J.
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
Studijska Imjižnjica
Ravno
Cu.Btanj
Čelnih IX.
Celovec, petek, 23. april 1954
Štev. IG (G2G)
Obisk maršala Tita v Turčiji popoln uspeh v interesu miru
Obisk predsednika FLRJ maršala Tita v republiki Turčiji, eni izmed podpisnic v balkanskega pakta, je našel močan odmev v vsej svetovni politični javnosti in temu primerno tudi v svetovnem tisku. Zlasti pa so vse podrobnosti obiska poročali vsi tur ki in jugoslovanski časopisi.
Po bivanju v Ankari, kjer je maršal Tito imel važne razgovore s turškimi državniki, je bil objavljen skupni komunike, ki med drugim pravi, da so med razgovori, ki so' potekali v popolnoma prisrčnem ozračju, značilnem za odnose tesnega prijateljstva med Jugoslavijo in Turčijo, skrbno proučili vsa vprašanja, tako splošna, kakor tudi posebna, ki so skupnega interesa za obe državi. Pri tern je bilo vedno spet poudarjeno, da je za vsako načelno vprašanje potreben pristanek tretjeea nartnerja balkanskega 'sporazuma — Grčije. Ugotovili so popolno soglasje glede potrebe vedno tesnejšega sodelovanja in povezave med državami, ki so vdane miru.
Na koncu komunikeja je rečeno1, da je balkanski sporazum, ki je bil sklenjen v duhu zveze in se je njegovo izvajanje tudi v tej1 smeri razvijalo, prvovrstni instrument v stremljenjih za mir in vzajemno varnost. Zato je prišel čas, da se spremeni v formalno zvezo, kar je samo še vprašanje časa.
V zvezi s tem je pomembno, da je grški zunanji minister Stephanopulos na tiskovni konferenci v Atenah izjavil, da Grčija pozdravlja turško-jugoslovanske razgovore v Ankari v smeri na spremembo balkanskega pakta v zavezniški sporazum.
Iz Ankare so jugoslovanski gostje ob spremstvu predsednika republike Turčije Djelala Bajara odpotovali v Carigrad, kjer se je maršal Tito zadržal še tri dni in v nedeljo odpotoval spet nazaj v Jugoslavijo.
Ob slovesu maršala Tita iz prijateljske Turčije so turški časopisi mnogo prostora posvetili njegovi osebi. Med drugim je zapisal pomembni turški dnevnik »Va-
tan«, da je Titovo življenje važno ne samo za jugoslovansko ljudstvo temveč tudi za ves ostali svet. Ime tega moža, ki se je postavil po robu Moskvi in ohranil enotnost svoje dežele, je postalo sinonim miru na svetu. Carigrajski list pa je objavil uvodnik pod naslovom »Maršal Tito in njegovo delo«, v katerem pravi, da je jugoslovansko ljudstvo zmeraj razumelo njegove odločitve, vselej korakalo ob njem in šlo po njegovi poti, ker je pač vedno deloval s pomočjo ljudstva in v popolnem soglasju z njim.
Od svetovnega časopisja zlasti britanski zelo ceni uspehe Titovega obiska v Turčiji in pozdravlja razvoj odnosov med
Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo v smeri na popolno zvezo.
Maršal Tito je v trenutku, ko je ladja »Galeb« zapustila turške teritorialne vode, poslal predsedniku turške republike Bajaru brzojavko, v kateri se je zahvalil za prisrčen sprejem in gostoljubnost ter izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da so se s tem obiskom prijateljski in zavezniški odnosi med Jugoslavijo in Turčijo še bolj poglobili.
Med svojim bivanjem v Turčiji pa ga je maršal Tito povabil, naj skupno s predsednikom vlade Menderesom in zunanjim ministrom Koprvilujem obišče Jugoslavijo, kar je tudi sprejel.
Izseljenci se še naprej borijo za svoje pravice
Na občnem zboru Zveze slovenskih izseljencev, o katerem smo poročali že v zadnji številki, so zbrani delegati s posebnim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov, ki so poročali o prizadevanjih Zveze, da bi merodajne oblasti končno priznale izseljeništvo za pripor in tako bivšim izseljencem omogočile dosego pravic, ki jim gredo kot žrtvam fašizma. Iz poročil pa je bilo razvidno, da so ta prizadevanja naletela na nerazumevanje zlasti pri tako imenovani komisiji za oskrbo žrtev na Dunaju, ki je leta 1949 na podlagi zlaganih izjav bivših bolniških sester iz taborišča Hesselberg zavrnila priznanje izseljeniških taborišč za pripor. Zveza slovenskih izseljencev je v zadnjih mesecih zbrala potrebni dokazilni material in popolnoma ovrgla izjave bivših nastavijencev taborišč. Da bi pa zahtevo po priznanju izseljeništva za pripor še bolj podkrepili, je letošnji občni zbor sklenil tudi posebno resolucijo ministrstvu za socialno' skrbstvo ter komisiji za oskrbo žrtev, v kateri je rečeno:
Letni občni zbor Zveze slovenskih izseljencev se ie poleg drugih zadev Zveze in njenih članov posebej bavil tudi z vprašanjem priznanja izseljeniških taborišč, v katerih so bili pridržani izseljeni
V ponedeljek se prične Ženevska konferenca
V	palači nekdanjega Društva narodov v Ženevi (iki jo kaže naša AND-slika) se ibo prihodnji ponedeljek začela konferenca o vzhodnoazijskih vprašanjih. Na njej bo prvič po drugi svetovni vojni v takem mednarodnem forumu sodelovala tudi Ljudska republika Kitajska.
V	sredo, po prihodu ameriškega zunanjega ministra Dullesa v Pariz, so sc začeli priprav-
V
koroški Slovenci, za priporniška taborišča. S tem v zvezi je bilo izraženo začudenje, da se je komisija za oskrbo žrtev leta 1949 pri svojem odklonilnem odloku z dne 10. 6. 1949 iz nerazumljivih vzrokov opirala na neresnične izjave prizadetih prič in da svojega odloka do danes ni razveljavila, kljub temu, da so bile te izjave s strani Zveze slovenskih izseljencev popolnoma ovržene. Občni zbor se je zato odločil, da pošlje ministrstvu za socialno skrbstvo in komisiji za oskrbo žrtev naslednje predloge:
1.	Komisija za oskrbo žrtev naj bi čim-prej ponovno proučila svoj odlok z dne 10. 6. 1949 glede nepriznavanja izseljeniških taborišč za pripor, nato odlok razveljavila in končno priznala izseljeniška taborišča za priporniška taborišča.
Da bi mogli komisiji za oskrbo žrtev ponovno raztolmačiti tozadevno vprašanje, občni zbor zahteva pritegnitev zastopnikov Zveze slovenskih izseljencev k
Svoji k svojim
Deželno vodstvo koroške OeVP se je te dni brez velikega hrupa preselilo iz svojih dosedanjih prostorov in posluje od včeraj naprej ie v novih strankinih prostorih na Velikovški cesti v — hotelu Haimlinger. To je bivši hotel Trabesinger, ki je kot'last Mohorjeve družbe bil hkrati središče kulturnega in družabnega življenja Slovencev v Celovcu in vsej Koroški. Odslej naprej bo torej to narodno premoženje služilo „svetovnonazorno najbližjim“ prijateljem Tednika-Kronike — OeVP-jevskim gospodom Gruberju, Ferlitschu, Mayrhoferju in Steinachcrju. Premalo je še bilo, da so dali ie Mohorjevo hišo na razpolago za protislovenske namene belogardistom in domačim hujskačem proti slovenskemu ljudstvu, zdelo se jim je potrebno, da zlezejo z vsem svojim ožjim sorodstvom pod skupno streho in da tako tudi na zunaj pokažejo, da spadajo svoji k svojim. Ljudje, ki so se še prpd nedavnim drznili očitati drugim, da izdajajo narod, so spet pokazali svoj pravi „slovenski“ obraz in svojo krščansko ljubezen do svojih OeVP-jevskih krušnih očetov in gospodarjev. Drži: Po njihovih delih jih boste spoznali!
seji, na kateri se bo komisija za oskrbo žrtev bavila z vprašanjem izseljeništva.
2.	Z ozirom na dejstvo, da so številni svoječasno izseljeni koroški Slovenci vsled dosedanjega nepriznavanja izseljeniških taborišč za pripor zamudili zakoniti rok za vlaganje prošenj za dosego uradnega potrdila po § 4 zakona o oskrbi žrtev ter za priporniško odškodnino, naj bi ministrstvo za socialno skrbstvo poskrbelo, da bi v kratkem pričakovana 9. novela k zakonu o oskrbi žrtev predvidevala tudi primerno podaljšanje roka za vlaganje prošenj za dosego uradnega potrdila in priporniške odškodnine.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Prihodnjo sredo: Perne pred sodiščem
ni razgovori med zapadnimi silami glede na Ženevsko konferenco. Proučili bodo zlasti, kakšen položaj naj zavzame na tej konferenci Kitajska, ki ji Amerika noče priznali enakopravnega mesta med delegati konference. Razen tega bodo razpravljali tudi o sovjetski ponudbi, da SZ pristopi pod gotovimi pogoji Atlantskemu paktu, ker so omenjeni pripravljalni razgovori povezani z zasedanjem vrhovnega organa Atlantskega pakta.
Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani se bo v sredo, dne 28. t. m., pričel proces proti emigrantu Alojzu Pernetu, ki so ga jugoslovanske oblasti aretirale 14. marca t. 1. v Jesenicah.
Kakor je znano, je Pernetu, ki je še vedno jugoslovanski državljan, čeprav mu je tudi Avstrija pred kratkim podelila svoje državljanstvo, že dvakrat uspelo z navedbo napačnih podatkov na vprašalnih polah dobiti dovoljenje za potovanje v Jugoslavijo v družbi izletnikov na skupno vizo. Razen tega so jugoslovanske oblasti ugotovile, da je bil Perne večkrat tudi ilegalno v Jugoslaviji. Z jugoslovanske strani se ugotavlja, da je bil Perne že leta 1946 pod številko 20.775 registriran kot vojni zločinec in da je bil razpisan za aretacijo na tiralici pod številko 20. Perneta dolžijo, da je bil po dezertiranju iz partizanov propagandni šef gestapovske edinicc gorenjskih domobrancev pod poveljstvom SS-oficir-ja iDiechtcla in da se je v tem svojstvu prostovoljno udeležil nasilnih akcij proti slovenskemu prebivalstvu ter da ima na vesti mnogo zločinov, o katerih je jugoslovanski tisk že obširno poročal in navajal tudi mnoge priče zlasti na Gorenjskem, ki Perneta težko obremenjujejo.
Glede na svoječasno vest, da bo Jugoslavija Perneta izpustila in ga postavila na avstrijsko mejo, je jugoslovansko zunanje ministrstvo obvestilo avstrijsko poslaništvo v Beogradu, da izpustitev Perneta ne pride v poštev, ker se to ne bi skladalo z jugoslovanskimi zakoni niti z javnim mnenjem v Jugoslaviji, kjer je prebivalstvo odločno zahtevalo, da pride Perne pred sodišče. Časopisi poročajo, da bo proces v Ljubljani trajal predvidoma tri dni.
čeprav je bilo z avstrijske strani uradno poudarjeno, da »avstrijska vlada po mednarodnem pravu ne more zanikati, da je Perne jugoslovanski državljan, ker vsaka država sama zase odloča o tem, koga smatra na svojem državnem ozemlju za svojega državljana", je del avstrijskega tiska v svoji protijugoslovanski gonji prikazoval in še prikazuje Pernetovo
aretacijo kot »ugrabitev avstrijskega državljana". Iz divjega pisanja v »Salzburger Nach-richten", »Kleine Zeitung" In »Volkszeitung" pa se očitno vidi le črna zavist šovinističnih in profitarskih krogov, ki bi radi s strahovanjem preprečili odhajanje avstrijskih gostov in izletnikov v privlačne jugoslovanske letoviške kraje. Le to je navsezadnje smisel njihovega hreščečega vpitja.
Desnica ne ve kaj dela levica
Pri tem pa se celo tako zakletim sovražnikom Jugoslavije, kot so to gospodje okrog »Salzburger Nachrichten", včasih pripeti, da desnica ne ve kaj dela levica. V prvem delu velikonočne številke n. pr. na ves glas rohnijo proti potovanju in letovanju v Jugoslaviji, na oglasnih straneh iste številke pa objavljajo velik inserat, ki z mastnimi črkami vabi — na obisk Jugoslavije, ki naenkrat ni več nevarna. Na prvih straneh je njihova »linija", na zadnjih pa njihova pohlepna mošnja. Za oboje so plačani: za linijo in za inserate. Nič zato, če zaidejo pri tem v kričeče protislovje, saj so »neodvisni". Neodvisni po starem kramarskem načelu, da denar ne smrdi.
Tednik je bolj dosleden
Tozadevno je treba pohvalno priznati, da ie belogardistični Tednik mnogo bolj dosleden. Kot »slovenski" list iz načelnih razlogov še nikdar ni delal reklame za slovenske zadruge, marveč samo za nemške (glej spet velikonočno številko!). V svoji načelnosti in doslednosti priporoča ta list koroškim Slovencem, naj kupujejo ščeti in metlje samo pri — Alojzu Pernetu v St. Vidu, ne glede na to, da se je ta solidni podjetnik že pred dobrimi petimi tedni preselil v ljubljanske1 zapore. Bravo, gospodje Tednikarji, vsa čast vašemu slovenstvu! Manjka samo še, da ukažete iz prižnic oznaniti zbirko za stroške Pernetovega procesa in da poberete prispevke hkrati s cerkvenim davkom, kar bi bilo slovensko in krščansko obenem.
Izselitev Slovencev - grozna krivica!
V
(Nadaljevanje s 1. strani)
Prav tako pa zaradi zanimive vsebine objavljamo tukaj tudi glavne točke iz pismenih izjav, ki sta jih o značaju izseljeniških taborišč podala bivši general SS in policije dr. Benno Martin ter katoliški župnik Nikolaus Zimmermann.
Dr. Martin, ki je izrazil pripravljenost, da vsakčas v tej zadevi izpove tudi še nadaljnje podrobnosti, pravi med drugim:
Na vsebino Vašega pisma imam zaenkrat sledeči stvaren odgovor:
1.	Deloval sem v času od januarja 1993 do zloma v maju 1945 kot general policije na položaju generalnega nadzornika policije in SS v XIII. vojnem okrožju (severna Bavarska). Na tem položaju sicer nisem imel vsesplošnega poveljevalnega polnomočja, a vendar pravico, da sem bil obveščen o vseh varnejših dogodkih (na področju policije in SS) v mojem službenem območju. Zaradi tega sem prejel tudi poročila o nastanitvenih razmerah izseljenih Slovencev iz Koroške. Dejstvo, da sem po uradno dodeljeni mi hišni pomočnici, gdč. Adeli Gril, verodostojno izvedel podrobne okolnosti izselitve in nastanitve vaših rojakov v mojem službenem območju, me je napotilo, da sem se za razmere obžalovanja vrednih izseljenih koroških Slovencev bolj pobrigal, kakor je bila sicer moja službena dolžnost. Na osnovi tega sem dobil precej točen vtis, ki ga lahko popolnoma objektivno izpovem zato, ker nisem nosil nobene uradne odgovornosti.
2.	Na temelju svojega zbranega znanja ugotavljam, da so bili v taboriščih Hessel-berg, Schwarzenberg, Frauenaurach, Eich-statt in Weissenburg izseljeni Slovenci iz Koroške nastanjeni. Ta taborišča (z dvema izjemama) sem sam obiskal in se pobrigal za usodo taboriščnikov.
3.	Na taborišče Rattenbach se ne spomnim več, vendar bo gotovb najti priče, ki o njem lahko dajo podrobna pojasnila.
4.	Omenjena taborišča naravno niso bila koncentracijska taborišča v običajnem pomenu besede. Pač pa je bila omejitev osebne svobode gibanja vendar taka, da je bila smatrati najmanj kot neke vrste »zrahljanega pripora«. Pri tem so bile razmere v posameznih taboriščih različne — pač po osebnosti poveljnika taborišča.
Le-ta je imel pri opravljanju svoje funkcije določene svoboščine. Osebne šikane so tu igrale veliko vlogo. Dopuščam možnost, da morejo nekateri, ki so uživali prednosti, danes zanikati značaj pripora. Toda za večino taboriščnikov se bo moralo potrditi, da so bivanje v teh taboriščih morali občutiti kot pripor, četudi morda z olajšavami, kakršnih je bil končno deležen tudi ta in oni v KZ-ih.
kazenskem priporu v jetnišnici Landsberg.
Značilno za ves položaj tedaj izseljenih je tudi dejstvo, da je bil — po informacijah, ki sem jih prejemal in ki jih je vzeti resno — namen, te pomilovanja vredne pregnance na novo naseliti v pokrajini Pose n. Kako, sam Bog ve. Imeli so jih pač za sovražnike države, ki jih niso hoteli pustiti v njihovi stari domovini in s katerimi so temu primerno ravnali!
lahko navedem tudi še nekaj prič, ki so se v mojem smislu zavzele z razmere v taboriščih. Povpraševanje bivših taboriščnih komandantov smatram za neumestno, kajti iz razumljivih razlogov bodo* izpovedovali v lastni zadevi. Sam nimam v lastni zadevi ničesar povedati, kajti v to stvar sem se vključil le iz zgolj človeških razlogov — na temelju mojega visokega položaja sem to mogel storiti!
Zbrani zastopniki izseljenskih družin so ze slovenskih izseljencev z zanimanjem
na letnem občnem zboru Zve-sledili izvajanjem govornikov
5« Kot zelo važen prijem se mi zdi, da so na merodajnih mestih (»Volksdeutsche Mittelstelle« z njenimi podrejenimi instancami v posameznih »Gauih«) smatrali izseljene Slovence za »protidržavne« in so temu primerno ravnali. O tem sem imel — kljub pomanjkanju pristojnosti — podrobne razgovore z »Gauleiterjem« Rainerjem iz Celovca, ko sem se zavzemal za usodo Grilove in Winklerjevc družine. Rainer je absolutno zastopal stališče »protidržavnosti« in ni bil dostopen za moje protipostavljanje. Če sem kdaj dosegel olajšave, je bilo to možno le na podlagi tovariškega pristanka Rainerja. To dejstvo smatram za zelo značilno, kajti stališče koroškega Gauleiterja je samo po sebi umevno vplivalo na načelno ravnanje s koroškimi Slovenci v »Altreichu«.
6. Okrožna vlada Mittelfranken se je s to stvarjo komaj ob robu bavila. Njeno stališče smatram za povsem nemerodajno. Pristojna je bila samo in edinole zgoraj omenjena »Volksdeutsche Mittelstelle«, centralna ustanova državnega vodstva SS. Njen vodja je bil SS-Obergruppenfuhrer Lorenz, ki je bil neposredno odgovoren Himmlerju. Lorenz se trenutno nahaja v
8. V presoji vprašanja, ali je nedvomno omejevanje svobode »izseljencev« smatrati za »zapor«, bo potrebno objasniti mnoga posamezna vprašanja. V to svrho sem Vam radevolje na razpolago in Vam
— ker sem smatral in še danes smatram izselitev Slovencev in ravnanje z njimi za grozno krivico. Tisti Vaši rojaki, katerim sem skušal pomagati, bodo lahko potrdili to moje stališče.
To so bila kazenska taborišča
Župnik Zimmermann pa je poslal Zvezi slovenskih izseljencev naslednje pismeno potrdilo:
Podpisani sem bil v času od 1. aprila 1944 do 31. avgusta 1953 župnik v Erlan-gen-Biichenbach; v to župnijo je spadal tudi kraj Frauenaurach, kjer je obstojalo do leta 1945 tako imenovano izseljeniško taborišče za koroške Slovence.
V kolikor mi je znano, sem se imel samo dobrohotnosti tedanjega generala policije dr. Benna Martina zahvaliti, če sem imel tu pa tam ob nedeljskih popoldnevih možnost, da sem se sestal s prebivalci tega taborišča. To se je dogajalo ob posameznih popoldanskih božjih službah, ki so jih v župnijski cerkvi lahko obiskovali, ker dr. Benno Martin teh izhodov ni inkriminiral.
Podpisani nikdar nisem smatral tabo-
Narodni dohodek in potrošnja
Narodni dohodek (Volks- ali National-einkommen) pomeni vsoto denarnih dohodkov vseh prejemnikov plač in mezd v državi kot skupni gospodarski enoti v dobi enega leta. K narodnemu dohodku spada nadalje vrednost dobrin vse proizvodnje ter iz zunanjega gospodarskega prometa doseženi dobički. Višina in množina narodnega dohodka je podlaga za zmogljivost potrošnje prebivalstva v kolikor je; pri narodnem dohodku vse delovno ljudstvo sorazmerno in pravično udeleženo. Čim višji je narodni dohodek, tem boljši je lahko življenjski nivo prebivalstva.
Iz brošure »Osterreichs Volkseinkom-men« v letu 1952, ki se bavi s statističnimi podatki, ni točno razviden letni dohodek samostojnih poklicev, ker manjkajo v to svrho porabljivi in zanesljivi podatki. To plast iz narodnega gospodarstva morejo ugotavljati samo po povprečnih cenitvah. Bolj točno lahko preračunajo oni del narodnega dohodka, ki odpade na plače in mezde. Ta dohodek je znašal 58 odstotkov vsega narodnega dohodka. Popolnoma pa tudi ti podatki niso zanesljivi, kakor tudi ugotovitve, da se je realni dohodek nesamostojnih poklicev od 1951. leta na 1952. leto dvignil za 2 odstotka. Skupni narodni dohodek se je v tem času dvignil samo za 1 odstotek, dočim je od leta 1950 do 1951 nara-stel še za 6 odstotkov.
Za statistiko potrošnje so zanesljivejše podlage na razpolago, kakor za statistiko proizvodnje. Ugotovitve izdatkov za privatno potrošnjo vsebujejo nekatere značilne številke. Delež izdatkov za življenjske potrebščine je narastel v letih 1951 na 1952 od 37,5 do 40,2 odstotka. K temu navaja raziskovalni urad dva razloga, namreč nekoliko zboljšanje plač skupinam prejemnikov najnižjega zaslužka, kar jim je omogočilo izdati več denarja za prehrano in drugič zvišanje cen živ-
ljenjskim potrebščinam, zaradi česar so morali potrošniki več svojega dohodka porabiti za prehrano. Višji stroški za prehrano so šli seveda na računr izdatkov za druge dobrine. V prvi vrsti so se omejili izdatki za obleko, katerih delež je padel od 18 na 14,7 odstotka, kar je razumljivo, ker čim več more prebivalstvo izdati za prehrano, tem bolj mora izdatke za druge potrošne dobrine omejevati. Zaradi tega pojava ni mogoče zagovarjati prizadevanja za visoke carinske omejitve •uvoza agrarnih produktov, kar dviga cene za kruh, meso, maslo, zelenjavo itd. Na vsak način vsebuje statistika izdatkov tudi postavke, katerih pretirana višina nikakor ni pogojno nujna, temveč za katero odgovarjajo potrošniki sami. Leta 1952 so potrošniki izdali za pivo prav toliko kakor za mleko, namreč 1700 milijonov šilingov ali z drugimi besedami, da so popili in pokadili za pet in pol milijarde šilingov. Brez dvoma je to nepotrebno visoka vsota, ki znaša nad 1000 šilingov za vsako* odraslo osebo.
Posledica omejitve potrošnje za obleko je nazadovanje konzuma tekstilnega blaga, nazadovanje, ki se je leta 1953 nadaljevalo*. Po* nekem preračunu v »Presse« je ta potrošnja v zadnjih dveh letih padla od 10 kg na 7,2 kg za osebo, česar posledica je naraščanje brezposelnosti tekstilnih delavcev. Popuščanje nabavljanja tekstilnega blaga pa ni pripisati temu, da se je morda prebivalstvo po izčrpanju svojih zalog v vojni in v povojnih letih z oblačili že spet v zadostni meri založilo. To vprašanje pojasnjuje neka brošura, ki jo je izdal referat žena Avstrijske sindikalne zveze, »Inventura v omari za obleko«, ki navaja rezultate o stanju o* potrebi oblek in perila pri 1400 dunajskih delavskih družinah. Iz tega številčnega gradiva je razvidno, da je preskrba delavskih družin s potrebščinami oblek in posteljnega perila nezadostna ter še davno
so v primeri s cenami
ni nasičena. Plače prenizke.
Statistika ugotavlja, da pri večini delavskih družin, predvsem pri onih, kjer zasluži samo ena oseba za več družinskih članov, sestoja garderoba v resnici samo iz najpotrebnejšega. Povprečno ne presega pri odraslih moških preko zimskega plašča do poldruge garniture obleke za cesto ter dve obleki pri ženskah. Komaj tretjina moških ima poleg navadne cestne obleke tudi še nedeljsko črno* obleko, samo* 68 od 100 žen poseduje en kostum, večerno ’ obleko pa ima od 100 le 35 žensk. Mnogi moške mladine nimajo niti zimskega plašča. Najmanj tretjina manjših oblek je starejša kakor štiri leta in v najboljšem primeru je mogoče zimski plašč vsakih šest let na novo* nabaviti.
Še slabše so razmere glede posteljnega perila. V večini primerov je na razpolago ravno toliko* rjuh in drugega, da je perilo mogoče enkrat izmenjati in mora vsaka garnitura vzdržati vsaj deset let. Tudi tukaj so najbolj prizadete veččlanske družine z enim samim prejemnikom zaslužka, za katere je nabava novega perila skoraj nerešljivo vprašanje.
Izvleček podatkov iz te statistike je zgovorna slika nepovoljnih "razmer na tem področju na Dunaju. Pri tem pa je treba upoštevati, da so eksistenčne razmere na Dunaju neprimerno boljše, kakor v ostalih zveznih deželah. V ostalih zveznih deželah imajo delojemalci še manj kaj za obleči in so* nezadoščene potrebe še večje.
Raziskavati dohodke kmetijskega gospodarstva samega in o nenasičenih in nedosegljivih nabavah pogosto nujnih potrebščin kmetijskega prebivalstva pa bi bilo poglavje zase, problem, ki je prav tako povezan s celotnim gospodarskim ustrojem.
rišče Frauenaurach za kaj drugega kot za kazensko taborišče in za izrazit plod nacističnih nasilnih metod, ki niso poznale človeških obzirov. Za to nekaj značilnih podatkov:
1.	Duhovnikom je bil vstop v taborišče strogo prepovedan, prav tako občevanje s Slovenci v taborišču.
2.	Samoumevno se tudi božja služba ni smela opravljati v taborišču, ureditev, ki je celo v tretjem rajhu niti kazenskim pripornikom niso odrekali.
3.	Najboli nečloveško pa je bilo, da je bil duhovniku zabranjen celo dostop k umirajočim. Nekoč sem se skoro pol dneva prepiral po telefonu z vodstvom taborišča, da bi me pustili k neki umirajoči. Po obstoječih predpisih so mi to gladko odbili. Niti mojega predloga, da bi sanitetni avtomobil prepeljal bolnico izven taborišča, da bi ji lahko podelil zakramente za umirajoče, niso sprejeli. Dr. Martin je nato* kratkomalo odredil, da je treba vse težke bolnike premestiti v univerzitetno kliniko, kjer smo imeli duhovniki prost dostop do* bolnikov. Če ta človek ne bi bil prevzel na sebe nevarnega rizika takšnih »samovoljnih« ukrepov, bi bili morali ljudje umreti brez tolažil njihove vere.
Ta dejstva pač dokazujeio bolj kakor vse drugo, da je šlo pri teh izseljeniških taboriščih za kazenska taborišča v naravnost »klasičnem« smislu. Kdor je poznal duševno* trpljenje teh ljudi, ve, da so bili v tretjem rajhu manj kot raja, in kdor je kdai koli prisostvoval pogrebu enega izmed umrlih Slovencev, kakor sem imel na žalost jaz nekajkrat v Frauenauraehu priložnost za to, temu bo ostalo za vse življenje nepozabno, koliko* nepopisnega trpljenja je prišlo tu na pretresljiv način do* izraza.
Tem podatkom morda manjka ostra pravniška argumentacija. V veliki meri pa so dokazilni za tistega, ki je poznal razmere. Za mene izseljeniška ali prese-ljevalna taborišča morda niso* bila koncentracijska taborišča v znano slabem smislu, vendar so bila to taborišča izumiranja, v katerih naj bi bila narodnostna skupina izročena počasnemu poginu.
Seja mladinskega sosveta
Pod predsedstvom deželnega mladinskega referenta Thea Asenbauerja je dne 13. t. m. zasedal koroški mladinski sosvet, katerega se je udeležil tudi zastopnik Zveze slovenske mladine. Na preejlog zastopnika socialistične mladine je bilo sklenjeno, da bodo proučili po* trgovinskem ministrstvu odrejeno* podaljšanje učne dobe za elektro- in ključavničarske vajence. Soglasno so sklenili, da bodo priredili v času od 22. do 28. maja 1954 »teden mladine« v Celovcu. V okviru te velike prireditve naj bi bil v vseh koroških občinah prirejen še posebej »dan mladine«.
Celovški novinarji na izletu v Sloveniji
*
Novinarji v Celovcu izhajajočih časopisov, uredniki listov »Die Neue Zeit«, »Volkszeitung«, »Der Karntner Bauer« in »Slovenski vestnik« ter predstavnika poročevalne službe APA in mestnega tiskovnega referata so se minulo soboto z malim avtobusom odpravili na tridnevno potovanje v Slovenijo. Povabljeni so bili od Društva novinarjev Slovenije, da bi si ogledali slovenske kraje, zlasti pa da bi navezali še tesnejše stike med kolegi to-in onstran Karavank, ter poglobili prepotrebno prijateljsko sodelovanje tiska v Sloveniji in na Koroškem.
Po prihodu v Ljubljano je na kosilu v hotelu Bellevue, prirejenem na čast celovškim novinarjem, predsednik Društva novinarjev Slovenije tov. Stane Skrabar izrekel dobrodošlico ter želel, da bi to novinarsko srečanje posredovalo celovškim kolegom najboljše vtise, da bi se čimboljše počutili v Sloveniji in da bi se tudi to pot spet in še bolj utrdili prijateljski stiki v korist sosednih narodov, h katerim prav tisk lahko največ prispeva. Zahvaljujoč se za povabilo je v imenu celovških novinarjev glavni urednik »Die Neue Zeit« kolega B. Blatnik izrazil in potrdil iste želje.
Po kosilu v Ljubljani so se pridružili celovškim novinarjem novinarji Slovenije in skupno so nadaljevali pot v osvobojeno Slovensko Primorje. Prvi kratek od-rnor je bil v Postojni, zvečer pa so prispeli v Koper, glavno mesto cone »B« Svobodnega tržaškega ozemlja, kjer so prenočili in si drugi dan zjutraj tudi nekoliko ogledali mesto. Kletarsko podjetje »Vino Koper« je povabilo celovške novinarje na poskušnjo vina in jim tudi razkazalo svojo moderno urejeno1 veliko klet, ki ima kapaciteto1 300 vagonov vina. Tam so tudi lahko izvedeli, kakšen je način upravljanja takih velikih podjetij, ki so narodna last, po< delavskih svetih.
V	Kopru in v Piranu, kamor so proti Poldne nadaljevali pot, so> se celovški novinarji predvsem lahko prepričali, kako °ova Jugoslavija spoštuje narodno enakopravnost. Vsi napisi, tako javni kot privatni, so' v teh krajih dvojezični in se prav nihče ne spotika nad tem, da je tu pa tam prvi1 slovenski, drugod pa zlasti v Piranu prvi italijanski napis, ker pač tam številčno še nekoliko prevladuje italijanski jezik.
Iz Pirana se je z motornim čolnom šlo
—	udeležili sta se tega izleta še dve izletniški skupini, ki sta bili v Piranu in v Portorožu, ena nemška in ena dunajska
—	k znameniterriu svetilniku v Savudriji, to je na najbolj zapadno1 točko jugoslovanske jadranske obale. Tam tudi poteka meja med slovenskim in hrvatskim Primorjem. Po vrnitvi v Piran, kjer so se zabavali v veseli družabnosti ter po bolj svetli kot prespani noči je avtobus v ponedeljek zjutraj spet krenil s svojim novinarskim tovorom nazaj proti Ljubljani. Med potjo so si še ogledali divne Škoci-janske jame, ki so po> svoji naravnosti in nedotaknjenosti morda še zanimivejše od Postojnske.
V	Ljubljani je bil sprejem v uredništvu
»Slovenskega poročevalca« in po kratkem ogledu mesta — saj je preostajala le še pičla urica, časa — je bila na Ljubljanskem' gradu poslovilna večerja. S prisrčnimi poslovilnimi besedami se je spet kolega Blatnik zahvalil za nad vse prijetno doživetje tega novinarskega srečanja in povabil ljubljanske novinarje na proti-obisk na Koroško še v tem letu. Tov. Stane Skrabar pa je v odgovoru izrazil prepričanje, da je izlet po' Sloveniji za medsebojne prijateljske stike res prispeval to, kar so vsi, celovški in ljubljanski novinarji od njega pričakovali. Saj je bil glavni
JUGOSLAVIJA
Slovenski biografski leksikon, osmi zvezek (Slovenska akademija znanosti in umetnosti Ljubljana, 132 str., br.)
V	založbi Slovenske akademije znanosti in umetnosti je izšel kot nadaljevanje že leta F933 v založbi Zadružne gospodarske banke v Ljubljani začetega monumentalnega znanstvenega della osmi zvezek, s katerim je končana druga knjiga. V osmem zvezku je opisano življenje in delo slovenskih zaslužnih mož od Preglja Ivana do Qualle Matije. Delo urejuje s sodelovanjem uredniškega odbora Franc Ksa-ver Lukman
AVSTRIJA
Der Fechter. Witing Emil (Leykam-Verlag, Graz, 220 str., pl., 56.— šil.)
Graška založba Leykam je leta 1951 izdala roman Emila Witinga „Der Fechter", v katerem nam avtor prikazuje slike iz življenja karpatskega jelena. V živih prikazih nas seznanja s posameznimi postajami jelenovega bitja, kako prične mladi jelen svoje življenje v visokih Karpatah, kako počasi dorašča, vedno na begu in v bojih, v lepega in ponosnega gozdnega kralja. Knjiga, ki jo je Fritz Kimm opremil z okusnimi in zanimivimi slikami, katere prikazujejo lepoto narave, gozd, travnike, gorovja in njih prebivalce — živali, bo posebno navdušila lovce ter druge ljubitelje narave.	•
V	isti založbi sta izšli od Witinga tudi knjigi „Ueber Ahgrunden" (življenjska slika divjega kozla) in „Frate Nicolae" (življenjska
namen tega srečanja le v medsebojnem spoznavanju in poglobitvi prijateljstva, kljub temu pa so celovški novinarji preko tega vzeli s seboj domov najboljše vtise iz krajev in od ljudi LR Slovenije in sploh nove Jugoslavije. Krasen pogled z gradu na razsvetljeno Ljubljano je vse vtise še poglobil in veselo razpoloženje, ki se je celovških novinarjev prijelo že kmalu po prestopu meje, ko je tovariš Žižek priskrbel prvo močno kapljico na Jezerskem, jih ni več zapustilo do vrnitve nazaj domov. Zato so slovenski kolegi vso pot temeljito skrbeli.
slika^karpatskega medveda), v katerih nas avtor v lepem jeziku seznanja z življenjskimi pogoji živali v .Karpatah, kjer se morajo zlasti v zimskih mesecih boriti z velikimi težavami, da si ohranijo življenje.
Frohes Schaffen. Das Buch fur jung und alt (Verlag ftir Jugend und Volk, Wien, 320 str., ilustr. ppl., 65.— šil.)
2e podnaslov nam pove, da je knjiga namenjena tako starim kakor tudi mladim čitate-ljem in že bežen pregled vsebine zadostuje za ugotovitev, da bodo z njo zadovoljni tako eni kot drugi. „Kdor hoče ustvarjati, mora biti vesel". S tem geslom hoče izdajatelj posredovati čitatcljem bogato vsebino na način, ki bo pritegnil vsakogar ter ga povedel v svet znanosti, tehnike, umetnosti in narave, prav tako pa ga seznanjal tudi s pustolovščinami in doživljaji v daljnjlh deželah med tujimi iiudmi. Največja vrlina knjige, ki je opremljena z dobro uspelimi tekstnimi ilustracijami in tiskana na finem knjižnem papirju, pa je nedvomno v tem, da je njena vsebina razumljiva tudi preprostemu bralcu, pa čeprav obravnava deloma znanstvene snovi.
Vsekakor je predmetna knjiga lepo in priporočljivo darilo za starejšo šolsko mladino, katero bo uspešno spremljala pri učenju in ji tako kot drag sopotnik pomagala spoznavati neznana čuda.
Navedene knjige kakor tudi vse druge knjižne izdaje, časopise in revije lahko dobite odnosno naročite po najnižjih cenah v slovenski knjigarni »Naša knjiga«, Celovec, Gasometergasse 10.
Na Dolenjskem bodo proslavili obletnico Jurčičeve smrti
Sicer smo obhajali 110 obletnico smrti slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča že
4.	marca, ker pa takrat letni čas še ni bil primeren za večje proslave na prostem, se je posebni odbor, ki pripravlja veliko proslavo za ta pomembni kulturni praznik, odločil, da preloži praznovanje obletnice na poznejši čas. Določen je bil teden med 2. in 9. majem, ko bodo v vseh večjih krajih Dolenjske prirejene posebne slavnostne prireditve, glavna slavnost pa bo v nedeljo, dne 9. maja v rojstni vasi Jurčiča, v Muljavi pri Stični.
Priprave za veliko slavnost vodi poseben pripravljalni odbor, v katerem so mnogi kulturni in javni delavci Slovenije, med njimi tudi predsednik Sveta za prosveto in kulturo LR Slovenije dr. Anton Melik. Pripravljalni odbor tudi preureja pisateljevo rojstno1 hišo v kulturni muzej, v katerem bo vsaj delno prikazan veliki pomen pisatelja Josipa Jurčiča ter njegov prispevek k razvoju slovenske književnosti in kulture. Prav tako bodo na pisateljevi rojstni hiši ob tej priložnosti odkrili spominsko ploščo.
prepovedala nadaljnje delovanje vseh slovenskih društev. Srečko1 Kumar se je takrat preselil v Ljubljano. Tudi tam je deloval dalje. Vodil je nekaj časa zbor Glasbene Matice. Pozneje pa je prevzel Učiteljski zbor, ki je bil osrednji v Sloveniji.
V Zagreb je odšel leta 1927, kjer je poleg mestnega profesorja na konservatoriju sprejel tudi vodstvo pevskega zbora »Kolo« in vodil še nadalje učiteljski zbor, s katerim je gostoval v Bolgariji, na Češkem in nastopal z. njim tudi po Jugoslaviji.
Sirom Jugoslavije je vodil še več pevskih zborov in z njimi uspešna nastopal. Navduševal je vse pomembnejše jugoslovanske skladatelje za komponiranje otroških in mladinskih samospevov in zborovskih skladb. Tudi na tem področju je uspel in izdal revialno1 zbirko »Grlica« v letih 1931 —1933 v Zagrebu.
Od leta 1934 je Kumar deloval kot profesor glasbe v Beogradu. Tudi med okupacijo je poučeval na tej šoli in po osvoboditvi Beograda vodil zbor štaba NOV.
Ko je bila osvobojena Slovenija s Primorsko, se je brž vrnil v svojo ožjo domovino. Zavedal se je, da mora dati vse svoje sile Primorski, ki je bila pod fašističnim jarmom vsa kulturne opustošena. V Gorici je obnovil glasbeno šolo ter zbor Glasbene Matice. Ustanovil je še več zborov, kakor dekliški zbor »Soča«, učiteljski zbor učiteliev koperskega okraja, ter postal ravnatelj glasbene šole v Portorožu in Kopru.
Ko se je umaknil v pokoj, tudi ni popolnoma nehal s kulturnim delovanjem. Srečko Kumar se je posvetil mladini in tistim, ki so mladino vzgajali. Zato njegovo delo ni šlo z njim v grob.
Njegovi pevci in učenci živijo raztre-šeni po vsej Sloveniji, po Primorski in še preko njenih meja. Spomin in hvaležnost pa bomo še zmiraj ohranili na zaslužnega glasbeno-prosvetnega delavca.
SREČKO
Glasbeno-prosvetni delavec
Ta članek naj bo posvečen spominu nedavno umrlega zaslužnega primorskega glasbenika, ki je v Sloveniji, na Hrvat-sk,em in v Srbiji opravil pomembno glas-beno-prosvetno delo.
Srečko Kumar je bil rojen 1. aprila 1888 v Kojskem v Goriških Brdih. Kot mlad študent učiteljišča je že leta 1908 vodil pevski zbor in orkester učiteljiščni-kov v Kopru.
Kot učitelj je služboval v Zapotoku in tam vodil pevski zbor »Zarja«. Razmeroma mladi zbor je uspel pod spretnim vodstvom Kumarja, da je izvajal težke skladbe Adamiča, Lajovica in Ravnika.
Kmalu pa je pustil učiteljski poklic in se popolnoma posvetil študiju glasbe. Štu-
NOVE i
KUMAR
diral je na tržaškem konzervatoriju in pozneje v Leipzigu. Odtod se je vrnil 1919 leta v neosvobojeno Primorsko in tam začel z glasbenim delovanjem. Dvoje idealov je imel pred seboj: da bi uspevale mlade, napredne smeri v slovenski glasbi — in pa, da bi pomagal slovenskemu življu vztrajati pod okupacijo Italijanov.
1919. leta je ustanovil glasbeno šolo v Skednju. Eno leto pozneje pa v Trstu zbor Slovenske učiteljske zveze. Ta zbor je bil predhodnik poznejšega Učiteljskega zbora, ki je po osvoboditvi zopet oživel in deluje še danes ravno tako, kakor pred dvajsetimi leti.
Leta 1926 je moral ta zbor utihniti. Italijanska fašistična vlada je razpustila Zvezo slovenskih učiteljskih društev in
N J l G E
Dr. Mirko Rupel:	20
SLOVENSKI JEZIK
Samostalnik beseda ima v množinskem rodilniku besed ali besed\.
Samostalnik gospa se sklanja takole:
Edn.: gospa gospe gospe gospč pri gospe z gospo E)v.: gospe gospe gospema gospč pri gospeh z gospema Mn.: gospe gospe gospem gospe pri gospeh z gospemi
Samostalnika mati in hči se v ednini sklanjata takole:
mati matere materi mater pri materi z materjo hči hčere hčeri hčer pri hčeri s hčerjo
V dvojini in množini se mati in hči sklanjata po zgledu lipa.
II. Sklanjatev: Samostalniki ž. sp. brez obrazila
, Ti samostalniki imajo stalen poudarek na osnovi (nit, bntev) ali premični poudarek (k6st).
,E Samostalniki s stalnim poudarkom so: a) nit, luč, r^niet, zibel, mladčst, jesen, korist, pomlad, povest y-; — b) misel, ljubčzen, bolčzen, pesem, povddenj, Erikazen, golazen itd. (ti imajo polglasnik v zadnjem *°§u); — c) britev, breskev, cerkev, molitev itd. (sa-rr*°stalniki na -ev).
Sklanjajo se po zgledih a) nit, b) misel, c) britev.
	Ednina	Dvojina	Množina
1.'	nit	niti	niti
2.	niti	niti	niti
3.	niti	nitma	nitim
4.	nit	niti	niti
5.	pri niti	nitih	nitih
6.	z nitjo	nitma	nitmi
1.	misel	misli	misli
2.	misli	misli	misli
3.	misli	mislima	mislim
4<	misel	misli	misli
5.	pri misli	mislih	mislih
6.	z mislijo	mislima	mislimi
1.	britev	britvi	britve
2.	britve	britev	britev
3.	britvi	britvama	britvam
4.	britev	britvi	britve
5.	pri britvi	britvah	britvah
6.	z britvijo	britvama	britvami
Razloček med sklanjatvijo nit in misel je v dajalniku dvojine in v orodniku ednine, dvojine in množine. Samostalniki na -ev se sklanjajo nekaj po I., nekaj po II. sklanjatvi.
Opozoriti velja, da pravimo1 prsi (ne: prša) in da je ta samostalnik samo množinski; sklanja se po zgledu nit. Tako tudi duri. — Gosli in jasli se sklanjata po m[sli.
Pri nekaterih samostalnikih, ki imajo stalen poudarek, potegne predlog včasih poudarek k sebi: pomlad — na pomlad, jesčn — na jesen.
2.	Premičen poudarek imajo: a) reč, brv, cev, čast, dlan, gaz, jed, klet, klop, last, laž, mast, med, past, ped, plast, plat, polt, pot, prst, rast, ravan (rodilnik: ravni), rž, skrb, slast, smer, smet, snet, stran, strast, strd, stvar, ščet, tesen (rod.: tesni), uš, vas, vest, vez, vrv, zel, zmes, zver, žrd; — b) k6st, gos, moč, noč, os, ost, peč, pest, snov, sol, zob.
Zgled za sklanjatev je reč (a) in kost (b):
	Ednina	Dvojina	Množina
1.	reč	reči	reči
2.	reči	reči	reči
3.	reči (kosti)	rečema	rečem
4.	reč	reči	reči
5.	pri reči (kosti)	rečeh	rečeh
6.	z rečj6	rečema	rečmi
Samostalnik kri se kri, v krvi, s krvj<5.		sklanja takole:	kri, krvi,
Predlog včasih potegne premični poudarek k ?ebi: noči — do noči, poti — s poti, skrbi — brez skrbi, oči — v oct.
(Se nadaljuje)

Večerni kuharski tečaj v St. liju
«nrmmnniK
Petek, 23. april: Vojteh Sobota, 24. april: Jurij Nedelja, 25. .april: Marko Ponedeljek, 26. april: Klet Torek, 27. april: Cita Sreda, 28. april: Pavel od Kr.
Četrtek, 29. april: Peter
SPOMINSKI DNEVI
23.	4. 1944 Patrulja 12 partizanov zaprla
promet na cesti Št. Ilj-Zg. Vesca.
24.	4. 1942 Izdana uredba o streljanju talcev
v »Ljubljanski pokrajini" — 1944 V Postojnski jami so partizani uničili 1000 sodov bencina in nafte, ki so jih Nemci skrili pred letalskimi napadi — 1944 Ustanovljena koroška grupa partizanskih odredov.
25.	4. 1842 Umrla v starosti 68 let Prešerno-
va mati Mina, za tiste čase izobražena ženska, saj je obiskovala šolo v Beljaku — 1945 Prva konferenca Združenih narodov v San Franciscu.
26.	4. 1829 Rojen slavni kirurg Theodor Bil-
routh, prvi operator želodca in požiralnika — 1945 Turčija je napovedala Nemčiji vojno, nekaj dni pred njeno kapitulacijo.
27.	4. 1941 Ustanovitev Osvobodilne fronte
slovenskega naroda — 1944 Bataljon Vzhodnokoroškega partizanskega odreda napadel Belo in Železno Kaplo.
29. 4. 1943 Obglavljenih na Dunaju 13 selskih žrtev, borcev za svobodo — 1830 Rojen v Mengšu pisatelj Janez Trdina — 1945 Nemci ustrelili v mariborski okolici 70 talcev.
Zgodovinske najdbe pri Dhoveali
Deželni muzej za Koroško sporoča, da so dne 13. aprila pri izkopavanjih temeljev za zgradbo neke nove stanovanjske hiše v Dhovčah (Lendorf) našli ostanke človeških okostij in ugotovili naslednje: Zadaj za zidom nekdanje kasarne je potekal del rimske ceste Vrbsko jezero—Vi-runum. Že pri gradnji kasarne so naleteli na grobišča. Nova najdba je v neposredni bližini stare najdbe, vendar na nasprotni strani ceste. V globini okoli 90 centimetrov so odkrili večji del temeljev grobišča, kjer so našli najmanj štiri ostanke človeških okostij. Izgleda, da so grobove že davno izropali, ker so deli kosti ležali vsevprek pomešani. Edino na neki roki so še našli dve zapestnici iz brona. Nadalje so našli dva popolnoma ohranjena mala steklena kozarca in ostanke še enega kozarca, kakor tudi zaponko za pas tudi iz brona ter odlomek abecednika prav tako iz brona. Najdbe izvirajo povečini iz četrtega stoletja, abecednik pa iz prvega stoletja. Najdbe, ki so jih spravili v deželnem muzeju, so dragoceni prispevek za raziskavanje stare koroške zgodovine.
Ob velikonočnih praznikih je nov mrzli val povzročil močno ohladitev ozračja v velikem delu Evrope. Celo na Južnem Tirolskem je padla temperatura na veliko nedeljo na minus 14 stopinj, pri čemur pa je mraz še močan veter občutno zaostril. Tudi v naših krajih je vladal mrzel veter, kar je zelo oviralo velikonočne običaje ter izlete v pomladansko naravo.
Gosta megla in snežni zameti so zmanjšali upanje na rešitev nad deset nemških mladincev, njihovih učiteljev in drugih turistov, ki so ostali pod snegom v Alpah. V avstrijskih Alpah je najmanj sedemnajst oseb izgubilo življenje ali izginilo zaradi hudega mraza. Meteorološke postaje v Avstriji, Švici in Južni Nemčiji so opozarjale na veliko nevarnost plazov prav v bližini najbolj znanih zimskih letovišč. V Garmisch-Partenkirchenu so prepovedali vsakršno' smučanje.
V Rosenlcithenu je vrtinec vetra odnesel 69-letno Ano Stein z balkona, jo nekaj časa nosil po'zraku, nato pa vrgel ob tla, kjer se je ubila.
Na Zugsspitze, najvišjem nemškem hribu, je v soboto padlo 130 cm snega. Povprečno je na nemških Alpah zapadlo več kot pol metra svežega snega. Mnogo snega je padlo tudi na Tirolskem, kjer je sne-
Gospodinje in matere v Št. liju so si želele in hotele osvojiti več znanja v kuharski umetnosti, da bi lahko za praznik in delavnik postavile svojcem na mizo še bolj okusno in pestro izbrane jedi. Tudi iz sredstev domačih živilskih zalog je mogoče marsikaj pripraviti, če je kuharica spretna in nekaj zna. Zaradi tega so iz lastne pobude organizirale pri Majerho-ferju desetdnevni kuharski tečaj. Za uspešno organizacijo tečaja se je predvsem potrudila Špendirjeva Angela in njeni požrtvovalnosti velja zasluga, da so mogle biti naše gospodinje in matere deležne tega koristnega pouka.
Enajst gospodinj in mater se je tečaja udeleževalo vsak večer od pol sedme do
žilo 24 ur. Tudi v Innsbrucku je eno noč snežilo. Na Hahnenkamnu pri Kitzbiich-lu ie padlo meter visoko snega.
Tudi iz severovzhodne Francije so poročali o snegu in mrazu, kjer so ponekod divjali pravi snežni viharji. Precejšnja škoda je nastala na sadnem drevju, ki je pravkar začelo cveteti.
Pa tudi Italijo, cilj neštetih velikonočnih izletnikov, je zajel mrzli val. Snežilo je celo v Kalabriji in obilno po vsem polotoku Sila. Po vsej južni Italiji je mraz povzročil precejšnjo škodo na zasadih in sadnem drevju.
Posebno hud mraz je bil v Dolomitih, kjer je bil ob veliki noči posebno številen promet izletnikov čez Brenner. Zaradi snežnih padavin in zametov so nastale kilometre dolge blokade. Stotine avstrijskih in nemških vozil, ki so hoteli v toplejšo pomlad v Južno Tirolsko, so morali v ledenomrzlem vetru po cele ure čakati na prevoz.
V Jugoslaviji je iste dni temperatura rav tako močno padla in dosegla pone-od osem stopinj pod ničlo. V slovenskih alpinskih predelih je obilno snežilo, na hribih pa so ugotavljali tudi 15 stopinj pod ničlo. Sneg je zapadel po vsem Kvarnerskem zalivu, tudi v Opatiji, kjer ga ob tem času še niso zabeležili.
dvanajste ure. Znanje kuharske umetnosti jim je posredovala Milka Wieserjeva, ki je vsled svoje strokovne izobrazbe in prakse znana kot prvovrstna kuharska in gospodinjska učiteljica ter ima poleg tega izboren in za vse razumljiv način posredovanja tega znanja tudi drugim. .Veliko zanimanje so pokazale tudi udeleženke, ki so po z delom izpolnjenem dnevu večer za večerom pridno prihajale v tečaj, zjutraj pa so bile spet zgodaj na nogah pri svojih ne lahkih delih.
Tečajnice hvaležno zagotavljajo, da so te večerne ure z velikim pridom izkoristile ter se obogatile v znanju pripravljanja jedil sebi in družini v zadovoljstvo.
Dobrava pri Šmar jeti v Rožu
(Janez Božič, pd. Fosar na Dobravi — 80-letnik)
20. aprila 1954 je minulo 80 let, odkar je zagledal (20. aprila 1874) na Dobravi v občini Šmarjeta v Rožu luč sveta ob-čeznani narodni korenjak Janez Božič, p. d. Fosar. Bil je menda eden najbolj doslednih narodnih idealistov v rožanski občini pod Obirjem. Nič na svetu ga ni moglo omajati v njegovi vnemi za ideale svojega naroda.
In ko smo ga obiskali na dan njegovega rojstva, smo ga našli tako telesno kakor tudi duševno še enako krepkega in enako čvrstega kot pred 20. leti. Še danes vodi Fosarjevo domačijo in je poleg dveh bolehnih hčerk edina delovna sila v hiši. Letos ga skrbi predvsem to, kako' bo kosil. Skrbi ga nadalje tudi, kako bo še mogel nadalje vzdržati gospodarstvo v tem oddaljenem kotu Roža in brez znatnega gozda. Doslej je še vedno iz izkupička za živino kril tekoče stroške in nabave, za-naprej pa je v velikih dvomih, če mu bo to spričo splošnega nazadovanja cen za živino in živalske .izdelke še mogoče.
Toda končno pa le računa s tem, da razmere ne morejo dopustiti, da bi mali kmet docela propadel. Mali kmet, ki gara in dela noč in dan, ki dela, da ohrani svojo zemljo in ki ne dela zgolj iz kake preračunljivosti, ampak zato, ker šteje delo in skrb za dom in domačijo za svojo sveto, iz veka rodov prevzeto' dolžnost.
Pliberk
Mnogo ljudi je praznike zaradi zelo neprijetnega vremena praznovalo za pečjo v toplo zakurjenih sobah ob bogato oblož.enih mizah s šunkami, pogačo in izdatnimi količinami pijač. Veliko se jih pa le ni ustrašilo močnega vetra ter so delali obiske v bližnjo in daljnjo okolico.
Za zabavo je v Pliberku poskrbel gostilničar Breznik ter priredil že v nedeljo zvečer v še novem barskem prostoru plesno' prireditev, na kateri so številni gostje iz mesta prebili in preplesali do malega vso noč.
V ponedeljek se je podalo veliko ljudi na hrib pri Božjem grobu, kjer je vsako leto, posebno ob ugodnem vremenu, privlačna izletna točka in zbirališče znancev od blizu in daleč. Letos je mrzli veter tudi ta prijetni užitek pokvaril. Kljub temu pa smo lahko opazili na hribu celo goste iz Roža, če postavimo, da sta se pripeljali s svojimi vozili družini dr. Jelena iz Bistrice in mojstra Weisa iz Št. Janža v Rožu.
Na večer v ponedeljek je poskrbel za plesno zabavo gostilničar Marin v Libu-čah, ki ima za take prireditve zelo primerne prostore in takorekoč svojo lastno godbo. Tudi na tej prireditvi ni manjkalo zabave željnih gostov, predvsem mladine.
Visoko na Belšaku, pri kmetu Pečniku, pa so ob priložnosti zaključka šiviljskega tečaja prav tako priredili veselico in marsikdo se je podal na dolgo pot ter se je udeležil. Celo z motornimi vozili so se pripeljali iz Pliberka, kar omogoča novo-izgrajena cesta preko Šmarjete na Belšak.
Na libuško pokopališče pa so- v pone-dcliek popoldne ob številni udeležbi zanesli k zadnjemu počitku v vsej okolici dobro znanega pomožnega delavca in drvarja Šimcna Messnerja. Vse svoje življenje je trpel in delal in mnogim pomagal. Kot preprost človek je imel v sebi dober značaj ter je bil povsod priljubljen.
Z motornim kolesom je zadel v nedeljo popoldne kmečki delavec Franc Petek v Drveši vasi, v bližini trgovine Fera, v pešca Alojza Wogingerja. Podrl ga je na tla, pri čemer je Wdeinger utrpel težak pretres možganov, poškodbe na glavi in nogi, Petek sam je bil le lahko poškodovan, Wdgingerja pa so prepeljali v bolnico v Celovec.
Avtocesta Beljak-Benetke
Preteklo leto v Vidmu pričete razgovore mešane avstrijske-italijanske komisije za izgradnjo avtoceste iz Trsta oziroma Benetk preko Vidma v Beljak so minuli teden nadaljevali. Na seji so sklenili, da bodo' zaradi hitrejše izdelave projekta sklicali najpozneje do 10. maja nek tehniški pododbor, ki mu bo poverjena izdelava potrebnih načrtov. O finančni plati tega problema nameravajo še meseca aprila obravnavati na tozadevni konferenci v Turinu.
Vidrihovega Zepeja iz Škofič ni več
pot in opeval svojo koroško domovino, ki bo prenovljena zopet vstala in bo slovenska. Iz teh verzov odseva njegova velika ljubezen do domače grude in slovenske materne besede. Šele leta 1919 se je vrnil iz ujetništva na Koroško in se je kot zvest rodoljub in neustrašen narodni borec vključil v slovensko borbo na Koroškem.
Po plebiscitu pa je moral zbežati s Koroške, ker ni bil dobrodošel nestrpnim šovinistom. On je bil prvi koroški begunec v Ljubljani, ki je organiziral v pevskem zboru koroške begunce-pevce. Saj je bil pevski talent. Kot trgovski pomočnik se je v borbi za vsakdanji kruh prebijal skozi življenje in okusil tudi brezposelnost. Vse svoje življenje je ostal napreden in značajen. Do smrti je ohranil živo ljubezen do svoje ljubljene Slovenske Koroške. Ob udeležbi številnih njegovih prijateljev se je v imenu koroških rojakov poslovil od njega ob odprtem grobu tov. dr. Julij Felaher.
litvi župana se je spet pokazalo, da gliha vkup štriha; odžagali so svojega dosedanjega župana in izvolili novega s pomočjo dveh mevž, ki ne vesta ali sta tič ali miš.
O novem županu menijo OVP-jevci, da je njihov; po drugi strani pa smo slišali, da je ob njegovi izvolitvi plačeval »Freibier« VdU-jevski propagandist, ki se je od veselja ob tej priložnosti tudi sam najbolj napil. Žejnim privoščimo mokroto, saj ni izključeno, da so pili že po-grcbščino. Vsekakor večina volivcev samo maje z glavami, če nanese pogovor na volitev župana. Marsikdo se tudi spomni na županovanje njegovega brata v času, ko so nacisti preganjali in selili sosede, ropali njihovo imovino in z grožnjami in zapori strahovali občane. Takrat ni trajalo tisoč let, kot so mislili. Sedaj pa, pravijo, bo kvečjemu štiri leta, ko bodo imeli spet volivci besedo.
Kratke vesti iz Koroške
Nek šolar je na vožnji med Vernber-kom in Beljakom našel med sedeži denarnico s 1300 šilingi denarja in raznimi dokumenti. Neki 17-letni vajenec je fanta nagovoril, da mu je denarnico izročil, češ da jo bo oddal na policiji. Tega pa ni storil ter je denarnico obdržal. Končno so ga izsledili in najdene vrednote rešili. Najditeljsko nagrado' je dobil pošteni šolar, ki je denarnico našel in tudi ugotovil, da je oni ni oddal na policiji, temveč jo hotel pridržati zase.
Akademski slikar Karl Bauer iz Celovca je bil na razstavi Umetniškega društva za Koroško v Grazu zastopan z osmimi slikami. Za svoja dela je bil odlikovan z »umetniško medaljo mesta Graz«. Bauer ie sedmi umetnik, ki je od leta 1951 sprejel navedeno odlikovanje.
V bližini kinopedjetja Caiinthia je v nedeljo z jadralnim letalom strmoglavil iz višine 100 metrov letalec Oto Bulfon, medtem ko je prej nekajkrat krožil nad celovškim mestom. Na veliko srečo je ostal letalec nepoškodovan, dočim je bilo letalo močno poškodovano.
Mrzli val ob praznikih pri nas in drugod
Pred kratkim je umrl v Dravljah pri Ljubljani Obilčnik Jože, p. d. Vidrihov Zepej iz Škofič. Izšel je iz one generacije, ki se je pred prvo svetovno vojno borila za obstoj slovenstva na Koroškem in se uspešno upirala ponemčevanju. Pri p. d. Vidrihu v Škofičah je bil njegov dom. Vidrihova hiša je daleč naokoli slovela kot narodno zavedna. Nadarjenega Zepeja so starši poslali študirat na gimnazijo v Celovec. Ker so ga pa silili, da bi si izbral duhovniški poklic, se je temu uprl in je po končanih treh razredih iz gimnazije .izstopil. Izučil se je v trgovini znanega slovenskega trgovca Sadnikarja v Celovcu in sicer v železni stroki. Nato se je kot trgovski pomočnik prebijal v raznih podjetjih skozi življenje.
Prva svetovna vojna ga je zatekla na Reki. Srce mu je krvavelo, ko se je moral boriti na fronti za interese habsburških trinogov in nemških imperialistov. Na italijanski fronti je bil ujet in je prebil 18 mesecev v ujetništvu v Angliji. Tedaj je opisal v verzih svojo trnjevo življenjsko
Radiče
Vsa leta po vojni imamo Radišani smolo z župani. Drugod vidimo, da se svet suče naprej, pri nas pa se nič ne premakne, zadnji čas gremo celo že rakovo pot. Za prva štiri leta so nam brez volitev diktirali župana še iz Schuschnigg-ovih časov. Pri prvih povojnih občinskih volitvah mu je sicer že trda predla, ker pa je bil tak zakon, da smo morali »lo-zati«, se ga takrat še nismo1 mogli »zlo-zati«. Ob letošnjih volitvah je sprva dobro kazalo: KLS-ovstvo je zima pobrala, OVP-jevci in VdU-jevci so si bili v laseh, naša Gospodarska stranka pa je dobila največ glasov in mandatov. Seve, pri vo-
Zemlja postaja
Ob trditvi, da postaja Zemlja toplejša, bo marsikdo nejeverno zmajal z glavo, češ saj nas je v letošnji dolgi in ostri zimi pošteno zeblo. Toda ena zima je za spremembe v ozračju in za podnebje brez pomena. Angleški znanstveniki namreč pravijo, da je Zemlja od dne do dne toplejša, in že sanjarijo o tem, da bo v Angliji zorelo grozdje in da bodo rasle celo palme. Hkrati pravijo, da se bodo morali prebivalci Francije in Belgije, polovice Holandske ter dela severne Nemčije, Danske in Poljske zateči v druge dežele, ker bo njihovo domovino zalilo morje. Kdaj se bo to zgodilo? Geologi trdijo, da bi se to utegnilo zgoditi že čez 50 let. Svojo trditev utemeljujejo z velikimi spremembami, ki nastajajo zadnja desetletja na Zemlji.
Ledeniki in led na daljnem severu se čedalje hitreje tope in zato se gladina oceanov nenehno dviga.
Klimatološke postaje na Grenlandiji, Islandiji in Spitzbergih geologom pritrjujejo, češ da je prišla Zemlja v obdobje hitrejšega segrevanja. Ta pojav opazujejo že od leta 1850. Na omenjenih področjih je naraščanje temperature posebno občutno. Na Spitzbergih je narasla od leta 1910 povprečno za deset stopinj. V Kanadi in Sibiriji se pomakne meja ledu od 100 do več kilometrov proti severu. Povprečno se ledeniki skrčijo letno za 500 m. V Skandinaviji obdelujejo kmetje polja, ki so bila nekoč pokrita z ledom. Zato so obale Evrope v nevarnosti, da jih zalije morska voda.
Na eni strani bi človeštvo vsled tega utrpelo veliko- škodo, na drugi pa bi imelo korist.
Na severu bi se znatno povečala površina obdelovalne zemlje. Kmetje severne Evrope bi se morali seveda preseliti na Islandijo, Grenlandijo ali Aljasko, da bi tam obdelovali zemljo-. Vzroke naraščanja temperature na Zemlji pojasnjujejo geologi na različne načine. Med raznimi domnevami je najverjetnejša tista, ki pravi, da je vzrok treba iskati v industrializaciji Zemlje. Seveda ne gre za toploto, ki jo proizvajajo tovarne, marveč za velikanske količine oglikove kisline, izpuhtevajoče iz tovarniških dimnikov. Glavni regulator ozračja je namreč o-glikova kislina, ki je je v naši atmosferi 1000 milijard ton. Kakor steklena streha na gredici prepušča sončne žarke, da ogrevajo ozračje nad Zemljo, hkrati pa združujejo toploto, da ne uhaja nazaj v vesoljstvo.
Če torej količina oglikove kisline v ozračju narašča, uhaja nazaj v vesoljstvo čedalje manj toplote. V zadnjih 50 letih se
ANEKDOTA
Policaj je ustavil kmeta, ki je gnal vola kar po- pločniku: »Tu je samo za pešce!«
Kmetič je začudeno- pogledal in rekel: »I, kaj moj vol ne gre peš?«
' Anton Ingolič:
Vzravnala se je. Tedaj je zagledala na drugi strani mize drobno Mundovo glavo, kako je kinkala enakomerno kot ura. Ko se je nagnila naprej, se je posvetila pleša, ko se je dvignila, se je pokazal naguban, starčevski obraz.
Spreletel jo je mraz.
Vstala je, stopila k oknu in ga odprla na stežaj. Zunaj je ležala svetla noč. Griči naokoli so se kopali v srebrni mesečini, le gozdovi in sadovnjaki so bili temni, tu in tam naravnost črni. Zidanice po grebenih in rebrih so se svetile, kot bi bile iz srebra. Preko gričev je vela rahla sapa, da noč ni bila popolnoma tiha. Iz vinogradov, gozdov in kdo ve od kod je prihajal komaj zaznaven nemir. Mara ga je željno vdihavala in drhtela od njega. —
Ko se je Munda drugo jutro prebudil, je nekajkrat presenečen utripnil, kakor da ne more verjeti, da ni v svoji postelji v Starem mestu. Še bolj se je začudil, ko je spoznal, da spi za mizo- in da sije nanj toplo sonce. Še precejkrat je moral utrip-niti, preden se je domislil vsega, kar se je
Nastanek in zmagoslavni pohod križanke
čedalje toplejša
je količina oglikove kisline v vesoljstvu povečala za približno 10°/o.
Tona potrošenega premoga da 2,5 tone plinaste žveplene kisline. Tako lahko približno izračunamo, da iz tovarn izpuhti letno šest milijard ton plina. Rastline vsrkajo letno 100 milijard ton žveplene kisline, ki jo razkroje in spreminjajo v plin.
Človeštvo je porušilo to ravnotežje. Podnebje je torej vedno toplejše in tako bo v severni Sibiriji in na Aljaski nekoč zorelo žito. To- je za prebivalce teh področij razveseljivo. Toda vsaka stvar ima tudi svojo senčno stran. Na holandskih, norveških, belgijskih in nemških obalah so viharji čedalje pogostejši in strokovnjaki pravijo, da bo treba zgraditi ustrezne nasipe in jezove, sicer bo morska voda zalila velikanske površine ozemlja, da bo ostalo brez strehe na tisoče ljudi.
Potujoča kopalnica
Kdor v angleškem mestu Souhall nima kopalnice ali je prestar, da bi obiskal kopališče, zavrti samo določeno telefonsko številko in že pridirja pred njegovo hišo potujoče kopališče. Uslužbenec kopališča prinese v kuhinjo kopalno kad, napelje vanjo vročo vodo iz avtomobila in se nato diskretno umakne. In kar je najzanimivejše: ta usluga je brezplačna, ker je del mestne higienske službe.
Avtomobil boljši od lovca
Iz poročila, ki ga je objavila gozdna uprava ameriške države Ohio, je razvidno, da so lovci v eni sezoni postrelili 425
Številne rešitve prihajajo na križanke, ki jih od časa do časa prinašamo v našem listu. Povečini so rešitve pravilne, ker te naše intelektualne igre niso preveč zagonetne in bolj prilagojene za širši krog bralcev. Brez dvoma ima vsak, ki je strl včasih trdi oreh križanke, prijetno zavest zmagovalca in ponosa na svojo duhovitost.
Zanimalo bo nedvomno, kdo je v novejšem času odkril sodobno obliko te zagonetke in kako je torej nastala križanka. Bilo je leta 1915 okoli pusta, ki ga tudi v New Yorku z zauživanjem množin alkohola radi praznujejo. Primerilo se je, da je pijan šofer nesigurno vozil po -newyorški ulici in se zaletaval od leve na desno ter se je končno zaletel v pločnik in povozil neko dekle. Hitro je zlezel z avta in se zakotalil proti ponesrečenemu dekletu, toda bilo je že prepozno, dekle je
zajcev in 22 lisic, medtem ko so avtomobili v istem času povozili 547 zajcev in 29 lisic. Ko so- lovci videli in spoznali uspešnejšega konkurenta, so začeli na veliko nabavljati avtomobile.
Iznajdljivi davkoplačevalec
Neki angleški uradnik, nastavljen na davčnem uradu, je premišljeval, kaj naj napravi, da mu ne bi bilo treba plačevati davkov. Prišel je na rešilno misel in napisal prošnjo za oprostitev davkov. Prošnjo je naslovil sam nase in jo seveda tudi ugodno rešil. Šele po dveh letih so ugotovili njegovo prevaro in mu za rešetkami dali možnost za premišljevanje o tem, kako bo plačal davke za dve leti nazaj.
umrlo ter so jo pokopali, šoferja pa so zaprli in ga obsodili na petnajst let zapora.
Temu kaznjencu je bilo ime Viktor Orillo. V zaporu mu je bilo dolgčas ter si je skušal krajšati čas s tem, da je začel risati na papir četverokotnike. Nekatere štirikotnike ja načrtno napolnil s črno barvo, druge pa je pustil bele. Nato je začel pisati v bele štirikotnike črke tako, da so se čitajoč od leve na desno ali od zgoraj navzdol dobile določene besede, ki so pomenile kak določen pojem. Iz tega se mu je porodila misel, da je pod prazne štirikotnike napisal vprašanja, ter je dajal te zagonetke čuvaju, naj jih rešuje. Zadeva je vzbudila zanimanje že v zaporu.
In ko so Orilla po sedmih letih prestane kazni izpustili, je pričel takoj misliti, kako bi mogel izkoristiti svojo iznajdbo. Sestavil je nekaj križank ter nagovoril nekega tiskarja, da mu jih je objavil, seveda na kredit. Kmalu so se pričeli ljudje zanimati za to vrsto kratkočasja. Razni dnevniki in tedniki so začeli drug za drugim objavljati zanimivo igro križanke. Zelo hitro se je zanimanje za križanke razširilo po vsej Ameriki, toda na žalost brez vsake koristi za prvotnega avtorja Orilla. Ta je namreč napravil veliko napako, ker je pozabil zaščititi svojo avtorsko pravico. Razočaran in beden je Orillo umrl, ko mu je bilo 75 let. Nihče se ni zmenil zanj, najmanj tisti, ki so na račun njegove iznajdbe bogateli.
Z naglico je započela ta duhovita igra svojo zmagoslavno pot po svetu. Iz Amerike se je preselila v Anglijo in kmalu na ostala evropska tla. Ljudje so- se navduševali nad to zanimivo in hkrati poučno zabavo. V Italiji je na primer pri prvi križanki sodelovalo pri reševanju 100.000 oseb. Časopisi so skoraj po vsej Evropi pričeli prinašati križanke kot posebno rubriko, polagoma pa so pričeli izdajati posebne revije, ki so bile posvečene predvsem križankam in drugim vrstam zagonetk. Prva publikacija te vrste je bila dunajska »Die Sphinx« imenovana po grški oziroma egipčanski sfingi. Danes pa izhaja že neštevilno podobnih revij.
Križanke imajo danes številne pristaše po vsem svetu. Vsi jeziki niso prikladni za sestavljanje križank, pripravni so za to le jeziki narodov, ki imajo črkovno abecedo. Težko je začrtati križanko- v jezikih z zlogovnimi abecedami, kakršne so arabske, hebrejske in nekatere druge. Nemogoče pa je sestavljati križanke v jezikih, kjer se namesto črk uporabljajo tako imenovani ideogrami, ki imajo za vsak posamezen pojm znak, na primer različni kitajski jeziki in japonski.
V veselje in bistrenje uma bo seveda s križankami večkrat postregel tudi naš list svojim mladim in starim bralcem.
Najmanjše letalo .
Že od prvih začetkov letalstva se pojavlja težnja, izdelati poleg velikih, z vsemi mogočimi ugodnostmi opremljenih velikih letal tudi mala, cenena letala, ki naj bi bila v letalstvu isto, kot je v avtomobilizmu nemški Volkswagen ali italijanski Topolino, letala, ki bi bila cenena v proizvodnji in uporabi in ki bi zahtevala le malo prostora za vzlet in pristanek. Nekaj časa je izgledalo, da bodo helikopterji izpolnili te pogoje, kmalu pa se je pokazalo, da je vsled razmeroma zapletene tehnične izvedbe cena previsoka za široko uporabo. Tako so konstruktorji prešli zo-pet k konstruiranju letal v klasični obliki v čim manjših izmerah, ki jih spremlja majhna potrošnja pogonskih sredstev in razmeroma šibek motor. Marsikomu so še v spominu nesreče, ki so se dogodile z raznimi takimi izvedbami, znanimi pod nazivom »nebesne bolhe«. Vendar vse to ni oplašilo konstruktorjev,
Se fo
ki si še vedno- prizadevajo izdelati majhna pa tudi varna letala. Doslej je bilo izdelano najmanjše letalo z nazivom »Sky Baby«, dolgo je 2,7 m, razpone čez krila ima 2,1 m in višino- 0,9 m. Težko je le 204 kg, doseže hitrost 400 km na uro-. V zraku ostane lahko pol ure. Poleg pilota sprejme še 20 litrov goriva. Njegova cena ni posebno- visoka, stane 2.800 dolarjev.
Konstruktorja, ki sta ga sama gradila, sta uporabila za izdelavo 13 mesecev. Ker je to letalo tako majhno-, se ga z lahkoto naloži na običajno avtomobilsko prikolico- in se ga pelje iz mesta, kjer potem lahko starta na vsaki * boljši cesti. Pri prvih poletih je to letalce pokazalo odlične uspehe. Če bi izdelavo teh letal prevzela kaka tvrdka, bi cena letal zelo padla in bi letala postala dostopna širokim krogom ljubiteljev letalskega športa.
E 72 ©720
bilo sinoči dogodilo. Potem je plosknil z rokami in živo zaklical: »Mara!« Ker ni bilo odziva, se je naglo- dvignil in stopil k vratom v spalnico. Ženina postelja je bila prazna.
»Marica!« je poklical glasneje in prisluhnil.
Odgovora ni bilo. Pač pa je zaslišal nerazločno- govorjenje, ki je prihajalo od zunaj. Zdaj, zdaj se je razlegal kratek smeh in oster kašelj. Slišali so se tudi kovinski in zamolkli udarci.
»Kopljejo,« je spoznal. Skozi okno je zagledal v vinogradu vrsto kopačev. Sklanjali so se nad zemljo in zamahovali z velikimi motikami. Ko je kopač udaril na kamen, je ostro zažvenketalo.
Da bi se čimprej zbistril, je začel motriti kopače natančneje.
»Aha, prvi je Veselič,« si je dejal, ko je prepoznal svojega viničarja, »ob njem koplje Jusovka. Za delo ni slaba, a to je ne bo rešilo-. Za njeno kočo in ped zemlje se bom pobrigal.« S pogledi je obstal na zajetni ženski; proti svoji volji se je spomnil vročih noči pri njej. V misli se mu je tudi vrinilo, da so pred leti celo govorili, kakor da bi bil njen tretji otrok njegov. Jus je zaradi tega nekaj nagajal, dokler mu ni oriskrbel posojila. No, in komaj, je dobil denar, jo je pobrisal v Nemčijo. Zdaj bo šlo posestvo na boben. Prav za prav je že njegovo, treba je samo nekajkrat vzeti telefon v roke in popisati nekaj
strani papirja. Kaj bo z Jusovko in njenimi otroki? se je vsililo vprašanje. Ah, kaj, je takoj našel odgovor, viničarka bo kot Svenšek, saj ni sposobna za samostojno življenje. Pod nadzorstvom pa dobro dela. To bo zanjo- in otroke prava rešitev. Tako je opravil z Jusovko, kočarko, h kateri je pred leti često zahajal ali jo vzel k sebi, zdaj pa je imel mlado ženo, in mu ni bila več potrebna. Ošinil je Veseličko, viničarjevo ženo, in se ustavil ob njeni materi Geri, ki je bila njegovih let, a je še visoko dvigala motiko in močno- zamahovala. Tudi z njo je hitro opravil: ugotovil je, da je še sposobna za delo. Naslednje kopače: pet moških in tri dekleta iz Ilovca, dva fanta, skoraj še šolarja s Sladke gore, in Veseličkino mlajšo sestro Naniko je le mimogrede pogledal. Prepričal se je, da delajo- pridno in temeljito, kakor bi jim stala za hrbtom njegova pokojna žena, ki je vedela, kako je treba ravnati z delavci. Sonce, zvenk motik, pridno delo, smeh in kriki so ga le zdramili. Zadovoljen je objel vinograd, kolikor ga je bilo videti skozi okno. Tedaj je stopila gori na sep Mara. Obstala je ob klopici pod breskvijo- in se zagledala v dolino. Mundi so se oči z ugodjem ustavile na njej.
Kako postavna je, si je rekel. Nekateri so mu govorili, naj je ne jemlje za ženo, češ, premlada je. Tudi sam je imel pomisleke. Slednjič pa je šel preko vsega. Prav
je storil. Seveda so se mu sprva posmihali.
»Pohčeril bi jo, pohčeril,« so mu govorili, »storil bi dobro delo in glava te ne bi bolela.« Zavistneži! Zdaj se lahko on njim smeje. Kmalu bosta poročena leto dni, a med njima še ni bilo hude besede, tudi se ni ničesar zgodilo, da bi bil lahko ljubosumen. Najrajši je doma, naravnost siliti jo- mora, da gre z njim v družbo.
Aj, aj, se je Munda lokavo smejal, kdo je imel toliko sreče pri prvi ženitvi in kdo toliko pri drugi? Kdo si je s prvo pridobil premoženje, z drugo pa mlado, lepo ženo?
Še nekaj trenutkov je pasel vodene oči na svoji ženi, potem si je pomel oči, se pretegnil in s kratkimi, hitrimi koraki zapustil sobo-.
Spočit in veder je prišel k Mari vrh vinograda. Vprašal jo- je, kako je spala, se nekaj opravičeval zaradi sebe, potem pa začel vneto govoriti o delu, ki ga bo potrebno opraviti v prihodnjih dneh v vinogradu in sadovnjaku.
»Vidiš, kako delajo, ker sva midva tu!« je dejal, kažoč na delavce pod seboj. »A takoj, ko bova odnesla pete, bodo postajali in se razgovarjali. Nekdo bi moral ostati pri njih. A jaz ne utegnem zaradi trgovine in nove hiše.«
Mara ga je sprva molče poslušala. Njene misli so bile daleč od Mundovih skrbi, njegovim zadnjim besedam pa je le pri-

ZA GOSPODINJO IN DOM
Jej pravilno!
Ne mislimo dajati nasvetov o lepem vedenju pri jedi, če vas vprašamo, ali znate pravilno jesti? Odgovor na vprašanje je prav za prav bolj higijenskega značaja! Star pregovor pravi: »da jemo zato, da lahko živimo in ne obratno«! Pa vendar je način, kako, kaj in kdaj jemo1, precej važen. Od tega vprašanja zavisi naše zdravje in zmogljivost pri delu. Tega se mora zavedati vsaka gospodinja in prav za prav vsak človek. Da nam hrana res koristi, moramo pomisliti na naslednje:
1.	Ni vseeno, ali nam jed tekne ali ne.
2.	Jejmo v miru in počasi!
3.	Obroki hrane morajo biti čedno servirani.
4.	Ne jejmo prevročih, pa tudi ne premrzlih jedi.
5.	Kakšna naj bo naša dnevna hrana.
K tem točkam bi pripomnili še nasled-
Svež zrak v naša stanovanja
Z zračenjem zamenjamo slab, izrabljen zrak s svežim, čistim. S stalnim zračenjem preženemo iz stanovanja duh po plesnobi, zatohlosti, dimu, potu, tobaku itd.
Zračimo skozi okna in vrata, skozi prezračevalne line v oknih, prezračevalne cevi v zidu in z nameščanjem ventilatorjev.
Zrak se izmenjava tako, da se toplejši in zato lažji dvigne proti stropu in odhaja pri zgornjem delu okna na prosto. Zunanji zrak je hladnejši in težji, zato prihaja pri spodnjem delu okna v-sobo. Čim višje so prezračevalne line v oknu, tem več slabega zraka odveje iz sobe. V poletnem času, ko je toplotna razlika med zrakom v sobi in zrakom zunaj majhna, se zrak izmenjava počasneje. Pomagamo si s prepihom, ki stanovanje hitro in temeljito prezrači.
Pozimi se marsikje boje svežega zraka. Zatlačijo okna s cunjami, žaganjem, s slamo, da so neprodušno zaprta. Ljudem je škoda toplote, ki je v sobi, ker ne vedo, da se svež zrak hitreje segreva, da je v čistem zraku lažje delati. Ne pozabite pregovora:	odpirajte okna, ker so drva
draga!
Pozimi prezračimo v nekaj minutah, zlasti s prepihom. Stene in pohištvo se pri tem ne ohlade.
V meglenih in vlažnih dneh naj bo zračenje kratko, da vlaga ne vleze v pohištvo in posteljnino ter celo v zid.
Zdravo je spati pri odprtih oknih. Pozimi zadostuje mala odprtina ali pa odprto okno v sosednji sobi, da mrzel zrak na nikogar naravnost ne piha. Na isti način zračimo tudi bolniško sobo.
nje: da dobro prebavimo zaužita živila, nam morajo pomagati različni prebavni sokovi, ki jih izločajo prebavne žleze. Čim bolj nam jed tekne, tem več prebavnih sokov se izloča in le tedaj ima telo od zaužite hrane korist. 2e ob pogledu na nekatere jedi se same sline cedijo in to je pravilno.
Kdor v naglici pogoltne hrano, ali pa kdor ima navado, da med jedjo bere časopis, govori o rodbinskih ali službenih nevšečnostih, se mu jed že' kar v grlu zatakne. Pri jedi se je treba posvetiti samo temu delu. Kdor dela tako, porabi mnogo manj hrane, ker jo vso s pridom izkorišča.
Končno ni vseeno, ali jemo pri čisti, lepo pogrnjeni mizi, ali pa v kakem kotu. Čedno pogrnjena miza že sama vzbuja
Danes bomo spregovorili o precej pogosti bolezni, ki jo precej zanemarjamo odnosno ne upoštevamo. Mislimo na bolečine v podplatih nog, o katerih toži veliko število ljudi, predvsem naših žena v zrelih letih. V svoji skromnosti ter potrpežljivosti prenašajo žene včasih prav ve-' like muke in to prav po nepotrebnem. Začetne motnje so pogostoma prav bežne in zabrisane, da jih kar nočemo jemati resno. Čez nekaj časa, morda šele po kakem letu, pa nas začne motiti pekoč občutek v podplatih, tam, kjer je spredaj tik za prsti in vzporedno s prsti nekaka blazinica, pozneje se pojavijo krči in bolečine, ki izžarevajo v ostalo nogo in v bedro. Ta krčevit občutek v sprednjem predelu stopal je močnejši pri in po hoji, ko se zaradi bremena telesne teže glavice petih kosti stopalnic nepravilno pritiskajo, tarejo in nekako mečkajo. In v* tem je bistvo te bolezni.
Opazujmo sprednji in spodnji del stopala, podplat. Videli bomo, da prsti izvirajo, izstopajo iz dela noge, ki ni ploščat, podplati in hrbtišče noge nista ravna. Če dobro gledamo, bomo videli, da je na podplatu poleg vzdolžnega loka še manjši lok, čigar vzločenost poteka prečno preko stopala. To imenujemo prečni sto-palni lok. Ta lok nam je narava ustvarila zato, da je sprednji del stopala, ki pri stanju in stopanju nosi veliko težo, elastičen in gibek. Notranje ogrodje tega prečnega loka tvorijo kosti stopalnice, ki,jih je pet, odnosno njih glavice, kamor so pripeti prsti. Pod temi glavicami je v pod-
tek, pa čeprav so jedi na njej skromne. V obratnem primeru se nam lahko pripeti, da nas ob pogledu na nečedno posodo, umazan pribor mine ves tek, pa čeprav so servirane same izbrane jedi. Te prevaž-ne ugotovitve naj se predvsem gospodinje prav dobro zavedajo.
Kuhana hrana naj se giblje v temperaturah od 7 do največ 50 stopinj Celzija. Kdor uživa prevroče jedi, lahko dobi razne opekline in motnje v prebavilih. Mrzla jedila pa povzročajo često črevesne in želodčne katarje.
Ugotovljeno1 je, da je najkoristnejša mešanj hrana. Človek naj uživa dnevno zmerne količine mesa, zelenjave, sadja, maščob in sladkorja. Enostransko prehranjevanje je škodljivo. Ne smemo pozabiti, da je količina presne hrane v obliki zelenjave ali sadja nujno potrebna, ker je vir vitaminov, ki se s kuhanjem večinoma uničujejo.
platu mehka maščobna blazinica. V gotovih bolezenskih stanjih, ko se notranje vezi zrahljajo, se glavice kosti stopalnic vdajo pod težo, padejo navzdol, lok se s tem splošči, izgine tudi maščobna blazinica, glavice s tem pridejo skoraj v neposredni stik s trdim podom ali tlakom, tiščijo na kožo podplata in tu se narede debeli, trdi žulji in tako imenovane kurje oči. In neprestane bolečine, ki skoraj onemogočajo hojo in stojo ter grene življenje naših gospodinj, so tu. Če se pri tem vklešči še kak živec v podplatu, so težave še hujše. Ozki in slabo prilegajoči se čevlji še pojačajo bolečine bodisi zaradi pritiska na skoraj razgaljene glavice stopalnic samih, bodisi zaradi pritiska na žulje v koži podplata.
Bolečine v sprednjem delu stopal je torej pripisati prekomerni in nepravilni obremenitvi glavic stopalnih kosti zaradi prirojene ali še pogosteje zaradi pridobljene slabosti sprednjega, prečnega stopal-nega loka.
Mnogo naših žena leta in leta trpi zaradi opisane bolezni. Prenaša in molči. Zdravljenje pa je tako preprosto in uspešno1. Če ni kakšnih posebnih vidnih, otipljivih in težkih motenj v kosteh noge in če je bolečina značilna za prenapor in utrujenost, — ker so naše žene ves dan na nogah, — zadošča, da si napravimo mehko blazinico1, iz močno stisnjene vate ali gaze, kar naj bo veliko za oreh in to mehko kepico damo tik zadaj ob dobro otipljivih glavicah stopalnih kosti, to je tik za najbolj bolečim mestom, v smeri proti
JHediL
Dva pomladna kostuma. Prvi je okrašen ob žepih in ovratniku s kratkodlakim krznom. Krilo je ozko ukrojeno in ima vzadaj eno gubo. Drugi je brez ovratnika. Krilo ima spredaj tri in zadaj dve gubi.
Moderni so še vedno dežniki z dolgimi ročaji iz bambusovega lesa, prevleka zanje pa iz svile.
peti, v sredini prečnega stopalnega loka. To blazinico pričvrstimo s trakom obliža, ki ga tesno pripnemo preko stopala. Ta preprosti postopek nam prinese veliko olajšanje. Velikost oziroma debelino blazinice pač ne moremo točno predpisati: poskusite in preizkusite. V težjih primerih bo zdravnik predpisal po meri napravljene vložke, ki bodo pravilno1 podpirali prečni stopalni lok. Temu dodamo še vaje, s katerimi si ojačamo mišice v stopalih, ki so oslabele in zaradi katerih se je prečni lok sploščil. Če jih ojačamo, se bo lok popravil. Ojačamo jih s hojo po prstih, s tem, da s prsti nog grabimo, kot bi hoteli nekaj pobrati, da stopamo po zunanjih robovih navznoter obrnjenih stopal itd. Tu vam bo najbolje svetovala fizioterapevtka. In še nekaj je važno: zavedajmo se, da so tudi noge naše, prav tako naše kot drugi deli telesa, kot srce — če hočemo, ali pa skromneje — kot roke. Utrujenim rokam dovoljujemo počitek. Zakaj ne bi malo1 počivale tudi noge? Sedite že malo, saj se marsikaj da opraviti tudi sede. Ko ste utrujeni, privoščite si toplo kopel nog, če želite, izmenoma z mrzlo. Tako delajte vsak dan in olajšanje bo veliko.
*
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Bolečine v stopalih
sluhnila. Ko je začel govoriti o novi hiši, mu je padla v besedo: »Pa bom jaz ostala tu. Sobe je treba prezračiti in posteljnino znositi na sonce.«
»Bi hotela?« se je Munda razveselil.
»Zakaj ne!« je Mara prostodušno odvrnila.
»V četrtek pridem pote, še danes ti bom poslal vsega, kar potrebuješ. Če bi hotela ostati še dalje, pošlji koga v mesto!«
Kmalu po obedu se je odpravil. Ko je njegova drobna postava izginila med Dobnikovimi jablanami in hruškami, so se Mari prsi dvignile, vdihnila je globoko, pognala roke k višku, jih sklenila nad glavo in stala na stopnicah pred hišo nekaj trenutkov kakor kip. Nato se ji je iztrgal iz prsi nedoločen vzklik. Ko se je ozrla okoli sebe, jo je obšlo, da bi se pognala v sinje nebo in se potopila vanj. Da bi vendar nekaj storila, se ie krčevito oprijela železne ograje. Mrzlo železo ji je dobro delo. Nato je stopila na vrt. Obšla je dve, tri cvetlične grede in se vrnila v hišo. V veži je za hip počakala, kakor da ne ve, kaj naj napravi. Ko je zagledala v kuhinji Naniko, je stopila k nji, io objela, da je dekle od strahu zakričalo, nato pa sedla na stol in vzkliknila:	»Nanika,
ali ti je že srce kdaj bilo, da si se zbala, da ti razžene prsi?«
Nanika, plaho viničarsko dekle, se je začudena ozrla v gospodinjo, njen dekli-
ški obraz je zalila rahla rdečica, povesila je oči in zašepetala spoštljivo: »Že, gospa.«
»Kdo je tisti, zaradi katerega so ti prsi preozke?«
Dekle se je še bolj zmedlo. Ker je gospodinja ponovila vprašanje in ker je bila tako prijazna in domača, je Nanika le odgovorila. »Lojz, Trčkov Lojz, če ne zamerijo . ..«
»Lojz? Poznam Trčkove, Koreskini viničarji so. Kateri je Lojz?«
»Najstarejši. Jeseni je prišel od vojakov.«
»Ali se imata zelo rada?«
Dekle je v odgovor še bolj zardelo.
»Preden se bosta vzela, mi povej! Kupila ti bom balo, da bosta imela kam leči. Nikar me tako ne glej! Ti boš prva vini-čarka, ki se bo poročila pri meni, zato se spodobi, da poskrbim zate. Dobila boš balo, kakršne bi si sama ne mogla prislužiti v desetih letih.« Spet je objela zmedeno viničarsko dekle, s katero še nobena mestna, kaj šele gospodinja, ni toliko in tako prisrčno govorila. »Hitro napravita, zdaj je pomlad, lepo vama bo živeti v dvoje.«
Pogladila je Naniko po rdečih, vročih licih in odšla.
Soba je bila pospravljena. Na mizi je ležala spominska knjiga z všitim grozdom na platnicah. Stopila je k njej, da bi jo odprla, a se je premislila in odšla v spalnico. Njena postelja še ni bila postlana,
moževa ni bila niti odgrnjena. Že je hotela streznjena in brez smehljaja na licih oditi, ko1 je zagledala na svoji blazini droben mareličen cvet. Pred ogledalom si ga je zataknila v lase.
Vihravo je odšla vrh vinograda. Z bleščečimi očmi se je ozirala naokoli. Najprej se je s pogledi ustavila na hiši pod seboj. Spomnila se je, s kolikim spoštovanjem jo je gledala s sosednjega vrha, s Sladke gore. Kot šolarka je s tihim strahom hodila mimo nje doli v Ilovec. Najbolj se je čudila nenavadnim oknom in nizkemu stolpiču. Nekajkrat je imela srečo1, da je slišala zvon, ki še vedno visi v njem. Bala se je gospodinje, visoke, suhe ženske, ki je ves dan kričala okoli hiše in priganjala ljudi k delu. Hiša se ji je zdela kot zaklet gradič, kjer gospoduje hudobna mačeha. Nič čudnega se ji ne bi bilo zdelo, če bi bila tedaj slišala, da je nekje globoko v kleti pastorka, ki umira od hrepenenja po soncu.
Preko nekdaj Svenškovih goric ji je splaval pogled na sosednji grič, na Sladko goro.
Skoraj do narezljanega grebena so segali sivi bukovi gozdovi, po grebenu pa so se menjavale nizke viničarije s svetlimi gosposkimi zidanicami, tu in tam je segel v gozd kos vinograda ali se je zajedla vanj osamela ložina. Če bi bila iskala, bi našla rob tistega pašnika, kjer je nekoč pasla živino svojega gospodarja Alfreda
Wagnerja, našla bi rob hladnega gozda, kjer je sanjarila najprej o sladkem grozdju, pozneje pa o življenju v mestu. Toda ta leta bede in revščine so bila tako daleč, da se nanje ni spomnila niti tedaj, ko ji je pogled zdrknil mimo1 raztrgane bajte, njene rojstne hiše. Kakor da ni nikoli živela na sosednjem griču, kakor da se ji ni tam srce napolnilo s hrepenenjem po nečem velikem, lepem, nedosegljivem, s hrepenenjem, ki jo je odpeljalo v Ilovec, od tam v mesto, najprej v šolo, potem k bogati Koreski, slednjič v še bogatejšo Mundovo hišo in jo zdaj spet mami nekam še dalje, neznanemu, še lepšemu življenju naproti.
S Sladke gore ji je šel pogled na sosedne griče: na Sedlašek, Stopnice, Medrib-nik, Mrzli breg in ostale vrhove, ki jim vsem niti imena ni vedela. Po njih so bile med sadovnjaki, vinogradi, ložinami, pašniki in gozdovi raztresene borne kočice, nad kiterimi so prav na vrhovih kraljevale mogočne gosposke zidanice s stolpiči ali brez njih. Grički, kopasti, okrogli, strmi in položni, vseh oblik in velikosti, so kot raztrgana veriga v polkrogu oklepali Vinski vrh. Zdaj so bili zamazanosivi, nedoločno zeleni in rjavi, in krasile so jih le rdeče razcvetele marelice. Toda kakšni bodo1 čez mesece in mesece, jeseni, ko bodo bukovi gozdovi goreli v rdečih barvah, bogato obložene trte pa se bodo predajale zadnjemu soncu?	(Dalje)
23. april 1954	NAPREDNIH GOSPODARJEV	Štev. 16 (626) — 7
•	UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE	
timski čas sme dobre izkoristili
Kaj naj vemo c varsivu rastlin
Letošnja zima je bila za kmečko izobraževalno in organizacijsko delo zelo kratka. Sneg je ležal komaj dva dobra meseca. Pa tudi januar in februar sta bila vremensko ugodna, da je šel marsikateri kmetovalec raje v gozd sekat drva ali pa vozit, namesto da bi se udeleževal kmečkih sestankov in tečajev.
Ne vsi, toda najbolj budni in jasnovidni naši kmečki ljudje so vendar ta kratki čas dobro izkoristili. V okviru Slovenske kmečke zveze so po njenem občnem zboru iskali sleherno priliko za razmotriva-nje poti nadaljnjega kmetovanja. Zavedajoč se, da doslej morebiti najhujša stiska za delovnega kmeta ne bo prizanesla nikomur, ki ne bo iskal oblik in koristi kmečke samopomoči, so v tej zimi izdelali domala popoln načrt nadaljnjega razvoja dela na najuspešnejšem, a tudi najtežavnejšem področju kmečke samopomoči — v organizaciji kmečke proizvodnje. Dobro so precenili tudi agrarnopoli-tični položaj in preko svojega zastopstva v Kmetijski zbornici stavili predloge in zahteve’ za zboljšanje razmer na vasi.
Gradivo za vsa razpravljanja je dala
pismena anketa o položaju in potrebah naše vasi, ki jo je razpisal v decembru preteklega leta Pokrajinski odbor SKZ. Ta anketa in pa poročila na občnem zboru SKZ so bila podlaga za nadaljnji program Slovenske kmečke zveze. Na občnem zboru ustanovljeni in izvoljeni odseki, predvsem poljedelski, živinorejski in sadjarski odsek ter odsek kmečke mladine so iz programa izluščili načrte svojega dela v letu 1954. Vsakemu teh odsekov, katerih člani so* naši najpodjetnejši kmetovalci, sta dodeljena po< dva strokovnjaka za izvrševanje njihovih sklepov in usmerjanje dela na vasi. Poljedelski odsek že izvaja svoj načrt organizacije primerjalnih kmetij, usmerjanje semenske službe in proizvodnih krožkov. Tudi sadjarski odsek je za izvežbanje mladih sadjarjev že pričel s svojimi tečaji. Delo živinorejskega odseka pa se bo pričelo, čim bo vi-gredna setev pri kraju.
V času od 18. januarja do 14. februarja pa je imela SKZ širom Zilje, Roža in Podjune 16 enodnevnih tečajev, kier so imeli udeleženci priložnost, da pregledajo sedanji položaj našega kmetijstva in da se
podrobno pogovorijo o nujnih potrebah po spremembi gospodarjenja.
Po vseh teh pripravah je sledila 4. in 5. marca izredno dobro obiskana konferenca funkcionarjev SKZ v novem Zadružnem domu v Sekiri, kjer je vsak udeleženec dobil jasnost glede poti naše vasi v načrtu dela SKZ. Konferenca je bila povezana z zanimivimi predavanji iz področja socialnega zavarovanja, obdavčevanja kmetijstva in kmetijske zakonodaje, ob zaključku pa ji je sledil tečaj o čiščenju sadnega drevja. V tem času pa se je vršil na istem mestu tudi prvi centralni gospodinjski tečaj SKZ.
Najpotrebnejše strokovne nasvete za 'to obširno področje dejavnosti SKZ bi moral dati Kmetijski visokošolski teden v Sekiri v drugi polovici marca. Zaradi prerano nastopivšega vigrednega vremena je bilo treba to koristno prireditev preložiti na začetek meseca decembra.
Sedaj ko na kmetijski šoli v Podravljah počiva pouk, pa bodo vse razpoložljive sile SKZ šle na »fronto« to je na vas, kjer se bije borba za večje donose in za nižje stroške dela.
(jjnejenje in pcletfanje Uta
Pismo kmečki mladini
Dragi fantje in dehleta 1
V okvir nadaljnjega programa dela Slovenske kmečke zveze spada tudi to pismo, ki ga Vam pričenjamo z današnjim dnem redno pošiljati. Želimo in upamo, da ga boste veseli in da ga boste sprejeli in brali kot nasvet in pomoč dobrega prijatelja na poti v resni poklic. Prepričani smo, da boste iz njega pobrali veliko tega, kar danes pogrešate za boljši uspeh svojega dela in s tem za veselje nad svojim poklicem.
Zakaj naslavljamo na Vas posebno pismo?
Vedno znova smo v zadnjih dveh letih ugotovili, da je med našimi mladimi fanti in dekleti, ki se po pomanjkljivem šolanju pripravljajo na svoj poklic kmečkega gospodarja in kmečke gospodinje, veliko zanimanja za naša Obvestila", za naše tečaje, poskuse in za urejevanje naše kmečke proizvodnje sploh. Kadar koli smo sc srečali, ste bili polni najrazličnejših resnih vprašanj. In najbolj dostopni ste za vsako sodobno stvar, ki jo — čeprav je koristna — večina naših kmetovalcev v nerazumevanju hitrosti časa odklanja kot „novotarijo, ki se pri nas ne obnese”. Ker so pa naša srečanja bila doslej več ali manj slučajna in Vam niso mogla dati potrebnih temeljnih nasvetov in navodil, smo se odločili za to obliko sodelovanja z Vami, predvsem z onimi iz Vaših vrst, ki so končali kmetijsko šolo.
Kakšno bo to naše „pismo kmečki mladini”?
Dvoje stvari Vam hočemo z njim posredovati. Prvič Vam hočemo dati namige za vazna opazovanja pri tekočih opravilih na kmetiji, pri tem pa hkrati opozoriti na najbolj odločilne nepravilnosti, ki jih nevešči in s podrobnostmi nepoznani človek lahko napravi ter dati nasvet za boljši učinek Vašega truda. Drugič Vam hočemo nuditi navodila za potrebne ukrepe na poti k višjim pridelkom pri naših poljskih in travnih rastlinah; pri živini pa Vam hočemo pokazati, kako vpliva sestav krme in način krmljenja ter oskrba živali na prirastek in molznost, na trajanje pitanja in na uravnavanje in zboljšanje nesnosti kokoši.
Pri vsem tem pa nočemo delati velikih in za Vas pretežkih skokov. Poskušali boste lahko na malih površinah ali pa samo z eno živaljo. To delo za Vas ne bo težavno in ga boste lahko zmogli. Bo pa vsekakor koristno, ker boste z njim na preprost in cenen način dokazali, kaj je doma prav, kaj pa ni prav. Oni izmed Vas, ki se hočejo resno lotiti te vrste sodelovanja z nami, pa imajo od odseka kmečke mladine pri Pokrajinskem odboru Slovenske kmečke zveze zagotovljeno tudi še pomoč v obliki dobave potrebnega semenja, gnojil, krmil, sadnih drevesc in sadnega grmičevja. Obenem pa dobijo tudi vse za njihov primer potrebne račune in navodila.
Toliko o namenu in bistvu „pisma kmečki mladini”. Oglašali se bomo redno, zaenkrat Vsakih 14 dni. Če pa boste želeli tedensko oglašanje, bomo radevolje ustregli. Že danes pa Vabimo svakogar, da se oglasi s svojimi željami Po sodelovanju. Pišite na naš naslov „Celovec, ŠVulfengasse 15“ in Vas bomo obiskali na domu. Če pa boste hodili v Celovcu, se oglasite v naši pisarni.
Mišljenje, da žitu ne smemo odmeriti večje množine gnojil, je že stvar preteklosti. Vendar je še vedno potrebno — čeprav le bolj okvirno — o tem nekoliko razmišljati.
Najprej nekoliko o vzrokih poleganja žita. Pri tem pustimo vendar ob strani vzroke kot so neurje, veter in podobno. Osnovni vzrok poleganja žita je pomanjkanje sončne svetlobe na spodnjih delih bilk ali stebel, čemur je vzrok pregosta setev ali pa nepravilno obilno gnojenje.
Poleganje žita povzročijo — kakor bo znano vsakemu kmetovalcu — prevelike množine dušika, dane v neumestnem času razvoja rastline. Dušik je torej odločilen, kajti kalija in fosforja lahko damo, kolikor hočemo. Več jih bomo dali, bolj bo rastlina odporna. Pri dušiku pa to pravilo na splošno ne drži.
Odgovor, zakaj dušik lahko povzroči poleganje, je v njegovem svojstvu, da hitro deluje in da povzroča bujno rast in s tem nežno tkivo rastline, ki ni v stanju nositi obilno in močno razvito listje rastline in ki klekne ob pomanjkanju sončne svetlobe, kar je vedno pojav na spodnjih delih stebla.
Budni kmetovalec pa je sigurno že spoznal, da s samim kalijevim in fosfornim (tomaževa žlindra ali superfosfat) gnoje-
njem ni mogoče doseči za posamezne kraje rekordnih pridelkov. Spoznal je, da tudi pri žitu brez dušičnega gnojenja ne pridemo naprej. Na splošno pa se vendar naš kmetovalec boji dati žitu dušika prav zaradi poleganja. Danes je ta strah odveč, kajti raziskovanja in poskusi v praksi so pokazali, da dušik ob pravočasni uporabi ne povzroči, poleganja. Pravočasno pa dajemo dušik žitu, če ga dajemo
1.	v času, ko se prične žito kolenčiti, tedaj ko na bilkah opazimo prva ko-lcnca,
2.	v času, ko se prične žito klasati, tedaj ko vidimo na bilkah prve klaske,
3.	v času tik pred cvetenjem.
Le tako razporejeno gnojenje z dušikom (nitramoncal) obvaruje žita pred poleganjem in daje rastlini sproti potrebna hranila za dober pridelek. Tako razporejeno gnojenje z dušikom žitu ne škoduje. Brez nadaljnjega prenese žito v tem primeru 200—300 kg na hektar.
Prav zaradi poleganja odklanjamo pri žitu gnojenje s hlevskim gnojem, kakor tudi odklanjamo setev žita v deteljo ali za drugimi metuljčnicami. Le če sejemo žito za žitom, je priporočljivo, da že ob setvi damo na hektar 50—100 kg nitra-moncala, zatem pa tudi ostale tri obroke.
mi je s setvijo naša dolžnost že opravljena?
Le malo je med nami kmetovalcev, ki po setvi ne pozabijo žita, marveč posevke odgovarjajoče oskrbujejo.
Najvažnejša naloga v oskrbovanju posevkov žita je brez dvoma odstranjevanje površinske skorje na njivi in zatiranje plevela. Ena izmed kvarnih posledic apna v zemlji je tudi ta, da se zemlja v suhem stanju zdrobi v prah, kadar pa se zmoči, se zapere in zaliže. Če na takšno od dežja zaprano zemljo posije sonce, se na površju naglo izsuši — nastane skorja, ki je največja nevarnost za mladi posevek. Ta skorja namreč učinkuje na korenine mlade rastline kot neprodušna guma, ker ne prepušča zraka do njih, vsled česar se pričnejo dušiti. Poleg tega pa taka zemlja izpušča silno1 veliko koristne vlage in slabo vpija padajoči dež. Čeprav bi bilo v zemlji dovolj hranilnih snovi, jih rastlina vsled te skorje ne more izkoriščati in prične hirati.
Proti skorji na mladih posevkih se je treba neprenehoma boriti, vsedotlej, dokler rastline same ne zasenčijo zemljo, omilijo padec dežja in preprečijo premočan vpliv sonca na odprto grudo. Borba proti skorji traja od setve do kolenčanja žita.
Veliko škodo in izgubo na pridelku vsled skorje lahko preprečimo brez posebnih izdatkov. Konja in brano ima vsak kmet, če pa ima mrežno brano, so stroški oskrbe še nižji. Če mrežne brane že ne moreš sam kupiti, si jo' izposodi od sose-
da in upoštevaj pri njeni uporabi naslednja načela:
1.	Ne čakaj, da postane skorja debela; branaj, čim jo opaziš.
2.	Ne branaj v vročini, temveč ob večernih urah, ko se skorja bolje drobi.
3.	Branaš lahko vsako žito na slepo (to je dokler ne vznikne). Čim pa pogledajo rastlinice iz zemlje, prenehaj z brananjem dotlej, da ima rastlinica vsaj 2 lista, bolje pa je, če jih ima 3 do
4.	Odslej naprej pa branaj, kadar bo potrebno, dokler žito zemlje popolnoma ne zasenči. Na dobro zasenčeni zemlji ni več nevarnosti skorje.
Z rednim brananjem bomo dvigali rodovitnost zemlje in pospeševali delovanje mikroorganizmov. Tako obdelana zemlja bo lahko vpijala tudi močnejše padavine, ki bi se drugače odtekle s površine ali pa izhlapele.
Enako važno pa je zatiranje plevelov na mladih posevkih. Tudi v tem pogledu je brana naše prvo in najodličnejše vi-gredno orodje. Ne pozabimo, da plevel rednega obdelovanja zemlje ne prenese, ker ga to v razvoju najbolj moti.
Ko smo spoznali pomen brananja, hočemo samo še dostaviti, da je treba zaradi brananja množino semenja povečati in sicer za kakšnih 10—15 kg na hektar površine.
Kmetovalec, prepričaj se sam, saj stvar nič ne stane in škode tudi ne boš utrpel nobene.
(Nadaljevanje)
Predenica (Kleeseide)
Na deteljišču opazimo okrogla mesta, v katerih so deteljne rastline ovite s finimi rumenimi do rdečkastimi nitmi. Te niti, ki jim manjka listje, so stebla zajedalke in imajo rdečkasto bele cvetne glavice. Predenica črpa hrano od rastline gostiteljice. Z rastjo v Obliki spiral si išče nove rastline, ki jih ovije. Ko seme dozori, odpada od julija do pozne jeseni. Seme vzkali v par dneh, lahko pa ostane v zemlji kaljivo 10 let. Predenica se razmnožuje tudi potom nitk in že majhen delec niti lahko okuži sosedno rastlino.
Zatiranje: Ne sejmo od predenice okuženega semenja. Seme kupimo sarro od kmeta, katerega deteljišče je bilo zdravo. Najbolje pa je kupiti seme v zadrugi, ki prodaja prečiščeno seme. Na okuženi njivi ne bomo gojili detelje 8—10 let. Če se je pojavila predenica kljub dobremu semenju, bomo napadeno mesto z 1 metrskim robom pokosili, pomešali s slamo, polili še nekaj bencina in zažgali. Če je mesto pokošeno, lahko tudi potrosimo apneni cianid (0,6 kg do 10 m2). Škropimo pa s 15% železno galico, 4% drevesnim karbolinejem ali pa z 1% natrijevim arsenatom.
	
	PRAVNE ZADEVE V PRIMERIH
Nakup in prodaja
ii.
Pri kupčijah in prodajah se marsikaj pripeti, na kar se prej ni mislilo. Vzemimo samo slučaj, da se kupljena stvar šele pozneje enkrat izroči, pred izročitvijo pa ali popolnoma ali delno propade. Kdo nosi škodo? Če je kupljena stvar popolnoma propadla, velja, kakor da bi se pogodba sploh ne bila sklenila. Isto velja, če je na vrednosti propadlo več kot polovica.
Če pa se prodano blago ali prodana stvar manj pokvari in je stvar še v rokah prodajalca, gre vsa nevarnost na račun prodajalca. Če pa kupec kupljeno stvar ni pravočasno prevzel, pa trpi pokvaro ali škodo, nastalo brez krivde prodajalca, seveda — kupec.
Če kupec stavi blago, kupljeno stvar, prodajalcu upravičeno na razpolago in jo noče prevzeti, ker ne odgovarja pogodbi, če je ali preslaba, napačne vrste ali sploh ne naročena in se potem še pokvari in trpi škodo, je prodajalec odgovoren sam tudi za poznejše poslabšanje.
Prodajalec ima pravico na uživanje prodanega blaga samo do tega dneva, ko bi moral prodano stvar izročiti. Kakor pa ta dan mine in on prodano stvar ne izroči, preide pravica uživanja, donosa in plodov na kupca in mu prodajalec za to odgovarja, razen če kupec po svoji krivdi ni pravočasno prevzel kupljeno stvar. Če pa kupec pogojeno predplačilo pravočasno ne položi, ima prodajalec pravico, da prodano stvar do pogojenega plačila zadrži.
Posebno pozornost morajo kupci posvetiti trgovskemu nakupu blaga pri trgovcih, če plačajo naročeno blago šele po sprejemu blaga. Istočasno z naročenim blagom dobijo namreč račun ali fakturo, na kateri so zapisani kar v začetku razni prodajni pogoji in mnogokrat tudi taki, ki niso bili pogojeni in ki kupcu niso všeč.
Navadno najdemo povsod tele besede: Plača in toži se v kraju izstavitve fakture ali pa je kraj prodajalca kar imenovan. To pa je za kupca takrat nevarno, če ni dobil pravo blago, ali slabo, ali tako, ki ga ni naročil. V tem slučaju mora kupec blago takoj grajati, to se pravi, pisati razloge, zakaj ga ne sprejme. Najbolj važno in potrebno pa je, da pošlje fakturo takoj nazaj in sicer rekomandirano, da prodajalec sprejema ne more utajiti. Pa je dobro, če zraven še zapiše, da fakture, v celoti ne prizna. Na ta način vas prodajalec, ki je mogoče celo v kaki drugi deželi, v svojem kraju ne more tožiti in če vas toži, zgubi pravdo takoj in se izplača najeti advokata.
Mogoče so pa razne vrste kupčij, ki jih bomo opisali prihodnjič.
Cirkus
štirih sester
Medrano
se vrača po sedemletni turneji v inozemstvu nazaj v domovino in
gostuje kmalu v Celovcu!
Socialistično-liberalna koalicijska vlada v Belgiji
Po belgijskih parlamentarnih volitvah pred dvema tednoma, na katerih so, kakor znano, socialisti močno in tudi liberalci nekoliko napredovali, je bilo jasno, da krščansko-socialna stranka, ki je utrpela težke izgube, ne bo ostala na oblasti. Bilo je jasno, da je možna samo koalicijska vlada. Ker pa ni moglo priti do soglasja med krščansko-socialno stranko in socialisti zaradi njihovega nasprotstva v vprašanju državnih subvencij konfesionalnim šotam, je preostajala le koalicija med socialisti in liberalci, ki so se med tem že zedinili za skupni vladni program, v katerem so kot najbistvenejše točke navedene skrajšanje vojaškega roka od 21 na 18 mesecev, boj proti brezposelnosti, ki je med krščansko-socialno vladavino močno narasla, ter izgradnja državnega gospodarstva.
Belgijski kralj Baudouin je hotel poveriti nalogo sestaviti novo vlado znanemu socialistu Spaaku, ki pa je za svojo osebo odklonil. V torek je nato poveril to nalogo socialistu Achilu van Acker, ki je sprejel. Van Acker je bil svojčas ministrski predsednik, in sicer prvi socialistični po vojni. Kakor poročajo, si bosta socialistična in liberalna stranka delili 16
ministrskih mest na pol in pol, čeprav so socialisti v parlamentu trikrat močnejši kot liberalci. Sestav nove vlade sicer še ni znan, vendar domnevajo, da bo mesto zunanjega ministra prevzel socialist Paul Henri Spaak in da bodo socialisti zasedli poleg drugih tudi ministrstvo za obrambo in prosvetno ministrstvo. Liberalcem pa od ključnih ministrstev prepuščajo finančno in pravosodno ministrstvo ter kolonialno in na novo ustanovljeno „ministrstvo srednjega stanu".
Spet dvoboj med Naguibom in Nasserjem
V Egiptu se je končen' minulega tedna dogodil spet „majhen preobrat". Polkovniku Nasserju je uspelo, da je izrinil iz vlade štiri civilne ministre. Govori se, da so ti ministri bili pristaši Naguiba in Nasserjevi nasprotniki. Vlado so vnovič preošnovali in je prevzel njeno predsedstvo spet polkovnik Nasser, ki je od nedavne aretacije Naguiba in njegovega triumfalnega povratka bil njen podpredsednik.
Eksplozija vodikove bombe
Vrsta ameriških poskusov z vodikovo atomsko bombo, ki se je začela 1. marca t. 1. v Tihem oceanu, bo po nedavni ameriški izjavi trajala do konca junija. Slika, posneta z 80 kilometrov od eksplozije oddaljenega mesta, kaže steber dima in pare, ki se je dvignil blizu 40 km nad zemeljsko oblo in zasenčil več sto km2 njene površine. Kakor znano, so pri prvi eksploziji omenjene vrste utrpeli nekateri japonski ribiči znatno zdravstveno škodo od atomskega pepela, ki je po eksploziji padal na njihove čolne, čeprav so se nahajali izven predvidene varnostne cone. Kljub temu trdi ameriški prezident Eisenhosver, da vodikova bomba v rokah ZDA ne pomeni ogrožanja človeštva, kajti ZDA bi uporabile to orožje le, če bi bile z enakim napadene. (AND/INP)
Gradili bodo dvotirno progo Celovec-Beljak
Zvezne železnice lahko že letos knjižijo dva pomembna dogodka, namreč izgradnjo in svojemu namenu izročena mostova pri Lendu in pri Tinjah-Kamenu. Zvezne železnice pa imajo v načrtu še drug velik projekt in sicer dvotirno izgradnjo železniške proge Celovec—Beljak. Proračun predvideva vsoto 30 milijonov šilingov.
Projekt za izgradnjo dvotirne proge Celovec—Beljak obstoja že nekaj desetletij. Kakor izgleda, ga bodo v doglednem času zares začeli uresničevati. Z dvotirno linijo' bo proga znatno razbremenjena ter bo' tudi za tujski promet važna promet-no-tehnična pridobitev. Promet ob Vrbskem jezeru in zveze Dunaj—Rim in Graz—Salzburg preko Celovca bodo na dvotirni progi znatno zboljšane. Tozadevnemu prizadevanju zvezne železniške direkcije v Beljaku je zvezni minister dipl. ing. Waldbrunner v uveljavljanju gospodarskega načrta in načrta za preskrbo dela ugodil. V okviru tega ne bo izvedena samo elektrifikacija te proge, temveč bodo pričeli že letos z delno izgrad-
njo te proge. Zaenkrat bo mogoče dvotirno progo položiti le na delnih odsekih linije.
Zaradi graditve dvotirne proge bo potrebno zgraditi pri Lendu še en železniški most, kar je dalo nekaterim povod za kritiko, zakaj niso že sedaj gradili takšen most, ki bi odgovarjal zahtevam dvotirne proge, ker so morali za načrt vendar že vedeti. Na takšno kritiko odgovarjajo, da bi pri, Lendu tudi tedaj gradili 2 mostova, če bi bil projekt za dvotirno progo že takrat končnoveljaven, ker danes zaradi močnega pritiska lokomotiv za dvotirne proge povsod gradijo po dva mostova.
Plesni bar v železniškem vagonu
Novi »Austropa-Express«, ki je najmodernejši avstrijski spalni vlak z restavracijo, barom in enim zabavnim vagonom s ploščadjo za ples, je pred-preteklo nedeljo nastopil prvo vožnjo iz Dunaja v Italijo. Cilj prve vožnje je bil Trst, Benetke, Rim in končno Napolj ob Vezuvu. Na teh glavnih postajah se je vlak dalje časa zadržal.
Enajst evropskih držav je odpravilo vize
Avstrijski potniki že v letošnjem poletju ne bodo potrebovali več vize v svojih potnih listih za potovanje v inozemstvo v enajst evropskih držav; Za prekoračenje meje v zadevne države bo zadostoval veljaven avstrijski potni list, če bivanje v inozemstvu ne bo trajalo dalje kot tri mesece.
Države, s katerimi je Avstrija sklenila prost potniški promet so Italija, Švica, Liechtenstein, Luksemburg, Holandska, Belgija, Zapadna Nemčija in Grčija. Za odpravo viz so izdelani že dogovori z Dansko, Švedsko in Norveško ter bo predvidoma že v poletnih mesecih mogoče te dežele brez vize obiskati.
Za potovanje v Anglijo, Francijo, Portugalsko, Finsko, Jugoslavijo in Turčijo so vize še vedno potrebne. Z izjemo za potovanje v Španijo in Portugalsko izstavljajo vize konzulati navedenih držav.
Množine nezacarinjenega USI A blaga na Koroškem
V zadnjem času so na Koroškem zaplenili velike množine nezacarinjenega blaga, ki izvira iz Vzhodne Nemčije ter so ga USIA podjetja razpečala na Koroško. Predvsem so to vzhodnonemški industrijski izdelki, kakor kolesa znamke Diamant in MEFA, pisalni stroji, fotoaparati in cigarete. Cene za te predmete so za 30 do 50 odstotkov nižje, kakor za avstrijsko trgovsko blago. Kolo na primer stane 600 šilingov.
teh stanovanjskih hišah so uredili 2545 stanovanj. K temu je treba prištevati še 70 zgradb, ki niso izgrajene izključno za stanovanja. Skupno je bilo torej leta 1953 zgrajenih 1757 novih hiš, med temi 90 obnovljenih z 2716 stanovanji, med temi spet 263 obnovljenih. Podrli so v preteklem letu 72 hiš in s tem ukinili 82 stanovanj, nadaljnjih 28 stanovanj pa so zaradi prezidave odpisali.
Športni drobci
Velika zmaga jugoslovanskega mladinskega moštva
Delavsko športno društvo ASK v Celovcu je priredilo za velikonočne praznike v okviru proslave svojega 25-lctnega obstoja mladinski nogometni turnir, ki so se ga udeležili poleg mladinskega moštva ASK že mladina moštva „Crvene zvezde" Beograd, 1. FC Koln in dunajskega društva „Rapid“. Zmago v lurrfirju je odneslo moštvo „Crvene zvezde", iki je premagalo v nedeljo ASK 7:0 in v ponedeljek Rapid 4:0. Na drugo mesto so sc plasirali Nemci z zmago 4:0 nad moštvom ASK in z neodločeno igro 4:4 proti Rapid. Rapid je zasedel 3. mesto, ASK pa 4. in zadnje mesto.
Kupim vsako množino okroglega lesa po najboljših ceniah proti takojšnjemu plačilu. — M. Russ OHG. Celovec. Weid-mannsdorferstrasse 3, St. Ruprechter-strasse 9, tel. 27-80.
Gradnje stanovanjskih hiš na Koroškem v preteklem letu
Statistični urad koroške deželne vlade navaja, da so1 po občinskih podatkih leta 1953 na Koroškem zgradili 1687 stanovanjskih hiš, med temi 84 obnovljenih. V
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Frane Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 16-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
RADIO CELOVEC
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah:	6.05 Jutranja glasba — 8.30 Pozdrav
zate — 10.15 in 11.00 Šolska oddaja — 11.20 Pozdrav za mesto in deželo (razen poned.) —
11.45	Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 15.00 Šolska oddaja — 17.05 Zabavni koncert.
Poročila dnevno:	5.50,	6.45,	7.45,	12.30,
16.50, 19.45, 22.00. 24.00.
Sobota, 24. april:
8.30	Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Športni obzornik — 11.00 Veder dopoldne —
14.30	Zeli si kaj! — 15.15 Kulturno zrcalo tedna — 16.00 Film-magazin — 17.15 Philips in Polydor-parada s plošč — 18.00 Pogled v svet — 18.30 Pester spored za delopust —	20.00 Najbolj popularni šlagerji od leta
1945 do 1953-
Nedelja, 25. april:
7.05 S pesmijo pozdravljamo in voščimo —
8.00	Kmečka oddaja — 10.00 Maša — 11.30 Koncert — 14.00 Slušna igra — 17.00 Za peto uro — 19.00 Šport iz Avstrije — 20.00 Vedra oddaja.
Ponedeljek, 26. april:
10.45	Mali koncert — 14.30 Slov. poročita
in objave. Iz tehnike in znanosti — 16.00 Glasba — 18.45 15 pestrih minut — 20-00 Mi se peljemo s potovalnim uradom — 20.45 Zelje, ki jih radi izpolnimo — 21.30 Literatura v ponedeljek.
Torek, 27. april:
14.30	Slov. poročita in objave. Zdravniški vedež: O bolečinah — 17.30 Godba na pihata — 18.30 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi — 20.00 Opera.
Sreda, 28. april:
11.00	Šolska oddaja — 14.30 Slov. poročita in objave. Za našo vas — 15.30 Otroška ura — 16.30 Knjižni kotiček — 21.00 Slušna igra.
Četrtek, 29. april:
14.30	Slov. poročila in objave. — Pesmi mladih slovenskih skladateljev — 15.30 Otroška ura —	18.30 Pomlad pri nas — 18.50
Kmečka oddaja — 20.00 Igra graški filharmonični orkester.
Petek, 30. april:
14.30	Slov. poročila in objave. Za naše
male poslušalce — 15.30 Kultura in znanstvenost — 17.25 Za otroke — 20.00 Radijska igra.
RADIO LJUBLJANA Sobota, 24. april:
12.15	Cicibanom dober dan — 13.45 Za
pionirje — 14.45 Veseli zvoki — 16.00 Kulturni pregled —	17.10 Narodne in umetne
pesmi — 17.30 Okno v svet — 18.20 Ljud-sko-prosvetni obzornik —	18.30 Slovenske
narodne pesmi — 20.00 Pisan sobotni večer.
Nedelja, 25. april:
8.15	Domače pesmi — 9.00 Pol ure za našo vas —	13.40 Glasbeni mozaik —- 14.00
Otroška predstava — 15.45 Radijska igra —
17.00	Družinski pogovori — 17.10 Želeli ste — poslušajte! — 20.00 Opera.
Ponedeljek, 26. april:
12.20 Nekaj za lovce — 13.45 Za mlade pevce in godce — 14.45 Igra trio Jožeta Kampiča — 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — 18.30 Zdravstveni nasveti — 18.40 Narodne in umetne pesmi — 20.00 Radijska
univerza — 20.15 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije.
Torek, 27. april:
11.00	Šolska ura — 12.00 20 minut z Veselimi godci —	12.20 Kmetijski nasveti — -
13.45	Novi filmi — 15.30 Koncertni valčki
—	18.00 Športni tednik —	20.00 Tedenski
notranje-politični pregled — 21.00 In prešla so leta . .. (vojni spomini).
Sreda, 28. april:
12.20 Nasveti za dom — 13.45 Za pionirje
—	15.30 Šolska ura za višjo stopnjo — 17.10 Narodne pesmi — 18.25 Glasbeni razgledi —
20.00	Radijska igra.
Četrtek, 29. april:
12.00	Ciciban — cicifuj — 13.45 Iz znanosti in tehnike — 16.00' Radijska univerza —
18.30	Družinski pogovori — 18.40 Zabavni zvoki — 20.00 Kulturni pregled — 20.15 Večer slovenskih narodnih pesmi.
Petek, 30. april:
12.00	Igra godba na pihala — 12.20 Kmetijski nasveti — 13.45 Za pionirje — 15.50 Modni kotiček -— 16.00 Želeli ste — poslušajte! — 18.25 Jezikovni pogovori — 20.00 Prvomajski kresovi...