so omenjali, da je v ZD še vedno s starejšo generacijo in novimi kakih 40 do 50 tisoč naših rojakov. S tu rojeno generacijo- pa najmanj do 200 tisoč. Ker so številke včasih slepljive in zapeljive, vzemimo samo eno četrtino- tega, to je 50 tisoč. Kaj teh 50 tisoč poseduje? Povprečno bi rekel, da pri sedanjih razmerah in dobrem zaslužku skoro gotovo vsak do 5 tisoč dolarjev. To brez zemljiški in drugih posestev. Nekateri -desetkrat toliko in še več, a zadovoljimo se z minimalno vsoto 5 tisoč. Nekateri na to vsoto prejemajo obresti, drugi jih plačujejo. Povprečnost pa to približno uravnovesi. Zdaj pa vzemi svinčnik v roke in računaj! 50,009x5,000 pride: 250,000,000. Z besedo 250 milijonov. To minimalno. Fant! Že samo s to minimalno vsoto kapitala bi se stekali lepi dohodki, ki bi, če plasirani med svoje ljudi in deloma druge, previdno in zanesljivo. Vidiš, dragi moj Anton, tako pa poberejo ‘hruške” drugi, tujci — v dolarjih računano milijone “dolarskih hrušk”, ki jim naš kapital trdo zaslužen in naša semena rode. In koliko še drugih takih prilik je. Vidiš, če kdo o tem sanja, sanje niso tako prazne, vsekakor pomenljive! Anton je pri tem mojem pojasnjevanju kar zijal in nestrpno čakal, da pride do besede. To sem bral na njegovem obrazu. Je vse razumel do pičice ali ne, to ne vem. A, ko sem jenjal s svojim razlaganjem, je Anton uprl svoje svetle oči vame, potisnil še malo bolj njegovo kapo nazaj na vrat in spregovoril. “Wei, well! Namazan jezik imaš Andrejček, ampak ali misliš, da smo mi nekateri starej- Ubogi invalidi Invalidi se pritožujejo, da niso bili pri zvišanjih plač in pokojnin prav nič upoštevani ter da je nujno, da se uredi tudi njihov položaj. Osnovna invalidnina za 50-odstotnega invalida je še vedno 3,000 dinarjev, kot je bila leta 1946. K tej je mogoče dobiti posebni dodatek od 6 do 15 tisoč dinarjev, kar pa je po mnenju Tomaža Miheliča iz ustanov. Rojaki so nanesli skupaj par stotakov, izvolili tajni- ka, potem so pa menda mislili, lčrnomlia- J enem v Ijub- da bo šlo in rastlo vse kakor Ji ans^em oranže v Vipavi ali pa v naši ma^0 ‘Delo”, še vedno v Vipavi ali pa v sončni Kaliforniji. Pa je prišlo drugače. Tajnik je imel ženo v starem kraju, ki ga je naprej in naprej prosila, da naj jo vendar Velenjska veleplinarna bo Dolga leta so razpravljali o gradnji veleplinarne v Velenju in o gradnji cevovoda, po kate- vzame za božjo voljo sem k sebi rem j-jq tekel plin na Jesenice in v Ameriko. Pa se je je usmilil. Ker pa sam denarja ni imel dovolj za to, je posegel v tisto društveno hranilno blagajno, češ, bom že vrnil, kadar bo- mogoče, in je poslal ženi denar za pot v Ameriko. Njegova “ta stara” je prišla v Ameriko, on je pa “pozabil” denar vrniti v blagajno. Potem so se skregali, tajnik se je odselil, ne da bi komu povedal kam in vse je šlo rakom žvižgat. Tudi po drugih krajih je bilo nekaj takih slučajev. Veš, Andrejček, jaz kar najbolj zaupam mojemu “aržetu”! Tako je naglasil Anton. Neža in ostala dva gosta so se nama -smejali, Iko sva z Antonom takole debatirala. Jaz sem v duhu sam sebi pravil: Takih Antonov, kakor je ta, je med nami v Ameriki še veliko. Jih ne bo lahko prepričati, kje in čigava je krivda za take slučaje. Pa sem le odprl usta in skušal na preprost način dopovedati Antonu, da za take slučaje so “zdravila”, ki jim je ime “previdnost”. “Vidiš, Anton,” sem mu začel razlagati, “taki slučaji so bili in bodo, ker ljudje niso previdni. Skušnja pa previdnost nas učita, da pri klobasah ni za pustiti kot varuha vsakega mačka, pa tudi ne vsakega kozla, da bi čuval zeljnik. Za take slučaje, kot so razni položaji, v katerih imajo ljudje z denarjem opraviti, je treba previdnosti, predno se komu služba izroči in zaupa, in to je, da se ga postavi pod poroštvo! Taka poroštva (bonds) za izvrševanje odgovornih služb prodajajo mnoge zavarovalnin-ske družbe. Osebo na takih položajih se postavi pod tako visoko poroštvo, kakor so visoke vsote denarja, s katerimi ima opra- v Ljubljano ter druga slovenska mesta. Načrti so že davno izdelani in lani so celo odobrili v ta namen potrebne kredite. Omejitev investicij je zadela- tudi te načrte. Sedaj se vlada socialistične republike Slovenije trudi, da bi dobila znova kredite za to nujno gradnjo, kajti pomanjkanje elektrike in premoga v Sloveniji v zadnjih letih je komaj znosno in zelo zavira razvoj industrije, pa tudi vsega ostalega gospodarstva. Velenjska veleplinarna bi tej stiski lahko veliko odpomogla. Čeprav ni nikjer še nič trdnega, da bo mogoče sredstva za gradnjo dobiti, -so obljubili, da bodo vprašanje ponovno proučili in “Celjski tednik” je zapisal: Velenjska veleplinarna bo! Temeljni kamen cerkve v Dražgošah -Generalni vikar ljubljanske nadškofije dr. Lenič je blagoslovil nedavno temeljni kamen za o čemer sva govorila, kaj prepričal ali ne. Prihodnjič, ko prideva skupaj, ga bom povprašal o tem. Čitateljem AD iskrene pozdrave iz naše ledene Minnesote! Andrejček -------o------ Hano z “JtigoiriMa” Garfield Heights, O. — Hvala sv. Matiji, ki je tako dobro premetal to zimsko- vreme, da je bila sobota, 27. februarja, prav u-goden dan, naklonjen Klubu u-pokojencev v Newburghu. Naša predpustna zabava je bila dobro zastopana od naših odličnih gostov. Hvala vsem posetnikom, kuharicam, strežnicam in natakarjem. Vsi so bili kos svoji na- logi. Prišlo je tudi nekaj ma-viti. Ko se zaprosi za talko poro- škar, ki so bile obdarjene z na- sikaj bi se dalo še napraviti med ši slepi in da se da nas voditi za nami za napredek slovenstva, dokler še živimo. Sanje take ali take so boljše od pokopališkega miru in tišine. V grobovih se več ne sanja. Sanje včasih tudi nos?” “Kaj takega jaz nisem imel štvo, zavarovalninske družbe temeljito preiščejo preteklost take osebe in če je kaj dvomljivega, odklonijo poroštvo, ali pa zahtevajo stransko poroštvo, potem šele izdajo poroštvo (bond) za tako osebo. Za slučaj, da bi taka oseba potem v službi, v kateri bi bila pod poroštvom, kaj poneverila ali drugače, zavaro- novo cerkev v Dražgošah na Gorenjskem, ki so jo Nemci med drugo svetovno vojno požgali. Nova cerlkev ne bo stala na starem mestu, ampak sredi vasi. Prekmurci hodijo na delo v tujino V Murski Soboti obstoja Zavod za zaposlovanje delavcev. Na sestanku tega zavoda so ugotovili, da je bilo leta 1964 v Avstriji na sezonskem delu 4,000 oseb s tega področja. Mnenja so bili, da “tako množično odhajanje mlade delovne sile v tujino boleče zadira tudi v gospodarstvo teh občin”, kajti velja poudariti, da prevladujejo “med kandidati za zaposlitev v tujini kmečki ljudje z manjšimi in večjimi posestvi, niso- pa redki primeri, da odideta v tujino oba roditelja in prepustita otroke kdo ve komu”. Prekmurski kmečki delavci so hodili na sezonsko delo v Avstrijo in celo v Nemčijo tudi že v letih pred drugo svetovno vojno. Socialistični Jugoslaviji se torej tudi ni posrečilo najti zaposlitve za te ljudi na domačih tleh ali vsaj v mejah Jugoslavije. Molčeči odborniki na Jesenicah Na Jesenicah so na seji sploš-negaga zbora občine Jesenice pr razpravi o delu občinske skup ščine in njenih organov ugotovili, da v “poldrugem letu mandatne dobe 28 odbornikov, to je skoraj polovica, na sejah sploh ni odprlo ust in ni sodelovalo v razpravah, 29 c-dbcrnikov pa še ni stopilo v stik z volivci na svojem področju”. — Vsekakor odlični dokaz socialistične demokracije in socialistične vneme do dela za splošnost! Traktorjev manjka Po pisanju “Dela” so vojvodinski kmetovalci v skrbeh, ker je od 15,000 traktorjev, s katerimi razpolagajo v Vojvodini, žitnici Jugoslavije, več kot polovico že obrabljenih in amortiziranih. Težave so tem večje, ker naj bi to pomlad v Vojvodini obdelali in zasejali 1,17,000 hektarov njiv, kar je več kot v kateremkoli letu po vojni. Napredek v kvaliteti izdelkov V januarju so imeli v Ljubljani “Sejem Moda 1965”, desetega po vrsti. Ob njegovem koncu so predstavniki industrije, razstavljalcev in trgovine v razgovoru s časnikarji dognali, da je tekstilna, usnjarska in tudi konfekcijska industrija v 10 letih kar precej napredovala, vendar je pred njo še vedno vrsta nikdar v mislih! Zakaj omenjaš bus za v Duluth. Po poti in se-to?’ sem vprašal Antona. jdaj pa včasih premišljujem: “Hm,” je zamrmral Anton, “s Bog ve, če sem Antona o tem, valninska družba krije izgubo ga odseka S.D.D. sklenile, da do mere, do katere sega poroštvo. Vidiš Anton, če bi -bili ljudje previdni, bi takole svoje “zelj-nike” ogradili s poroštvi proti skušnjavam, katerim tu in tam res kak “kozel” podleže. Vidiš, za take reči so zdravila. To se da vse urediti s previdnostjo. Le dobro prouči to, kar sem ti omenil, pa mi boš pritrdil, da je tako. Treba je le znati!” Tu se je Anton na široko zasmejal in mi s šaljivo pripombo odgovoril: “Ja, ja, znat je treba — ne pa krav s svedri dreti, kakor so to delali nekoč v Ribnici!” S smehom smo zabelili in končali ta najin razgovor. Zunaj se je pa že mračilo in gost z E-veletha je mene in Gilberčana s seboj odpeljal v avtu na Eve-leth, kjer sem dobil potem avto- gradami. Drugo bo poročano na prihod-j naloS- Sedanji uspehi še ne mo-nji seji, katera se vrši 24. marca !rei° zadovoljevati ne okusa in ob dveh popoldne v S.D.D. na |ne kakovosti, največja težava pa je v tem, da izdelkov, ki jih o-biskovalci vidijo na sejmu, ni mogoče dobiti v trgovinah. Slovenska modna industrija in njeni pospeševa-telji so v stiski, ker jim manjka strokovno šolanih ali vsaj izkušenih ljudi. Te stiske ne bo mogoče tako naglo odstraniti, ker Slovenija sploh še ne razpolaga s šolami) ki naj bi te vrste strokovno o-sobje vzgajale. Premajhen izvoz Jugoslavija premalo izvaža, da bi mogla kriti vsaj nujne potrebe uvoza z izkupičkom v tujino na Prince Ave. Sedaj smo v resnem postnem času in se moramo zadovoljiti s tihimi sestanki. Da ne bo šel čas mimo- nas, ne da bi počastili sv. Jožefa, so članice gospodinj ske- pripravijo okusno domačo večerjo. Gostom -bodo postregle z odličnimi špageti, med katere bodo primešane sočne mesne kroglice, in drugimi dobrotami. Večerja bo v soboto, 20. marca, ob šestih zvečer v S.D.D. na Prince Ave. Vstopnice za večerjo so na razpolago pri članicah Gospodinjskega kluba in pri podpisa- prodanega blaga. Po uradnih p°' ni. Lahko pokličete LU 1-4230. | daktih je lani krila z izvozom Vabimo vse Pepce in Jožete'komaj dve tretjini uvoza. Tako ter vse prijatelje, da pridete na!sedaj manjka deviz za nakup to večerjo, proti mali odškodni-1surovin in reprodukcijskega mani $1. Po večerji bo malo d‘ru-jteriala. Jugobanka, ki devize žabne zabave. Sv. Patricij in sv. Ipodjetjem dodeljuje, daje te 1® Jožef sta znanilca lepe, cvetoče ma temelju, da se mora podjetje pomladi. Torej ni več daleč do; obvezati, da bo za vsak izdan lepih sončnih dni, katerih se vsi dolar v tujini izvozilo tja blaga veselimo, mladi in stari. Kmalu!v vrednosti 0.70 dolarja. Izvoz bomo dali slovo notranjim pro- naj bi se ob nekako istih deviz-storom in šli ven v naravo kras-'nih sredstvih povečal v letos- no. Pozdrav vsem in voščila za god vsem Jožetom in Jožicam. Jennie Pugely, članica obeh -klubov njem letu po planu za 13%. Manjka največ trdih deviz, kot so dolar, funt, zahodno-n^mška marka, frank, pa tudi mehkih ni dovolj na razpolag0- OPORNIKI POVEST Spisal Ivan Lah In začel se je prepir in kaj CU(Ia, da se je Suhoklel nazaduj® tako zagovoril in zarekel, Je pohvalil upornike in se |Z(Ial, da je tudi on med njimi, mu je eden hapcev očital, nima toliko poguma, da bi bi! upornik. Takrat pa so padli hlapci njem. ‘Zaprite ga, ta nam še prav Pride.” „ ‘Kaj,” je vpil Suhoklel, Pustite me!” Hlapci so si hoteli z njim llaPraviti veselje. Eden ga je adarii črez glavo. Jojmene,” je kričal Suho-el in se trgal iz pesti neus-^’Jjenih hlapcev, ki so ga trdo ržali. “Počakajte, da vam P°vem; saj nisem.” ‘Kaj pa lažeš,” in metali So Sa sem ter tja, da je padel 2bai ha tla, zdaj zopet v'roke rugemu hlapcu, ki ga je isto-aa;° neusmiljeno pahnil od S®be. da je bil nazadnje ves 0bt°lčen in pobit, v.. Stojte, no, služabniki bo-i1'” je kričal, a ni mogel do besede. Tako se dela z uporniki,’ S0(vpili hlapci. ,®aj nisem, saj nisem,” je jbil Suhoklel. Oni fantič, ki 2 njim na Sv. Ahacu kuril, v b-le nazadnje pomagal re-,1 se iz rok pijane hlapčev-jKe tolpe. Hlapci so zopet po-okoli ognja. Kaj sem jaz rekel,” je avljal potem Suhoklel in 7 Prijemal za glavo in za ..jbSe dele telesa, kjer je ču-^ kake bolečine. Tudi obleko mu raztrgali. “Kaj sem rekel?” je ponavljal. “Jaz rekel kar tako, pa me vrag hlapčevski.” Kaj pa govoriš, če ni res, Se junačiš, če nisi za nič,’ odgovoril hlapec. Kmalu nato je Suhoklel od-Zelo nezadovoljen, da so Predrzni hlapci tako ska- Pješ << veselje, na katero se je ^selil celo leto. Napravil se ^ Hornov in takoj zunaj gra-°IJljubil, da bo vse povedal °rnikom, kar je danes videl 1 slišal. am bodo že dali,” je žu- It N ^VE nD a^ SP0miTl _obletnice smrti NAŠE- riJUBEGA OČETA IN TASTA ursj2QA oč frank-a k* nas je za v 14. marc Ska^Te ^ “ ?* 4 * 6JamToe ^Ci; ? Te mislimo 1 sveti Križ i a vid’mo se n kče, ui°či: ^OSTALC GVeland, o., i mmm, gal. “Kako me je ta vrag udaril. čak’, to se ti še povrne, ti prevzetnost hlapčevska.” In hitel je v noč in se oziral nazaj, kjer so se svetila razsvetljena grajska okna v črno noč, in z dvorišča se je čulo še vedno petje hlapcev, ki so čakali na gospodarje. XIX. Iz vsega, kar se je zgodilo v zadnjih dneh, se je dalo sklepati, da se bo v kratkem odločila usoda upornikov. Govor na lovu in vse, kar je povedal upornikom Suhoklel, vse to je kazalo, da bo v kratkem prišlo nekaj, kar bo prineslo ali zmago ali nesrečo. Uporniki so bili pripravljeni na vse. Bili so oboroženi in se niso bali vojske. Vas so utrdili po Guzovem nasvetu in čakali, kaj pride, želeli so si vojske, odkrite, z orožjem v roki, in se bali, da bi ne posegla vmes — višja oblast. Kmetje so kazali, da so pripravljeni na boj. Bilo je kakor pred nevihto, ko je vse mirno in čaka prvega bliska. Guza si je kot stari vojak mislil vse po vojaško. Želel je, da naj se spravi skupaj vojska in naj čaka napada, ali pa kar sama začne zbirati po deželi upornike in plane nad gradove, kakor so to obljubili Posavci. Ali si je mislil starec, da bo morda on poglavar te vojske, ali ne, kdo ve? Samo to vemo, da se vojska ni zbrala. Nekaj se je stvar izpreme-nila, ko so začele prihajati slabe novice tudi izpred sodišča v Višnji gori. Glave upornikov so se posvetovale pri Andrej ku in ugibali so, kaj bi bilo storiti v tem in onem slučaju. “To so laži, to ni mogoče,” je trdil Andrejko. “Mi imamo vendar opravka z gradovi in ne s sodišči. Prav; mi se sklicujemo na leto 1825.” Vsi so bili v skrbeh. “Vseh gradov se ne bojimo,” je menil Pisik. “Jaz mislim tako,” je govoril Andrejko, “mi bi bhi svobodni, če bi se cesar ne bal plemstva. Osvoboditi kmeta, je njegova volja, če se torej osvobodimo, reklo se bo gospodi : Za svoj obstanek se borite ; če ste zmagani, vaša krivda. Sicer se nam ni treba bati.” “Res je tako,” so menili vsi, “to je jasno.” In vendar so se vsi bali te negotovosti in gledali obupno v temno bodočnost . . . Poberinov Janez je bil več na Sapu kot doma. ‘‘Kod te nosi,” se je jezil Poberin, “da so ti glavo zmešali.” Janez pa je vsak večer izginil z doma in šel na Sap. Včasi je stražil po noči z Gu-zo, včasi pa vasoval pri Pi-siku ... In nekoč sta obsedela s Pisikom sama. Poberinov je pokašljal, kakor vsak človek, kadar si hoče pomagati iz stiske, zlasti če nima kaj govoriti, ali pa če si ne upa z besedo na dan. Oblečen je bil popolnoma po uporniško; polhovko je imel nekoliko pomaknjeno na stran, kar se mu je lepo pridalo, pero pa mu je viselo tja črez rame. Postavil se je pred Pisika in si jel vihati dolge črne brke. Pisiku je fant ugajal. “Kakov junak,” si je mislil. “Prijetno življenje,” je začel Poberinov. “Za vas že, a mi imamo skrbi,” je odgovoril hladno Pisik. AMERIŠKA DOMOVINA, 3 M/ M* m IREC 314j Sli KOLEDAR društvenih i\ Ul 15T161 17i.18llS.20 prireditev m m 2m l29;|0 »M 31 i :! MAREC 20. —Gospodinjski klub na Jutro- vem priredi (špageti) večerjo ob 6. uri v SDD na 10814 Prince Ave. 21. —Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida ima letni zajtrk “Pancake & Sausages” v novi šolski dvorani od 8. zj. do 1. pop. 21.—Zveza slov. narodnih domov priredi banket v čast “slovenskega moža 1965” v SND na Maple Heights. 28.—Glasbena Matica priredi pomladanski koncert v SND na St. Clair Ave. APRIL 4.—Dramatsko društvo LILIJA poda Finžgar j evo dramo “Razvalina življenja” v Slov. domu na Holmes Ave. 24. —DSPB Tabor priredi svojo pomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue. 25. —Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj pomladanski koncert. MAJ 2.—Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue. 9.—Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti. 9. — Materinski dan Slovenske šole pri Sv. Vidu. 16.—Izlet Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Erie, Pa. Domov grede obisk Slovenske Pristave. 16.—Podružnica št. 41 SŽZ praznuje 35-letnico ob času državne konvencije v SDD na 15335 Waterloo Rd. Večerja ob 5. uri. 16.—Klub slov. upokojencev za Senklersko okrožje priredi zabavni večer z večerjo v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. SEPTEMBER 26.—Klub Ljubljana priredi ob 35-letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue. 28.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 26.—Društvo sv. Vida štev. 25 KSKJ priredi banket ob 70-letnici obstoja v šentviškem avditoriju. OKTOBER 9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue. 9. —DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave. 10. —Marijin dvor št. 1640 Katoliških borštnarjev praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja. 24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnieo obstoja s slaynostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30. 24. —Cerkveni zbor Ilirija praznuje 40-letnico svojega delovanja. NOVEMBER 7.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Avenue opereto “Lucia Di Lammermoor.” 21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. 25. —WXEN - EM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 5.—Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert. -----o------ Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) 16.—Slovenska pristava ima svoj redni občni zbor na Slovenski pristavi. Začetek ob treh popoldne. William R. Richardson Včeraj je po dolgi bolezni preminul 72 let stari William R. Richardson s 17829 Hillgrove 29. in 30.—Društvo SPB Cleve-.Ave., rojen v Clevelandu, zapo-land in Zveza DSPB priredi' sien kot stražnik v City Hall. Spominski dan ob 20-letnici žr-j Zapustil je ženo Helen, ki je tev komunistične revolucije in dolga leta delala v Svetkovem okupacije Slovenije s sv. mašo pri Lurški kapeli na Chardon Road. JUNIJ 6. —Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik v parku sv. Jožefa na White Rd. 12. in 13.—Zveza DSPB “Tabor” priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO PROSLAVO in Tabor v spomin 20. obletnice vetrinjske tragedije. 27.—Slov. šola pri Sv. Vidu, počitniška prireditev na Slov. pristavi. JULIJ 4.—Slovenski dan s sodelovanjem slovanskih skupin na Slovenski pristavi. 7. —Federacija klubov slovenskih upokojencev v Metropolitan Cleveland priredi piknik na SNPJ farmi. 11.—Pevski zbor “Korotan” priredi na Slov. pristavi piknik. pogreb, zavodu, hčer Mrs. Carol DeSantis, ki je zaposlena pri listu Plain Dealer, sina Williama (Westford, Pa.) in Fredericka (Newark, Calif.), 5 vnukov in vnukinj ter druge sorodnice. Pogreb bo v četrtek popoldne ob dveh iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. na Ali Souls pokopališče pod vodstvom pogrebnice Mary A. Svetek. Elizabeth Plute Včeraj je umrla v Deaconess bolnišnici 47 let stara Elizabeth (Betty) Plute, roj. Kužnik, s 619 Starlight Dr., Seven Hills, Ohio, hčerka pok. Franka in pok. Mary, roj. Furlan, nekdanjih lastnikov Kuznik’s Cafe v New-burghu. Zapustila je moža Ray-monda, sinova Raymonda, Da-ie-a in Richarda, brate Franka, Stanieyja, Ferdinanda in Josepha, sestre Ann Kapela, Emmo DeLach, Mary Mahnič in Albino Trsinar. Brata Rev. Louis Kuz- 25,—Slovenska šola pri Mariji| • -o , . . • n,.,,. Vnebovzeti ima na Slovenski nim m Kobert ter se n Tilhe pristavi piknik. iin MaiT so umrU P^d leti. Po- greb bo v sredo iz Hopko pogreb. AVGUST I, —Slov. smučarski klub ima na Slov. pristavi svoj piknik. 8.—Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi. II. —Slov. upokojencu v Euclidu priredijo piknik na SNPJ farmi. 15.—Slov. telovadna zveza ima svoj nastop in piknik na Slovenski prištavi. ?2.—Slovaški klub ima piknik na Slovenski pristavi. 29.—Oltarno društvo sv. Vida bo v farni dvorani serviralo od opoldne do treh pop. kosilo. zavoda na 3601 E. 93 St. pod vodstvom pogreb, zavoda J. Fortuna. Čas še ni določen. Louis Robar Pogreb pok. Louisa Robarja, o katerega smrti smo poročali pretekli teden, bo v sredo popoldne ob enih iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. na Highland Park pokopališče. Pokojnik je bil rojen kot Lojze Ravbar v Jurki vasi pri I Straži v Sloveniji, odkoder je prišel v Ameriko leta 1910. Bil je samski in je bil zaposlen pri Fisher Body Co. do leta 1958, ko je šel v pokoj. Edina sorodnica tu je sestrična Mrs. Mary Augustine na Mohawk Avenue, v Holandiji pa je zapustil brata Rudolfa. William J. Sasso V soboto je umrl v Lake Coun-ty Memorial bolnišnici 62 let stari William J. Sasso z 12 North Parkway Drive, Eastlake, Ohio, rojen v Clevelandu, zaposlen 33 let pri N. Y. Central v Collin-woodu, nato pa je ustanovil lastno podjetje. Bil je vnet za čolnarjenje in jadranje. Zapustil je ženo Mollie, roj. Korce, hčer Joanne Nachtigal, vnukinjo Joanne, sestre Marietto Vorpe, Hazel Braun, Alice Hubbell ter brata Philipa in George-a. Pogreb bo jutri iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. ob 1.30 pop. na Knollwood pokopališče. Donald Kozeny V soboto je umrl v St. Luke’s bolnišnici 35 let stari Donald Kozeny z 9713 Sandusky Ave., sin Otilie, pastorek Louisa Tomazina, brat Norme Setteur in Jeanette. Pogreb bo jutri popoldne ob dveh iz L. Ferfolia pogrebnega zavoda na Highland Park pokopališče. Martin Hrovat Po dolgi bolezni je v soboto umrl v St. Alexis bolnišnici 72 let stari Martin Hrovat s 4084 E. 144 St., rojen v Brezovem dolu pri Ambrusu na Dolenjskem, od koder je prišel pred 55 leti. Do upokojitve leta 1954 je bil zaposlen pri American Steel & Wire Co. Bil je član Društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ in Društva Najsv. Imena pri Sv. Lovrencu. Žena Ana mu je umrla lani, zapustil pa je sina Martina, hčer Mary Tekancic, vnuke in brata Josepha. Pogreb bo v sredo ob 8.30 zjutraj iz Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Vincent J. Carapella Med delom ^pri^ Commercial Motor Freight Company v Berei je pretekli petek nenadno umrl 49 let stari Vincent J. Carapella z 8987 Wiencek Rd., Streetsboro, Ohio, mož Catherine, roj. Mash, oče Mary Leben in Thomasa, brat Jennie DiCarlo, Therese Mondecki, Lorette Cottone in Alberta. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Ave. danes zjutraj ob 8.15 v cerkev sv. Petra ob devetih, nato na Kalvarijo. ------o------ Sovjetski hkk zaostaja v gospodarski rasti MOSKVA, ZSSR. — Sovjetski časopis “Mednarodna vprašanja”, ki izhaja tu v ruskem, angleškem in francoskem jeziku, razpravlja precej obsežno o gospodarskih razmerah v državah socialističnega bloka in pri tem priznava, da bodo te letos dosegle 40% celotne svetovne industrijske proizvodnje, med tem ko bi jo morale pred po pred 5 leti predvidenem načrtu doseči že letos. Pisca razprave A. Aleksejev in L. Ivanova trdita, da so vzroki temu delno slabe letine, pomanjkanje materiala in seveda slabo sodelovanje med posameznimi industrijskimi panogami in tudi med posameznimi č 1 a ni c a m i COMECON, gospodarskega bloka Sovjetske zveze in njenih satelitov. ------o------ Dobili smo novega poslanika v Dublinu WASHINGTON, D. C. — Senat je odobril Johnsonov predlog, naj bo za našega novega poslanika v Dublinu na Irskem predsednikov prijatelj in pristaš njegove stranke R. R. Guest. Mož je petičen, je pa strokovnjak samo za dirkalne konje. Zato je pred pristojno senatno komisijo junaško izjavil, da Irska “igra veliko vlogo” v NATO, čeprav ni niti njena članica. Senatorji niso vzeli njegovega originalnega odgovora zares. Se tudi niso menili za njegove sposobnosti, pač pa so se pomenkovali, koliko je mož prispeval v razne volivne fonde obeh strank. Zato so mu spregledali vse ostale pomanjkljivosti, čemur se je Guest celo sam čudil. -----o------ Industrija v naših federalnih ječah je dober posel WASHINGTON, D C. — Naša federalna administracija je ustanovila takoj po zadnji svetovni vojni posebno podjetje (Združene jetniške tovarne), ki posluje le po gospodarskih vidikih. Od zasebnih podjetij se razlikuje samo po tem, da so njeni odjemalci izključno federalni uradi in avtonomne agencije. Podjetje ima v 23 federalnih ječah 55 obrtnih delavnic in trgovin. Lani je podjetje zaslužilo in plačalo v federalno blagajno $4 milijone. Letos pa bo — tako upa — napravilo pri $40 milijonih prometa nad $8 milijonov dobička. Zaposleni jetniki pa delajo kot navadni delavci in imajo tudi temu primerne dohodke. V naši deželi se delo najde lahko v 71 poklicih WASHINGTON, D,C. — Federalno tajništvo za delo je objavilo malo knjigo “Career Guide for Demand Occupations”, ki je pravzaprav naslednica podobne knjige iz 1. 1959. V knjižici je med drugim povedano, da je v naši deželi še zmeraj 71 poklicev, kjer podjetja iščejo u-službence. Knjižica navaja tudi pogoje za delo. Za več kot polovico poklicev zahtevajo podjetja visokošolsko izozrazbo, samo za pet, poklicev pa ne stavijo nobenih pogojev glede izobrazbe. V vseh ostalih slučajih je pa treba imeti najmanj srednjo šolo (high school) ali pa podobno strokovno šolo. — Od 4 do 8% normalnih ljudi na svetu je levičarjev. Moški dobijo delo GRADBENA JEŠCLARSŠCI DELAVEC® IŠČE PRIPRAVUALCE \smm FOIMIKE ZDRŽEVALCE (Fitters, Welders, Helpers, Maintenance Men) Dnevno in nočno delo. Oglasite se osebno pri Mr. Alan Post THE ■ aosiinco, STEEL FABRICATING DIVISION 1245 E. 222 St. (53) Važna sestavina PITTSBURGH, Pa. — Ricinovo olje je važna sestavina prenekaterih industrijskih izdelkov, med drugim barv, ustnih barvil, nylona in trakov za pisalne stroje. -----o------ — Država Teksas je imela osem glavnih mest, predno je bila sprejeta v Unijo. Ženske dobrjc delo Dela za žensko Iščemo žensko za kuhinjsko delo v restavraciji od 11 dop. do 3. ure. Dobra plača. 5238 St. Clair Ave. EN 1-8422 ____________________ (51) Strežnica Iščemo mlado žensko za delo v gostilni pri bari od 4. do 11. zvečer. 5238 St. Clair Ave. EN 1-8422 ________________(51) MALI OGLASI Hiša naprodaj Lastnik prodaja enodružinsko hišo s 5 sobami in velikim porčem v E. 185 St. naselbini. Kličite tel. KE 1-2527. — (15,19,22 mar) Naprodaj V Lake Shore in Neff Rd., okolici, zidano poslopje, 12 stanovanj, posamezna gorkota. Dohodek čez $15,000 na leto. Dober kup v tej okolici. Zidana enodružinska hiša, 4 spalnice, blizu Lake Shore, 6-sobna Colonial hiša v Euclid blizu E. 185 St; razvedrilna soba. Potrebujemo domove v Grovewood, E, 185 - Euclid okolici. Imamo kupce, ki čakajo. Kličite Bill Manak pri EAST SHORE REALTY IV 1-1559 ________________(54) PrijateFs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTION^ Clair Ave. & 68th St.. EN 1-4" a; j IZDELUJEMO in popravljamo | strehe, žlebove, dimnike, ve-| randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. l, Rt. 44, Newbury, Ohio ? tel. Jordan 4-5503 Mizarstvo Popravila his — prenovitev stanovanj in vsakovrstno barvanje. Proračun brezplačen. Vsa dela zavarovana. DOMINIK JANEZ 15625 School Ave. Podnevi 541-7988 zv, po 6. uri 541-1553 (11,15,17 mar) V najem 5 sob, spodaj, oddamo na Bonna Ave., blizu E. 60 St. Plinski furnez, na novo deko-rirano. Kličite 432-0579. 15,17,19 mar) POZOR! Zaradi smrti se mora prodati po zelo nizki ceni popolnoma preurejena trgovina živil, piva in vina. Ne zamudite te prilike. Zglasite se pri Victor Kosič, 4735 Payne Ave. — (53) V najem 4 velike opremljene sobe s kopalnico, gorkota, z garažo ali brez. Samo odraslim. Na E. 79 St. blizu St. Clair Ave. telefon 391-4184. — (15,17,19 mar) Iščemo moške in ženske ! za ČIŠČENJE URADOV ! c Nočno delo. Dobra plača od ure. Zglasite se od 4. pop. do 6. zvečer AETNA WINDOW CLEANING CO. 1801 St. Clair Ave. PATRICK A. SHEEHAN: B NODLAG L. .J ‘‘Vrag z vami in vašimi postavami,” je ponovil. “He drznite si ne vi, ne vaša postava dotekniti se mojega otroka. Jaz sem ji več dobrega storil kot vi, in dokler mi Bog zdravja da, mi je ne boste vzeli ne vi, ne vaša postava. Tedaj je žena sedld na ma-hoviti zidec in potisnila starca ob svojo stran. “Bodite vendar pametni, Edmond Connors! Res je, da sem tisto božično noč izročila otroka v vaše roke. Vaš hlev je bil toplejši kot mrzla reka. če se prav spominjam, ste mi sami tako naročili.” “Vi ste hoteli umoriti nedolžno dete, ki ga vam je Bog dal, jaz pa sem dejal, da bi ga marsikatera krščanska družina rada sprejela. “Ali ste tedaj vedeli, s kom govorite,” je vprašala žena. “Ne, toda dobro sem vedel, da je otrok, ki so ga ono noč položili med živino, Annie Daly in da me je njen oče hotel spraviti s krivo prisego na vislice.” “To ste vedeli?” “Da. In potem se mi je pri- CHICAGO, ILL HOUSEHOLD HELP COOK — LIGHT HOUSEKEEPING Exec, needs capable person to live in and provide for needs of an adult fam. of two. Pers. laundry, but no heavy clean, req. Pleasant N. Shore home. Sal. $50 per wk. plus rm. and brd. For appt. call Mrs. Bannon, FR 2-9400. (51) HOUSEKEEPER — 2 school-age child. Own rm., TV, Ba., Gd. Sal. Stay. Refs. Req. — LI 9-4255. (52) MALE HELP TOOL & DIE MAKERS We are expanding. We need experienced men. Outstanding opportunity to increase your earnings. Top wages. Plenty of overtime. — Major hospital and life insurance plan. Paid vacation, holidays and profit sharing plan. PERFECTION SPRING & STAMPING CORP. 3067 N. Elston Ave. — JU 3-2929 (51) STOCKROOM MAN We need a mature young man for steady work — 2 yr. Hgh. School min. — Liberal benefits. — Call VA 6-3434. (53) BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SHOP — Very good loc. North side. Owner leaving town. Operator will stay. — 465-9544. (52) FOR SALE BY OWNER Beauty Salon. Nr. Beverly Area. Good Opportunity. Choice loc. — 233-9082. (52) REAL ESTATE FOR SALE LJNCOLNWOOD — BY OWNER. Will sac. custom built 3 bdrm. split lev. Like new, across country club. W/W crpt. Cath. Ceil. Rec. rm. Many extras. Immed. poss. Best buy. Low $30’s. Will sell to best off. — OR 4-1579. (53) 16th & Carpenter. Cor. brk. By Owner. 6-4’s. Attic & Bsmt. Gd. income. Low taxes. $18,000. Cash Full Price. Call CA 834-0704. (52) ljubila in mi prirastla k srcu kot nobeden lastnih otrok. In, pri svetih nebesih, niti vi, niti vaša postava, niti kdo drugi mi je ne bo vzel, dokler me ne položi v krsto in vrže zadnjo grudo na moj grob.” Žena je nekaj časa molčala. “Storili ste dobro in usmiljeno delo, Edmond Connors,” je izpregovorila slednjič, ‘toda ali niste dobili zanj nobenega plačila?” Nekaj trenutkov ni mogel razumeti njenih besed. Toda ko se je spomnil obravnave, je segel po njeni roki, jo krepko stisnil in vzkliknil: “Da, in tega ne bom nikoli pozabil ! Kajti če bi ne bilo vas, bi moje kosti že zdavnaj trohnele zraven ubogega Lyn-cha v ječi v Corku.” “Da vas obvarujem še večje nezgode,” je rekla žena in izvila svojo roko iz njegove, “sem prišla tritisoč milj preko viharnega Oceana in sem sedaj tu, dasi bi me ljudje umorili, ko bi me poznali.” “Težko mi je vas razumeti,” je odgovoril starec, “kajti živel bom malo let, morda le še nekaj mesecev in se ne bojim stopiti pred dobrega Boga—” “Toda ljudje vendarle umirajo radi v postelji in z duhovnikom ob strani, naj jim bo življenje še tako težko.” “In z božjo pomočjo bom tudi jaz tako umrl. Vse svoje življenje sem prosil, da ne umrjem nagle in neprevidene smrti, in Bog me bo gotovo slišal.” “On vas bo slišal, pa ne uslišal,” je dejala žena in vstala ter se pokrila s črno Ogrin j alko preko glave, kakor bi se pripravljala, da odide, ‘če ne boste poslušali ta blaženi večer mojega sveta, Edmond Connors, vas čaka hujša smrt kot na vislicah v Corku.” “Komu sem storil kdaj žalega,” je vzkliknil preplašen, “da bi me hotel umoriti?” “Huda smrt ne zadene krivde, temveč nedolžnost.” “Toda v vsem svojem življenju nisem imel nobenega sovražnika, žena!” je zavpil razburjen. “Vedno sem živel v miru z Bogom in bližnjim.” “Ne pravim, da se bo to zgodilo zaradi vas. Toda ko sem prišla v to nesrečno deželo, sem izvedela, da je vaša skrivnost znana, in krvi željni psi so vam že na sledi.” “Zakaj ne govorite z Nod-lago samo, da ona odloči?” je dejal po dolgem premišljevanju. Bedna žena se je kratko, hripavo zasmejala. “Kaj menite, da bi poslušala mojo povest? Ali mislite, da bi vas zapustia zaradi mene?” “Nodlag je dobro dekle,” je rekel starec, ki je čutil, da je sedaj on močnejši, “če ji morete dokazati, da ste res njena mati, bo šla z vami do konca sveta.” “Ne zahtevam, da bi šla z menoj,” je dejala bedna mati. “Hočem le, da gre tja, kjer bo dobro oskrbljena in ne bo nikogar spravljala v smrtno nevarnost.” “In kje bi to bilo?” “Lehko gre med gospodo, ki jo bo poslala kam, kjer bo varna in kjer je ne more nihče najti. Vzgojili jo bodo za gospo, namesto da bi tlačanila za Nano Hegarty!” “In jo nemara polutera- nili?” je dejal starec ter jo ostro pogledal. “To nič ne de,” je odgovorila žena. “Njeni sorodniki so dobili gotovo več od protestantov kot od katoličanov.” "Če so dobili, so dobili umazano plačilo. Nodlag pa ni nikoli nič grdega storila in tudi sedaj ne bo.” “Ni, da bi govorila z vami!” je vzkliknila žena in si potegnila ogrinjalko visoko preko pleč in glave. “Obdržite jo, Edmond Connors, obdržite jo! Več imate pravice do nje kot jaz in morda poteče še mnogo časa, preden stopi smrt med vaju. Toda tiste noči, ki sem jih prebila med vresjem in bodičevjem, je bila kri pred mojimi očmi in zelo sem se zmotila, če se ni kri prelivala kakor voda. Svarila sem vas, Edmond Connors, svarila sem vas! Blažena Devica bodi med vami in vašimi sovražniki za vse, kar ste storili mojemu otroku!” Segla je po njegovi roki, jo pritisnila na ustnice in strastno poljubila, kot je storila pred mnogimi leti. Nato je odšla z naglim, zibajočim se korakom po cesti in dalje preko močvirja. “Ali se mi še sanja?” si je rekel Edmond Connors. “Sedaj sem star in slab in ne vem, kdaj spim in kdaj bedim. Toda to je zelo čudno, da se mi Nodlag tako često prikazuje.” Ko se je starec vrnil domov, je komaj mogel obrniti oči od dekleta. Strmel je vanjo, jo opazoval, kjerkoli je bila in karkoli je delala. Kadar je odšla vun, je vstajal in gledal za njo iz kuhinje; ko je sedela pri luči in popravljala njegove nogavice ali snažila njegove rjave golenjake, je tudi on mirno sedel in upiral oči vanjo. Njo je ta nepremični pogled vznemirjal, dokler se ni pozno zvečer skrbno ozrl okrog, če ni morda Nano v kuhinji, ter jo poklical k sebi. * v IMENIK RAZNIH DRUŠTEV Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 23 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Jo- seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENEt ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B, Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Roditeljica Jenme Perne. Zastop. za ženske in mladin. Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Naj-novejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva. V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslušne se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JUN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na J304 St. Clair Ave ob 10. uri dopoldne. DRUŠTVO SV. KRISTINE ST. 219 KSKJ Duhovni vodja; Rev. J. Celesnik: predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič, tajnica: Jenme Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzornik'- John Bradač, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 639 East 102 Street, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor: Frank Šega, Louis Hribar in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube in Raymond Zakrajšek. — Zastopnika za ____ . ______ __ predkonvenčne priprave za 1966: aktivnosti Frances Nemanich, Za- Uirich Lube in Mary Zupančič. — OR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, častni predsednik Louis Simončič, predsednik Anton Zidan, podpredsednik Louis Shuster, tajnik Ralph Godec, 3665 East 105 St., tel. VU 3-6324; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič. Zastavonoša: Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St: Jos. W. Kovach in Ralph Godec; zastopnik za SND Maple Hghts.: Joseph stopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar. Dorothy Strniša, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru. DRUŠTVO ŠT. 139 SV. JOŽEFA KSKJ Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. taj -niča Dorothy Ferra, 444 E. 152 St, tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. 'W Kovach. Zastopniki'za'atletiko'Ferra= ho1 '4, Mary AKoros^ P? m booster club: Joseph W. Kovach: 1-1642; zaprsnikanca Anna Kozel, in Ralph Godec. Zdravniki: dr. An- 4,!5*a.imk Hours Jarem: nadzorniki: thony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, Frances &omrak> Mary Schmoltz, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. —j 444 Mor° , J4ieS Društvo zboruje vsako drugo ne-4astellf • “ T Zdravniku Du C. Opa-deljo v mesecu ob eni uri popol- [ slcar> ^r- Louis erra°- L’’- Ray-dne v SND na 80. cesti. - Spre-!raond Stasny m °r; Pfa.x44' tema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec ih plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan >et dni ali več. Rojaki v Newbur-;hu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Helen! Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z. V OHIO Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauiine Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothv Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Nettie Štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne. PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; zapisnikarica Sophia Magajna; nadzornici: Amalia Novak in Louise Čebular; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, pod- KrofTin Annržbikowski; zastop-! Fre