Poštarina plačer.a u gotovom God. X. Broj 30. G Zagrebu. 2S. Jula 1933- Pojedin.* broj Din 1.— Dok je cijeii svijet uzbufljen njemač- kom akcijom protiv čehoslovačke radi Sudetskih \ijemaca, koji imaju više prava nego sve ostaie manjine u Ev- rop' zajedtio, službena Njemačka se javno odriče Južnog Tirola i progla- šuje nezanimanje za 250.000 Nijemaca u tom kraju. CMSUP SAVEZA JUGOSLOVENSKIM E M IGRAN ATA SZ JULIJSKE KRAJINE MALE VI JESTI _ Laburistički »Daily Herald« otvo- reno piše da je Mussolini več počeo gu- biti strpljenje i da je razočaran zbog držanja Engleske, koja pokazuje malo volje da britansko- talijanski sporazum što prije stupi na snagu. Ovaj list kon- statira da danas situacija nije ni manje drugačija nego što je bila u doba osta¬ vke Edena. ♦ — Ministarstvo korporacija uputilo je jednu okružnicu svim pokrajinskim korporativnim viječima, kao i ministar- stvu polj oprivrede i organizacijama po- Ijoprivrednika, kojom poziva ove insti¬ tucije da pripaze na cijene kukuruza, kako bi se odmah u začetku suzbila sva¬ ka špekulacija sa ovom važnom život- nom namirnicom. U okružnici se spomi- nje da cijena kukuruzu ne smije dapre- dje maksimalnu granicu od 90 lira po sto kilograma. * Ob priliki druge obletnice španske vojne je poslal Franco Mussoliniju ta le telegram: Ob drugi obletnici nacionalne revolucije največje spoštovanje imata španski narod in njegov vodja do impe¬ rialne Italije in njenega duceja, ki sta tako globoko dokazala ljubezen in razu¬ mevanje do Španije. Bodite uverjeni, da je kri prelita skupno od slavnih dobro- voljcev in naše mladine napravila neraz- družno vez ljubezni in zaupanja med obema narodoma. * Bolniška ladja »Gradišča« je pripe¬ ljala v Napoli 253 ranjenih italijanskih j togionarjev. * Veliko važnost polagajo industrijski krogi na ležišča železne rude ob lacijski obali. Te dni je obiskal Mussolini podje- tje» Cogne« ki je pričelo s pripravami za iskoriščanje rude. Rude je okoli miljon ton, a je precej revna na železu in sicer najboljša ima do 25 odstotkov železa. Ima pa to prednost, da se nahaja na obali v obliki morskega peska. * — U španjolskim teritorijalnim vo¬ dama jučer su opet bombardovana dva britanska broda, pri čemu su poginula tri britanska mornara. NJemačke manjine u Evropi Uporedba izaneetu stanja Nifemaea us ČSE i stanja u drugim državama Abhazija i Karso Več nekoliko puta smo upozorili na ovom rnjestu tia pisanje imena mjesta Julijske Krajine u našoj štampi Čak smo bili do- nijeli faksimile turističkog prospekta talijan- skog Ministarslva propagande u kojem se imena mjesta u Julijsko) Krajini nazivaju hrvatski, odnosno slovenski u prospektima za Jugoslaviju Ali sve to naše upozorava- nje na tu našu narodnu - sramotu koju vrši naša štampa, nije imalo uspjeha, harem ne kod izvjesne štampe koja se zalaže za šlo jače prijateljstvo s ltalijom. Mi se ne bi ni sada osvrnuli na to pisanje, jer su nam po¬ znati razni mentaliteti i razne ideologije ne¬ kih naših novina, da nismo upozoreni od naših Htatelja na neke slueajeve. Tako nam jedan pretplatnik iz Sušaka šalje odrezak iz »Primorskih novina «. Taj članak (ne reklama!) ima ovakav naslov: — Operetni festival u Abhaziji — a počinje: A b b a z i a, 15 VII. — Četvrti operetni festival odrini če se, kako je več javljeno, od 3 do 15 augusta u kazalištu pod vedrim nebom na Lidu Abhazije. Da taj list ne izlazi u Sušaku, još bi se moglo i preči preko toga smatrajuči da urednik toga lista nije svršio ni četiri raz¬ reda, puške škole, pa da nije učio da se Opatija nalasi tu i tu. Ali ka.da list izlazi u Sušaku, gdje svako dijete govori: »San bil v’ Opatije, ču poč v Opiti.ju«, tada m even¬ tualno neznanje urednika ne može oprav- dati takovo pisanje. A ako gospodin urednik »Primorskih no¬ vina« misli da mora tako pisati radi prija¬ teljstva, tada neka pogleda svoju posesirimu, riječku »Vedetta d’ Italia«. pa če tamo nači uvijek: Spalato, Sebenieo, Ragusa itd. Mi bi htjeli vidjeti šta bi se dogodilo od g. Arnol¬ da Viole, direktora »Vedette« kada bi u svo¬ jem listu pisao• Split, Dubrovnik. Šibenik itd. Čini nam se da g. Toni Bagnolo, glavni urednik »Primorskih novina«, nije još na to pomislio. a ako ga ovo potakne ■ na raz¬ mišljanje, uvjereni smo da če se zastiditi. Drugi slučaj: beogradsko »Vreme« piše na pr. Karso mjesto Kras Ako pisac tog članka, u »Vremenu« d.ozna jednog dana da se u tr e č e m razredu osnovne š k o- l e u Jugoslaviji uči o kršu, krasu i Kra¬ su, vjerujemo da če se i on zastiditi radi svoje — ignorancije. Jer tada če uvidjeti da svaki švrča s Ču- bure koji je išao u t.reči razred osnovne škole znade bolje geografiju od njega Heniein s velikim naporom trubi o ugnjetavanju Nijemaca o Cehosiovačkoj. Da vidimo dakie što imaju Nijemci u Čehoslo- vačkoj a što u drugim državama. Opazit čemo da toliko prava, kulturne i ekonomske siobode kao u Cehosiovačkoj (i Švicarskoj) ne uživaju Nijemci nigdje na svijetu. U Cehosiovačkoj može svaki gradjanin njemačke narodnosti, isto kao Čeh ili Slo¬ vak, ispovi.iedati svoje političko osvjedoče- nje, narodu, ustavu i demokraciji. U kul- turnom pogledu imaju Nijemci u ČSR. pot- punu slobodu, država im pruža sva sred¬ stva za kulturni razvoj. Ni u ekonomskom pogledu nisu zapostavljeni. Izvan granica Njemačke živi u drugim državama: u Cehosiovačkoj u Poljskoj cca u Jugoslaviji cca u Madžarskoj cca u Italiji cca 3,231.688 Nijemaca 1 , 000.000 500.000 470.000 250.000 Osim toga žive Nijemci u Rumunjskoi. Francuskoj, Danskoj, Holandiji, Litvi. — Njemačka manjina u Cehosiovačkoj je naj- veča, dok se četvrtmilijunske njemačke ma¬ njine u Italiji odriču njemački službeni krugovi. Da vidimo.. kako žive Nijemci u raznim državama, koja prava imaju i koje uslove razvoja. Njemačke manjine u Italiji i Madžarskoj (skoro jedan tnili- jun) ne maju ni jednog z a s t u p - nika u parlamentu, u beogradskoj skupštini imaju 2 poslanika, u Poljskoj 2 senatora. dok u Cehosiovačkoj imaju 70 poslanika i 36 senatora. Osim toga ima i jemačka manjina u Cehosiovačkoj odgo- varajuči broj zastupnika u zemaljskim sa- borima i opčinskim odborima. Cetvrt milijuna Nijemaca u Italiji nema ni jedne škole, u Madžarskoj pol milijuna Nijemaca ima 46 škola. u Jugoslaviji pol milijuna Nijemaca ima 162 škole. u Polj¬ skoj jedan milijun Nijemaca ima 514 škola, dok u Cehosiovačkoj imaju Ni¬ jemci 5.293 škole, univerzitet, dvije tehnike. konzervatorij, pored niza stručnih škola. Na jednunjemačku školu u Čeho- slovačkoi dolazi 106 djece. dok na jednu češku 115 djece. U Italiji izlazi 7 njemačkih novina (ali ih izdavaju Talijani u talijanskom fašistič- kom duhu) u Madžarskoj 11. u Jugoslaviji 18, u Poljskoj 71. u Cehosiovačkoj 249 raznih njemačkih novina. U Poljskoj postaje dva stalna njemač¬ ka kazališta. u Cehosiovačkoj 17. dok u Italiji. Jugoslaviji i Madžarskoj nema ni. jednog. Treba naglasiti._ da sva njema¬ čka kazališta u Cehosiovačkoj dobivaju bogate subvencije. U Italiji njemačke knjige uopče ne izlaze. u Jugoslaviji 3 godišnje, u Poljskoj 167, u Madžarskoj 54 u Cehosiovačkoj 1.819, Ni u jednoj drugoj državi nema nje¬ mačke emisije za njemačku manjinu. U Če- hoslovačkoj je izgradjena za njemačku manjinu moderna emisiona ra- diostanica u Melniku. bez obzira, da sve ostale čehoslovačke radiostanice imaju redovitu njemačku emisiju. Kulturne organizacije njemačkih manji¬ na ovako su rasporedjene: u Italiji ni je- dna, u Madžarskoj 1, u Jugoslaviji 45. iz Poljske nema podataka. a u Cehosiovačkoj ima 2237 državnih, osim znatnog broja privatnih kulturnih njemačkih organizacija. Bit če poučno ako sravnimo nekoje brojke izravno sa N j e- tnačkom. Tako na pr. u Njemačkoj do¬ lazi na 1 školu 150 djaka. u Saskoj. koja graniči sa CSR dapače 272 djaka. U Ce¬ hosiovačkoj na 1 njemačku školu otpada 102 djaka. U opčinama u Njemačkoj na 1 Stanovnika dolaze prosječno 2 knjige, u Cehosiovačkoj na 1 njemačkog Stanovnika 6 njemačkih knjiga. Ovako izgleda stvarnost, ovako izgleda »ugnjetavanje« njemačke manjine u Ce¬ hosiovačkoj. Konačno još jedna zanimiva stvar: — prije rata. za madžarske vlade. Nijemci nisu imali na teritori¬ ju današnje Slovačke ni jedne škole. Danas imaju ne samo ci¬ jeii niz pučkih, več i srednjih škola. Cehoslovačka ih je očuvala od propasti. Ovo je najbolj! dokaz kako Ce¬ hoslovačka postupa sa rranjinama. Iz ovoga je svega očigledno. da se ne radi o r.ekoj pravednosti za Henleina, več o nečemu posvema drugome. Sav ostali svijet stoji danas na strani Čehoslovačke jer je osvjedočen, da Nijemci u okviru Ce- hoslovačke republike imaju potpunu ga- ranciju slobodnog razvitka. Prometne prilike fršcanske luke Zagrebački »Jugosiovenski L!oyd« od 20 o. mj. donosi pod gornjim naslo¬ vom ovaj članak o Trstu. Zabiiježili smo pred koji dan londonske informacije o pregovorima izmedju Jugo¬ slavije i Italije, u koiima dolazi do pre¬ tresa i pitanje budučnosti trščanske luke. Da se još bolje vidi, kako ta luka u no- vije vrijeme zapada u sve veče poteškoče, donosimo ovdie niz činjenica i podataka, koji če nesumniivo mnogo zanimati našu javnost, naročilo u vezi sa spomenutim pregovorima. Početkom juna o. g. prilikom trgovin¬ skih pregovora izmedju Njemačke i Italije postignut je sporazum, koji se odnosi na konkurenciju izmedju sjevero njemačkih i talijansko-jadranskih luka. Prema torne sporazumu bile su koncern maja ukinute ranije ' pogodnosti izvan željezničke tarife, koje su važile kod uvoza pamuka, kave, kaučuka, čaja i droga u Austriju. Obje su se vlade dogovorile, da u buduče ne če iz¬ dati nikakovih odredaba, koje bi neposred¬ no ili posredno uticale na sporazumno sta¬ nje glede željezničkih tarifa i da ne če u tom pogledu poslužiti se nikakvim konku- rencijskim metodama ili naredbama. Nje¬ mačka pak ne če nista poduzeti da bi pro¬ met koji je do sad išao preko Trsta, um.ie- tno usmjerila na sjevero-njernačke luke. U tom je sporazumu odiučeno, da če u bu¬ duče tarife od austrijskih željezničkih Sta¬ niča do Trsta biti za 10 pošto niže od ta¬ rifa do njemačkih pomorskih luka (ranije su bile tarife do njemačkih luka za 1 2 do 15 pošto više). Sve da se po torne sporazumu Austriia i bude u buduče služila u uvoznoj i izvoz- noj trgovini trščanskom lukom. ipak če Trst od sada dalje izgubiti dosta od pro¬ meta s Austriiom. a naročita s toga, što ie Austrija nakon prikl.iučenia Njemačkoj do¬ bila za svoj izvoz veliko njemačko trži- šte. te če se uopče njen izvoz u inostran- stvo smanjiti (naviastito izvoz drva i že- ljezne rudače) U prometu trščanske luke bila je do sad Austrija na prvome mjestu. Posljednji tačni podaci ukupnog prometa raspoloživi su samo za 1934 god. U toj je godini iznosio ukupni promet Trsta sa že- ljeznice na ladje i obratno 1.6 milijuna tona. a od tog prometa otpadalo je na Aus¬ triju 446.600 tona, na Cehoslovačku 299.000 tona i na Madžarsku 146.000 tona. Za pro- šlu godinu poznate su samo dvije brojke: promet s Austrijom iznosio je 762.000 to¬ na. s Čehoslovačkom 436.000 tona. O značenju i budučnosti trščanske lu¬ ke donijela je nedavno »Frankfurter Zei- tung« zanimliive informacije, iz kojih pre- nosimo sli.iedeče: Poiitičke promjene u Po- dunavlju su zaista bitno izmijenile život- ne uslove Trsta, koji ima svoje zaledje pretežno izvan talijanskih granica. Cisto geografski gledano, izuzevši Sušak i Split, konkurencijske luke Trsta leže na Crnom moru, na Sjevernom j Istočnom molu po- priječno još jedamput toliko udaljene, ko¬ liko Trst od sredine Podunavl.ia. S pro- metno-tehničkog gledišta ta se udalienost smanjuje osietno na štetu Trsta, jer su spomenute konkurencijske luke vezane plo¬ vnim rijekama. Konkurenci.ia tih vodenih cesta postat če osjetljivija, kad buMe iz- gradjen veliki kanal izmedju Rajne, Maj¬ ne i Dunava. Trst je vezan samo za željez- nicu kao dovoznu cestu Zbog večih željez¬ ničkih prevoznih tarifa opseg se njegovog zaledja prilično steze. Talijanska je vlada stoga uvedeniem nižih jadranskih tarifa pokušala da odstrani sve te teškoče. Trst je za pretežni dio svog robnog pro¬ meta (okoio 70 pošto) vezan za inostran- stvo i radi toga izložen medjunarodnoj kon- kurenciii. Radi toga ie talijanska vlada kroz posljednja dva decenija u Trstu mno¬ go investirala da mu poboljša uslove za lučki promet. Te investicije iznose okoio 200 milijuna lira samo za modernizacija luke. Od 1922 god. površina se je trščan¬ ske luke povečala od 881.000 na 1,100.000 kv. m., dužina pristaništa povečala se ie 175.000 na 300.000 kv. m. dužina izgra- djene obale za ukrcavanje i iskrcavanje od 14 na 18 km., a broj lučkih zgrada od 145 na 200. Raspoloživi prostor u skladi- štima povečao se ie za 50 pošto, a isto ta¬ ko i dužina lučkih željezničkih kolosjeka. Na novo su bile postavljene dizalice s no- sivošču od 120 tona i žitni silosi za 23.000 tona. Opseg hladnjača se je u usporedbi s 1914 god povečao dvadeseterostruko. U prošloj se je godini promet trščan¬ ske luke dosta povečao, te se je skoro pri- bližio predratnom prometu, kako nam to iskazuie slijedeča zanimljiva preglednica 0 kretanju robnog prometa — izvoz i uvoz: prosjek 1880—1889 2,200.000 tona prosjek 1890—1899 2,700.000 tona 1913 3,450.000 tona 1934 2,468.000 tona 1935 2,551.000 tona 1936 2,245.000 tona 1937 3,154.000 tona Robni promet trščanske luke zaostao ie lani u uporedbi s 1913 god. samo za 8.5 pošto, godinu ranije bio je vanredno slab zbog smanjenja taiijanske vanjske trgovi¬ ne u doba abesinskog rata. Lani ie pri- spjelo u trščansku luku 20.021 ladja sa 5.877.000 bruto reg. tona. Iskrcano je bilo 2.113.000 tona robe prema 1,453.000 tone 1 1,859.000 tona u predjašnje dvije godine. ukrcano je pak bilo 1.041.000 tona orenia 792.000 i 692.000 tona u predjašnje dvije godine. Količina ukrcane robe je posljed- njih godina stalno rasla, pa i 1936 god. u APEL ČITATELJEM! Prvo polletie ie za nami, toda še vedno ie mnogo naročnikov, ki niso plačali naročnine za prvo polletje. Naš list se ne nahaja v najboljših prilikah in če še naročniki ne izvršu¬ jejo svoje dolžnosti napram listu, preti resna opasnost za njegov obstoj. Zaradi tega prosimo naročnike, da bi poslali vsaj del naročnine, ker tu¬ di mi moramo izvrševati svoje ob¬ veznosti napram tiskarni. TREGI REICH NAPUŠTA JUŽNI TIROL Talijanski listo vi zabiiježili su infor- maciju jednog švicarskog lista prema ko- joj je Njemačka obustavila svaku propa- gandu u južnom Tirolu tako da organizaci¬ ja za zaštitu Nijemaca u inozemstvu ne¬ ma više nikakove veze sa njemačkim ma- njinama u Italiji. »Siidtiroler Heimat« ustavljen »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Ber¬ lina: Poslednia ostanki nemškega zanima¬ nja in dela za Južno Tirolsko so sedaj odstranjeni. Tako je ukinjeno nadaljnje iz¬ hajanje posebnega lista za prijatelje Juž¬ ne Tirolske, ki je izhajal doslej pod ime¬ nom »Siidtiroler Heimal«. List je bil najprej v Innsbrucku, od koder se je preselil v Vaduz. kasneje v Gdansk in končno v Neu- stadt. Ustavljeno je tudi nadaljnje delova¬ nje organizacije »Arbeitsstelle fiir Siidti- rol«. Znano je, da je moralo Osrednje društvo za Nemce v tujini že prej preki¬ niti vse svoje stike z Južno Tirolsko. vrijeme sankcija, što je pripisati rastučern prometu Austrije u tim godinama. Da bi se opadanje trščanskog prometa u uporedbi s predratnim dobom na dru¬ gim područjima izravnalo, talijanska je vlada priznala znatne carinsko-političke i poreske pogodnosti za nova idustrijska poduzeča u zoni slobodne luke. U vezi s tim pogodnostima bila je baš u Trstu us¬ tanovljena i največa i na.imodernije uredie- na talijanska rafinerija petroleja u Žavl.ia- ma (Aquiia A. S.). Sve su ovo razlozi, koji su potakli sada taiijansku vladu. da s Jugoslavijom po¬ vede naročite pregovore, kako bi po njima trščanska luka mogla da bar djelomice na¬ doknadi. što joi je novonastalom politič- kom prom.ienom u Podunavlju uskračeno. Radi toga smo neki dan tim povodom i primietili, da nam je kod tih pregovora potrebna največa opreznost i dalekovid- nost, u jednu riieč. Dotreban nam je takav stav, kojim čemo svoje interese sačuvati do granica, preko kojih ne možemo i ne srni jemo ič‘ STRANA 2. I S 1 K A BROJ 30. Od Soče do Hečine — k od Triglava do Jfatneitfafia Vprašanfe kruha V zadnjem času se zelo mnogo govori o črnem kruhu, ki ga je italijanska vlada predpisala in se to stavlja v zvezo na eni strani s slabo letino in žetvijo, na drugi strani pa s slabo kupno močjo države, ki nima dovoli zlata za nakup žitaric v ino¬ zemstvu. Iz zadnjih statistik je razvidno da se je produkcija živežnih potrebščin y Italiji povečala Tako je bilo v 1. 1936 pri¬ delane za 61 milj. met stotov pšenice, 30 kofuze itd lo so glavne in najpotrebnejše žitarice. Za letos napovedujejo pridelek pšenice, ki bo znašal okoli 70 milj. met stot., ravne tako napovedujejo povečan pridelek vseh ostalih žitaric, ki so za ljud¬ sko prehrano potrebne in ostro zavračajo, da bo moralo ljudstvo radi pomanjkanja živeža stradati Pridelek je odvisen od množine vsajenega žita, pa tudi od letine. Zgodilo se je. da je bila letina mnogo boljša kot letošnja in pridelek mnogo ve¬ čji. pa je država vseeno kupovala žito zu¬ naj. Gotovo bo .morala to storiti tudi letos, ko so se njene pc irebe za mnogo poveča¬ le, zlasti z ozirom na potrebo vzdrževanja dveh armad, ki zahtevajo ogromno hrane, da se vzdrže na višini. — (Agis). —— Auto pa?ega*io pastira Pula, jula 1938 — Na cesti tzmediu Sošiči i Kanfanara naletio je teretni auto pun bauxita tvrtke Crljenica iz Pule na 15 godišnjeg Ivana Perkoviča iz Matokan- ci dok je gonio stado goveda na pašu. Htijuči bržebolje skloniti goveda, na des- nu stranu ceste, dospio je nesrečom pod auto koji ga je oborio i teško izranlo, pa ga ni liječnik koji je odmah naišao nije mogao spasiti, tako da je mali Perkovič malo iza toga tzdahnuo. Težka prometna nesreča Postojna, julija 1938. — Dne 15 t. m. se je pripetila na cesti proti Sežani težka nesreča, ki je zahtevala dve žrtvi. Avtobus ki pelje v Postojno, je do smrti povozil 3-letnega Micena Francla in te¬ žko ranil 63-letnega čevljarja Antona Mozeja. Spotniki so hitro pritekli po¬ magat nesrečnežem in starca so takoj odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so izja¬ vili, da je le malo upanja, da bi ozdra¬ vil. Poleg notranjih poškodb ima zlom¬ ljeno nogo, ranjene roke in rane na gla¬ vi. Otrok je bil na mestu mrtev. Komi¬ sija je ugotovila, da je hotel Može rešiti otroKa, pa je bilo že prepozno, tako da je padel še sam pod avtomobil. _- Zopet dve aiesreči s razstrelitvom Gorica, julija 1938. — V planinah nad Sočo se je smrtno ponesrečil 13-let- ni pastirček Karmel Mlajnc. Na paši je našel granato, ki mu je med odpiranjem eksplodirala v rokah. Ko ga ni bilo zve¬ čer domov, so ga šli iskat in so ga na¬ posled našli mrtvega. — V žagi se .je po nesrečil z manjšim projektilom li-letni Jagor Josip. Eksplozija mu je ranila de sno roko. Odpeljali so ga v Gorico. __ Gradnja cesta Mu ne, jula 1938. — Sad se počelo ra- diti dvije nove ceste. Jedna ide od našeg sela preko šume do Podgrada, gdje se spa ja sa cestom Trst—Rijeka, a i sa cestom Podgrad—Bistrica, a u našem se selu spa¬ ja sa novom cestom. koja dolazi iz Sta¬ niče Podgorje preko Vodica i koja produ- žuje do Rijeke. Ova nova cesta biti če moderna i široka devet metara; druga, to jest stara cesta koja ide od nas do Sta- reda se iz teme'ja renovira, i proširuje i bit če široka osam metara. — Ovaj rad nam je došao kao spasenje. premda nije bogzna kako velika nadnica. Radimo osam sati za osam lira. ali bolje je i to nego nista, ier time čemo si moči barem kupiti po koji kilogram palente da preživimo. __ Požar u Danama Dane, jula 1938. — Strašna nesreča zadesila ie našeg seljaka Delfar Antona. Njemu ie prošlog t.iedna uništio požar sve njegovo imanje.' kuču i štalu. tako da su od svega ostale sada samo zidine. Siromah nema više kamo da skloni glavu, a da bude za njega nesreča još veča nije bio nigdje osiguran, Nenadano ie poludio Poropat Anton, zvan Mrvin, Moralo ie biti pozvano društvo za spasavanie iz Trsta i teškom mukom su ga svladali i odveli u ludnicu. Siromah Poropat ima četvero male djece. _— Uhapšeni radi brošure Novokračin" jula 19.38. — Cibura Tosir i Cibura Antun iz našeg sela uhap- šeni i odveden' u Rijeku. jer se kod niili našla tedna brošura na 'ali.ianskom je¬ ziku n knini se govor' da ie fašizam uni¬ štio spliaka. —- Oni kažu da sn tu brošu¬ ri' dobili od iednog vojnika u Ilirskoj Bi¬ strici. TRST I NJEGOVO ZA LEDE »D i e n e u e W e 11 b ii h n e« tjednik za politiku, umjetnost i gospodarstvo donosi pod naslovom »Trisfes Triest«: »Granica na Brenneru zajamčena je, ali koja vrijed- nost od toga kada nova carinska granica teče samo 200 km od Jadrana a ta granica je izmijenila i mijenja trgovina i saobračaj svih srednjoevropskih država i pogadja Italiju. Prevoz koji tranzitno ide iz Italije pre¬ ko Austrije za Cehoslovačku i obratno po- skupio je radi konverzije šilinga u marku. Reich je odlučio da do 1 jula 1938 sve ugovorne tarife bivše Austrije - sa susjed- nini zemljama povuče. Ta odredba ne po¬ gadja samo srednjoevropske države več naročite Italiju. Radi se o upotrebi ja¬ dranske luke Trsta. Čehoslovačkoj se nudi upotreba više morskih pristaništa Hambur¬ ga, Gdanskega, Gdinje i črnomorske luke Kostance, koje sve sa Trstom konkuriraju. Do sada su važile za tranzit preko Austrije za Trst povlastice od austrijske direkcije željeznica. N.iemačka če sada povuči te povlastice kako bi Cehoslovačku pridobila da izvoz i uvoz vrši preko Hamburga. To tisti i otežava osovinu Rim-Berlin. Musso¬ lini je obečao da če skoro posjetiti Trst da spasi sudbinu mjesta koji je pogodjen u životni nerv. Trst je bio velika luka austro-ugarske monarhije. Njegova je po- zadina pripaia zemljama više naroda i ide se zatini da se zemlje nasljednice prido- bije za stvar Trsta. Od t. zv. rimskih pro¬ tokola Trst je oživio i profitirao. I Ma¬ džarska je jedan dio svoga saobračaja sa Rijeke okrenula Trstu, dapače je i Polj¬ ska nastojala iskoristiti povoljne uvjete. Samo Jugoslavija to nije učinila, jer si je na Jadranu izgradila moderne luke Split i Sušak. Ali je zato Trst imao za Čehoslo- vačku ogremnu važnost i igrao je velilai ulogu. Zahvalivši tim okolnostima u Trstu se .razvijao posljednjih godina parobrodarski saobračaj vrlo dobro. Zahvalivši torne raz¬ vila se i nova lučka industrija n. pr. rafi¬ nerija petroleja »Aquila S. A.«, koja je i u izvozu igrala veliku ulogu. Sta če iz svega toga sada nastati? Sta sa saobračajem, špediterima, eksporterima, brodarskim preduzečima, osiguravajučim društvima, pojedincima. Sve ie to iskrslo kao akutno pitanje poslije Anšlusa. — 1 to nije sve. K tomu treba dodati mnoga trgovačka preduzeča koja imadu dobiti u Beču novaca a nalaze se sada u najtežim okolnostima. Sta če nastati iz njihovih do- bara? Luka i industrijski Trst trpe strahovito posljedice Anšlusa. Ranija Austrija otpada za Trst gotovo potpunorna. što je ranije izražavala kao svoj višak, sve če to nje- mački četvorogodišnji plan progutati. Nje- mačkoj ratno.i ekonomiji uvelike su potreb¬ na austrijska zemal.iska blaga, njezina in¬ dustrija radi za njemačku spreinu. Ostatak n.iezinog izvoza i sav uvoz bit če upučeni razumljivo na Hamburg. Kad bude gotov kanal Dunav Majna-Rajna i predan saobra- ča.iu, a to se tvrdi da če biti još u toku ove godine takozvana »Istočna marka« bit če uklopljena u unutrašnii sistem njemač- kog saobračaja i Trst je suvišan. U koliko se misli da če sudbinu Trsta izmi- jeniti Madžarska, izbor je slabe sreče, jer če i u koliko bude poboljšanja to sve iči na štetu Rijeke Kao na j bol ji sao- bračajni partner ostaje Čeho- slovačka. Ako se ona. kako to Nje mačka nastoji, privuče na Hamburg, donijeti če to Italiji velike štete. Moglo bi se očekivati da če Njemačka savezničkoj Italiji doči u susret i obnoviti izvoz preko Trsta. Saobračajne mjere, koje je Njemačka poduzela sa ostalim srednje¬ evropskim državama ne daiu u to povoljne izglede. Naprotiv, novostvorene geopoli- tičke činjenice ispoljavaju se odmah. Trst je jedan simptom. Njemačko-talijan- ske granice nisu promijenjene, ali snažni njemački ratni aparat o-itište jako južni Tiro! velikonjemački Reich teži za Sredo- zemniiv morem. Mussolini je skoro u isto vriieme ofenzivan u Abesiniji, Španiji i Slednjo Evropi. Njegova je kontinentalna I polit ka pri torne dvosmislena. Vcdstvo fa- I šAtkkog bloka država sa Ita'ije prešlo je na Njemačku. Imena mjesta Sušak. jula 1938. — Naš se je list več više puta osvrtao na nepravilan način pisanja imena istarskih mjesta u našoj štampi i muku mučio da dokaže i uvjeri. da je takvo pisanje pogrešno i štetno na- našem ugledu. Prisiljeni smo upravo mi ov- dje na granici da skrenemo pažnju na ne- podobštine pisanja naših imena i s jedne i s druge Strane granice. Živimo u eri prijateljskih odnosa s na¬ šim susjedima. Radi toga se os.ieča poja- čana propaganda za kulturnu saradnju na svim poljima. U toku dosadanie ljetne se¬ zone bilo je više raznih internacionalnih kulturnih i drugih prijateljskih priredaba i sportskih susreta kako s naše Strane u Sušaku. a tako i s druge stkane na Rijeci. Za sve te mediugradske, turnirske i druge internacionalne priredbe izdavani su od priredjivača i s naše Strane i s riječke Strane programi i oglasi, koji se lijepe na zato odredjenim mjestima radi obavještenja publike. Priredjivači tih kulturnih priredaba i sportskih susreta s naše Strane uvijek na štampanim oglasima radi obavještenja jav¬ nosti pišu imena naših istarskih mjesta ta- iijanskim jezikom i to »Fiume«. »Trieste«, »Abbazia« i t. d., dok priredjivači s druge Strane na Rijeci pišu imena jugosloven- skih mjesta talijanskim imenima na takvim oglasima na Rijeci i to »Sussak«, »Zaga- bria«. »Zirquenizze«, »Spalato« i t. d. Upozoreni na takovo nepravilno pisanje naših istarskih mjesta s naše Strane prisi¬ ljeni smo da protestiramo i zamjerimo pri- redjivačima i da skrenemo pažnju čitavoj jugoslovenskoj javnosti na pisanje jugo- slovenskih mjesta od Strane priredjivača na Rijeci. jer kada Talijani prevode ime¬ na naših gradova i mjesta na talijanski je¬ zik, onda negotovo imamo pravo mi da naša jstarska mjesta i gradove zovemo imenima kojiina su se od davnine nazivala i koja su iedino njihova prava j istinska imena. Nesreče u rudniku Pula, jula 1938. Tek je prošlo desetak dana od strašne nesreče u Krapanskom rudniku u kojoj su poginuli 37 godišnji ru¬ dari Toma Juričič iz Sv. Martina i Mar¬ jan Čekič iz Žminja, dok je šest drugih rudara ranjeno, a nesreče se dogadjaju i nadalje. Tako ie ovih dana stradao 26 godišnji Brnašič Josip pok. Šimuna iz Pična. Nje¬ mu je vagonet slomio li.ievu nogu. I Opa- šič Bože Ivanov je takodjer teže ranjen. Njemu je prelomljen desni kuk. j jedan i drugi su prevezeni u puljsku bolnicu gdje če odležati, ako ne nastanu komplikacije, svaki po dva mjeseca, f Zanimiv proces Pred goriškim sodiščem se je vršil te dni zanimiv proces. Železničar Anton Fu- goni doma iz Št. Vida pri Tilmentu, stanu¬ joč v Avčah se je moral zagovarjati za simuliran atentat na vlak. Prvega maja je opazil pri tunelu blizu Sv. Lucije dve gra¬ nati, ki sta bili položeni na tračnice. Vzne¬ mirjen zaradi bližnjega prihoda vlaka, ki bi moral priti iz Podbrda, je postavil na tračnice predpisane petarde in tako je bi! strojevodja s pokom opozorjen na pretečo nevarnost. Zadeva je povzročila mnogo hrupa in nervoze, posebno še, ker je bil prvi maj. Karabinerji, kvestura in želez¬ niška milica so bili takoj alarmirani o do¬ godku in so pričeli takoj s preiskavami in ' aretacijami. Toda kaj kmalu je padel sum na samega Fugonija, ker se mu je pri pri¬ povedovanju jezik precej zapletal in mož je večkrat padel v kontradikcijo. Po dol¬ gem zasliševanju je končno priznal, da je celo zadevo sam insceniral. H Vsemu temu je bil vzrok, kakor je sam povedal, da bi bil povišan v službi. K te¬ mu pa ga je predvsem prisilila beda, ki je . vladala v njegovi družini. Ko so mu na¬ pravili na domu preiskavo, so našli staro avstrijsko karabinko, naboje in nekaj stre¬ liva. kar ni bilo nikjer prijavljeno. Zaradi tega in zaradi omenjenega simuliranega atentata je bil postavljen pred sodišče. Iz¬ povedal je jokajoč ves dogodek in priznal delikte. Dali so mu najnižjo kazen in sicer eno leto zapora in 600 lir denarne kazni. j —— Rimska vučiea u Puli i Pula, jula 1938. — »Corriere istriano« donosi pod naslovom preko tri stupca vi- jest da je guverner Rima javio puljskom načelniku da če mu poslati jednu bronča- nu kopiju rimske vučice. »Corriere« piše kako su gradjani Pule sretni i ponosni što če imati u svojem gra- , du takav dar i takav simbol romanstva, i jer da su gradjani Pule bili još od Augu- 1 sta vjerni Rimu. I i . — Trst. _ v bližini kolodvora je ne¬ ki avtomobil do smrti povozil šol. slugo Lovra Mijaniča. s prebito lobanjo so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. , , Trs t. — Umrli so: Cesar Herman 34 let, Cok Helena 51, Furlan Peter 64, Ben¬ cina Edi 3, Gvardijančič Anton 93 Ur¬ bančič pok. Piščanc Marija 56, Matič vd. Grab Marija 61. Ceglar Anton 49. Delič Stefan 52. Trst. — 86-letno Katarino Gustinčič je povozil avtomobil. Težko ranjeno in nezavestno, so pripeljali v bolnišnico N,j eno stanje je zelo nevarno. Drobiž — Barban, — Petogodišnja Kontešič Božica Josipova slomila je desnu ruku skačuči preko grabe u polju dok joj je majka žela. * — Buenos Aires — V Buenos Airesu je dne 13. t. m pc šest mesečni težki bo¬ lezni preminul 44-letni Devetak Hektor. V Pevmi pri Gorici, zapušča ženo ln dva otroka. V Argentini pa žalujočega brata Miha Devetaka. Naše iskreno sožalje! * — Gorica. — Z velikimi slavnostmi so otvorili in blagoslovili novo palačo po¬ družnice največjega italijanskega zavaro¬ valnega društva INA (Istituto Nazionale Assicurazioni). * — Labin. — Gostioničari Josip Milevoj, Domenik Rajkovič i Ivan Načinovtč kaž- njeni su na globu od 100 do 300 lira zato što su prodavali slabi je vino nego što je propisano. * — Pula, — Pekaru Deklevi Vjekoslavu koji ima pekarnu u ulici Campomarzio 5, zatvorile su vlasti pekarnu za pet dana. To je več drugi put da Deklevi zatvaraju pekarnu radi toga što nije dobro ispekao novi kruh od raznih mješavina. * — Rijeka. — U Drenovi, na samo] gra¬ nici, otvorili su uz veliko slavlje novi fa- šistički dom. Otvorenju je prisustvovao i riječki prefekt Testa. ♦ — Sv. Lucija. — Strela je udarila v po¬ slopje Benedikt? Lapajneta pri Sv. Luciji ob Soči. Nastal je požar, ki mu je upepelil gospodarsko poslopje. ♦ št. Vid nad Vipavo. — Z dreve¬ sa je padla 33-letna Marija Stegol in si zlomila ključnico. * — Rijeka. — Federalni sekretar faš. stranke izbacio je iz fašija opatiiskoga fa¬ šistu — doseljenika — Pettorelli Lalatta Cesare. jer da se u svakidašnjem životu nije vladao po fašističkom stilu i da je njegovo viadanjt bilo u suprotnosti s faši- stičkini duhom. * — Repentabor. — V tržaško bol¬ nišnico so pripeljali 43 letno Amalijo Do- Ijak. katero je vol z rogovi skoro razpara! trebuh. Zdravniki so že obupali nad njo, ker je rana bila strašna. Iz odprtine so ji zevala čreva in skoro vsako upanje je bilo zaman. Po težki in uspešni operaciji pra¬ vijo, da ji gre sedaj na bolje. * — Tolmin. — 800 lir nagrade je dobila družina Andreja Rutarja ker je dobila zdrave dvojčke. * — Trst — Skupina jugoslovenskih’ iz¬ letnikov se je preteklo soboto pripeljala v Tržič. Bili so na Dobrdobu in v Jamaljah, kjer so si ogledali nekdanje bojišče, na ka¬ terem je padlo toliko slovenskih vojakov. Iz Tržiča so izletnici krenili proti Gorici in dalje po Soški dolini. ♦ — Trst. — Sl julijem stopijo v ve¬ ljavo nove odredbe za signalizacijo. Avto¬ mobili morajo odslej imeti: svetilno stre- lico za smer, odbojno zrcalo rdeče svetil¬ ke itd. * — Trst. — »Piccolo« donosi uvjete za natječaj studenata Dalmatinaca za dva besplatna mjesta u Višoj normalnoj školi u Piši. * — Trst. _ 8000 otrok iz mesta in os¬ tale province bodo poslali letos v mla¬ dinska letovišča, katerih večina je na Krasu in nekaj ob morju. Naj večja taka Žani, ki lahko sprejme v dveh izmenah 650 otrok, a Bane pri Opčinah so na drugem mestu s 600 otroki. * Trst. — Kočjaž Karl Ražem je po¬ vozil 80-letnega Karla Štoka, stanujoče¬ ga na Greti. V bolnici so ugotovili, da ima nalomnjene kosti in težje praske. Zdraviti se bo moral 4—5 tednov. Kočja- za so aretirali. * T r s t. — Pretekli teden je tržaški tramvaj na progi 8 trčil v kamjon; pri tem je bil težje ranjen delavec 28-letni Josip Šinigoj. * Trst, — Dne 19 julija je praznoval svojo osemdesetletnico znani oisateli in planinar dr. Julij Kugy. Prebil jo je v krogu svojih prijateljev v Jul Alpah. * v Trst. — V skednju so svečano pri¬ žgali nov plavž Tej svečanosti so priso¬ stvovale tudi vojaške oblasti, škedenjske plavže nameravajo v časom modernizi¬ rati in novi plavž je pravzaprav pričetek tega velikega dela. # — Vižinada — 28 godišnji Breščič Ivan Antonov za vriieme vršidbe dospio je ne- sretno mediu kola vršalice i vršalica mu je otkinula desnu nogu. * — Vižinada, — U Sv. Nedilji kod Viži- nade ponovno su osnovali samostalnu fa- šističku organizaciiu. Poticai 'e došao od tajnika iz Vižinade prigodom otkriča spo- inen nloč^ n- skeli šnanjolskom leglonaru Katarinčiču Pod tai fašiio spadat če i oko¬ rni zaseki ' sela. kao Kaštelir, Tadiči, Ba¬ biči Dekliči. Valentiči itd. I3R0J 30. 4 S T R A« STRANA 3. PREGLED DOGADAJAi ODLOMKI IZ NAŠE ZGODOVINE ČUDNA POTA POLITIKE NEVMEŠEVANJA Ze dolgo časa in brez dvoma tudi še bo¬ mo precej dolgo sledili politiki, ki so jo krsti¬ li s »politiko nevmešavanja«. Povod tej po¬ litiki je dala državljanska vojna v Španiji in Španija to politiko najbolj tudi občuti. Toda, kakor so vsa načela, ki jih ta politika proglaša in kakor je bila morda porojena iz čistih namenov in hotenj, vidimo z dne¬ va v dan, da se ta politika spreminja v ne¬ ko najbolj groteskno komedijo, kar si jih je mogoče danes sploh misliti. Politiko nevmešavanja je kod prva pro¬ glasila 25 julija 1936 francoska vlada, ko je po neovrgljivih dokazih ugotovila, da neke države podpirajo generala Franca in ko je spoznala kam to lahko dovede, če bi pričele države medsebojno tekmovati v podpiranju oleh strank, ki sta se v Španiji postavili ena proti drugi. Ze v avgustu 1936 so drža¬ ve, ki. bi tu prišle vpoštejj, pristale na to politiko in tu ni bila izvzeta niti Italija, Nemčija, ne Francija, Anglija in Rusija ter še cela vrsta drugih manjših 25 augusta 1936 se je celo že sestal v Londonu stalni odbor, ■ko je dobil lepo ime »Odbor za nevmešava- nje«, ki zaseda še danes in v katerem sede zastopniki vseh prizadetih držav, zlasti so najbolj glasni oni, ki se prevzetih obvez najmanj drže. Toda rezultat že teh prvih poskusov je bil jalov in efekt je danes konč¬ no ta, da se bori na eni strani armada se- stoječa iz rednega vojaštva države, ki je podpisali m pristali na vse nevmeševalne pogodbe in ki šteje do dvesto tisoč mož. Odbor pa. je med tem doživel še več dru¬ gih neprijetnosti in z njim postaja njegova politika in delo popolnoma brez pomena. Nenadoma so se namreč pojavile na morju podmornice, ki jih je večjidel tiska krstil kot »neznane« in pričele so potapljali trgov¬ ske ladje, zlasti tiste, ki so vozile mulerijal republikanski vladi. Mesto izsleditve krivcev in njih kaznovanja se je uvedla na morjih stroga kontrola tako, da so te »neznane pod¬ mornice« res kmalu zginile, a pojavili so se kmalu nato » neznana « letala, ki počenjajo isto, kot preje podmornice Odbor in vsa po¬ litika nevmešavanja stoji danes pred to no¬ vo zagonetko zračnega piratstva, ki je težav¬ nejša kot prva. T oda, če je šlo pri zartju piratstva podmornic tako gladko in energič¬ no, moralno razumeti to tako, da so bile pri tej akciji prizadete bolj koristi in interesi dveh velesil, Anglije m Francije, kot pa pri drugem lz vsega razvoja vidimo torej, da se je položaj, kljub vsej politiki nevmešava¬ nja, po njenem začetku poslabšal in poostril ,,da.,obstoje .sile„ ki španski konflikt izko¬ riščajo, da bi pognale vse napetosti v Evro¬ pi do ostrine, kjer naj bi se, nato odločilo stanje v prid enim , ali drugim. Jasneje po¬ vedano. nekatere sile v Evropi tirajo položaj do vojne. Najvažnejše vprašanje, ki se je v zad¬ njem času tudi najbolj razmotrivalo v lon¬ donskem odboru, je bilo gotovo vprašanje »dobrovoljcev«, ki se bore na eni, ali drugi strani v Španiji. To vprašanje je zadobilo _ še celo tako važnost, da so ga vzeli v angle- ško-italijanski prijateljski pogodbi, kot pred¬ pogoj za stopitev v veljavo te pogodbe ki naj bi stopila v veljavo tedaj, ko bodo italijan¬ ski prostovoljci zapustili Španijo. Od tega je že preteklo par mesecev in do danes ni ničesar slišati, da bi se to že zgodilo; na¬ sprotno, položaj se nikakor ne približuje pogodnemu stanju, marveč se še slabša. Pri tej točki razvoja pa šele postane jasno tudi laiku, da tiči za vso nevmeševalno poli¬ tiko nekaj zadaj, kar kaže, da morda celo med njenimi glavnimi zastopniki in navi¬ deznimi prvoborilelji ni bila resno, ali pa vsaj ne iskreno mišljena. Ko se je namreč sklenila gornja prijateljska pogodba . se je pogoj o umaknitvi ital. legionarjev stavil, da se pokaže dobro voljo obeh vlad, ki so bile itak prepričane, da bo naloga teh po kakih dveh mesecih uspešno končana za njih in jim zmaga ne bo ušla. Ali so to pogodbe¬ niki delali in sklenili radi medsebojnih sim¬ patij ali radi drugih okolnost, to ni važno, čeprav je možno oboje, drugo zlasti radi važnih sprememb, ki so med tem nastale v Evropi in. ki groze, da se bodo ponovile. Eno je res, da odbor za nevmešavanje sloni na nekih čudnih in nejasnih nogah in da imajo celo oni, ki ga drže pokoncu v res¬ nici pri vsej akciji neke svoje načrte in na¬ mene in da se jasno postavljajo na eno stran v španski vojni. Sami stoje le v toliko na politiki nevmešavanja, kolikor se nočejo za¬ plesti v kake notranje ali zunanje neprijet¬ nosti. Talca zunanja neprijetnost pa bi bilo tudi to, če bi glavni prizadeti stranki sku¬ šali resno zabraniti uvoz orožja in vojaštva v Španijo, kar bi sicer morali, če bi bili dosledni. Tako nam je lahko jasno zakaj je politika nevmešavanja enostranska in ne¬ učinkovita in zakaj so njena pota tako zelo čudna in nejasna. ŠK. ŠPANJOLSKA I KINA Katalonci su iznenada u ponedjeljak uve- če prešli u ofenzivu, izmedju Ebra i Segre, na samoj delti, t. j. u dužini od 150 kilome- tara i prešli rijeku na više mjesta. Pripreme za ovaj napad vršene su ne¬ koliko dana u največoj tajnosti. Prelaz preko rijeke iziskivao je koncentraciju znat¬ nih snaga. Koristeči se mrakom, republikanci su po¬ stavili mostove i otpočeli napredovanje des- nom obalom več u rano praskozorje. U toku cijeloga da,na nacionalistička avijacija pokušavala je da spriječi ove ope¬ racije. Medjutim republikanci su uspjeli da zarobe više od 3000 ljudi. Republikanci su u toj oblasti koeentri- rali 70.000 Vojnika, koji, kako izgleda raspo- lažu ogromnim ratnirn materijalom. * Na kineskom ratištu nema ništa osobito nova. Operacije na bojištima s jedne i dru¬ ge Strane su utihnule osim pojedinačnih čarkanja. Medjutim mnogo života pokazuju četnici u pozadini koji zadavaju Japanci- ma velike neprilike. Rijeka Jangce je po¬ novno uslijed kiša nabujala, pa sprečava Icretanje i kineskim i japonskim četama. Medjutim -Japanci marljivo bombardiraju južnokitajske gradove. Japance je zadržao i dolazak Rusa na granicu što ih sprečava da odašiljaju nove čete u juinu Kinu. TALIJANSKA RATNA MOR¬ NARICA U DALMACIJI Š ib e ni k, 25 jula. Jutros u 7.30 doplo- vili su u šibensku luku talijanski ratni bro- dovi i to admiralski brod »Cavour«, bojni brod »Guilio Cesare« i četiri razarača »Oriani«, »Alfieri«, » Carducci« i »Gioberti«. Admiralski brod »Cavour«, na kojem se na- lazi admiral Ricardi i bojni brod »Giulio Cesare«, usidrili su se pred svetim Anto¬ nom, dok su četiri razarača uplovila u luku i usidrila se kraj mornarice leomande u Mandolini. Za vrijeme izmjene službenih posjeta, ispaljeno je po 17 hitaca sa krsta- rice »Dalmacije« i admiralskog broda »Ca¬ vour«. Talijanskoj mornarici je priredjen srdačan dočelc. »Cavour« i »Giulio Cesare« imaju po 25.000 tona, a razarači po 1200 tona. Talijansko ratno brodovljc ostaje u šibenskoj luči do 28 o. mj. Talijanska eskadra je došla iz Boke gdje je bila dočekana sa svim počastima 22 o. mj. ujutro. KAR NI LEPO, NI LEPO JSSEL IN BELO” 0 MMČEVOM „FLACIU$U“ U liubljanskoj reviji »Misel in delo«, iza- eao je ovaj prikaz »Flaciusa«: O Matiji Vlačiču, ki je pod imenom Ma- t.hias Flacius lllyricus v vsem kulturnem svetu znan kot ena najbolj značilnih oseb¬ nosti iz dobe reformacije so že skoro štiri stoletja veliko pisali Nemci, Francozi in Ita¬ lijani. Le v njegovem materinem jeziku ni bilo doslej nobenega obširnejšega spisa o njem, tako da je bi! med nami skoroda ne¬ znan, To vrzel je izpolnil sedaj njegov ožji rojak Mijo Mirkovič. Mirkovič ni ne zgo¬ dovinar ne teolog, temveč profesor gospo¬ darskih ved in pesnik. Samo istrski rojak je mogel pisati o Vlačiču s tako ljubeznijo in š takim spoštovanem, le on, ki pozna dušo Labinčana, ga j ' ■ .ogel tako globoko doume¬ ti in tako jasno prikazati čitateljem. Pesnik Mirkovič pa je dal spisu tako obliko in tak jezik, da čitaš knjigo skoro kakor kak bio¬ grafski roman, ktikršn'- so sedaj v modi. Gospodarstvenik Mirkovič pa se odkriva skozi vso knjigo tam. kjer osvetljuje so¬ cialne in ekonomske prilike dobe, v kateri je Vlačič živel. Pri tem je knjiga vendar strogo znanstvena dasi ni avtor tega nikjer posebej podčrtal. , Mirkoviču je bilo v prvi vrsti na tem, da oriše značaj Matije Vlačiča in da osvetli manj jasne momente v njegovem življenju. On je videl, kakor piše v uvodu knjige, ze od prvih gimnazijskih razredov na narodno ugroženih istrskih tleh v Viačiču osamljeno svetilo v naših kulturnih stremljenjih m naj¬ lepši. kristalno čisti lik ki ga je mogla da¬ ti Istra in ki gotovo ne zaostaja za Giorda¬ nom Brunom. Galilejem. Savanarolom, Hu¬ som, Lutrom ali Melanclitonom. Vlačič je bil čakavec iz Labmščine. Ča¬ kavci iz tega okoliša pa so pravi Mirkovič, »tvrdoglavi. imaju fiksne id“je o ispravno- sti svoga gledišta i radije propadaju i umi- ru, nego što od njih odstupaju. . Oni su neobično osjettjivi i u njihovem unutrašnjem životu krije se duboka osječajnost, ali se ona izživljava u njima . . Ali u tim osjet- ljivim ljudima koji osjetliivost zatomljuju dugom strpljivošču svoje jake volje, prova- ljuje nekad biješ, koji je bio u njima kom- primiran, i uvjerenje o lspravnosti njihove stvari izaziva u njima vulkansku erupciju, koja je u stanju da pali kuče neprijatelja, da na komade siječe susjedske mreže, da opsjedne grad labinske gospode, da ubija, ili da svrgava sa visokog prijestolja krive proroke iz VVittenberga«. Takt so bili ča¬ kavci na Labinščini za časa reiormacije, taki pa so ostali tudi do dane-. O tem dovolj jasno priča krvavi upor v Krnici spomladi leta 1921. Po tej karakterizaciji talko popolnoma razumemo delovanje in nehanje Vlačiča, ki je bil vedno proti vsakemu polovičarstvu *n taktiziranju ter je prav zaradi tega po Lu¬ trovi smrti edini on mogel dati reformaciji, ki se je že razblinjala v nekem sladkobnem kompromisarstvu z Rimom, hrbtenico in od¬ porno silo, da se je ohranila in razvijala. Pri tem pa se ni ustrašil nikogar in niče¬ sar. V svoji neizprosnosti si je osovražil Rim. nemške kneze in cesara, pa tudi oma¬ hljive protestantske pastorje. Ni sicer konča] življenja v ječi kakor nekaj let puzneje nje¬ gov sovrstnik in sorojak nadškof Markan¬ ten de Dominis (Gospodnetid) z Raba, ki £a je sveta inkvizicija še po smrti sežgala Tržaški »Piccolo« ima sotrudnika, ki •„.* nen P, a .^ a n i e Sova zatrjevanja o večnem italijanskem značaju tržaškega ozemlja pridobijo več verjetnosti in za¬ nesljivosti v očeh pravovernih čitateljev, aKo svoj pristni slovenski priimek Kuret podpise z italijanskim pravopisom Curet m da si sme iz tega naslova dovoliti celo pietiravanja in potvorjenja, kakršna si¬ cer niso dovoljena, že lani ga je naš list zavrnil, ko je ta gospod skušal dokazati, iJ- e bedenj bil nekoč italijanska na¬ selbina, ker se namreč ime nekega kra¬ ja v Lombardiji približno slično glasi ka¬ kor priimek naših domačinov Sancin, ki so se baje od tamkaj priselili v Skedenj, kjer tvorijo še danes najštevilnejši in najuglednejši rod. Lepa je logika! Itali¬ janski da bi bil Skedenj, kjer so se po¬ slovenili doseljenci iz Italije in še celo pred tržaškimi vrati!? Opozorili smo te¬ daj gospoda Kureta, pardon Cureta, na knjigo »Movimento storico« iz katere ja¬ sno izhaja, da so v italijanskih tržaških uradnih listinah leta 1773. pisali krstna imena skedenj skih posestnikov s priim¬ kom Sancin na sledeči način: Urban, Giacob, Juri, Gašper, Mika, Matteus, Criman, Josef, Mathia, Valentin in le gospod »supano« je Andrea Sancin. Ta¬ krat smo izrazili slutnjo, da člankar skuša s patriotizmom zakrivati ali po¬ praviti svojo rasno hibo neitalijanskega pokoljenja. No, če ga je to težilo, je imel vendar že dovolj časa, da naprosi za po¬ moč svojega ustrežljivega prijatelja Ur¬ banca, pardon gospoda Urbanija, izkuše¬ nega člana uradnega odbora za popra¬ vljanje slovenskih priimkov neodrešenih dežel, da ga po pravilnem obredu kar na kratko prekrsti. Da gospod Kuret doslej tega ni storil, kaže vsekakor da ga je oviralo neko globje plemenito čustvo, ki so ga pa morali brez usmiljenja in šiloma zatajiti toliki njegovih rojakov zgolj iz razloga, da se preveč ne zame¬ rijo najnovejšemu načinu kulturo- noscev. Zato pa si je gospod Curet izmislil drugo pot, ki je tako originalna da jo nočemo zamolčati. Poljak bi rekel, ako ni honorowo, je pa zdorowo. Priobčil je torej v »Piccolu« dne 28. maja t. 1. celo razpravico o zaslužnih tržaških škofih. Vsekakor hvalevredno početje, ako so vsi ti podatki točni. No, ti postajajo do¬ volj dvomljivi, ker si je gospod Curet dovolil ime znamenitega škofa Coreta, ki je bjl po rodu iz Trentina in upravljal tržaško škofijo proti koncu XVI. sto¬ letja, kar pretvoriti lepo in ponovno v Curet, prav tako kakor se pisec sam podpisuje. Skuša na tak neobičajen na¬ čin najbrže pripraviti nekak nacionalni alibi za vsakogar, ki bi še dvomil o či¬ stokrvni superiornosti njegovega rodu. Tako Brkin postane lahko Trentinec. No, še takega pretvarjanja zgodovin¬ skih imen ne bi preveč zamerili, časi so težki, treba je včasih zatisniti eno oko — ali gospod Curet je šel drzno še dalje in pričakuje morda, da bi se zatisnilo še drugo oko. V »Piccolu della Sera« od 1. junija t. 1. čitamo pod velikim naslo¬ vom (Ermanno Curet> daljši članek o trž. prebivalcih iz rimske dobe do konca 16. stoletja, mojstrski kritično sestavljen, opremljen z obilico podatkov... Ali za Boga! Nekaj takega smo že čitali, toda kje. Ni treba dolgo čakati, vse to je do- slovno prepisano iz one znamenite knji¬ ge »Mo vimen to storico«, 2. poglavje od 16. do 20. strani, počenši od 9. vrstice dalje le za začetek in konec je gospod Curet pristavil po en svoj stavek in vtaknil vmes v izvirni tekst Montanelli- ju le dva pridevka! O Montanelliju, pr¬ vem avtorju tega zanimivega spisa, pa v »originalnem« ponatisu niti besedice. Prepuščamo drugim, da presodijo ta¬ ko početje »Piccolovega« sotrudnika. Okoličan * U slijedečem broju donijet četno članak prof. Nikole Žica o Hrvatskoj nautičkoi školi u Malom Lošinju. MALE VIJEST5 — Portugalska vlada priznala je ta¬ lijansko carstvo time, što je portugalski poslanik u Rimu posjetio grofa Ciana i saopčio mu, da ga njegova vlada sma¬ tra akreditiranim kod kralja Italije 1 čara Abesinije. — Prema službenoj talijanskoj sta- tistici rodilo se u Italiji u prvih pet mjeseci godine 1938 petstotridesethilja- da djece, t. j. za 33.000 više nego u istom razdoblju godine 1937. — U istoin vremenu umrlo je u Italiji 320.000 oso- ba, pa se prema teme u prvih pet mje¬ seci 1938 broj stanovništva Italije pove- čao za 210.000 osoba. Italija sada brojl 43,756.000 Stanovnika. * — Proizvodnja i izvoz kave u Abesl- niji. Prema talijanskim podacima pro¬ izvodnja kave u Abesiniji, koja se mje- sječno proejenjuje na 25.000 tona godi- Šnje, pokrivat če blizu 50 pošto potro- šnju kave u Italiji. Medjutim prema odredbama od 1 jula o. g. izvoz kave za Italiju i ostale talijanske posjede obav- ljat če se samo u iznosu od 30 pošto ene količine koja se izvozi za sl obodne devize. — Nazadovanje prebivalstva v Trstu. Pred nedavnim časom je prinesel »Pic¬ colo« zopet alarmantno vest o nazado¬ vanju tržaškega prebivalstva. V prvem tromesečju 1. 1937. je bilo 915 smrtnih slučajev a rojstev 910. v isti dobi 1, 1938, pa je umrlo 1096 prebivalcev, a rodilo se jih je le 991, torej število pre¬ bivalstva se je zmanjšalo kar za 105, medtem ko se je v istem času 1937. zmanjšalo le za 5. Mortaliteta je bila 1. 1937. 0.25 na tisoč prebivalcev, a 1. 1938. pa se je 16 krat povečala in je znašala 4 promil. »Piccolo« se tolaži z dejstvom, da se je v prvem tromesečju 1938. celo¬ kupno prebivalstvo Italije znatno pove¬ čalo, kajti nataliteta je porastla od 6.6 (v prvem tromesečju 1937) na 9.5 pro¬ mil (v prvem tromesečju 1938.) * — Zbog neiskoriščenih kontingenata za prvo polugedište prestao je jugoslo- venski izvoz stoke u Italiju. Izvoz go¬ veda u Italiju iz Jugoslavije prestao je počev od 1 o. mj. Prestanak došao je zbog iskoriščenja kontingenata, koji su utvrdjeni za 6 mjeseci 12 januara o. g. Kako se saznaje, sada se vode hitni di¬ rektni pregovori da se odobre naknadni kontingenti, odnosno provizorni kontin¬ genti do sastanka Jugoslovensko-tali- janskog stalnog privrednog odbora, koji če se održati u oktobru o. g. na Čampu dei Fiori v Rimu ali kakor Via- Čičev stric frančiškan Baldo Lupetina, kate¬ rega je rimska inkvizicija po štirinajstih letih ječe v drugič obsodila na smrt in v temni noči »occulte, secrete, sine sonitu et sine strepitu« utopila v beneškem zalivu. Mandič pa, je moral, preganjan od katoliča¬ nov in protestantov, s številno družino be¬ žati iz kraja v kraj, dokler ni umrl v do¬ kajšnji bedi, toda z neuklonjeno voljo v ne¬ kem samostanu v Frankfurtu, kjer je našel zasilno, dasi osporovano zavetišče. Mirkovič pa je hotel v Vlačičevi biogra¬ fiji prikazati tudi tragiko našega človeka, ki je dal vse, kar je mogel dati razvoju člove¬ ške misli, drugemu naroda in je kljub svo¬ jim velikim zaslugam vendarle ostal tujec med tujci. To je tista tragika, ki jo 3rečamo tudi v življenju drugih naših velikanov: pri Rudjeru Boškovidu, ki je pod dojmom, da ni našel zasluženega priznanja, v duševni temi zaključil svoje življenje, pri Josipu Stefanu, ki se je prav tedaj, ko je zaslovel po svojem znanju, zaprl sam vase in nehal pesnikovati in pisati v materinem jeziku. Nedvomno je podobna tragika izoblikovala tudi značaj na¬ šega velikega izumitelja in učenjaka Nikole Tesle. Vlačič je bil za Melanchtona in druge Wittenberžane >Illiryca best s a, scura, sce- leratus« in »furia fatc Germaniste Witten- bergam ex pestillissima era Ulyriae, quae sanos homines proferre non potest, appul- sa« (furija, ki jo je usoda prignala v nem¬ ški AVittenberg iz najbolj okuženega dela Ilirije, ki sploh ne more dati zdravih ljudi). Zbirka psovk, s katerimi so ga obsipali ka- taoličani in nasprotni mu protestantje, bi lahko bila v zgled celo Mencingerju za nje¬ govo abecede v »Cmokavzarju in Ušpemk. »Labinjani, Labinke još više, pravi Mir¬ kovič, su pobožan svijet, Ali dok se kod že¬ na ta pobožnost pretapa u vjernost. u posto- janost i radinost, n odricanje, u največu ma- terinsku nježnost i debrotu, kod muškaraea ona izaziva tvrdoču u životu, skepsu prema svijetu i neko vjersko sektaštvo Ljudi vje- ruju u Boga i sumnjaju u popa i mnogi pop je več iz labinskih sela netragom pobjegao od straha od onih ljudi, što ne kuuu ne vi- ču, ne hvale ?e. ne isprsavaju se ali koji su u stanju da mnogo više urade, nego što obečaju ili kažu. Pobožnost izaziva u njima smisao za žrtvu i za pravicu«. Ta notranji nagon do resnice je gnal Vlačiča že v ran: mladosti v svet. Šel je v Benetke k svojemu sorodniku Lupetini, da bi ga sprejel v samo¬ stan, kjer bi se poglobil v -poznanje resni¬ ce. Toda Lupetina ga je odvrnil od tihe me¬ niške celice in ga je napotil v Nemčijo, kjer je pravkar bila reformacija na pohodu. Mia. di Vlačič se je z vso dušo in z vsem razu¬ mom vrgel v to gibanje, take da je po Lu¬ trovi smrti dejansko bi! duhovni vodja pro¬ testantizma. On je napisal reformaciji novo sistematično teologijo in on ji je dal prvo kritično cerkveno zgodovino. Vlačič pa ni bil samo učenjak in pisatelj, bil je istočasno tudi učitelj in borec vse to pa za Nemce, ne za svoje rojake. Vlačič kalior sin Istre je morda najbolje spoznal, kako je katoliška cerkev v teku časa postala prava italijanska politična oblast in je prav zaradi tega bil v boju proti njej do skrajnosti dosleden ter je odklanjal vsak kompromis. Tri sto let pozneje'je mora! tudi istrski škof Dobrila, kakor pripominja Mirkovič, veliko več znati v pogledu katoliške cerkve, kakor je zapi¬ sanega v njegov zapuščini. »Ako ne druge¬ ga, je moral ar znati, zakaj ie pred šestde¬ setimi leti izgubil vero v Rim« »Pa tudi krški škof Mahnič, nadaljuje Mirkovič, je v italijanski' internaciji 1919 moral občutiti, kako težko je biti dober Hrvat (ali Slove- STRANA 4 »ISTRA« BROJ 30. JURINA I FRANINA VIJESTI IZ ORGANIZACIJA Franina: Lipi Jure moj! Ja i ti se nismo jur zdavna vidili. Kadi si bija toliko vrimena? Jurina: A bija san inalo u Pragu niki dan i vidija, brat moj, uno ča se tiide- ri na svitu ne more viditi. Franina: A ča to? Jurina: Na stotine miljari ljudi, žen, mla¬ diči i divojčin i si su vikali Naz- dar — Nazdar brate! Franina: Ča samo to si čuja i vidija. Jurina: Krv moja! Kad se čovik malo za¬ misli kako je svi uni silni svit slo- žan i kako soju zemlju ljubi, za- plaka bi ud nike dragosti. Fianina: Ma tj si posta mek kakoj žensko čeljade, ter saki soju zemlju i svoj svit ljubi prfino grdelinčič, lastavica i brek. (urina: Ljubi, ljubi moj Frane, ma unako složno u nakoven veselju paralo mi se je kakoj da je pali nas de- vesto i osamnajstega lita kad je na saken brkunu bila naša bandi- ra. Fino do crikve smo šnjon ho¬ dili. Po danu i po noči su se de¬ lale bandire i kakoj je reka uni brat Ceh na svakoj crikvlci, na saken brkuniču, na sakoj murvi je stala naša lipa bandira. Franina: Ma meni* se para da ti je ta Prag u Pemskoj zabija u glavu još ve- ču ljubav do onih naših smrikav brajad i njivic. Zasurija si i ka¬ ko da greš na žensko. Jurina: A lipi brat moj ki soje voli, dru¬ gemu ne misli zla. Franina: A si moga svaderi pasati z našin jezikon, aš ti ne znaš po njihovu? JiiTina: Ma si Šegov Frane! Svaderi san lipo pasa. Jeno malo ržikaju, ma kad pomalo gorevaju se sve ra¬ zumi. Co delate pane pivičku pro¬ sim. Trohičku mluvim, Me ne urnim každu rič otpovidat. Franina: Ma si čuja, tr ti znaš, po njihovu. Jurina: Bude dobre! Nedame se! *ranina: I ne daju se znaš, aš su složni. Stih bi njim lipe zemlje uzeti, ma nikako njin zadaje i zrmani promisle prvo 'irina: Sve +o more učiniti sloga i ljubav. Bilo je tamo naših čuda, Merikan- ci, Francuzi, Ingleži, Belgijanci, Litvanci, Bugari, Rusi, Poljaki. Franina: Dosta, dosta! Ča toliko Je tega svita A je još ki bija? Jurina: Bili su i Dapuneži. Franina: Ča 1 oni imaju vrimena za tako- ve stvari. Jurina: Najdu oni i za to vrimena, samo se ništo šuška da njin fari ne gredu najbolje. Franina: Da njin se ne bi strefilo kakoj Napoleonu. Oni drže brižne Ki- neže za breke. 34 USMENE NOVINE O. S. »ISTRE« POSVEČENE ČEHOSLOVAČKOJ Omladinska sekcija društva »Istra« u Zagrebu održala je 16 o. mj. svoje 34 Usmene novine. Te Usmene novine bile su posvečene bratskoj čehoslovačkoj re- publici. Iako je nastala več vručina, za te Usmene novine je vladao takav inte¬ res, da su sve tri sobe bile pune sluša¬ telja. U početku je Jure Prelac opširno go- vorio o X Svesokolskom sletu u Pragu na kojem je i sam sudjelovao. Najprije je u kratkim potezima prikazao povijest i značaj čehoslovačkog sokolstva. Zatim je iznio rad Čeha za Istru prije rata i sada, spomenuo je češke knjige o nama i izložbu u Pragu o Julijskoj Krajini. Slušatelji su velikom pažnjom saslu- šali izlaganja predavača, a kada je spo¬ menuo disciplinu čehoslovaka u sada- šnjem teškom položaju i spremnost ci- jeloga naroda da brani svoju teško ste- čenu slobodu, prisutni su spontano dali oduška svojim simpatijama za čehoslo- vačku pljeskom i usklicima bratskoj če- hoslovačkoj. Drugi dio programa ispunila su naša d ječa ko j a su te večeri po prvi put na- stupila na Usmenim novinama. Djeca su deklamirala pjesme, osobito pjesme Ger- vaisa i Balote. Naročito se istakao 4 go- dišnji Radoševič Frane, koji je morao ponoviti »Tri nonice« od Gervaisa. (Naša djeca če prirediti dječju ma¬ tinej u u ned j el ju 31 jula u školi na Sel¬ ško j cesti). Na koncu su se čitale sitne vijesti ko- je su se večinom odnosile na čehoslo- vačku, a kada je na koncu istaknuto da čehoslovačka braneči svoju slobodu bra¬ ni ujedno i slobodu Jugoslavije, prisutni su kliknuli tri puta čehoslovačkoj: N e d a m e s e! Odbor O. s. IZLET »ISTRE,« SLAV. BROD Društvo »Istra« u Slav. Brodu prire- djuje izlet članova dne 31. Vil. 1938. Iz¬ let če biti u Bukovačko brdo kod dra Jo¬ sipa Krpana. Na izlet se ide u dvije grupe Prva odlazi u 6 sati ujutro, a druga u 8 sati. Sastanak pred čitaonicom. Umoljava- ju se članovi da u što večem broju prisu- stvuju izletu, tako da svi budu u 9 sati do podne u Bukovačkotn brdu. U slučaju nepovoljnog vremena odgadja se izlet na neodredjeno vrijeme. Točan raspored iz¬ leta izložen je članovima na ploči u pro- storijama društvene čitaonice. pa je pre¬ ma torne svima članovima dana mogučnost da ga pravovremeno vide. Posebnih ogla¬ sa neče se slati pojedincima, pa se ovo može smatrati kao poziv. PRVA MATINEJA ISTARSKE DJECE U ZAGREBU Omladinska sekcija društva »Istra« u Zagrebu, priredjuie prvu dječju matineju 31. VII. o. g. u školi na Selskoj cesti broi 92, u 10 sati prije podne. Pozivlje se sve Istrane i prijatelje, da istoj prisustvuju u što večem broju. — Ulaz uz dobrovolini prinos. — Čisti prihod ide u korist proširenja dječje diletantske podsekcije, koja je več u nekoliko navrata pokazala svoje djelovanje. — Odbor. ZAHVALA Omladinska sekcija društva »Istre« za¬ hvaljuje se i ovim putem g. Franji šida- ku na darovanim knjigama za knjižnicu O. sekcije. Ujedno se moli i ostale prijatelje i emigrante da bi podarili knjiga omla- dinskoj sekciji, jer naša omladina traži knjige za čitanje, a sredstva su nam malena, da bi mogli kupiti veči broj knjiga. Jurina: A znaš najnoviju? Niki dan je do- ša največi kralj na svitu I cesar Ingleški u Pariz u goste. Nike foje pišu da je narod bija munjen ud silnega veselja. Franina: Ma ča je on jušto največi kralj? Jurina: Največi i najbogatijega svita i naj- poštenijega. Franina: Ma ja i ti ne bimo nikad finili. Si vidija ča si imamo sega za ! povidati kad se toliko vrimena nismo vidili. Jurina: Homo, horno Bog Frane moran poj I zvršiti unu grst žita! NOVE KNJIGE Rječnik talijansko-hrvatski. Primili smo Rječnik talijansko-hrvatski od Ivana Androviča koji je izašao ovih da¬ na u Zagrebu u nakladi dr. Vinka Esiha. Rječnik obasiže preko 1230 stranica, a sadržaje: Mnoge još nezabilježene novo¬ nastale riječi. — Terminologiju. frazeolo¬ gijo i poslovice. — Izuzetni izgovor. — Nepravilne množine imenica i pridjeva. — Nepravilne glagole, — Logičko razlikova¬ nje pojedinih značenja riječi i glagola. — Veliki broj tehničkih i znanstvenih termi¬ na. — Imena vlastita, historijska, geograf¬ ska, mitološka. Rječnik je uvezan u platno s naslovom u zlatotisku a cijcna mu je 200 dinara. — Naručuje se kod izdavača (Dr. Vinko Esih — Zagreb — V r hovčeva 10) ili kod »Obno¬ ve« Zagreb, Masarykova 28. Na taj rječnik čemo se još i posebne osvrnuti. _— PROSLAVA VOJVODJANSKIH N1JEMACA. Na 30 i 31. augusta održat če se u bač- koj opčini Filipovo proslava 175. godišnji- ce useljenja Nijemaca u ovu opčinu, Na proslavi če sudjelovati Nijemci iz svlh di- jelova države, a osobito oni iz Slavonije. Dolaze Nijemci iz Schwarzwalda, gdje je bila stara postojbina bačkih Nijemaca, te Nijemci iz Amerike, od kojih je več prva grupa stigla. Na 14 septembra slična se proslava održava u selu Prigredica sv Ivan. t ANTONIJA STRANIč rodj. Skrivanic Maribor, 20 jula 1938. — Dne 14 o. mj. umrla je u Mariboru u 73 godini starosti gospod j a Antonija Stranič, ro¬ dj ena Skrivanič u Malom Lošinju, a že¬ na gosp. Ivana Stranič-Amerikana iz Pa¬ zina. Pokojnica bila je sahranjena dne 16 VII na Magdalenskom grobi ju, Pod- brežje u Mariboru. Debra žena, majka i tašča teško je bolovala čitavih sedam mjeseci, pa ju je dragi Bog spasio teških muka pozvavši je k sebi na vječni mir. Njezino je življenje bilo jedna sama Odi¬ sejada. Rodjena je 21 IX 1865, pa se je u ranoj mladosti upoznala sa kasnijim mužem Ivanom, a pošto im uža domo¬ vina ni j e mogla pružiti tada dovolj no rada preselili su se u Južnu Ameriku k svojima. Teški im je bio i tamo život u prostranim prerijama Argentine, ali je ipak sve kazalo, da če njihova marljivost i čvrsti rad donijeti blagostanje. Ogrom- nom poplavom Rin Grande, bila su po¬ plavljena sva polja upravo po vrlo do- broj žetvi, te tako uništeno sve što su teškim radom i mukom pridobili. Satr- veni tom nesrečom, a gotovo i bez sred- stava uputili «u se preko Buenos Airesa u Istru u Pazin. Tu su otvorili u vlasti- toj kuči sa ono malo prihranaka vrlo poznatu i strogo nacionalna gostionu »k Amerikami«, koja je bila stjecište svih slojeva od najotmjenijih do dobrog istar- skog Seljaka, Dobro im je išlo sve do dolaska Talijana. Progoni su se redali tako, da su bili prinuždeni prodati pošto bilo sve svoje, te se preseliti u slobodnu domovinu Jugoslavijo u Maribor. Tu su stvorih svoje novo gnijezdo. da u miru sprovedu zaton njihovog života u krugu obitelji svojeg sina Josipa. Sahrana se je izvršila uz prisustvo mnoštva Istrana, a kako su znali osvo¬ jiti i srca mariborskih Slovenaca. to su i oni počastili svojim prisustvom taj ža- losni obred. Za pokojnicom žali neutje- šivi suprug Ivan, kojemu je u svim do¬ brim i teškim momentima stala vjerno uz bok čitavih 50 godina, sin Josip, vodja veletrgovine Oset u Mariboru sa f amili - jom. te kčerka Tea udata Kalokira sa familijom, kojima je bila predobra i pre¬ blaga majka i uzor savjetnica u svim ži- votnim potrebama. NIKOME SE NIŠTA NE POPUSTA Bilo da se diže ili da se pada, Dogod živi, (ovjek se i nada, Iako se iz iskustva znade, Kad su kome opravdane nade. Da bi nada bila ispunjena, Puna mora da se plati cijena! U torne i jeste Pravda sušta, Sto se nikom ništa ne popušta. Od nerada nikom nema lijeka, Zločin prati kazna cijelog vijeka: Mukom ljudi dolaze do dobra, Vaskrsenje slijedi iza groba. * NAJČASN1JE ZV AN JE Čovječanstvu jeste Bogom dano, Sudbom svojom da upravlja samo. Otuda je mudro upravljanje, — Bilo društvom ili svojim domom, Jal driavom ili samim sobom, — Od svih zvanja najčasnije zvanje. Ako li je mudrost prava sreča, Čista savjest sreča je največa. I. MOGOROVIČ PROMOCIJA NAŠEGA ROJAKA Pretekli teden je bih promoviran za doktorja filozofije Lino Legiša prof. v Celju. Lino Legiša je rojen v Mavhiniah pri Trstu, ter je sin našega rojaka Hin¬ ka Legiša. šol. upr. v Šmarju na Dolenj¬ skem. Kot našemu sotrudniku in rojaku novemu doktorju iskreno čestitamo. APEL ČITATELJIMA! Prvo polugodište je več svršilo, ali još ima pretplatnika koji nisu podmirili svoj dug niti za prvo ooiu- godište. Naš list se ne nalazi u naj- boljim prilikama, Da ako još i pret- platniei ne odgovaraju svojim obave- zama, postoji opasnost i za daljnji opstanak samoga lista. Zato molimo pretplatnike da nam pošalju baretn jedan dio pretplate. jer i mi moramo izvršiti svoie oba- veze prema štampariji. nee) in obenem dober škof rimske cerkve.« i proti Rimu i proti Dunaju, proti uniform- Vlačio je pretrgal vezi z Rimom in po polnoma prešel k reformaciji. N; mu pa us¬ pelo, da pritegne za seboj Hrvate. »Hrvatje iz Istre, pravi Mirkovič, so bili z njim, Pri¬ mož Trubar je vsekakor bil pod njegovim teološkim vplivom in Sebastjan Krelj je bil Vlačičev učenec v Jeni. Vlačič je mislil na ustanovitev akademije za Hrvate in Sloven¬ ce, najprej v Regensburgu, pozneje v Celov¬ cu. Poleg akademije je nameraval ustanoviti tudi tiskarno. Toda vsi ti njegovi načrti ka¬ kor tudi prizadevanje Matije Kiombnerja, da bi baron Ungnad Vlačiču poveril vodstvo pri izdaji slovenskih in hrvatskih prote¬ stantskih knjig, se niso mogli uresničiti, kajti »slovenski in hrvatski protestantski književni pokret je bil v financielnem pogle¬ du docela zavisen od nemških fevdalcev« in volilni, knez Avgust Saški je z vsemi sred¬ stvi skušal zatreti sleherni načrt Matije Vlačiča. »Škof Vergerij in baion Ungnad, ugotav¬ lja Mirkovič, sta mislila, da zadostuje ustva¬ riti zavod za prevajanje biblije, nemških katekizmov in postil. Imela sta dobro voljo, toda nista mogla doumeti, v koliki meri je protestantsko gibanje nemško nacionalno gi¬ banje in da se tako gibanje ne more eno¬ stavno prenesti na drugo ozemlje, temveč da se mora tam na enak način kakor v Nem-, čiji porajati in izživljati.« Vlačič pa je ve¬ del da ne morejo Hrvatje (in Slovenci), ako hočejo prelomiti z Rimom, samo prevzeti nemške reformacije, temveč da si morajo ustvariti lastno reformacijo. »Za Nemce in Angleže, trdi Mirkovič, je bila reformacija sredstvo za jačanje njihovega odpora proti Rimu Za Hrvate (in analogno tudi za Slo¬ vence) pa je morala bit. : sredstvo za odpor nosti katolicizma in proti germanizaciji. To je pomenila češka reformacija za Cehe. Za Hrvate (pa tudi za Slovence) je bilo prav tako važno kakor za Cehe, v koliki meri bo reformacija dvignila njihovo samozavest in njihovo prepričanje, da morejo nekaj pome¬ niti tudi brez Rima in Dunaja, da. ako je potrebno, tudi proti Rimu in Dunaju.« Četudi niso jugoslovenski protestanti te¬ ga dosegli, je njihovo delo bdo vendarle ve¬ liko. Matija Murko se ni ustrašil postaviti jih celo nad najvišjimi vladarji južnih Slo vanov, saj je v svojem spisu o pomenu re¬ formacije in protireformacije za duševno živ¬ ljenje južnih Slovanov napisal tele besede: »Kako visoko stoje jugoslovenski protestan¬ tje celo nad največjima vladarjema južnih Slovanov, nad bolgarskim carjem Simeonom in srbskim carjem Dušanom, ki nista imela smisla za združitev južnih Slovanov, temveč sta gledala le na carigrajsko cesarsko kro¬ no, kakor so nemški cesarji največje žrtve doprinesli ideji nemškega cesarstva.« Podobno misel je izrazil dobrih petdeset let prej bibliotekar dvorske knjižnice na Du¬ naju Ivan Kostrenčič, ki je trdil, da »bi bila reformacija lahko izbrisala verske razlike med Srbi in Hrvati ter izbrisala tudi jezi¬ kovne razlike med raznimi hrvatskimi kraji in tudi med Hrvati, Slovenci in Srbi«. Tako bi se bila pač še pravočasno popravila raz¬ lika, ki je, kakor omenja Ferdo Šišič v svoji najnovejši knjigi »Jugoslovenska misao«, na¬ stala med Hrvati in Srbi že pred razkolom v krščanski cerkvi, ko so Hrvatje stopili v trajno zvezo z zapadno cerkvijo in Rimom, s čimer je bila za ves poznejši čas jasno za¬ črtana smer njihove narodne zgodovine. P. P. NOVO STRUČNO D J ELO Dra ZLATANA RUŽIČA Pred par godina je dr. Zlatan Ružič izdao knjigu o reviziji privrednih podu- zeča u Jugoslaviji o kojoj je tom prili- kom bilo govora i u našem listu, a sada je izašlo drugo d jelo iz te struke: »Re- vizorstvo u Jugoslaviji« (Sta¬ nje, razvitak i budučnost), Zagreb, 1938, stranica 228, vlastita naklada pisca. U to j novo j knjiži našega zemljaka, a poznatog revizorskog stručnjaka, izne- šeni su autentični podaci o revizijskoj štruci u Jugoslaviji. To je ujedno i pr¬ vo d jelo, u kojem se obradjuje cjelokup- ni revizorski problem, kako kod nas po¬ stoji, kako se razvija i koje su perspek¬ tive u naj skorij oj budučnosti. Dr. Ružič iznosi i kritički najnovije dogodjaje na polju revizorstva kod nas, te daje vrlo zanimljive predloge i suge¬ stije odlučujučim faktorima za svrsi- shodno i ispravno rješenje ovoga važnog privrednog problema. Revizorstvo je naime postalo u Jugo- slaviji osobito aktuelno u posljednje vrijeme, otkad su nedavno izašli novi unificirani privredni zakoni, Trgovački zakon i Zakon o privrednim zadrugama pa pretstavlja danas jedno od životnih komercijalno-financijskih pitanja svih akcijonarskih (dioničkih) društava, ba- naka, štedionica, zadruga, državnih’ pri¬ vrednih ustanova, uopče ejelokupne pri¬ vatne i javne prlvrede. Knjiga če dobro poslužiti ne samo teoreticarima, koji se bave opčim pri- vredmm problemima, nego baš i mnogo- ,Istra- i 7 lazi svakog tjedna n petak. — Bro.) čekovnog računa 3B.789. — Pretplata: za cljelu na godinu. — Oglasi se računa.ju po ojepfku. — Vlasnik i Izdavač: Konzorcij jOstra«, Ma : brojnim praktičarima, koji se bilo di¬ rektno (računski vještaci, revizon, kon- trolori, inspektori itd.), bilo indirektno (knjigovodje, šefovi knjigovodstava, prokuristi, direktori, financijsko-pravni zastupnici itd.) bave sa stručnim revizi- jama_ u privrednom životu. Osobito vo¬ deči činovnici, te članovi uprava (uprav- nih odbora, ravnateljstava, direkcija, nadzornih odbora itd.) svih privrednih preduzeča, moraju biti dobro informira¬ ni o instituciji stručnog revizorstva, jer ce zakonska^ regulacija revizorske službe za cijelu državu biti izvršena u najsko- rije vrijeme. Sadržaj knjige je slijedeči: 1) Knji- govodstveni vještaci kod sudova, 2) Re¬ vizori Trgovinsko-industrijske komore u Zagrebu, 3 ) Revizori prema novom Tr- govackom zakonu, 4) Revizorstvo u Za¬ konu o privrednim zadrugama, 5) Nad- ™ r _ osiguravajučim preduzečima, 6 ) Revizori državne i samoupravne ad¬ ministracije, 7) Revizori kao poreski strucnjaci, 8 ) Stručno-staleške organiza¬ cije revizora, 9) Kolegij o revizorstvu na Ekonomsko-komercijalnoj visoko j školi u Zagrebu, 10 ) Revizorstvo i zvanje pri¬ vrednih savjetnika i 11) Budučnost stručnog revizorstva u Jugoslaviji. Knjiži je dodana i opširna revizorska literatura, te alfabetsko stvarno kazalo, cime se vrijednost iste još i povečava. Narudžbe se vrše direktno kod auto- ra, Zagreb, Heinzelova ul. 29 čekovni račun br. 38.908. Cijena je Din 60- godinu 48.— din. 73 nnio »——■ na „„__ r - .. - . , 1 sar.vkova ul. 28a li. broj telefona 67 xn _ 7 , a Inozemstvo dvostruko, za Ameriku 2 dolarr rova ulica 48, 111 . kat. - Tisak: Stečajnina Jugoslovenske štampe (1. d., Zagreb, Masar.vkova ulica bro., 28a L Za tiskarn odčara’’Rudolf 0 pollnorič, Zagrelf^ira broTm