GRADBENI VESTNIK maj 2004 GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Poštnina plačana pri pošti! 102 Ljubljana Gradbeni vestnik* GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 05:625; ISSN 0017-2774 Ljubljana, maj 2004, letnik 53, str. 97-124 Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška 3,1000 Ljubljana telefon/faks 01 422 4622 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (MSG IZS), ob podpori Ministrstva RS za šolstvo, znanost in šport. Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin izr. prof. dr. Matjaž Mikoš Jakob Presečnik MSG IZS: Gorazd Humar mag. Črtomir Remec doc. dr. Branko Zadnik FGG Ljubljana: doc. dr. Marijan Žura FG Maribor: Milan Kuhta ZAG: prof. dr. Miha Tomaževič Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Sodelavec pri MSG IZS: Jan Kristjan Juteršek Lektorica: Alenka Raič Blažič Lektorica angleških povzetkov: Darja Okorn Tajnica: Anka Holobar Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov • Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. • Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. • Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. • Besedilo mora biti izpisano z znaki velikosti 12 pik z dvojnim presledkom med vrsticami. • Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. • Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka v slovenščini(velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); oznako ali je članek strokoven ali znanstven; nazive, imena in priimke avtorjev ter njihove naslove; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; naslov SUMMARY, in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno);..., naslov SKLEP in bese­ dilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam lite­ rature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B,C, itn. • Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. • Slike, preglednice in fotografije morajo biti omenjene v besedilu prispevka, oštevilčene in oprem­ ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Vse slike in fotografije v elektronski obliki (slike v običajnih vektorskih grafičnih formatih, fotografije v formatih ,tif ali jpg visoke ločljivosti) morajo biti v posebnih datotekah, običajne fotografije pa priložene. • Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. • Kot decimalno ločilo je treba uporabiti vejico. • Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki: (priimek prvega avtorja, leto objave). V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označe­ na še z oznakami a, b, c, itn. Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 2750 izvodov Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na httD://www.zveza-doits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 5500 SIT za študente in upokojence 2200 SIT za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 40.687,50 SIT za en izvod revije; za naročnike iz tujine 100 USD. V ceni je vštet DDV. • V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime prvega avtorja (lahko okrajšano), priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. • Način objaveje opisan s podatki: kniiae: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe: za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zaseb­ nem pogovoru. • Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2 ,1000 LJUBLJANA oz. janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Pri­ spevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS WORD in v 8. točki določenih grafičnih formatih. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: 02017-0015398955 Uredništvo r Vsebina • Contents Članki • Papers stran 98 Marjan PIPENBAHER, univ. dipl. inž. grad. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VIADUKTA ČRNI KAL DESIGN AND CONSTRUCTION OF VIADUCT ČRNI KAL stran 107 Mitja Kovačec, univ. dipl. inž. grad. doc. dr. Andrej Štrukelj, univ. dipl. inž. grad. Samo Lubej, univ. dipl. inž. grad. Marko Gotlin, univ. dipl. inž. grad. OCENITEV KRITIČNE DOLŽINE SIDRANJA PRI OJAČITVI ARMIRANOBETONSKIH KONSTRUKCIJ S TRAKOVI Z OGLJIKOVIMI VLAKNI THE ESTIMATION OF THE CRITICAL ANCHORING LENGTH OF THE CFRP STRIPS BONDED TO THE REINFORCED CONCRETE stran 113 Gregor Šuligoj, univ. dipl. inž. grad. prof. dr. Janez Duhovnik, univ. dipl. inž. grad. as. dr. Tomo Cerovšek, univ. dipl. inž. grad. ELEKTRONSKA OBJAVA STANDARDOV ELECTRONIC PUBLICATION OF STANDARDS Novi diplomami gradbeništva J.K.Juteršek,univ. dipl. inž. grad. Koledar prireditev J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Slika na naslovnici: Viadukt Črni Kal, foto Marjan Pipenbaher PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VIADUKTA ČRNI KAL DESIGN AND CONSTRUCTION OF VIADUCT ČRNI KAL S Marjan PIPENBAHER, univ. dipl. inž. grad.. Strokovni članek UDK 624.21 625 745.1 Inženirski biro PONTING d.o.o., Strossmayerjeva 28, Maribor Povzetek | V iadukt Črni Kal je najzahtevnejši most, ki se gradi v okviru avtocest­ nega omrežja v Republiki Sloveniji. V članku je predstavljena problematika zasnove, pro­ jektiranja in tehnologije izvedbe visokega dolinskega viadukta. Na vrhu razvejeni stebri, visoki do 95 m, globoko temeljenje na elipsastih vodnjakih, globokih do 21 m, razpon prekladne konstrukcije preko 140 m, zagotavljanje lokalne in globalne stabilnosti via­ dukta med gradnjo in uporabo ob upoštevanju sunkov burje in vplivov osončenja, vse to so elementi, ki uvrščajo viadukt v projektantskem in tehnološko - izvedbenem smislu med najzahtevnejše mostove tudi v svetovnem merilu. Summary | The viaduct Črni Kal is the m ost demanding bridge being under con­ struction on the highway system in Slovenia. In the paper, the problematics of the con­ cept, design and construction technology o f this high valley viaduct is presented. The top branched colum ns, 21 m deep foundation on the eliptic wells, the spans over 140 m, the assurance of the local and global stability during the construction and use, taking into account the gusts o f the w ind bora and the actions of the sun are the elements, which rank the viaduct, from design and construction point of view, among the m ost deman­ ding bridges in the world. 1 • UVOD V okviru izvedbe avtoceste Koper - Lendava je na odseku Klanec - Ankaran predvidena iz­ gradnja viadukta Črni Kal, dolžine 1065 m, ki prečka osapsko dolino od 40 do 95 m visoko (slika 1). Viadukt Črni Kal nedvomno predstav­ lja najzahtevnejši most, ki se gradi v okviru iz­ gradnje avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji. Globoko temeljenje visokih stebrov vmesnih podpor na strmem pobočju na elipsastih vod­ njakih globine do 21 m, na vrhu razvejeni ste­ bri višine do 90 m, razpon prekladnih kon­ strukcij preko 140 m, gradnja stebrov s samo- plezajočim opažem, prosta konzolna gradnja prekladnih konstrukcij ob močnih sunkih burje in diferenčnem osončenju konstrukcije, so ele­ menti, ki uvrščajo viadukt v projektantsko in tehnološko - izvedbenem smislu med najza­ htevnejše mostove tudi v svetovnem merilu. 2 • OSNOVNI PODATKI O VIADUKTU Investitor: Izvajalec: Projektant: Odgovorni projektant: DARS Družba za avtoceste Republike Slovenije d.d., Celje Joint Venture SCT d.d in PRIMORJE d.d. Inženirski biro PONTING d.o.o. Marjan PIPENBAHER, univ. dipl. inž. grad. Nadzornik: dolžina viadukta: višina stebrov: največji razpon: tlorisna površina objekta: čas gradnje: DDC svetovanje in inženi­ ring d.o.o., Projekt Primorska 1065 m 2 0 -9 5 m 141,20 m 28,200 m2 november 2001 - oktober 2004 V letu 1999 je DARS d.d. v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije, Ministrstvom za promet in Ministrstvom za okolje in prostor iz­ vedel državni anonimni javni natečaj za prido­ bitev optimalne konstrukcijske zasnove via­ dukta, tako z vidika stabilnosti, nosilnosti, trajnosti in ekonomičnosti, kot z vidika vklju­ čitve v krajinsko občutljivo okolje kraškega roba. V roku za oddajo je prispelo 18 natečajnih re­ šitev, ki so jih izdelale posamezne projektant­ ske skupine. Veliko število prispelih natečajnih rešitev je kazalo na to, da je v slovenski in tuji strokovni javnosti vladalo veliko zanimanje za sodelovanje na javnem natečaju. V skladu z razpisnimi pogoji je 9 članov interdisciplinarno sestavljene komisije pregledalo prispele na­ tečajne rešitve in podalo pisna poročila. Pred­ logi so bili ocenjevani s petimi merili: ■ Upoštevanje posebnosti in izpostavljenosti lokacije ■ Konstruktivno - tehnološka merila in kriteriji stabilnosti in trajnosti konstrukcije ■ Inventivnosti zasnove ■ Ekonomičnost in varnost v fazi uporabe in gradnje viadukta ■ Merila, ki se nanašajo na oblikovanje kon­ strukcijskih elementov in vključitve objekta v okolje Komisija za oceno natečajnih rešitev je v vse­ splošnem konsenzu konstruktorske, arhitek­ turne in krajinske stroke podelila 3 nagrade in 2 odkupa. Prva nagrada je bila podeljena natečajni rešitvi, ki jo je izdelala projektantska skupina iz PONTING d.o.o. pod vodstvom Mar­ jana Pipenbaherja ter sodelujočega arhitekta prof. Janeza Koželja. Slika 1 • 3D računalniški prikaz viadukta - pogled z obstoječe magistralne ceste Ljubljana - Koper 3 • PROBLEMATIKA ZASNOVE VIADUKTA 3.1 Racionalizacija konstrukcijske zasnove viadukta Pri iskanju konstrukcijske in arhitekturne za­ snove je bila v fazi izdelave natečajnih rešitev uporabljena metoda celostne optimizacije, ki se na primer uporablja pri razvoju in snovanju novih konstrukcij velikih infrastrukturnih objek­ tov (stadionov, letališč, konstrukcij mostov, predorov). Po principu te metode smo v fazi snovanja natečajnih rešitev sistematično razvijali variante konstrukcij od smiselno najmanjšega do smiselno največjega razpona prekladne kon­ strukcije (od 100-180 m) in pri tem analizirali spreminjanje odločilnih parametrov, upoštevaje konstrukcijska, tehnološko - izvedbena, obliko­ valska in ekonomska merila. Šele s podrobno obdelano primerjalno analizo variant viadukta smo izostrili kriterije presojanja, kar nam je omogočilo pripravo končnih natečajnih rešitev. Ker tudi izhodišča za oblikovanje niso bila postavljena vnaprej, so bila na podoben način kot druga vključena v proces vrednotenja. Na ta način smo se izognili problemom vzpo­ redne obravnave oblikovnih vprašanj pri za­ snovi konstrukcije viadukta, kot so: ■ usklajevanje konstrukcije z obliko ali obratno ■ naknadno "lepšanje" konstrukcije ■ in še posebej preoblikovanje, ko lahko kon­ strukcijsko pogojene oblike izgubijo svojo strukturno prilagojenost in postanejo dekora­ tivne ali celo kičaste. Pri vzporednem in sočasnem upoštevanju ob­ likovnih zakonitosti z drugimi vidiki racional­ nosti konstrukcije in tehnologije ostane obvla­ dana oblika ves čas v funkciji konstrukcije in sredstvo za njeno prilagoditev kontekstu. V takšni spregi so bili tudi parametri arhitek­ turnega oblikovanja dejaven instrument za ob­ vladovanje ekstremnih (pretiranih) tehnoloških rešitev, ki bi bile same sebi namen. Bistvene teme snovanja in arhitekturnega oblikovanja so tako ostale: ■ postavitev viadukta v prostor ob upoštevanju naravnih ovir, ritem podpor in iskanje soraz­ merja med vertikalno rastjo in horizontalno poravnanostjo; ■ lahkotno in ekspresivno oblikovanje stebrov; ■ oblikovanje konstrukcijskih elementov in še posebej prehodov nosilnega v nošeno. Pri izdelavi PGD smo po pridobitvi detajlnih geodetskih posnetkov in PGD/PZI geološko - geomehanskega poročila, konstrukcijo viaduk­ ta dodatno prilagodili in racionalizirali, s tem da smo v celoti sledili ideji prvo nagrajene natečajne rešitve. 3.2 Problematika vključitve viadukta v okolje, načelo diskretnega kontrasta Viadukt Črni Kal prečka dolino v horizontalnem radiju 800 m na višini od 10 do 95 m z glav­ nimi razponi dolžine 141 m (slika 2). S tako iz­ branimi razponi premostitve doline so do­ seženi optimalni proporci oken v krajini, ki se približajo zlatemu rezu, vertikalna komponen­ ta viadukta pa se preusmeri v horizontalno, tako da ostane poudarjena kontinuirana hori­ zontalna linija nadaljevanja avtoceste. Horizontalno zleknjena oblika viadukta deluje v pokrajini enotno in umirjeno. Ustvari se vtis, kot da viadukt iz koprske strani v obvladano počasnem ritmu zraste iz pobočja in se iz­ tegne v pokrajino ter hitro izteče v useke. Z druge strani je videti, kot da se viadukt izvije iz stene in zlekne preko doline ter se stanj­ šan umiri, ko se dotakne pobočja na drugi strani. Viadukt prečka dolino v petih korakih na ste­ brih, ki imajo pete poravnane na približno isti višini, kar še dodatno prispeva k umirjenemu prehodu. Močnejša, vutasto oblikovana gred- na konstrukcija zaznamuje ta, bolj zračen prehod doline, medtem ko je tanjša ravna greda umerjena s krajšimi stebri v sekvenci iztekanja viadukta. Mehke oblike elementov konstrukcije viadukta torej niso plod iskanja organskih oblik samih po sebi, ampak so re­ zultat premišljenega konstruktorskega opti­ miranja. Slika 2 • 3D računalniški prikaz viadukta - pogled na viadukt iz osapske doline 3.3 Prometna zasnova, varnost prometna na viaduktu, zaščita pred sunki burje Trasa avtoceste ima na viaduktu naslednje značilne parametre: tloris os poteka v radiju 800 m, prečni naklon je konstanten in znaša 5,5 %, niveleta: ima na začetku konveksni radij 20,000 m, pretežni del pa je v konstantnem padcu 2,70 %. Varnost prometa na viaduktu, zaščita pred sunki burje, varnost pred poledico Osnovno vodilo pri zasnovi vozišča viadukta v prečni in vzdolžni smeri je bila maksimalna Slika 3 • 3D računalniški pogled voznika Karakteristični prečni prerez na viaduktu (slika 3): protivetrna ograja, revizijski hodnik, BVO 0,50 + 0,75 + 0,46 1,71 m levo vozišče 0,50 + 2,50 + 2 X 3,50 + 0,50 10,50 m vmesni ločilni pas 0,50 + 0,46 + 0,16 + 0,46 + 0,50 2,08 m desno vozišče 0,50 + 2 X 3,50 + 2,50 + 0,50 10,50 m BVO, revizijski hodnik, protivetrna ograja 0,46 + 0,75 + 0,50 1,71 m Skupna širina objekta 26,50 m prometna varnost, ki jo prvenstveno zagotav­ ljajo: ■ zvezni prehod prometnih pasov iz trase pred in za viaduktom na viadukt; ■ vmesni ločilni pas z betonskima varnostnima ograjama višine 80 cm; ■ ojačena betonska odbojna ograja New Jer­ sey z jekleno cevjo premera 150 mm in skup­ no višino 1,20 m, ki preprečuje padec vozila z objekta; ■ protivetrna ograja z 20 % propustnostjo in višino do 3,40 m nad voziščem (slika 4); ■ hodnik za vzdrževalce med protivetrno ogra­ jo in betonsko odbojno ograjo v primeru okvare vozila ali prometne nesreče (nalet večih vozil - velike hitrosti na avtocestah!) omogoča varen sestop z viadukta. ■ avtomatski javljalci poledice na konzolnem - najtanjšem delu voziščne plošče, ki so pove­ zani z vzdrževalno službo. ■ opozorilna elektronska tabla pred izvozoma Črni Kal in Kastelec s stalnim prikazom hitrosti vetra in temperature vozišča, ki opozarja voznike na možnost poledice in ekstremnih sunkov burje. 3.4 Zasnova viadukta z vidika uporabnosti tehnologij in možnosti izvedbe gradnje Gradnja velikih viaduktov predstavlja zaradi velikih višin in razponov, težavne konfiguracije terena ter meteoroloških razmer gradbeno izredno zahteven projekt (slika 5). Zato je pomembno, da se že v fazi snovanja predvidi uporaba takšnih tehnologij, ki zadoščajo naslednje kriterije: ■ gradnja mora biti čim bolj enostavna in pred­ vsem varna; ■ pri izboru tehnologije mora biti upoštevana predvsem zanesljivost in kvaliteta izvedbe; ■ tehnologija mora biti preizkušena doma ali v tujini pri gradnji velikih objektov; ■ tehnologija mora biti ekonomsko konkurenč­ na in mora omogočiti tudi zahtevano hitrost gradnje; ■ posegi v prostor zaradi organizacije grad­ bišča naj bodo čim manjši. Stebri podpor 8-12 se izvajajo s klasičnim opažem, medtem ko se za gradnjo visokih ste­ brov uporabljajo samoplezajoči opaži z nosil­ nimi odri. Prekladna konstrukcija se gradi po tehnologiji proste konzolne gradnje in gradnje po poljih s fiksnim jeklenim odrom. 3.5 Zasnova viadukta z vidika enostavnosti vzdrževanja Posebna pozornost pri zasnovi konstrukcije viadukta in opreme je bila namenjena proble­ matiki trajnosti in enostavnega vzdrževanja. Slika 4 • Prikaz strujanja zraka ter zaščite vozišča s protivetrno ograjo Slika 5 • Pogled na viadukt Črni Kal med gradnjo s ceste Ljubljana-Koper ■ Vse instalacije ter kanalizacija za odvod­ njavanje objekta se vodijo znotraj škatlastega preseka. ■ Kvalitetno zasnovana omejeno prednape­ ta prekladna AB konstrukcija, ki se gradi po sistemu proste konzolne gradnje in po poljih, predstavlja optimalno tehnološko re­ šitev. ■ Velika togost in masa konstrukcije zagotav­ ljata minimalni dinamični vpliv prometa. ■ Kvalitetna izvedba betonskih konstrukcij­ skih elementov in še posebej opreme viaduk­ ta zagotavljata predpisano trajnost objekta, tako da so ob rednem vzdrževanju stroški za izvedbo manjših sanacijskih posegov mini­ malni. ■ Za morebitno kasnejšo ojačitev prekladne konstrukcije viadukta se že v fazi gradnje pred­ vidijo deviatorji, tako da je možna naknadna vgradnja kablov brez sovpreganja. 4 • KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA VIADUKTA 4.1 Splošno Viadukt Črni Kal je dolg 1053,50 m (levo vo­ zišče) oziroma 1056,35 m (desno vozišče) in je zasnovan kot ena zavorna enota s sistem­ skimi (statičnimi) razponi (slika 6): Leva konstrukcija: 60,49 + 120,97 + 141,14 + 141 + 141,14 + 120,97 + 75., 61 + 60,49 + 3 X 50,41 + 40,33 = 1053,50 m Desna konstrukcija: 79,35 + 119,03 + 138,86 + 138,86 + 138,86 + 119,03 + 74,39 + 59,51 + 3 X 49,59 + 39,67 = 1056,35 m Viadukt sestavljata dve ločeni prekladni konstrukciji, ki sta podprti v dolinskem delu s krakasto oblikovanimi stebri Y oblike, na po­ bočnem - nizkem delu pa sta prekladni kon­ strukciji podprti z ločenimi stebri. Stebri skupaj s prekladnima konstrukcijama tvorijo prostor­ sko okvirno konstrukcijo. Stebri podpor 3 -7 so togo vpeti v prekladno konstrukcijo, na ostalih podporah pa je prekladna konstrukcija pove­ zana s stebri preko prečno nepomičnih drsnih ležišč. S tako zasnovano konstrukcijo je zago­ tovljena vertikalna in horizontalna stabilnost viadukta med gradnjo in uporabo. V območju prehoda globljega dela doline (ob­ močje v dolžini 778 m) je predvidena gradnja prekladnih konstrukcij s tehnologijo proste konzolne gradnje (slika 7), na pobočnem delu viadukta (v dolžini 277 m) pa je predvidena gradnja prekladnih konstrukcij na fiksnem ali pomičnem jeklenem odru. Podporno konstrukcijo sestavljajo 2 krajna opornika ter 11 vmesnih stebrov. Zaradi velikih prečnih padcev terena v območju prehoda viadukta na AC telo sta na ljubljanski strani opornika 1L in ID zamaknjena vzdolžno za 20 m, na koprski strani pa je opornik skupen. Gradbeni vestnik • letnik 53 • m aj 2004 Slika 6 • Vzdolžni prerez in tloris viadukta Marjan Pipenbaher- PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VIADUKTA ČRNI KAL Vmesne podpore 2 -7 so masivnejši - kraka- sfo oblikovani stebri. Tricelični škatlasti steber ima spodaj mere 11,4 x (5,50 do 7,50) m in se na višini 12,80 m pod vrhom razcepi v dva kraka, ki podpirata ločeni prekladni kon­ strukciji (sliki 8 in 9). Stebri so do višine 50 m debeli 5,50 m, vsi višji stebri pa se v spodnjem delu rahlo razširijo v vzdolžni smeri v naklonu 1:40. Tako dosežena togost ima za posledico enakomernejše po­ razdeljene vsiljene obremenitve zaradi reo- loškega obnašanja betona ter temperaturnih sprememb med posameznimi podporami. Nizki stebri podpor 8-12 so ločeni, tako da vsako podporo predstavljata po 2 samostojna stebra trapeznega tlorisa z merami 6,00 x (2,5-3,0) m (slika 10). Viadukt je globoko temeljen. Plitvo sta te­ meljena samo opornik 1 ter podpora 2. Ste­ ber podpore 2 je temeljen na masivnem te­ meljnem bloku dimenzij 8,00 x 16,00 m, glo­ bine 8,0-11,0 m, ki je zabetoniran neposredno v apnenec. Stebri podpor 3 ,4 ,6 in 7 so temelje­ ni na vodnjakih elipsastega tlorisa z merami glavnih osi elipse 12,0 oziroma 14,5 m in glo­ bine od 15,00-21,0 m (sliki 11 in 12). Druge vmesne podpore 8 -12 so temeljene na uvrtanih pilotih premera 118 cm in globine od 10,0 do 10,70 m. Za 20 m v vzdolžni smeri zamaknjena krajna opornika na ljubljanski stra­ ni sta plitvo temeljena v apnencu, opornik 13 - na koprski strani pa je globoko temeljen na pi­ lotih premera 118 cm, dolgih od 8,0 do 11,0 m. Slika 7 • Pogled na viadukt med gradnjo, oktober 2003 Slika 8 • Steber podpore 5, višine 95 m Slika 9 • Pogled na samoplezajoči opaž in steber podpore 5 v fazi gradnje 4.2 Prekladni konstrukciji Viadukt je zasnovan z dvema ločenima pre- kladnima konstrukcijama, ki potekata nepre­ kinjeno preko 12 polj. Prekladni konstrukciji sta dve vzdolžno omejeno prednapeti betonski škatli širine 6,0 m in spremenljive višine od 3,50 m v polju do 7,50 m nad podporami 3,4, 5 in 6. Nad podporama 2 in 7 se prekladna konstrukcija vutasto odebeli na 6,50 m. Vo- ziščna plošča je široka 12,60 m in je v prečni smeri armirana z visoko duktilno rebrasto armaturo RA 500/550 (sliki 13 in 14). Presek in razporeditev jekla za armiranje je v prečni smeri izbran tako, da razpoke pri polni prometni obtežbi ne presegajo širine 0,15 mm. Tako odpadejo dragi kabli za prečno predna- penjanje, ki izredno zakomplicirajo vgradnjo vzdolžnih kablov. Škatlasta nosilca sta v vzdolžni smeri omejeno prednapeta s kabli 19 x 150 mm2, s predpisa­ no kvaliteto žice fpy/ f pk = 1670/1860 MN/m2. Na delu konstrukcije, ki se izvede po tehnologiji proste konzolne gradnje, se v fazi proste kon- zolne gradnje napne 30 kablov oziroma 48 pri mizah 3 ,4 ,5 ,6 , po povezavi miz pa se v poljih napne od 8 -2 0 kablov 19 x 150 mm2 v polju. Na delu konstrukcije, ki se izvede na fiksnem ali pomičnem jeklenem odru po poljih se napne po 12 kablov - 19 x 150 mm2. V ob­ močju stika delov konstrukcij, ki se gradita po različnih tehnologijah, se po zabetoniranju veznega segmenta napnejo vezni spodnji in zgornji kabli. V prekladnih konstrukcijah se iz­ vedejo tudi betonski deviatorji, ki omogočajo naknadno vgradnjo in prednapetje kablov, ki potekajo zunaj betonskega prereza. 4.3 Podporna konstrukcija in izvedba temeljenja Viadukt je zasnovan kot ena zavorna enota, z dilatacijami samo na krajnih opornikih. Vzdolž­ ne sile (zavorne in potresne) se prenašajo pre­ ko centralno postavljenih stebrov podpor 3-7, ki so zgoraj togo vpeti v škatlasti prekladni konstrukciji. Prečna obtežba (veter, potres) pa se prenaša preko vseh podpor. Vsiljene obtežbe (reologija, temperatura) se prenašajo v skladu s togostmi posameznih podpor, upo- Slika 10 • Pogled na zgrajen pobočni del viadukta z ločenimi stebri, september 2003 tloris prstana in vodnjaka prečni prerez vodnjaka Slika 11 • Načrt vodnjaka podpore 5 Slika 12 • Izvedba betonskega prstana ter izkop vodnjaka podpore 5 JLSL I -j R = 806.50 m ; ^ R = 800.00 m j R = 793.50 m prečni prerez nad podporami "3 " do "6" - prosta konzolna gradnja Slika 13 • Karakteristični prečni prerez viadukta Črni Kal števajoč tudi trajanje delovanja in padec to­ gosti. Visoki stebri podpor 2 -7 Vmesne podpore 2 -7 (slika 15) so krakasto oblikovani stebri, ki so spodaj vpeti v elipsasti vodnjak, zgoraj pa sta kraka vpeta v prekladno konstrukcijo. Na stebru 2 so na vrhu name­ ščena 4 drsna ležišča, ki omogočajo pomike prekladnih konstrukcij zaradi temperature in reologije preko sorazmerno kratkega stebra, ki je temeljen v apnencu, narinjenem na flišno osnovo. V prečnem prerezu so stebri tricelične škatle z debelino sten od 40 -7 0 cm. Tricelični škatlasti steber ima spodaj mere 11,4 x (5,50 do 7,40) m in se na višini 12,80 m pod vrhom razcepi v dva kraka, ki podpirata ločeni pre- kladni konstrukciji. Stebri, ki so visoki do 50 m, imajo konstantno debelino 5,50 m, vsi višji stebri pa se v spodnjem delu rahlo razširijo v vzdolžni smeri (naklon 1:40), tako da je najvišji steber pod­ pore 5 na vodnjaku širok 7,40. Stebri so pred­ videni v betonu MB 45 in so armirani z viso­ ko duktilno rebrasto armaturo RA 500/550. Gradnja krakasto oblikovanih stebrovje predv­ idena s samoplezajočim opažem (SCF). Prečke ter kraki stebrov 2 -7 so prednapeti s kabli 19 X 150 mm2, tako da so kraki v prerezu na prehodu v enoten steber obremenjeni sko­ raj centrično (stalna teža + prednapenjanje). Centralna celica stebra služi kot instalacijski in vzdrževalni jašek. Jekleni podesti so na razdalji, ki ne presega 16 m. Stebri podpor 8-12 Pobočne podpore 8-12 sestavljata po 2 ločena škatlasta stebra z merami 6,0 x 3,0 m. Stebri so spodaj vpeti v masivne pilotne blazine. Na vrhu stebrov sta nameščeni po dve drsni ležišči, ki sta prečno nepomični. Na vrhu stebra je predvi­ den tudi prostor za dvigalke za zamenjavo ležišč, revizijski prostor za pregled ležišč, v notranjosti pa so predvideni jekleni podesti in lestve. Dostop do ležišč je omogočen tudi skozi odprtino v spodnji plošči prekladne konstrukcije. Debeline sten stebrov so od 30-40 cm. Stebri so predvideni v betonu MB 45 in so armirani z visoko duktilno rebrasto armaturo RA 500/550. Gradnja stebrov je predvidena s prestavljivim opažem v kampadah višine do 4,0 m. Krajna opornika Zaradi nedostopnosti in izredno strmega pobočja v območju opornika na ljubljanski strani je predvidena izvedba opornika leve in desne prekladne konstrukcije z zamikom 20 m. Pri taki zasnovi opornikov višina oporni­ ka in opornega zidu, ki poteka med oporni­ koma, ne presega 8 m. Zamaknjena opornika in oporni zid so temeljeni plitvo v kompaktni skali, temeljni bloki opornikov in opornega zidu pa so za­ betonirani kontaktno, kar zagotavlja dodatno Slika 14 • Pogled na visoke stebre in konzolne mize med gradnjo prekladne konstrukcije mmgmm Slika 15 • Pogled na stebre 5 ,6 ,7 , ki so bili med prosto konzolno gradnjo prekladne konstrukcije dodatno podprti s kabli. Slika 16 • Pogled na viadukt med gradnjo, december 2003 stabilnost podpor. Sicer sta opornika pred­ videna kot masivna, škatlaste oblike, z re­ vizijskim hodnikom pod vodotesno dilatacijo D 720. Na obeh opornikih sta predvideni po dve prečno nepomični drsni ležišči Pl 7500. Opornik 13 je skupen za obe prekladni kon­ strukciji inje globoko temeljen na pilotih prem­ era 118 cm, ki so dolgi do 11 m. Za opor­ nikom na koprski strani je oporni zid, ki je prav tako globoko temeljen na pilotih. Tako zasnovan opornik je bil izveden enostavno in hitro, brez globokih in širokih izkopov, ki bi nastali v primeru plitvega temeljenja na masivnem stopničasto oblikovanem pasov­ nem temelju. Sicer je opornik predviden kot masiven, škatlaste oblike, z revizijskim hod­ nikom pod vodotesno dilatacijo D 720. Na oporniku ležita prekladni konstrukciji na po dveh drsnih ležiščih Pl 6000, ki sta prečno nepomični. 5 • SKLEP Viadukt Črni Kal je nedvomno najzahtevnejši most, ki se gradi v okviru gradnje avtocest­ nega omrežja v Republiki Sloveniji (slika 16). Pri izvedbi viadukta so vključeni priznani stro­ kovnjaki iz posameznih področij (projektanti, revidenti, nadzorni inženirji, strokovne institu­ cije za izvedbo kontrol in superkontrol vgra­ jenih materialov) kakor tudi specializirana iz­ vajalska podjetja. ■ Zahtevno temeljenje in izvedba vodnjakov globine do 21 m, ■ gradnja stebrov višine do 95 m s samople- zajočim opažem, ■ prosta konzolna gradnja in gradnja visokih stebrov na področju močne burje, ■ izvedba nadvišanj konzolnih miz z razponom preko 140 m ob upoštevanju dejanskih reo- loških karakteristik betona v skladu s termin­ skim planom gradnje, ■ izredno zahtevne in precizne geodetske me­ ritve ■ reoioške, elastične in trdnostne preiskave betonov, ■ izvedba opazovanj med gradnjo in uporabo - neprekinjeno izvajanje usklajenih meritev hitrosti vetra, specifičnih deformacij v betonu in armaturi visokih stebrov ter prekladnih kon­ strukcij, ■ meritev vibracij in pospeškov med gradnjo in uporabo, ■ izvajanje kontrole kvalitete izvedbe del ter materialov ter ■ zahtevne računske linearne in nelinearne analize viadukta med gradnjo in uporabo, ob upoštevanju dejanskih karakteristik vgrajenih materialov ter presekov betona in armature zahtevajo od vseh udeležencev, ki so vključeni v realizacijo tega izredno zahtevnega in hkrati referenčnega objekta maksimalen napor ter celodnevno angažiranost. Trdno sem prepričan, da bo uspešna izgrad­ nja viadukta Črni Kal omogočila tako sloven­ skim projektantom in nadzornikom kot izvajal­ skim podjetjem konkurirati pri izvedbi najza­ htevnejših mostov tudi v tujini, kar je še posebej pomembno za slovensko gradbeno operativo kot celoto, ki se je prilagodila in predvsem so­ dobno tehnološko opremila za pospešeno gradnjo avtocest v Republiki Sloveniji. OCENITEV KRITIČNE DOLŽINE SIDRANJA PRI OJAČITVI ARMIRANOBETONSKIH KONSTRUKCIJ S TRAKOVI Z OGLJIKOVIMI VLAKNI THE ESTIMATION OF THE CRITICAL ANCHORING LENGTH OF THE CFRP STRIPS BONDED TO THE REINFORCED CONCRETE Mitja Kovačec, univ. dipl. inž. grad., doc. dr. Andrej Štrukelj, univ. dipl. inž. grad., Samo Lubej, univ. dipl. inž. grad., Marko Gotlin, univ. dipl. inž. grad.. Fakulteta za gradbeništvo, Smetanova 17,2000 Maribor Znanstveni članek UDK 691.32+624.078.7/ /.8+677.494.745.32 Povzetek | Dodatna ojačitev armiranobetonskih konstrukcij je potrebna iz različnih vzrokov. Nekateri od teh so: potreba po povečanju nosilnosti in uporabnosti objekta, spremembe statičnega sistema konstrukcije ter pomanjkljivosti pri projektiranju ali iz­ vedbi. Pri ojačitvi armiranobetonskih konstrukcij se vedno pogosteje uporablja sistem ojačitve s trakovi z ogljikovimi vlakni. Pri tem se srečamo s pojmom kritične dolžine sid­ ranja, ki predstavlja tisto mejo, preko katere povečevanje dolžine sidranja ne prispeva več k povečanju nosilnosti stika trak-lepilo-beton na območju sidranja. Članek opisuje iz­ vedbo preskusa za določitev kritične dolžine sidranja pri ojačitvi armiranobetonskih kon­ strukcij s trakovi z ogljikovimi vlakni, primerjalni izračun po metodi končnih elementov ter interpretacijo dobljenih rezultatov. Kritična dolžina sidranja trakov je tista vrednost, pri kateri je dosežena največja nosilnost lepljenega stika trak-lepilo-beton. Summary | The additional reinforcement of the structure is demanded due to dif­ ferent reasons. Some of them are: the need of increasing of bearing capacity, the change of the statical system or faultinesses in planning and construction. The reinforcement system consisting of the carbon fiber strips is often used today. Here the notion of the critical anchoring length occurs. It is defined as the limit after which the increasing of the anchoring length does not contribute to the increase of the carrying capacity of the con­ nection of the carbon reinforcement, adhesive and concrete in the anchoring area. The paper describes the experiment carried out to find the value of the critical anchoring length of the carbon fiber reinforcement glued on the concrete structure. The detailed calculation using the 3D finite elements and the comparison of the obtained experimen­ tal and calculated results were also performed. 1 • UVOD Namen preiskav je ugotoviti minimalno potreb­ no dolžino sidranja pri ojačitvi armiranobeton­ skih konstrukcij s trakovi z ogljikovimi vlakni. Določene preiskave (Täljsten, 1997) so bile v preteklosti že izvedene, a v glavnem le za sisteme ojačitve z jeklenimi trakovi (Žarnič, 1998). Pri teh preiskavah je bilo ugotovljeno, da s povečevanjem dolžine sidranja preko t.i. kritične vrednosti ne dosežemo večje nosilno­ sti konstrukcije. Ker gre za podoben sistem, a drug material, je glavni cilj preiskav najti oz. določiti to vrednost tudi pri sistemih ojačitve s trakovi z ogljikovimi vlakni. Ti se zaradi vedno nižje cene in trenda uveljavitve gradnje s sodobnimi gradbenimi materiali v praksi vse pogosteje uporabljajo. Zaradi izredno dobrih geometrijskih in me­ hanskih lastnosti ter enostavnega ravnanja z njimi vedno bolj izpodrivajo sisteme ojačitve z jeklenimi trakovi. Preiskave smo opravili na betonskih presku­ ša n ih s prilepljenimi trakovi z ogljikovimi vlak­ ni. Z vnosom natezne sile v frak smo strižno obremenili stik trak-lepilo-beton. Vzdolž sidr­ nega območja smo spremljali razvoj speci­ fičnih deformacij v odvisnosti od naraščanja natezne sile v traku (Gotlin, 2003). 2 • MATERIALI 2.1 Beton Betonski nosilec ima vlogo armiranobe­ tonske konstrukcije. Uporabili smo presku- šance dimenzij 6 0 /2 0 /2 0 cm. Na podla­ gi preiskav je bila določena tlačna trdnost (fck= 45,7 MPa) in modul elastičnosti betona (Ecm = 35,8 GPa). 2.2 Trakovi Pri preiskavah smo uporabili trakove tipa SIKA CarboDur S 512, širine 50 mm in debeline 1.2 mm. Na podlagi preiskav natezne trdnosti smo določili modul elastičnosti trakov, upora­ bljenih pri naših preskusih. Preiskava je bila izvedena na treh vzorcih, srednja vrednost pa znaša: E,= 172660 kN/mm2. Mehanske lastnosti trakov SIKA CarboDur S 512 (Sika, 1999) Natezna trdnost f, = 3000 N/mm2 Modul elastičnosti £,= 172660 N/mm2 Raztezek pri porušitvi e, = 1,7 % Prostominsko masa p, = l,6 g /c m 3 Prečni prerez A, = 60 mm2 2.3 Lepilo Za lepljenje trakov na betonsko podlago smo uporabili dvokomponentno lepilo Sikadur 30 Normal. Komponenta A (bele barve) je smola, komponenta B (črne barve) pa trdilec. Zmeša­ mo ju v razmerju 3:1, tako da nastane svetlo siva kremasta zmes. Delovna temperatura na­ nosa lepila naj bo po priporočilu proizvajalca med 15 °C in 35 °C, Mehanske lastnosti lepila Sikadur 30 Normal Natezna trdnost - porušitev betona f, = 4 N/mm2 Strižna trdnost- porušitev betona 4 = 15 N/m m 2 Modul elastičnosti El = 10000 N/mm2 Strižni modul Gl = 36 00 N/mm2 Prostominska masa (A*B) p L - 1,77 kg/dm3 Diagrama na slikah 3 in 4 prikazujeta časovni razvoj natezne in strižne trdnosti lepila pri dveh različnih temperaturah (15 °C in 35 °C). Trd­ nosti so višje in dosežene prej pri višji tempe­ raturi. Preiskave smo izvajali v laboratorijskih pogojih pri temperaturi 25 °C, od lepljenja do izvajanja preskusa pa je minilo najmanj 10 dni. Lepilo v tem času doseže skoraj 100 % končne trdno­ sti, tako natezne kakor tudi strižne. Slika 2 • Geometrija in armatura betonskega nosilca N/mm2 oc 20- + 3! °c f 50 10' + K” U o. Ure c 50 1(X) i:;o 2CJO 2!X) 3X) 3, Slika 3 * Časovni razvoj natezne trdnosti lepila po DIN 43455 Slika 4 • Časovni razvoj strižne trdnosti lepila po podatkih proizvajalca 3 • PRIPRAVA PRESKUŠANCEV Vsaka meritev je označena s številko serije, številko preskušanca in dolžino sidranja. "S 2 - 8 -3 0 " je oznaka za meritev v drugi seriji 3.1 Priprava površine betona in trakov Podlaga betona mora biti čista, brez maščob in olj ter slabo vezanih delcev. Če so na površini večje neravnine oz. poškodbe, jih moramo predhodno zapolniti s sanacijsko malto. Ker so bili preskušanci zabetonirani posebej za ta preskus, na površini ni bilo nobe­ nih maščob in olj, nevezane delce pa smo odstranili z ustrezno pripravo površine. Le-ta je bila pred lepljenjem trakov peskana in nato očiščena prahu in nevezanih delcev s curkom stisnjenega zraka. Trakove smo pred nanosom lepila temeljito očistili oz. razmastili. Za ta namen smo upora­ bili univerzalno čistilo SIKA Colma Reiniger, ki se uporablja za čiščenje trakov in orodja, na­ sploh pa je zelo uporabno pri delu z epoksid- nimi smolami. 3.2 Lepljenje trakov Lepilo nanesemo na trak z orodjem (slika 5), ki omogoča enakomeren nanos vzdolž traku. Debelina plasti lepila je na robovih traku 1 mm, v sredini pa 2 mm. Če je površina preskušancev dokaj ravna in brez poškodb, nanjo v širini traku z lopatico nanesemo 1 mm debel sloj lepila. Trak z na­ nesenim lepilom vtisnemo v lepilo na betonski podlagi in ga utrdimo z valjčkom, pri čemer iztisnemo morebitne zračne mehurčke in odvečno lepilo. To na koncu odstranimo. 3.3 Označevanje preskušancev Pri lepljenju trakov na betonsko površino smo spreminjali dolžino sidranja od 10 do 40 cm. Zaradi omejenega števila preskušancev (10) Slika 5 • Nanos lepila na trak smo meritve opravljali v treh serijah. Ker smo imeli nekaj težav z merilno opremo, smo us­ pešno opravili 12 preskusov. Slika 6 • Različne dolžine sidranja trakov na betonsko podlago na preskušancu št. 8, dolžina sidranja traku 30 cm. 4 • STROJNA IN MERILNA OPREMA Preskuse smo izvedli na univerzalnem nateznem stroju "Hecker EDZ 100". Presku- šanec smo namestili v stroj, trak pa vpeli z vpenjalnimi čeljustmi, ki so nameščene v pomičnem delu naprave. Da ne bi prišlo do razcepa trakov na mestu vnosa obremenitve, smo na trakove z obeh strani prilepili kovinske ploščice. Obremenitev smo povečevali posto­ poma do porušitve lepljenega stika. Ves čas od namestitve preskušanca v vpenjal- no napravo nateznega stroja do porušitve smo spremljali pomike in deformacije traku. Pomike smo merili z induktivnim merilcem, nameščenim na nateznem stroju, deformacije 5.1 Preskus z enim merilnim mestom Pri vseh merilvah so bile izmerjene deformacije traku in pomiki prostega konca traku. Ti podatki so bili zabeleženi v časovnem intervalu petih sekund. Na podlagi deformacij in znanih me- pa z merilnimi lističi. Programska oprema, kije služila za krmiljenje meritev, je omogočala za­ pis teh dveh parametrov v časovnem intervalu petih sekund. hanskih in geometrijskih lastnosti trakov smo izračunali natezne sile v traku od začetka obre­ menjevanja do porušitve. Zadnja vrednost je porušna sila, to je maksimalna obremenitev, ki jo vezni stik (trak-lepilo-beton) še prenese. 5 • IZVEDBA PRESKUSOV F0) = E ■ A ■ £(l) (1) E... elastični modul traku, E = 172660 N/mm2 A ... prečni prerez traku, A = 60 mm2 e0)... deformacija traku Iz ravnotežnega pogoja sledi, daje strižna sila (Fs), ki se aktivira v stiku, enaka zunanji natez- ni obtežbi (Ft). Velikost zunanje obtežbe je tako omejena s strižno nosilnostjo stika beton-lepi- lo-trak. Ker do porušitve pride v območju stika, sklepamo, da je mogoče ugotoviti odvisnost med dolžino sidranja in zunanjo natezno ob­ težbo. Zato primerjamo velikost porušnih sil pri različnih dolžinah sidranja (10-40 cm). Iz diagrama na sliki 9 ugotovimo, da z veča­ njem dolžine sidranja dosegamo večje porušne sile, saj se povečuje strižna površina in s tem strižna odpornost veznega stika. Od določene vrednosti dalje pa to ne velja več. Iz tega sklepa­ mo, da obstaja neka mejna dolžina sidranja, pri kateri je dosežena maksimalna strižna od­ pornost veznega stika. Ta vrednost se nahaja v območju med 20 in 30 cm in jo imenujemo kritična dolžina sidranja. 5.2 Preskus s šestimi merilnimi mesti Za potrditev zgornjega sklepa smo izvedli drugačne meritve. Preskus smo opravili na preskušancu z dolžino sidranja traku 30 cm. Deformacije so bile merjene na šestih merilnih mestih. Prvo merilno mesto je bilo na prostem delu traku, 10 cm od roba betonskega presku- šanca, preostalih pet pa enakomerno razpore­ jenih po celotnem območju sidranja traku. 50 40 - 30 20 10 re ’in c HA 3 O °- 4 35.62 j ► 31.50 >37.70 38.40 134.90 1 i^38 41 36.87 I 34.97 * i 38.97 ̂36 06 < < > 28 73 ►22.89 ♦ S 1 - 7 - 1 0 O S 1 -1 -1 0 • S1 - 2 - 20 • S1 - 4 - 20 □ S 3 - 2 -3 0 A S 2 - 4 - 4 0 ♦ S1 - 9 -1 0 O S1 - 5 -2 0 X S 2 - 6 - 3 0 ■ S 3 -3 -3 0 A S2 - 1 - 40 A S2 - 9 - 40 Dolžina sidranja [cm] 10 20 30 40 50 Slika 8 • Vrednosti porušnih sil pri različnih dolžinah sidranja Slika 9 • Povprečne vrednosti porušnih sil pri različnih dolžinah sidranja Slika 12 • Deformacije vzdolž območja sidranja v odvisnosti od stopnje obremenitve Na sliki 11 je prikazan razvoj deformacij v traku v območju sidranja v odvisnosti od časa. Vidno je, da so deformacije večje in hitreje na­ raščajo na začetku območja sidranja traku (merilno mesto 2) in da na mestih, ki so od začetka sidranja bolj oddaljena (merilni mesti 3 in 4), počasneje naraščajo. Merilno mesto 6, ki je od začetka sidranja oddaljeno 28 cm, ne zabeleži omembe vrednih deformacij niti ob koncu, ko pride do porušitve lepljenega stika. Očitno je, da obstaja kritično območje sidra­ nja, v katerem se obremenitev iz traku preko lepljenega stika v celoti prenese v beton. Da bi ugotovili velikost tega t.i. aktivnega območja sidranja oziroma kritično dolžino sidranja, smo izmerjene vrednosti deformacij predstavili v odvisnosti od kraja vzdolž območja sidranja. Diagram na sliki 12 prikazuje razvoj deformacij v traku na posameznih merilnih mestih v ob­ močju sidranja v odvisnosti od velikosti zunanje natezne sile. Posamezne krivulje povezujejo iz­ merjene deformacije na merilnih mestih od 2 do 6 pri različnih stopnjah obremenitve. Razvidno je, da se deformacije pojavijo predvsem v začet­ nem območju sidranja. Na merilnem mestu 5, ki je od začetka sidranja oddaljeno 21 cm, so zabeležene deformacije minimalne, na meril­ nem mestu 6, od začetka sidranja oddaljenem za 28 cm, pa skoraj zanemarljive. To velja tudi za najvišjo stopnjo obremenitve, pri kateri na­ stopi porušitev lepljenega stika. Kritična dolžina sidranja trakovje torej vobmočju med 20 in 30 cm, kot smo ugotovili že pri prejš­ njem preskusu. Na podlagi diagrama na sliki 12 lahko to vrednost ocenimo še bolj natančno, in sicer okrog 23 cm. Sklepamo, da bi bilo po­ večevanje območja sidranja nad kritično vred­ nost nesmiselno, saj s tem ni mogoče doseči večje nosilnosti lepljenega stika in tudi možnosti prenosa večjih obremenitev iz traku v beton. 6 * PRIMERJALNA ANALIZA Vzporedno z izvedbo preskusov smo opravili tudi primerjalno analizo po metodi končnih ele­ mentov z računalniškim programom Cosmos Design Star. Pri tem smo upoštevali geometrij­ ske in mehanske lastnosti materialov, ki sestav­ ljajo preskušanec. Model preskušanca smo obremenili z zunanjo natezno silo in ugotovili, da je velikost aktivnega območja sidranja 25 cm, kar potrjuje do sedaj zbrane ugotovitve. Na sliki 14 je razvidno, da so deformacije naj­ večje na začetku sidranja in da se vzdolž ob­ močja sidranja hitro zmanjšujejo. To smo ugo­ tovili že pri predstavitvi rezultatov meritev preskusa. Največje vrednosti so na začetku sid­ ranja (3800 p.m/m). Približno 20 cm od začet­ ka sidranja, kjer rdeča barva prehaja v rumeno, so te vrednosti le še okoli 200 |am/m, medtem ko so vrednosti, ki jih ponazarjajo zeleni in mo­ dri odtenki, praktično zanemarljivo majhne. To pomeni, da seje obremenitev iz traku preko lep­ ljenega stika v celoti prenesla v beton v ob­ močju, označenem z rdečo in rumeno barvo, kar se ujema z ugotovitvijo v točki 5, da je kritič­ na dolžina sidranja med 20 in 30 cm. Slika 14 • Deformacije vzdolž območja sidranja 7 • SKLEP Na podlagi rezultatov preskusov in primerjalne analize po metodi končnih elementov, opisanih v tem prispevku, smo ocenili vred­ nost kritične dolžine sidranja trakov z ogljikovi­ mi vlakni na armiranobetonske konstrukcije. S povečevanjem te vrednosti ne moremo zago­ toviti večje nosilnosti konstrukcije, lahko samo povečamo njeno varnost. Ta ocena velja za materiale, opisane v začetku članka. Za sploš­ nejšo oceno kritične dolžine sidranja bi bilo potrebno preiskave izvršiti še z uporabo trakov in veziv z drugačnimi mehanskimi lastnostmi. 8 • LITERATURA Gotlin, M., Tehnologija in uporaba FRP-kompozitov za ojačitev AB-konstrukcij, Diplomsko delo, Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru, 2003. Sika CarboDur sistemi, Sika d.o.o. Trzin, 1999. Taljsten, B„ Defining anchor iengts of steel and CFRP plates bonded to concrete, Int. J. Adhesion and Adhesives, Elsevier, Vol. 17, Nr. 4, str. 319-327,1997. Žarnic, R., Bokan Bosiljkov, V., Bosiljkov, V., Zvišanje upogibne nosilnosti z nalepljanjem lamel, 4. Slovenski kongres o cestah in prometu, Portorož, str. 398-406,1998. ELEKTRONSKA OBJAVA STANDARDOV ELECTRONIC PUBLICATION OF STANDARDS j Gregor Šuligoj, univ. dipl. inž. grad., Kotredež 37,1410 Zagorje ob Savi, gregor.suligoj@kiss.si Strokovni članek prof. dr. Janez Duhovnik, univ. dipl. inž. grad.. UDK 006:624:681.3.05 FGG, Jamova 2,1000 Ljubljana, janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si as. dr. Tomo Cerovšek, univ. dipl. inž. grad.. FGG, Jamova 2, 1000 Ljubljana, tcerovsek@fgg.uni-lj.si Povzetek | Članek obravnava objavljanje standardov v elektronskih medijih. Elek­ tronski mediji so posebej primerni zato, ker om ogočajo lažjo pripravo, distribucijo in uporabo standardov. Predstavljene so nekatere obstoječe elektronske predstavitve grad­ beniških standardov, podrobneje pa je obravnavana uporaba označevalnih jezikov XML in HTML. Kot zgled je uporabljen evrokod za obtežbo snega. Summary | The paper discusses the publication of standards in the electronic media. Digital media is especially convenient for preparation, distribution and use of building codes and standards. Some existing electronic presentations of the standards in the field of civil engineering are presented, and the use of the m arkup languages XML and HTML is discussed in details. As an example, the Eurocode for snow loading is used. 1 • UVOD Standardi so pomemben vir znanja in podat­ kov. Število standardov, ki jih mora gradbenik pri svojem delu upoštevati, je zelo veliko, neka­ teri med njimi pa so zelo obsežni. Sedaj so večinoma dostopni le na papirju. Njihova glav­ na značilnost je, da zajemajo veliko znanja, ki temelji na dolgoletnih izkušnjah. To znanje je navadno zelo široko in nepregledno, zato sta iskanje in interpretacija potrebnih informacij težka in dolgotrajna. S tem se srečujejo vsi sodelujoči v procesu gradnje, vzdrževanja in rušitve gradbenih objektov. Zato naj bi vsak sistematični postopek objave standardov pri­ pomogel odpraviti omenjene težave. Na Inštitutu za konstrukcije, potresno inže­ nirstvo in računalništvo (IKPIR) Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (FGG) v Ljubljani se s problematiko elektronske predstavitve stan­ dardov ukvarjamo od sedemdesetih let prejš­ njega stoletja. Deli standardov so bili najprej vgrajeni v računalniške programe za račun konstrukcij (Fajfar, 1972). Razviti so bili pro­ totipi ekspertnih sistemov za uporabo posa­ meznih standardov (Duhovnik, 1988). Stan­ dardi so bili zapisani v obliki datoteke za po­ moč pri uporabi določenega programa (Isa- kovič, 1993), nazadnje pa smo se ukvarjali s splošno kompjuterizacijo gradbenih standar­ dov (Cerovšek, 1988). V članku je opisan postopek zapisa v sloven­ ščino prevedenega evrokoda EN 1991-1-3 Obtežbe snega (CEN, 2001) v HTML in XML obliko. Izhajali smo iz končnega osnutka stan­ darda (stopnja 34). Standardu smo dodali še komentarje nekaterih členov, ki smo jih privzeli iz spremljajočih dokumentov (del Corso, 1999), (Sanpaolesi, 1999a), (Sanpaolesi, 1999b), (Sanpaolesi, 1999c). Komentarji so vidni tudi v HTML in XML zapisu standarda. Komentarjev ni veliko, ker je standard enostaven in razumljiv. 2 • ELEKTRONSKA OBJAVA STANDARDOV Obstoječe predstavitve se med seboj razlikujejo po obliki, formatu in po številu različnih pripo­ močkov, ki olajšajo delo s standardom. V na­ daljevanju sledi predstavitev treh svetovnih ponudnikov, ki ponujajo elektronsko obliko standardov in dveh projektov na FGG v Ljubljani. 2.1 www.iso.org (International Organization for Standardization) ISO (ISO, 2004) je največji razvijalec standar­ dov na svetu. Sestavljen je iz mreže 148 na­ cionalnih inštitutov za standardizacijo, kjer vsako državo predstavlja po ena organizacija. Slika 1 • Spletna stran www.madcad.com ISO je nastal 23. februarja 1947. Od tedaj do danes je izdal več kot 13700 mednarodnih standardov, ki pokrivajo področja od tradicio­ nalnih aktivnosti, kot so kmetijstvo, gradbe­ ništvo in strojništvo, do informacijske tehnolo­ gije. ISO ima na svoji spletni strani trgovino, kjer je mogoče naročiti standarde. Te ponujajo samo v dveh oblikah: na papirju ali kot PDF datoteke. Oboje pošljejo po pošti, PDF da­ toteke pa lahko dobimo tudi z njihove spletne strani. Pred tem se moramo registrirati. Da bi PDF datoteke uporabljali le kupci, jih je ISO za­ ščitil tako, da ima vsaka stran v datoteki vodni žig s podatki o kupcu. V tem žigu je posebej poudarjeno, da je datoteka namenjena samo enemu uporabniku. 2.2 www.madcad.com (ICC Building Code OnLine) MAD CAD (MAD CAD, 2004) je spletna stran, kjer imajo registrirani uporabniki dostop do gradbenih standardov, rešitev in navodil. Omogoča dostop do izčrpnih medsebojno povezanih zbirk gradbenih, električkih, strojni­ ških, inštalacijskih, protipožarnih in vzdrže­ valnih standardov. Ta zbirka standardov, skupaj z iskalniki in organizacijskimi orodji, omogoča preprost in učinkovit sistem za iskanje arhitekturnih in gradbenih rešitev. Prvo poskusno verzijo MAD CAD-a je leta 1996 se­ stavila arhitektka Atosay-eva, ker je hotela zmanjšati izgubo časa, dela in vloženega de­ narja pri iskanju standardov in informacij. Leta 1999 je podjetje Compu.tecture razvilo inter­ netno verzijo. Poleti leta 2000 je isto podjetje zaključilo dogovore z založniki standardov, nakar je sledila objava na spletu. Danes ponu­ jajo več kot 200 standardov. Standardi so za­ pisani v HTML obliki. Zaslon je razdeljen na dve okni (slika 1), kjer desno prikazuje kazalo, v levem pa je prikazana vsebina. Pri vsakem standardu se nam v kazalu prikažejo pove­ zave na vsebino, ključne besede in teme. V glavnem oknu se prikaže poglavje, katero vse­ buje povezave na prejšnje in naslednje poglavje, povezavo na kazalo, notranje pove­ zave po standardu ali odstavku in povezave do slik. Stran ima tudi iskalnik, s katerim poiščemo želeni podatek. 2.3 www.naffainc.com (Naffa international's World of Building Codes) NAFFA International (Naffa, 2004) je multidi- sciplinarno svetovalno podjetje arhitektov, inženirjev in oblikovalcev spletnih strani, ki nudijo gradbeniške standarde. Sedež ima v Združenih državah Amerike, v Kaliforniji. Pod­ jetje pokriva naslednja področja: - revizijo projektov, - tehnično svetovanje za gradbene standarde in tečaje za njihovo uporabo, - razvijanje programov za predstavitev stan­ dardov, - rešitve s pomočjo spleta. Spletna stran podjetja, poznana tudi kot "World of building codes", je krovna stran šte­ vilnih služb in proizvodov, ki jih nudi NAFFA. Nudijo gradbene standarde in z njimi poveza- 3 f o r i e n i i f i d y , V e r 2 . 0 - M ic r o s o f t I n t e r n e t F x p lo r e r p r o v id e d b y s 5 . n e t - T j I x I G e n e r a l | M lp £ j g ru c t | w g t j | fc)1997-2002 Auscompl A u s c o m p » N a v ig a to r S u fle F o r e v a lu a t io n o n ly ’ G e n e ra l * F ire P la c e * G la s s * G y p s u m B o a rd * O c c u p a n c y } U g N a n d V e n tila tio n 5 M IscaB en ou s C o n s t * S ite 1 S tu c c o ^ F ire P ro te c tio n ^ G a r a g e s Moot 5 Help f w w w jT a f fa in c .c o m I HOME SOUND TRANSMISSION CONTROL. UBC Appendix Chapter 12, Section 1208: 1. Walls & Floors Separating Dwelling Units (Duplexes and Apartments) & Guestrooms (hotels/motels) and walls separating from public space such as interior corridors and service areas shall be sound-insulated. 2. Check with the local Building Department to see if project falls within local "Noise Element" A report by an acoustical engineer may be required. 3. Walls separating Dwelling Units shall have sound insulation rating of STC=5Q. The proposed wall assembly needs reference to a tested assembly by a recognized agency (Example- 14th edition of Gypsum Association Manual, etc). The penetrations of the wall should be addressed regarding maintaining of the sound rating (by caulking of joints, applying acoustical sealants, etc). For examples, see sketch! 4 . Floors between Dwelling Units are required to provide a sound and impact ratings of STC=50 & IIC=50 Tha proposed floor assembly needs to be referenced to a tested assembly by a recognized agency (Example- 14th Edition of Gypsum Association Manual, etc) Examples: "Sawn wood floor joists assembly, see 1 = 1 . "TJI joist assembly, see m 5. Entrance doors from interior corridors need to pass laboratory-tested STC rating of not less than 26 na spletna orodja, forume v zvezi s standardi, baze podatkov in spletno preverjanje načrtov. Njihov program za predstavitev standardov se imenuje CodeBuddy. To je zgoščenka z inter­ aktivno bazo standardov. Ta vsebuje besedilo, preglednice, povezave in grafične predsta­ vitve. CodeBuddy zajema standarde s področ­ ja gradbeništva, strojništva, inštalacij in ele­ ktrotehnike. Uporabnik pregleduje standarde preko brskalnika, nameščen pa mora biti tudi program Java. Uporabnik izbira med različni­ mi temami standarda, katere vsebina se nato prikaže v glavnem oknu skupaj s pripadajoči­ mi povezavami, ki vodijo do diagramov, delov standarda ali do sorodnih tem (slika 2). Regi­ strirani uporabniki lahko popravke programa, spremembe ali dodatke standardov dobijo in osvežijo preko spleta. Na voljo sta različici pro­ grama za enega ali več uporabnikov. 2.4 EC8/2 kot Windows help datoteka Leta 1994 je bil v Sloveniji sprejet drugi del standarda Eurocode 8. V njem so načela kon­ struiranja, kriteriji in pravila za potresno varno projektiranje mostov. V (Isakovič, 1993) sta av­ torja predstavila preveden standard in njegov vodič, ki sta ga pretvorila s pomočjo Windows help engine v Windows help datoteko. 2.5 Procesiranje standardov v projektu ToCEE V (Cerovšek, 1998) sta avtorja predstavila nove možnosti objave standardov (slika 3). Izdelala sta pasivno predstavitev standardov v obliki hiperteksta, katero sta nadgradila z ak­ tivnimi komponentami. Njun cilj je bil poenote­ nje upravljanja s predpisi; natisnjene predpise prevesti v obliko, katero lahko bere računalnik; omogočiti hitrejšo distribucijo med uporabniki; zmanjšanje vrzeli med avtorji in uporabniki predpisov in prenos njune tehnologije v druge industrije. Zjezikom Perl sta izdelala program, ki omogoča avtomatiziranje ponavljajočih se operacij pri pretvorbi dokumentov v elektron­ sko obliko. Za organizacijo in iskanje podatkov na spletu sta uporabila orodje WODA (Web Oriented DAtabase) (Woda, 2003), ki je bilo razvito na FGG v Ljubljani. Sistem za elektron­ sko objavo predpisov je zgrajen po principu strežnik-odjemalec. Strežnik streže informacije iz predpisov odjemalcu. Odjemalec je brskal­ nik, lahko pa tudi CAD program, ki zna delovati na omrežju. Posebna oblika strežnika je "bro­ ker", ki odjemalcu pove, kje je strežnik za določen predpis. Uporabnikovo okolje vsebuje podsistem za iskanje po predpisih, podsistem za diskusijo in zabeležke in podsistem za aktivne komponente (CGI in ActiveX kompo­ nente). Na podlagi slednjih komponent spletni program generira obrazec za vnos vhodnih podatkov in izpis izhodnih podatkov. Posred­ nik predpisov BURGER (BUilding ReGulation brokER) je program, ki skrbi za enoten dostop do različnih strežnikov uredb. Hrani informa­ cije o tem, kaj kateri od teh strežnikov zna, kje se nahaja, kako po njem iščemo. Sistem omogoča naročanje na periodično obvešča­ nje o nekem parametru. Izdelan je bil tudi pro­ totip "ministandarda", kateri predstavlja izvle­ ček vseh členov, ki se nanašajo na določen problem. Slika 3 • Spletna stran itc.fgg.uni-lj.si/tocee/broker.htm (Turk, 1998) 3 • ELEKTRONSKI ZAPISI STANDARDOV Standarde lahko zapišemo v različne oblike datotek. Te se ločijo med seboj po pregledno­ sti, dostopnosti in izraznosti. Datoteke ločimo med seboj tudi po tem, kakšen je njihov zapis. Binaren zapis je kodiran in koda uporabniku ni razumljiva, za razliko od ASCII, kjer pa je koda razumljiva. Za zapis standardov so primerne vrste datotek, v katerih se lahko pojavlja be­ sedilo, slike, preglednice in enačbe. Nekatere od teh datotek so: • DOC (Microsoft Word datoteka), • PDF (Portable Document Format), • HTML (HyperText Markup Language), • XML (Extensible Markup Language). Obstajajo še druge vrste datotek, kot sta na primer RTF (Rich Text Format) in SXW (Open Office text), vendar njuna uporaba ni tako po­ gosta, obe pa sta podobni DOC datoteki. Po­ drobneje bomo opisali datoteki HTML in XML, ki sta bili uporabljeni v (Šuligoj, 2004). 3.1 DOC datoteke Zapis teh datotek je binaren. Ta oblika dato­ teke služi največkrat pisanju standarda. Pisa­ nje in oblikovanje datotek je uporabniku pri­ jazno. V dokumentu lahko naredimo notranje povezave znotraj dokumenta, lahko pa pri­ kličemo tudi zunanje datoteke. Standardov na­ vadno ne zapisujemo v teh datotekah, ker se lahko oblika razlikuje pri različnih uporabnikih. Dobre lastnosti teh datotek so navzkrižno sklicevanje, branje preko zaslona in tiskanje. Slabi lastnosti pa sta povezanost vsebine in oblike in nerazumljivost zapisa za človeka. 3.2 PDF datoteke Zapis teh datotek je binaren. Program, s ka­ terim pregledujemo PDF datoteke, je Ado­ be Reader. V datoteki lahko ustvarimo po­ možno kazalo, ki se nahaja na desni strani delovnega okna in ga lahko tudi izključimo. S tem kazalom lahko hitro potujemo po doku­ mentu do vsebine, ki nas zanima. V datoteko lahko vključimo tudi povezave, ki so lahko notranje ali zunanje. Zelo primerne pa so PDF datoteke za tiskanje, kar je tudi osnovni namen te datoteke. Dobre lastnosti teh da­ totek so, da dokument lahko zaščitimo pred spreminjanjem na različnih nivojih, navz­ križno sklicevanje, pri vseh uporabnikih enak izpis, lahko jih digitalno podpišemo. Slabe lastnosti pa so nerodno branje preko zaslo­ na, ker se mu besedilo ne prilagodi, zapis ni razumljiv človeku, vsebina ni ločena od ob­ like. 3.3 HTML datoteke Zapis teh datotek je v ASCII kodi. FITML da­ toteke se uporabljajo za predstavitve na spletu. Te lahko pregledujemo s spletnimi brskalniki, Dobra stran teh datotek za pred­ stavitev standardov so povezave, ki so lahko notranje ali zunanje. Tudi branje datotek preko zaslona je uporabniku prijazno, saj se tekst spreminja z resolucijo zaslona. Kodiranje je razumljivo. Tudi v brskalniku imamo možnost povečanja ali zmanjšanja velikosti pisave. Sla­ ba lastnost je ta, da sta oblika in vsebina združeni in zaradi tega vsebina ni vsestransko uporabna, pa tudi rezultati tiskanja so mnogokrat drugačni od pričakovanih. Enačbe so predstavljene kot slike, kar okrni njihovo uporabo, tiskanje je negotovo, izpis je lahko pomanjkljiv. HTML jezik je omejen, zato potrebujemo za rešitev določenih problemov dodatke (npr. Java). 3.4 XML datoteke Zapis teh datotek je v ASCII kodi. Pri XML da­ totekah je vsebina ločena od oblike. Lahko jih uporabimo v več namenov, npr. kot besedilo, kot vhodne podatke za program ali pa kot spletno predstavitev (Cerovšek, 1998b). Ta zapis obeta, da bosta imela dva podobna pro­ grama enake zapise datotek. Dobre lastnosti so še: zapis je razumljiv za človeka in stroj, lahko zapisujemo kompleksne podatke, kot so enačbe (MathML), vektorske slike (SVG), mogoče je navzkrižno sklicevanje, zapis je primeren za delovne skupine, ki standarde pripravljajo v več jezikih, uporaben je kot vir znanja za uporabo v ekspertnih sistemih, lahko predpišemo strukturo dokumenta in iz istega vira lahko izdelamo več predstavitev. Slabe lastnosti pa so neavtomatizirano pre­ tvarjanje v XML format in dolžina zapisa (XML datoteke so lahko zelo obsežne). 4 • HTML (HyperText Markup Language) 4.1 Osnove HTML je jezik za označevanje besedil, kije na­ menjen izdelavi hipertekstov, ki se najpogoste­ je uporabljajo za spletne strani, in omogoča povezovanje z drugimi dokumenti, prikazova­ nju in oblikovanju tesktovnih, slikovnih in dru­ gih podatkov. HTML jezik podpirajo najraz­ ličnejši brskalniki. Najbolj znana sta Netscape Comunicator in Internet Explorer, ki je v lasti Microsofta. Hipertekst je besedilo s povezava­ mi med deli besedila, markup pa je angleška beseda za označevanje. Z jezikom HTML označujemo in določamo lastnosti besedila. Naslednik HTML standarda je XHTML standard 2 llnlUlolDo1 B.3 Strehe v soseščini višjih stavb * j '1 ■f 0..0 POGLAVJE Type [POGLAVJEIype f l 0..G Slika 7 • Shema elementa POGLAVJE IJO C K A Ty... [ j — OZNAKA =TEKST IJypeIx s ; s tri... \l - - - - - - - - - 1 O D ALINEA i jy p e jx s :s t r i . . . ;! 0 ..D TOČKA :type |T O C K A T yp e r — --------------— i 0 . . D : ENAČB 4[type [E N A Č B I v p e V 0 . . D r OPOMBA - J E H ! type |xs: stri... 0 . . D SLIK Itypej SLIKType -------- 0..D A DIAGRA- -■ .................m ity p e j D IA G R A T y p e i; ■ V - 0 . . D j TABEL £ 1 typ e |T A B E L T yp e 4 V . V . V . - . - . - . - . V . V J y . ' . 0 . . D r KOMENTAR ; ! type jx s : s tr ing j -------- ------------<7'- 0 . . D != POVEZAVE -J_________ ______________ , 1 Itvpe Ixs: string ;I- j - — -v _. 0 . . D i= OZMAKA_TABELA I.............................................1 ItypeTxs: string 1 L — — — - — — - — — - - — _ ;“ TEKST_TABELA | ;type|xsistring > — —— — — — — — — — TABELA type jJA B E L T yp e ) = h j " RAZLAGA_TABELA |j !type|xs: string !; 0..D [“ OPOMBA [type xs:stri...j! 0..D T KOMENTAR ffe "j type jxs : string ;! Slika 9 • Shema elementa TABEL 5.3 Pretvorba standarda v XML Pretvorba standarda poteka v več korakih, ki niso avtomatizirani: ( t ) izdelava sheme, (2) pretvorba Word dokumenta v XML doku­ ment in (3) dopolnitev XML dokumenta. Shema predstavlja "predalčke", v katere zlo­ žimo posamezne dele dokumenta. Zlaganje poteka od zgoraj navzdol po shemi. Pomemb­ no je, da se držimo vrstnega reda, ker drugače novonastali dokument ne bo skladen s shemo. Bistvo sheme je, da si postavimo pravila, ka­ terih se bomo v nadaljevanju držali. Podatkovni tip vseh elementov, razen slik, enačb, diagramov in tabel, je string. Element SHEMA_STANDARD (slika 5) vsebuje elemen­ te STANDARD, KAZALO, PREDGOVOR in PO­ GLAVJE. STANDARD je definiran kot element, ki se lahko pojavi samo enkrat ali pa sploh ne. S tem smo omogočili, da lahko pretvorimo v XML npr. le eno poglavje, STANDARD sestavljajo elementi NASLOV, OZNAKA, IZDAJA in DATUM. NA- SLOV-ovje lahko več, zaradi zapisa naslova v več jezikih. KAZALO je definirano kot element, ki se lahko pojavi samo enkrat ali pa sploh ne. KAZALO vsebuje NASLOV in POVEZAVE. Pod POVEZAVE zapišemo naslove poglavij. PREDGOVOR vsebuje elemente NASLOV, OD­ STAVEK, POVEZAVE in PODPOGLAVJE. POD­ POGLAVJE vsebuje NASLOV, ODSTAVEK, PO­ VEZAVE in KONČNAJDPOMBA. ODSTAVEK (slika 6) je definiran kot kompleks­ ni tip, ki vsebuje elemente TEKST, ALINEA, OPOMBA, KOMENTAR IN POVEZAVE. POGLAVJE je definirano kot kompleksni tip in vsebuje elemente OZNAKA, NASLOV, TOČKA, ODSTAVEK, TABEL, SLIK, KONČNA_OPOMBA, POVEZAVE in POGLAVJE (slika 7). ODSTAVEK je dodan, ker se pojavljajo poglavja brez točk. S tem ko POGLAVJE vsebuje samo sebe, je re­ šen problem podpoglavij. TOČKA je definirana kot kompleksni tip (slika 8). Vsebuje OZNAKA, TEKST, ALINEA, TOČKA, ENAČB, OPOMBA, SLIK, DIAGRA, TABEL, KOMENTAR in POVE­ ZAVE. S tem, ko vsebuje samo sebe, je rešen problem kompleksnih alinej, ki ne vsebujejo samo besedila, ampak tudi druge elemente. Sestavo TABEL, SLIK, DIAGRA in ENAČB kažejo slike 9 do 12. Pri pretvorbi iz DOC v XML dobimo dokument, ki ustreza shemi. Pri tem smo preskusili več programov. • MarkupKit 2.1 (Schema , 2004) - nemški program (dodatek za Word), ki na podlagi sti­ la besedila naredi XML datoteko brez ne­ pomembnih primesi. Problem je v tem, da se ne da narediti seznama stilov, v katerem bi se pojavljala hierarhija in je zaradi tega potrebno veliko ročnega popravljanja za prilagoditev XML shemi. • Open Office (Open Office, 2004) - pri shranjevanju XML-ja upošteva stile, v katerih je besedilo napisano. Problem se pojavi, ker do­ kument ne ustreza shemi inje potrebno veliko ročnih popravkov. • Microsoft Word 2003 - program ponudi možnost shranjenja kot XML, vendar končni rezultat ni ravno blesteč. Program shrani da­ toteko kot Word ML in doda na začetek da­ toteke vse možne stile in njihove definicije, kar je neuporabno. • XML Structure Beta (dodatek za Microsoft Word 2003) (Microsoft, 2004) - v program naložimo shemo in na podlagi nje sestavimo XML. Program nas sproti opozarja ali so na­ pake pri sestavljanju, ki ga opravljamo ročno. Proces je preprost in smo ga uporabili pri pretvorbi obravnavanega evrokoda (slika 13). Sledi podrobnejši opis pretvorbe s programom XML Structure Beta. Na sliki 14 je prikazano okno, v katerem vidimo shemo. V glavnem, le­ vem oknu (slika 13) označimo besedilo (ali enačbo, tabelo.) in v desnem oknu izberemo element sheme, kjer bi radi, da se pojavi označeni del. Postopek poteka hierarhično, tako da najprej označimo ves dokument in mu pripišemo element SHEMA_STANDARD. Nato označimo naslov standarda in mu pripišemo naslov, itd. Če se pojavlja tekst na mestu, kjer se ne bi smel, nas na to opozori rumeni znak. Kako daleč po dokumentu sega napaka, nam ponazarja vijugasta navpična črta ob levi stra­ ni dokumenta. Pri strukturiranjuje pomembno, da npr. vsako alineo posebej označimo in ji pripišemo element alinee, ker se drugače pri pretvorbi v HTML pokaže vse v eni vrstici. Ko končamo s pretvorbo v XML, shranimo do­ kument. Pri tem moramo paziti, da uporabimo ukaz "Save As Data Only", ker nam drugače Word doda še nekatere svoje stvari. Če je na­ paka v strukturi, potem dokumenta ni možno shraniti kotXML. Nerodna stvar pri tem progra­ mu pa je tudi, da moramo, če popravimo shemo, ponoviti celotno transformacijo. Ne­ ugodno je tudi to, da Word shrani shemo v svojo knjižnico. Zaradi tega je ne moremo po- (p iA G R A T yp e g h ( — — DIAGRAM type 1 'OZHAKA_DIAGRAM ype [xs: string ' t EKST_DIAGRAM ; I type jx s : string 'O PO M B A j type jx s : stri... j ' k o m e n t a r J! ’-------- 1------------------>! I type xs: string a v A v .-.v -v - ' 0 . . D Slika 11 «Shema elem enta DIAGRA j EN A Č B A j; ----------------------------------- i 0..D ^ o z n a k a k L - - ! (E N A C B T y p e )=}■ - ! type jx s : stri... j f TE K S T fl [type|x s :s tr i. . . ;! 0..D T R A Z L A G A Ji ! type |xs: stri... i t 0..D r o p o M B A f: I type jxs: stri... j! -.v .A .v .-.v l 0..D r K O M E N T A R j! !type Ixs:string j! 0..D « J 1 ■ i ■ 2 ■ I • 3 ■ • S • I ■ 6 ■ i • 7 • •11 • « -12 • I •13 • I -14' I •15 • I '16 I X M L S t ru c tu re (-»PQ3W/EM oawft;5.3.2.ri (tmcvi Enokapnic (■TocKwXc^wcftlfj f ) Q§sf?oblikovni koeficient obtežbe s snegom ni, ki naj bi ga uporabili za enokapnice, je podan v tabeli 5.1 in prikazan nasllkah5.1 in 5 .2L1 C QfrWKft.siJKA (suka 5.1 D ( te k s t_s u k a ? oblikovni koeficienti obtežbe s snegoml)]^)™**) (TEiOTfvrednosti, podane v tabeli 5.1. uporabimo, kadar ni preprečena možnost zdrsa snega s strehe. Kjer so ali druge ovire, ali kjer je spodnji rob strehe zaključen s parapetpm. takrat naj ne bi vzeli oblikovnega koeficienta obtežbe s snegom manjšega od 0,0D ^TweLffcogNMtfjMBÄ'f Tabeia fi?:D f ii is rj ^bha i Oblikovni koeficient obtežbe s Elements in the document: J Š POQ.AVJE {schema} 3 POGLAVJE {schema} QZUATA {schemaj- j E TOČKA-{schema} OZNAKA {schema} TEKST {schema} - j : lil - SLIK {schema} $ TOČKA {schema} t B TOČKA {schema} OZNAKA {schema} TEKST {schema} 3 SLIK {schema} i- SLIKA {schema} : OZNAKA.SLIKA {sch. ::-TEKST_SLIKA {scherr 3 POGLAVJE {schema} Sl Show XML tags in the document Choose an element to apply to your current selection: u*J zJ 0 List only child elements of current element XML Options... Slika 13 • Pretvorba DOC v XML s programom XML Structure Beta XM L S tru c tu re ▼ X a ! Elements in the document: 0 - 5CHEMA_5TANDARD {schema} Ö - POGLAVJE {schema} OZNAKA {schema} NASLOV {schem a} E E POGLAVJE {schem a} OZNAKA {schema} NASLOV {schem a} 0 TOCKA {schem a} OZNAKA {schema} j- TEKST {schem a} 0 {TOCKA {schem a}| OZNAKA {schem a} TEKST {schema} ALINEA {schema} ALINEA {schema} ALINEA {schem a} ALINEA {schem a} ALINEA {schem a} 0 Show XML tags in the document Choose an element to apply to your curren t selection: ♦ ♦ OZNAKA {schema} TEKST {schema} ALINEA {schema} TOCKA {schema} ENAČB {schema} OPOMBA {schema} SLIK {schem a} n t AGP A -fcrhemaT ® List only child elements o f curren t element XML O ptions,.. praviti, ampak jo lahko nado­ mestimo le z novo. V primeru obravnavanega standarda je pri­ šlo do problema le v štirih pri­ merih opomb in pri vseh končnih opombah. Problem opomb smo rešili tako, da smo jih znotraj točke prestavili na mesto, ki je v shemi sprejemljivo, s tem pa ni­ smo škodovali vsebini. Problem opomb je, da nimajo točno do­ ločenega mesta v točki, zato bi bilo bolje, če bi se na primer po­ javljale na koncu točke. Pri končnih opombah se zatakne, ker se jih ne da izbrati. V Word-ovem doku­ mentu zasedejo posebno mesto, v katerem je tudi avtomatsko oštevilčenje. Končne opombe sem nato dodal ročno. Če imamo v Wordu nastavljeno avtomatsko oštevilčenje poglavij, teh številk program ne sprejme, zato je potreb­ no uporabiti ročno natipkane. Problem pred­ stavljajo tudi slike, ki se nanašajo na več točk, v shemi pa je slika definirana znotraj točke. Končni rezultat pretvorbe je pravilno oblikovan in slovnično veljaven (skladen s shemo) XML dokument. Pretvorba celotnega evrokoda iz DOC v XML je trajala približno 2 uri. Dopolnitev XML opravimo tako, da XML doku­ ment odpremo v programu XMLSPY. Sedaj lahko spet preverimo, ali je dokument pravilno oblikovan in slovnično pravilen. Dokumentu moramo dodeliti shemo, ker program Word operira s shemo, ki jo drugače poimenuje in zapiše v svojo knjižnico. Sledi vnašanje slik oziroma bližnjic do slik. Kot slike so vneseni naslednji elementi: slike, tabele, diagrami in enačbe. V tej fazi se dodajo tudi končne opombe, katerih prej nismo mogli izbrati. Po­ praviti moramo tudi grške črke, ki so se pri pretvorbi spremenile. Kodna tabela XML-ja je UTF-8 in zato z zapisom simboli ni problemov. Postaviti moramo še sidra, ki nam bodo omogočala povezovanje besedila. Za ta na­ men smo v shemi elementoma NASLOV (to velja za Predgovor, ker nima oznak) in OZNA­ KA (to velja za vsa ostala poglavja) definirali, da vsebujeta "id". Te moramo v XML vpisati ročno. Zadnja naloga pa je vnos elementov POVEZAVE. Te se dodajo na koncu vsake točke, ki se sklicuje na druge točke. Zapisati moramo ime povezave in kam se povezuje. = version = encod ing type-'lext/XsT hret«“stancterd.xst" SHEMA_STANDARD »nbreist http/M-ww.w3ofgl2001/XMLScheme-mstanc8 = » i.n oH am esp ... STANDARDjcsd STANDARD PREDGOVOR S NASLOV ta-ptedgOVGr - ODSTAVEK I . i * PODPOGLAVJE (6) POGLAVJE i m ( } OZNAKA O NASLOV {> POGLAVJE O t o č k a O TABEL O SLIK O KONCHA_OPOW_ «3 OZNAKA id—1 Splošno S POGLAVJE T OZIM KA W-2 Razvrstitev vptvov Z TOČKA (4) Z OZIIAKA kJ-3 P rjeklna s ta n* Z POGLAVJE 1 Z OZIM KA w«4 Obtežba s snegom na tleh T POGLAVJE r OZNAKA I t-S Obtežba s snegom na Z POGLAVJE Z OZNAKA io-S Lokalni vplivi T POGLAVJE. : Z OZNAKA d=s Preje kina starca m razporeditve obtežbe za različne lokacije (normativ) z TOČKA i ! r OZNAKA 1Ö--& OMkovrt koetlderii obtežbe s snegom zaradi izjemnh s n e ž i* zametov (normativ) Z POGLAVJE 1.1 Z OZIIAKA ic - : Evropska karta obtežbe s snegom na tleh (informativen) r TOČKA i?) Z TABEL a SLIK (13) 5] RezUtati so vključeni j sledečih dokumentih Oba sta na v oko pri CEC DGII - D-3 Industry, Rue de la Loi, 3)0 B - 1049 Brussels SM_________________ _ ____________________________________________ ii» Slika 16 «Stylesheet Designer Slika 17 • XSL datoteka v programu XMLSPY Slika 18 • Končna podoba XML predstavitve 0 . .Ü Slika 19 • Poenostavljena shema za poglavje 5.3.3. Dvokapnice Slika 20 • Predstavitev v slovenščini FSn Fr* viv Favn*« Im* - -* J ^ f l f l* » * jji-aucrtes <£mcA3 , J & .v - 'J . ® hihms j C:j&ocum«nts and satmgsiroatMv Wicuii«sl«£i \̂debmaVonect>*VVnJSi ĵÄriiB Ingugovknl n-"“ 5.3.3. Pitched roofs (1) Tbe snow load shape coefficients that should be used for pitched roofs are »veo a Figure 5 3, where p i is »Venn Table 5 1 and shown m Fipfre 5.1. (2) The vahes given m Table 5.1 should apply when snow is not preve.ned from sisdig off the roof. Where there are snow fences or other obstructions or where the lower edge of the roof is terminated with parapet, then the snow load shape coefficient should not be reduced below 0.8. jr(i) f i .(o P rim er {») n. f i j i . t ( a i),______ [ _ Primer (Si) M « ‘)l [~~ ~y •(«!) l(«2l Fig S J: Snow load shape coeff.aents - pitched roofs (3) TV undntted load aiTangejnenr whtch shoiid be wed is shown in Figure 5 3. (4) TV drifted load arrangements which should be used are shown in Figure 5 3, _______________ I fcjlW Computer Dopolnjevanje XML je trajalo še dodatni 2 uri. Končna podoba XMLje prikazana na sliki 15. Zadnji korak je pretvorba XML v HTML. V programu Stylesheet Designer, ki je del XML- SPY-a, odpremo datoteko s shemo. Shema se prikaže v levem zgornjem oknu (slika 16). Z metodo primi in spusti formiramo obliko v glavnem oknu. Pri tem moramo upoštevati hierarhijo sheme in vsebino elementov. Vsake­ mu elemetu določimo obliko, Pripišemo še XML dokument in že lahko opravimo pred­ ogled HTML strani. Kot je razvidno iz slike, se vsak element sheme v oblikovalskem oknu pojavi samo enkrat. Oblikovno postavitev shranimo v XSL datoteko. V XMLSPY dopolni­ mo XSL datoteko z XPATH izrazi, ki omogočijo delovanje povezav (slika 17). XSL datoteko pripišemo XML dokumentu. Shranjen XML dokument lahko sedaj odpremo z brskalnikom (slika 18). Za predstavitev sem uporabil HTML okvirje in kazalo, v katerem sem popravil povezave. 5.4 Primer večjezične predstavitve standarda Prednosti XML-ja je tudi možnost uporabe ene datoteke za zapis standarda v več jezikih. Po­ glejmo kot primer poglavje 5.3.3. Večkapnice iz standarda prEN 1991-1-3, ker se v njem po­ javi slika, in ker ni dolgo. Potrebna je nova shema (slika 19), ker je bolj pregledna in vsebuje le elemente, ki se pojavi­ jo v tem poglavju. V tistih elementih, kjer se po­ javlja tekst, sem dodatno definiral "lang", pri sliki in oznakah pa ne. Tekstu v XML določimo ali je v slovenščini ali angleščini. Dvokapnice Pitched roofs V katerem jeziku želimo imeti predstavitev v brskalniku, določimo z oblikovno datoteko, kjer tudi oblikujemo postavitev in podobo. Končna podoba je predstavljena na slikah 20 in 21. 6 «SKLEP Članek obravnava problematiko elektronske predstavitve in objave standardov in možne re­ šitve. XML seje izkazal za zelo primeren jezik za reševanje tega problema, v članku pa je pred­ stavljen tudi HTML. Pri nadaljnjih preoblikovanjih standardov v XML obliko uporabimo obstoječo shemo, ki ustreza načinu zapisa Eurocodov. Ocenjen čas pretvorbe iz Worda v XML in postavitve sider ter povezav je približno 4 ure za 50 strani standarda. Čas je najbolj odvisen od števila točk in alinej v točkah, ter od števila po­ vezav, ki izhajajo iz točke. S programom Style- sheet Designer, ki je del programa XMLSPY, je bila izdelana je tudi oblikovna datoteka, ki omogoči lep prikaz v brskalniku in omogoči delovanje povezav. XML oblika ima številne pred­ nosti pred ostalimi zapisi. Možno je večjezično zapisovanje standardov, kar smo prikazali tudi na primeru, in večfunkcijska uporabnost. Doku­ ment bi lahko uporabili tudi kot bazo podatkov za program, ki bi znal z njo operirati. Ta bi lahko iz nje uporabil enačbe in ponudil možnost izračuna. V tem primeru bi morale biti enačbe zapisane v MathML-ju. Tudi diagrami in slike ne bi imeli le predstavitvene možnosti, če bi bili za­ pisani v formatu SVG. Navedeno kaže, da bo zapis XML imel v prihodnosti pomembno vlogo pri elektronski predstavitvi in objavi standardov. 7 • LITERATURA Altova, http://www.xmlspy.com/, 2004. Amaryllis Software, http://www.amaryllis.8m.com/compare.html, 2002. CEN, prEN 1991-1-3: 2001: General actions - Snow loads, 2001. Cerovšek, T, Turk, Ž„ Nove možnosti za objavo predpisov. V: Saje, F. (ur.), Lopatič, J. (ur.). Zbornik 20. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled, 15.-16. oktober 1998. Ljubljana: Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev, str. 141-148, 1998. Cerovšek, T„ Raziskave in uporaba ekspertnih sistemov v gradbeništvu. Gradbeni vestnik, letnik 51, št. 4, str. 80-96,2002. CoffeeCup Software, http://www.coffeecup.com/, 2004. Del Corso, R., Granzer, M., Gulvanessian, H., Raoul, J., Sandvik, R„ Sanpaolesi L., Stiefel, LL, New European Code for Snow Loads - Background docu­ ment, University of Pisa, 1995. Drofenik, D„ http://colosl.fri.uni-lj.si/~colos/SUMMER_SCHOOL/ GRADIVA/XML_RO_COLOS/ XML_ROCOLOS.doc, 2001. Duhovnik, J., Ninth World Conference on Earthquake Engineering - Aseismic Code for Building as a Knowledge Base of an Expert System, članek, str. 762, Tokio-Kyoto, 1988. Evrsoft, http://www.evrsoft.com, 2004. Fajfar, R, Beitrag zum dynamischen Berechnung von Hochhäusern, Bautechnik 50, str. 175-177,1972, Infonet, http://www.infonet.si/ostali/Luka/faks/, 2004. Isaković, T, Fischinger, M., A Different Approach to the Design of Reinforced Concrete Buildings, The Fifth International Conference on Civil and Struc­ tural Engineering Computing, Edinburgh, August 17th-19th, Proceedings, Part "Developments in Structural Engineering Computing", pages 403-408, 1993. ISO, http://www.iso.org, 2004. Kovačič, I., Uvod v XML, Študijsko gradivo za študente 3. letnika Visokošolskega strokovnega študija geodezije 2001 /2002,2001. Macromedia, http://www.macromedia.com/, 2004. MAD CAD, http://www.madcad.com, 2004. Microsoft Corporation, http://www.microsoft.com, 2004. NAFFA International, http://www.naffainc.com, 2004. OpenOffice.org, http://www.openoffice.org/, 2004. Sanpaolesi L, Scientific Support Activity in the Field of Structural Stability of Civil Engineering Works - Snow Loads, Final Report, University of Pisa, marec 1999a. Sanpaolesi L„ Scientific Support Activity in the Field of Structural Stability of Civil Engineering Works - Snow Loads, Annex B to the Final Report, Uni­ versity of Pisa, september 1999b, Sanpaolesi L, Scientific Support Activity in the Field of Structural Stability of Civil Engineering Works - Snow Loads, Final Report, University of Pisa, september 1999c. Schema, http://www.schema.de/, 2004. Šuligoj, G., Prevod standarda prEN 1991-1-3 in možnosti elektronske objave v XML in hipertekstu, Diplomsko delo, Fakulteta za gradbeništvo in geo­ dezijo v Ljubljani, 2004. Turk, Ž., Cerovšek T., http://itc.fgg.uni-lj.si/tocee/broker.htm, 1998. Woda, http://www.ddatabase.com/, 2003. World Wide Web Consortium, http://www.w3.org, 2004. NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA ^ Borut Drolka, Izbira in postavitev projektnega portala za manjše gradbeno podjetje, mentor prof, dr. Žiga Turk Miha Gašper, Mini krožna križišča, mentor doc. dr. Tomaž Maher, somentor izr. prof. dr. Tomaž Tollazzi Uroš Vetrih, Trdnostne karakteristike različno obdelanih betonov iz Soškega kamenega agregata, mentor dr. Vlatko Bosiljkov Davor Mitrovič, Račun pomikov ravninskih armiranobetonskih linijskih konstrukcij, mentor doc. dr. Igor Planinc, somentor asist, dr. Sebastjan Bratina Urban Dollar, Računalniško dimenzioniranje armiranobetonskih plošč po EUROCODE, mentor doc. dr. Boštjan Brank Irena Štefotič, Hidravlična presoja HE Tacen, mentor prof. dr. Franc Steinman I UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Maša Žličar, Analiza organiziranosti za spremljanje življenjskega cikla zahtevnih gradbenih objektov, mentor doc. dr. Primož Banovec, somentor prof. dr. Franc Steinman Tilen Klemenc, Študija pritiskov zemljine na vkopane armirano- poliesterske jaške pri različnih pogojih vgradnje, mentor doc. dr. Boštjan Brank, somentor doc. dr. Janko Logar Marta Skubic, Geotehnični principi gradnje pokrovov na odlaga­ liščih anorganskih odpadkov, mentor izr. prof. dr. Bojan Majes, somentor viš. pred. mag. Ana Petkovšek Jože Mehle, Trajnost betonov z mineralnim dodatkom v obliki apnenčeve moke, mentor doc. dr. Violeta Bokan - Bosiljkov Matej Jarm, Modeliranje sovprežnih stropov pri analizi z MKE, mentor prof. dr. Darko Beg, somentor L. Hladnik Maja Sedej, Analiza obnašanja betona pri betoniranju v hladnem, mentor izr. prof. dr. Goran Turk, somentor Franci Kavčič Rok Marsetič, Primerjava dveh simulacijskih modelov v pogojih neoviranih in delno oviranih prometnih tokov, mentor doc. dr. Tomaž Maher Jure Kem, Metoda stroškov pri vrednotenju nepremičnin v Nem­ čiji, mentor doc. dr. Maruška Šubic-Kovač Jure Pirc, Določitev pragov med nivoji uslug za različne prometne, izredne in vremenske razmere na avtocestah, mentor izr. prof. dr. Tomaž Kastelic Gregor Pretnar, Primerjava modelov za fazo obremenjevanja cest­ nega omrežja, mentor doc. dr. Marijan Žura Maca Uhlif, Sodobne tehnologije varovanja gradbenih jam, men­ tor doc. dr. Janko Logar, somentor asist. dr. Boštjan Pulko MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Žiga Bajt, Detekcija pokanja gradbenih elementov s pomočjo akustične tehnike, mentor doc. dr. Jana Selih Helena Gregorc, Presoja doseganja kategorijsko odvisnih voznih pogojev na dvopasovnih cestah, mentor doc. dr. Alojzij Juvane UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Saša Cifer, Rušenje objektov in reciklaža ruševin kot stranska dejavnost kamnolomskih podjetij, mentor doc. dr. Andrej Štrukelj, somentor pred. Samo Lubej Ivan Klaneček, Od invencije do uspešne inovacije v gradbeništvu, mentor red. prof. dr. Mirko Pšunder Vojko Orlčnik, Izračun nosilnosti in izkoriščenosti konstrukcijskih elementov montažne hiše po EUROCODE 5, mentor izr. prof. dr. Miroslav Premrov, somentor viš. pred. mag. Peter Dobrila Simon Planinc, Tehnologija in organizacija površinskih in tanko- plastnih prevlek asfaltnih vozišč, mentor pred. Samo Lubej, somentor red. prof. dr. Mirko Pšunder UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GOSPODARSKEGA INŽENIRSTVA Andreja Merzdovnik, Leseni masivni mozničeni elementi, men­ torja doc. dr. Andrej Štrukelj in red. prof. dr. Majda Kokotec-Novak, somentor pred. Benedikt Boršič '1 Rubriko ureja • Jan Kristjan Juteršek, univ. dipl. inž. grad. KOLEDAR PRIREDITEV 9.6. - 11.6.2004 4. Posvetovanje slovenskih geotehnikov in 5. Šukljetov dan Rogaška Slatina, Slovenija 14.6. - 17.6.2004 8th World Conference on Timber Engineering Lahti, Finska www.ril.fi/wcte2004 kaisa.vanalainen@ril.fi OTUA Symposium 2004: Steel Bridges Conference Millau, Francija www.otua.org/millau wasoodev.hoorpah@otua.ffa.fr 24.6. - 26.6.2004 Bridges across the Danube- Bridges in Danube Basin Novi Sad, Srbija in Črna Gora 4th International Conference on Concrete Under Severe Conditions: Environment and Loading Seoul, Južna Koreja http://conlab.snu.ac.kr/consec04/ H H H H H H H IIH H H H H B H H i SEMC 2 0 0 4 Conference Structural Engineering, Mechanics and Computation Cape Town, Južna Afrika Intelligent Transport Systems Conference Winchester, Anglija www.its-uk.org.uk mailbox@its-uk.org.uk I H B B H H H f l H I l Composite Construction V Inernational Conference Mpumalanga, Južna Afrika www.engconfintl.org/4ab.html a_kemp@civil.wits.ac.za f B I E f l f l f l H H H f l i Conference ACMBS-IV Advanced Composite Materials in Bridges and Structures Calgary, Kanada 13th World Conference on Earthquake Engineering Vancouver, Kanada www.venuewest.com/13wcee 13wcee@venuewest.com 23.8. - 25.8.2004 Technologies for Deep Water and Remote Offshore Developments Lizbona, Portugalska www.oceanresearchconference.com ITC@EDU WORKSHOP Istanbul, Turčija http://2004.ecppm.org 8.9. -10.9.2004 \ ECPPM Conference European Conference on Product and Process Modelling in the AEC Industry Istanbul, Turčija http://2004.ecppm.org 12.9- 16.9.2004 ■ 8th Conference on Asphalt Pavements for Southern Africa wiht the theme Roads- the Arteries of AfricaSun City, Južna Afrika http://asac.csir.co.za/capsa patloots@iafrica.com I H H H f l f l H H H B H i ■ Metropolitan Habitats and Infrastructure IABSE SymposiumShanghai, Kitajskawww.iabse.ethz.ch/conferences/Shanghai/Shanghai_f.html secretariat@iabse.ethz.ch 20.9 - 22. 9.2004 ■ 6th RILEM Symposium on Fibre-Reinforced Concrefes BEFIB' 2004Varenna - Lecco, Italija www.lecco.polimi.it/befib04.htm 29.9 - 1.10.2004 ■ Interoute 2004 Congress and Trade FairMontpellier, Francija www.exposium.fr ■ IABMAS ConferenceBridge Maintenance, Safety and ManagementKyoto, Japonska , ■ 7. Slovenski kongres o cestah in prometuPortorož, SlovenijaDRC, Masarykova 14, Ljubljana 21.10 - 23.10.2004 ■ Durability and Maintenance of Concrete StructuresDubrovnik, Hrvaška secon@grad.hr 28.10 - 31.10.2004 ■ ISEAT 20044th International Symposium on Asphalt Emulsion TechnologyWashington DC, ZDA www.aema.org krissoff@aema.org 9.2 -12.2.2005 ■ IABSE ConferenceRole of Structural Engineers Towards Reduction of Powerty New Delhi, Indija www.iabse.org Rubriko ureja • Jan Kristjan Juteršek, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: msg@izs.si