Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 14. maja 1939. Štev. 20. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din. i tak niže Poslano me d tekstom vsaka reč 2 D mali oglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka reč 1:50 Din. Ka vse so krive Novine. En širiteo nam piše: Eden naročnik je odstopo, ar je bio iz seznama delavcov zbrisani. So ga Novine brisale? Ne. Ga je urednik Novin brisao? Ne. Svadila sta se dva soseda zavolo meje. Mela sta oba No- vine. Eden je odpovedao, ka jih nede meo, ar je ma sosed. So Novine napravile svajo? Ne. Je urednik Novin napravo svajo? Ne. Križ je nekak dao ponoviti i proso svojega g. plebanoša, naj ga blagoslovijo. Neso ga šteli, ar je že bio blagoslovi i pre- novitev ne bila takša, da bi trpelo križ znova blagoslavlali. Bio je naročnik Novin i je odpovedao, zakaj se križ ne blagoslovo. So Novine mele ali majo oblast križ blagoslavlali? Ne. So Novine preprečile blagoslovitev? Ne. Ali njihov urednik? Tüdi ne. Zavolo kür se skregala dve ženski. Edna ovoj v oči vrže: Maš Novine, pa li kvár delajo tvoji küri. Jeli Novine majo škram- ple, ka razgrnejo grede? Ne! Ali urednik Novin lejko svoje kokoši pošila na lücke grede? Niti edne nema. Pri občinskih volitvaj bi nekak rad prišo za odbornika. Neso ga sprejeli v kandidatno listo? So Novine sestavlale ali njihov urednik kandidatno listo? Ne. Niti v misli ne meo to, da bi se vmešavao v volitve. Penez ne mogo s kase do- biti nekak teliko kak proso, ar je državni zakon v zaščito vzeo kmete dužnike i kase samo tak izplačüjejo, kak njim zakon pred- piše. Zato je odpovedao Novine. So Novine sprejele tisto vlogo? Ne. Ali jo je urednik Novin spre- jeo? Tüdi ne. Te reči zato napišemo, naj čarno na belom Vidite, keliko krivice delajo nepremišleni lüdje — ne Novinari, ali njihovomi vredniki — nego Kristušovomi navuki, šteri je podlaga Novi- nam i zavolo šteroga Kristušova Cerkev zapovedava ne odpoved, nego naročitev krščanskih listov, kakše so Novine. . Lejko bi napisali več ne- spametnih izgovor za odpoved Novin, ali gornji zadostüjejo, da predramijo mlačne lüdi za na- ročitev naših krščanskih Novin. — en. Jemlete v pamet? Prle je samo Marijin List objavlao dare za Dom sv. Fran- čiška. Zdaj delajo to tüdi Novi- ne. Znate zakaj? Naj v pamet vzemete i v žep segnete pa pod- prete delo pri zidanji prve hiše za siromake Slovenske Krajine. Za naše siromake se ide, ki nemejo ne hiše, ne hrane, ne obleke, so kak zapüščene ftice, šterim je zverina mater zaklala. Za te se ide. Naj vsi v pamet vzememo to delo, zato objavla- mo dare v Novinaj tüdi. Vse se dela brezplačno, samo iz lübezni, zato iščemo i prosimo tüdi samo lübezen, smileno lübezen do siromakov. Vekšega veselja ne more nišče napraviti svojemi srci, kak je napravi lübezen, ki smilenošt kaže pomenkanje trpečemi bliž- njemi. Vekšega zadojčenja ne more dobiti človek v dvojem živlenji za vse svoje trüde, kak či je verno spuno zapo ved lübezni do bližnjega i odpro svoje srce na smilenost do siromaškoga, trpe- čega brata po Kristuši. Vekšega odlikovanja ne, kak če Kristuša smem nahraniti, oblečti i pod streho vzeti. I to odlikovanje te dobim, če to Si- romaki včinim. Tak je povedao sam Bog. Prosimo vsako düšo v Slov. Krajini, naj podpira zidavo prve hiše za siromake, Dom sv. Fran- čiška v Črensovcih. Razgled po katoličanskom sveti Sedemstoletnica mino- ritskoga samostana v Ptüji i vseslovenski tretjeredniški tabor istotam. Augusta 5., 6., i 7. se bo vršila velika sloves- nost v Ptüji, gda se bo obhajao spnmin na sedemstoletni obstoj ustanove sv. Frančiška: minorit- skoga samostana. Župnija se je pred 150 leti nastavila. 5. augu- sta bodo sv. mešo slüžila šibe- niški škof dr. I. Mileta, ki so sin sv. Frančiška, 6. augusta pa naš Prezvišeni, ki bodo tüdi predgali. Polovična vožnja je zaprošena. Kongres hrvatskoga ka- toličanskoga tiska se je vršila 28. i 29. aprila. Kongres se je začeo s svetov mešov, štero so slüžili prezv. g. nadškof, dr. Ste- pinac. Kongres je odpro frančiš- kan dr. Harapin. Na njem so sklenjeni potrebni koraki, da se proti židovskim agencijam stvo- rijo katoličanske agencije, štere bodo istino poročale, ne pa laži i ne bodo vere napadale, kak se godi gnesden. Tretjeredniški kongres za Savinjsko dolino se vrši junija 4 v Nazarjaj. 50 letnica lista „SS. Eucha- ristiaˮ. Te list izhaja v nemškom jeziki i je namenjen za dühov- nike, ki so kotrige drüštva „Fra- tres adoratoresˮ — Bratje mo- lilci, ki vsaki tjeden edno vüro prerečijo pred Najsvetejšim ol- tarskim Svestvom, da potolažijo Bože Srce za greha sveta i mo- lijo za vse düše. Ob 50 letnici so pokojni sv. Oča po svojem tajniki, zdajšnjem sv. Oči poslali blagoslov vsem, ki list pišejo, opravlajo, čtejo i v kakšokoli formoj ga podpirajo. Sv. Oča že- lejo naj „se list razvija, žive i cvete". Tüdi povejo zakaj. „Kem bole se najmre dühovnik lübeče drži nedopovedlive skrivnosti Olt. Svestva, tembole raste v jakosti, tembole verno slüži cer- kvi, z tem vekšim sadom razširja diko evangeliuma nevstrašeno.ˮ Kongres kat. tiska v Ame- riki se bo obdržao junia 2. i naslednje dni v New-Jorki. Tretji narodni talijanski kongres dühovnikov, ki so zdrüženi v bratovščini za molbo Najsvetejšega. Vršo se je v Rimi 27. aprila. Zastopanih je bilo na njem 22 narodov. Na konci je dobilo trijezero dühov- nikov blagoslov sv. Oče, ki so njim navdüšeno govorili, kak ravna ta mala hoštija v Olt. Sve- stvi celi svet i ka okoli Nje se moramo vsi z vüpanjom sükati, ta mala hoštija je Bog. Za mol- bo Najsvetejšega je v novom časi na večvčino blaženi Eymard, ki je med velkimi težkočami raz- širo to pobožnost. Podivjanost komunistov. V Cerveri na Španjolskom, kak se je zdaj odkrilo, je zapoved- nik Cervere, po imeni Huan Pad- reso tak mučo verne krščenike, da je dao v slamo zvezati, štero je polejao z benzinom i na to je slamo vužgao. Miranje mučeni- kom je s tem trpelo duže, a njiho- va nebeska slava je tüdi rasla. Te divjak je samo eden den dao tristo lüdi obsoditi na smrt. Gledajte kak podpirajo boži sovražniki svoj tisk. P. Ward je posvedočo v Washing- toni na katoličanskom vseučilišči, da so komunisti brezplačno raz- delili 63 milijonov časopisov i 23 milijone knižic, v šterih se širi krivi navuk komunizma i j blati Bog i njegova vera. Zakaj so mogli tak delati. Odprli so žepe, plačali tiskarno pa delavce z doblenov podporov. Ve so pa na priliko samo v Chicagi i San Francisci nabrali deset milijonov dolarov podpore za svoj brez- verski list „The Daily Worker“. — I tebi se dosta vidi 24 Din. dati ne podpore, nego naročnine za Novine, ki se borijo samo za Boga i njegovo pravico, tebi člo- vek, na časni i večni hasek? — Vči se od sovražnikov vere pod- pirati svoj kat. list. Kak se širi vera kat. na otoki Java. Leta 1840. je bio tü samo eden kat. dühovnik, tak malo vernikov je bilo. Dnes je tü pol milijona katoličancov, ki so se z vekšega povrnoli z musli- manske vere. Boži zakon od hišnoga zakona. 1. Skupni pastirski list jugoslovenskih škofov o svestvu (zakramentu) svetega zakona. Razveza zakona žali ženino dostojanstvo. Samo nerazdružljivost za- kona jamči možu, da mu bo žena ostala vdana in zvesta do smrti. Samo nerazdružljivost zakona jamči ženi, da jo bo mož sma- tral za enakopravno družico v zakonskem sožitju. Če bi mož smel zapoditi ženo, bi ta izgu- bil svoje dostojanstvo, odšla bi brez ugleda in časti v svet. Slič- na bi bilá služkinji, ki dela ne- kaj časa v tej, nekaj časa zopet v drugi hiši. Žalostno je stanje žené tam, kjer se zakoni ločijo: Take žene so v nevarnosti, kakor pravi Leon XIII., da „potem, ko so služile moževi pohotnosti, osta- nejo osamljeneˮ. (Arcanum.) Razporoka je greh proti otrokom. Razveza zakona je velika škoda za vzgojo otrok. Otroci bi se vedno morali bati, da jim bo danes ali jutri zmanjkalo modrega očetovega vodstva ali ljubečega materinega srca. Razveza zakona je zastrup- Ijanje drüžine, a zastrupni drü- žine, pomeni zastrupljati tudi državo: „kajti država je taka, kakršne so drüžine in ljudje, iz katerih sestoji, kakor telo iz udov.” (Časti con.) Ako torej odločno branimo nerazdružljivost zakonske zveze, nimamo pred očmi samo blágra zakoncev, temveč tudi blagor potomstva, blagor države in bla- gor vse človeške družbe. Dobro je učil Len XIII., da so razveze zakonov velika nes- reča za drüžinsko in državljansko življenje. Iz razveze zakonov iz- haja mnogo zla za ločence, za otroke in za narod. Gorje na- rodu, ki ga je prevzela strást za razvezo zakonov. Ta strast se širi kakor nalezljiva bolezen, ter kakor hudournik nasipe, razlivajoč se in noseč povsod nesrečo. Ločitev zakona. Resnica- je, da sta zakonca včasih nesrečna. Tega je kriv mož ali žena, a pogosto sta kri- va oba. Vemo, da je v takem slučaju zakon navadno kakor pe- kel na svetu. — Cerkev — kot dobra mati misli tudi na to. V posebno težkih slučajih dopušča ločitev od mize in postelje, ali nikdar ne more dopüstiti razveze svestvene zakonske zveze. Razlog za nerazdružljivost zakona je tak vzvišen in Važen za versko in družabno življenje, da morajo posamezniki podre- diti svoje želje in osebne koristi, kakor mora vojak na straži po- polnoma žrtvovali svojo udob- nost, celo svoje življenje na ko- rist vsega naroda. Treba je žrtev, kajti radi velike važnosti svetega načela zakonske nerazdružljivosti mo- rajo zakonci prenašati razne križe. Ali ako je komu to težko, naj ve, da tečejo v Cerkvi Stu- denci milosti, ki usposablja člo- veka tudi za največje žrtve. Res- nica je, da sami iz sebe ne moremo ničesar, posebno v tako težkih prilikah. Ali vedimo, da je naša „moč od Bogaˮ (2 Kor. 3, 5), in da zamoremo vse v Njem, ki nas krepča. (Fil. 4,13.) Bog živi petdesetletnika. Sobočke dekanije dekan i slavne tišinske fare župnik preč. g. Krantz Jožef so spunili maja 5. petdeseti rojstni den. Rojeni so bili 1. 1889. maja 5. Gospoda Krantza pozna cela Slovenska Krajina i prek njenih mej daleč okoli nešteti v večih škofijaj kak gorečega dühovnika, prijaznoga, dobrohotnoga i vsako dobro delo z celim srcom pod- pirajočega gospoda. Ne naš namen hvaliti g. de- kana. V svojih dobrih delaj naj- dejo oni popolno zahvalo. A duž- nost naša je pa, da se gospoda pri tom lepom jubileji vsi v lü- bezni spomenemo i njemi za ne- štete dobrote plačamo ne z go- limi dobrimi želami, nego z vr- limi molitvami za njega, da ga dober Bog ešče vnoga i vnoga leta obdrži med nami našemi na- rodi na večno i časno srečo. Uredništvo Novin pa se g. dekana ešče posebi spomina v najvekšoj zahvalnosti kak vno- goletnoga gorečega širitela na- ših listov i z celoga srca prosi njihove cerkve Patrono, Marijiko, naj njim sprosi obilen božji bla- goslov na njihovo düšnopastir- sko delo. Duga leta, srečna leta, duga leta, živio! Sestanek v Franciji: 21. maj Thelonne, poleg Sedan (Ardennes);za sküpni obed se javite na naslov: Andrej Gut- man, chez Mr Deglaire, á The- lonne, par Pont-Maugls (Arden- nes). Blizi je département Meuse. V pomiritev izseljencom v Franciji. Vnogi naši izseljenci so v strahi, če bodo po novih fran- coskih zakonaj morali v slučaji bojne slüžiti v francoskoj ar- madi. V pomiritev se jim spo- roča, da. se tozadevni francoski zakoni nanašajo samo na poli- tične begunce i na izseljence brez narodnosti, odnosno brez državljanstva, nikak pa ne na naše redne izseljence. Sporazum z Hrvati. Dr. Cvetkovič, predsednik vlade i dr. Maček, voditeo hr- vatskoga národa sta se sporazu- mela. Sporazum zdaj pride pred vlado i kralevske namestništvo i gda se tű pregledne, se objavi. Z hrvatskim pitanjom se reši tüdi naša davno zaželjena Slovenska aotonomija. Dr. Korošec ma na skrbi svoj slovenski narod i nje- gove pravice. Verski zaklad v Jugosla- viji prišo v roke Cerkve. V Jugoslaviji ma kat. Cer- kev lepi verski Zaklad. V Slove- niji ma okoli 28 jezer oralov lepi šum. To vrednost je dozdáj ha- snüvala držáva. Po novom finan- čnom zakoni je vso cerkveno ima- nje prišlo Cerkvi v roke. 2 NOVINE 14. maja 1939. Nedela po Vüzmi peta. Pravo je Jezuš vučenikom svojim: „Zaistino, zaistino velim vam: Či bote Očo kaj prosili vu mojem imeni, vam da. Do eti mao ste nikaj nej prosili vu mo- jem imeni. Prosite i bote prejeli, da bode vaša radost puna. Eta sam po prilikaj gučao vani. Pri- de pa vöra, gda vam ne bom več gučao v prilikaj, nego vam bom očivesno nazveščavao od Oče. Vu onom dnevi bote prosili vu mojem imeni i ne Velim vam, ka bom jaz proso Očo za vas ar Oča sam vas lübi, ar ví mene lübite i verjete, ka sam zišao od Boga. Zišao sam od Oče i prišao sam na ete svet; pali ostavlam te svet i idem k Oči. Velijo nje- mi vučeniki njegovi: Ovo zdaj očivesno gučiš i nikakše prilike ne praviš. Zdaj znamo, ka vsa znaš i ne je potrebno tebi, ka bi te što spitavao. Po tom ver- jemo, ka si od Boga zišao. (Jan. 16. 24-30). * Što pa so tej trije prijatelje, od šterih eden prosi, drügi je naprošeni, tretji pa pride kak popotnik ? Naprošeni prijateo je Jezuš Kristus, ki nam davle v presv. Rešnom Teli samoga sebe kak hrano v večno živlenje. On nas sam imenüje svoje prijatele. Kak bi mogli i smeli zametavali to- ga prijatela pa se rajši obračati na njegovoga nasprolnika, to je na hüdoga düha. Po cesti Prišedši prijateo so nevole, ki nas silijo k prija- teli Kristuši obračati se v molitvi. V prijateli, ki Prihaja k meni, spoznam samoga sebe. Nišče mi je ne dragši,. nišče bližji. K sa- momi sebi pridem kak zgübleni sin, gda se odvračam od minli vih stvari i se vračam v svoje srce. Zakaj pa za ednoga prija- tela prosi tri krühe ? Pomislimo, da je prijateo prišeo z ženov i slüžabnikom. Trem trbe tri krü- he. V prenešenom pomeni so to njegov razum, vola i telo. On je oslableni razum, njegova žena pa zavolo oslablenost razuma k slabomi nagnjena vola, služab- nik pa je telo. Daj mi tri krühe, teda pomeni, ednoga, da prav razmim, drügoga, da dobro lü- bim, tretjega, da pravo delam. Proseči prijateo stoji od- zvüna na cesti i ne stopi notri. To pomeni, da Boga nikaj ne smemo prositi, ka si odkrito ne vüpamo povedati. Kak napačno je prositi, ka človek ne bi smeo zvedeti. Naprošeni prijateo nam odgovori: „Ne bodi mi neprili- čen!” Ka, ali mogoče mi Boga z molitvov mučimo? Nikak ne! A Zveličar sam je odgovorio, gda ga je Kananičanka prosila, da njoj ozdravi hčerko: „Se li jemle krüh deci i davle psom ?” S tem je ne mislo ženo odganjati, nego je šteo, naj ga šče iskrenejše prosi. Lüdem smo s prošnjami neprilični, ar človek po daraj, štere davle, lehko pride v ne- priliko. Bog pa je tak bogat, da lehko spuni lüdem vse, ka za- prosijo. Bog samo šče, da ga prosimo. Istina, on sam dobro zna, ka potrebüjemo, a prevnogo dobrot ma Pripravlenih samo za tiste, ki ga prosijo. Evangelske reči nas tüdi včijo, da Bog ne čüje, nešče čüti, prehitro Prošenj tistih, ki ga ko- maj te, gda so v sili, pridejo prosit. Tak Znamo, da je Zveli- čar grajao kralovoga uradnika, ki ga je proso pomoč za na smrt betežnoga sina pa njemi pravo: „Če ne Vidite znamenj i čüd, ne verjete.ˮ Casar Karol V. je rad molo. Ednok je bio pri molitvi, gda so njemi nazanili, da je prišeo poslanec nekšega krala,ki njemi ma sporočiti jako važne stvari. Karol je dao poslanci povedati: „Zdaj mam dosta važnejše op- ravke. Sem v avdijenoi pri krali vseh kralov. Naj gospod počaka.” PROSVETA. Slavinko: Za god. Rodil se v Prekmurju je sin, poslal ga je Oče z višin, kjer angelci pojo, se dobra dela plačujejo. Jožef, mu dala je mati ime in on jo ubogal je vse. Lepo Živel je v mladosti, da sad čim večji bil bi v starosti. Od daleč, od blizu Ti častitamo k tvojemu godu. Želimo Ti dolgo življenje v nebesih pa večno veselje! Govor Urednika Novin na jesenskom krasnom prosvetnom tabori v Bogojini mladini obo- jega spola. Ar govor da navo- dila našoj mladini za pravo ka- toličansko živlenje doma i v tü- jini, kama se zdaj ta seli, ga ob- javimo zdaj, gda je kričeča po- treba nastala, da mladina dobi notrašnje, dühovno živlenje. Bog daj, da povedane reči slüžijo tomi nameni: „V 49 Štev. Oglasnika La- vantinske škofije nam Prezvišeni g. apoštolski administrator nala- gajo na srce, naj se z cele düše borimo za posvetitev nedel i za- povedanih svetkov, posebno, naj se večernice i krščanski navuk ne zanemarjata zavolo drüštev i naj se drüštva vodijo v dühi katoliške akcije. Dovoli zato, draga mladina, da jaz na pod- lagi toga višjepastirskoga stro- goga navodila i opomína povem par reči. Vsi mi priznavate, da se hüdobija širi po sveti, kak nik- dar prle. I vsi, ki lübite Boga, mi morate zato to tüdi priznati, da se proti njej, proti hüdobiji moremo bole goreče boriti, kak gdašteč prle. Hüdobija se širi na dva jarka. V ednom teče Za- mazana voda nečistosti, v drü- gom pa pofarbana voda nevere. Oba jarka sta toti vozkiva, da se jiva níšče nebi bojao, a tak gostivá, da nega ne vesi, skoro ne hiše, kde nebi tekla. Ka ne- zagazimo v te jarke brezverstva i pokvarjenosti, so Kristušov na- mestnik, sveti Oča, ustanovili kat. akcijo. Ka je kat. akcija? Kratko, a jedrnato povedano: katoličan- sko živlenje, to je živlenje po zapovedaj Kristušovih, živlenje po zgledi Marijinom i svetnikov. To je živlenje, ki je nasprotno živlenji sveta i toga navadam. To živlenje nazaj sega v stare čase, gda je cvela živa vera i rodila junake svetosti, pune lü- bezni do Boga i bližnjega. To je namen kat. akcije. Tomi na- meni more slüžiti kat. prosvetno drüštvo s svojimi fantovskimi odseki i dekliškimi kroški, s svojimi naraščajniki i naraščajni- cami. Vesela mladost se mora oblečti po kat. akciji, pri dečkaj v Kristušov plašč odločnosti i pri deklaj v Marijin plašč smi- lenosti. Odločnost dečkov. Dva deč- ka sta šla po poti lepoga majuš koga jütra. Zaspevao je Slaviček. Eden je zgrabo za kamen, pre- kuno i kamen vrgo proti gnezdi: „Boš se mi tak rano tü zdirao!” Te drügi je pa začeo z slavič- kom füčkali, se zgledne proti nebi i spregovori: „Hvala, dober Bog, za to veselo jütro.” Slika dvojne odločnosti: odločnosti na slabo i odločnosti na dobro. Na slabo bit odločen, je najvekša slabost, ar smo po naravi vsi nagnjeni na to odloč- nost za greh. Do tal nagnjenomi drevi ne trbe dosta, da se po- dere. Pač pa vnogo stane drevo, da se zdigne vednako, štero je bilo do tal prignjeno. Odločnost za dobro je junaštvo; odločnost za greh je znak slabičov. Kato- ličanska akcija rodi odločnost za dobro. Kat. akcija da dečki vsikdar pogum, da gleda Kristu- ša. Vsikdar. Te tüdi, kda ga zavolo toga zasmehavajo; te tüdi, kda njemi zavolo toga pravice kratijo; te tüdi, kda zgübi ugod- nosti sveta; te tüdi, če se telo more trapiti, zatajüvati i prema- güvati. Ta odločnost je rodila pri mladenci Savli, da je pitao Gospoda Jezuša: ka mi je za včiniti?” I za plačilo je dobila, kak sam priznava z najvekšim veseljom: coronam justitiae, ko- rono pravičnosti. Smilenost deklin. Dve dekli sta šle po poti. Edno je žožgala kopriva po litkaj pod prekratkov jankov. Čemerna jo je ta sklačila i prekunola: „Mrha, žgi drüge.” Ta drüga se koprivi nasmehne, jo pogladi, se zagledne v nebo i spregovori: „Dober Bog, šče žgečo koprivo si nam dao na hasek, ve nam, vrači protin.” Žgeča kopriva i dve dekli kre nje: je slika denešnje trdosrč- nosti. Ta mladine ne sme obla- dati, krsčanska smilenost mora obvladati v mladi srcaj. Na sveti nega samo rož, samo smeha, samo dobrote, samo sitosti. O, svet je pun trnja, kopriv, pun žalosti i bridkosti, pun skoposti i pun tüdi siromaštva düševnoga i telovnoga. I samo smilenost je v stani, da stvori iz trnja rože, iz kopriv zdravilo, iz bridkosti sladkost, iz skoposti miloščino, iz siromaštva düševnoga düševno bogástvo, iz telovnoga siromašt- va zadovolščino. I ve mladenke ste pozvane, da te čüde delate na sveti. Marijino smileno srce, ki je opazilo ešče to najmenšo ne- voló na sveti: — zmenkanje vina na svatbi v Kani — vam je mla- denke, zgled, kak naj ste smile- ne. To je vaša katoličanska ak- cija. Koprive pokrivajo düše do- stakrat. Tüjina i drüge neprilike so vaše pajdašice, prijatelice, po- znale, ali nepoznane farnice po- kvarile. Postale so žgeča kopriva. Ne obsodite je! Z Marijinim smi- lenim srcom idi tem nesrečnim naproti, lepo je pobožajte i spra- vite je nazaj na pravo pot po svetoj spovedi potom lepe lübe- zni. Siromaštvo telovno kriči iz vaših vrst, ponüdite se za zdrav- nice. Penez nemate. Ne je po- treben; smilenost je samo po- trebna; ta bo že iskala pri do- brih lüdeh pomoči i tüdi vsik- dar najšla. Poštenje koga trpi ? Smile- na mladenka bo iskala zroki, ki so raztrgali poštenje bližnjega i njegovo düšo v globoko žalost zakopali; pa bo glasila istino proti lažem. Smileno dekliško srce bo se ravnalo vsikdar po smilenom Marijinom maternom srci i najšlo vsikdar po smile- nom Marijinom maternom srci pravočasno pomoč za trpečo düšo i telo. O kak sladka tolažba na- puni srce mladenke, ki se zado- voli z prostejšov oblekov, i za prihranjen penez küpi Siroti ob- leko, da more v cerkev, ali gda si deo hrane odtrgne, jo skrije pod predpasnik i odnese betež- niki ali gladnoj Siroti. Nad vse srečna smilena mladenka. Oboje, odločnost dečkov i smi- lenost deklin pa si zlehka osvoji mladina z veseljom. Toje sredstvo za pridobitev junaštva dečkov v odločnosti i za pridobitev junaštva deklin v smilenosti. Veselje v tis- tom, ki je Bog naš, veselje v ti- stom, ki je Bog vekomaj blažen. Lepo nam pravi Sv. Düh po sve- tom Pavli, apoštoli, ki je bio pun trplenja, ki je bio bičan, kame- njan, komi se je ladja razbila i bio noč no den v nevarnosti: „Prevelika je moja radost“. Kak to? Čemi se veseliš mladi junak Paveo? Poslüšajte: „Veselite se, znova vam povem, veselite se v Bogi." To je zrok Pavlovoga ve- selja v morji trplenja. To veselje v Bogi, to ve- selje zavolo Boga, je zmaga vaše odločnosti, dečki, i vaše smile- nosti, dekle. Spevlite iz vesele lübezni do Boga. Radüjte se pri sestankih, pri telovadbi, pri deli, vsepovsedi, samo v Bogi. To je takše veselje, ka de se Bog z vami veselio, ka de Bog z vami spevao, ka de Bog z vami telo- vado. Vse z lübezni do Boga, to je veselje v Bogi. Veselje v Bogi more roditi kat. akcija pri vas draga mladina. Porodi vam pa to veselje, če te z lübezni mislili nanjega. Miseo z lübezni na Boga povsod i vsikdar vam porodi to veselje. Jaz bi vas proso, da po nedelaj i svetkaj po želi Cerkve ste vsikdar pri večernicaj! Jaz bi vas proso, da po predpisi Cerkve poslüšate po nedelaj kr- ščanske navuke. I če zavolo kak- šega koli zroka v vašoj cerkvi krščanskoga navuka nega, bodite junaki dečki, pa si ga vi vpelajte! Vzemite naprej katekizmuš i pre- čtite ž njega bar dvoje pitanje, pa ste v obilnosti pokazali svojo odločnost! Vi mladenke pa vze- mite si tüdi teliko časa poleg poslüšanja ali čtenja krščanskoga navuka, da pohodite kakšo si- roto düševno i telovno pa njej skažete smilenost. S tem zvršavanjom kat. ak- cije postanete dečki junaki od- ločnosti, dekline pa junakinje smilenosti, pa obojim ide korona pravičnosti. Nenapadalne pogodbe. Nemčija je stavila predlog severnim državam, Daniji, Nor- vegiji, Švediji i Finskoj, naj skle- nejo žnjov nenapadalno pogodbo. Isto pogodbo ponüjajo tüdi An- gleži tem štiram državam. Nem- čija isto pogodbo ponüja tüdi baltskim državam. Z Estonijov se ešče pogaja, z Latvov se je zdaj pogodila, z Litvovjo je pa te skleni- la, gda njoj je ta odstopila Memel. Isto pogodbo ponüjo Italija Egipti. Boljševiški komisar za zvünešnje zadeve, Litvijov, v Rusiji, je odstopo. Mesto njega je to minis- terstvo prevzeo Molotov. Zrok odstopa je, ar Rusija ne štela stopiti v angleške—francosko li- nijo zavolo velike trgovine, štero ma z Nemčijov. Drügi zrok je pa, ka sta Anglija i Francija ne štele prevzeti obveze, ka ta Rusijo podpirale, če jo napadne Japonska. Vojaška zveza med Italijov i Nemčijov. V Comi na Talijanskom sta se te dni razgovarjao Ciano ta- lijanski i Ribbentrop nemški zvü- nešnji minister od potrebčine, da se sklene vojaška zveza med dvema državama. Ta se je na to sklenila v Milani. „Metropolitain“. Navadno pa pravimo le „metra”: tako se zove pariška podzemeljska železnica, ki je naj- bolj poceni prevozne sredstvo. Vendar se ga mnogi bojijo, ka- kor sem se tega tudi jaz v za- četku bal. Te člančič bi naj razpršil nepotrebni strah! Najprej poglejte načrt (plan) in postajo, na katero hočete priti. Potem pri okencu küpite listek in ga dajte preščipniti, ko odha- jate na metro. Listek čuvajte, posebno, če potujete v prvem razredu, ker ga bodo od Vas zahtevali med potjo. Ako se vendar bojite po- mote, vprašajte tamošnje uslüž- benec oziroma uslužbenke, če ste vzeli pravo smer. Hodite lepo počasi in nič ne žalujte, če se vam včasih pred nosom za- prejo vrata. Čez par minut bo prišel že novi vlak, torej ne bo- ste imeli prevelike zamüde. Sedaj pa cena: prvi razred en frank in 60 centimov; drugi razred 1 frank 30 centimov. Vi le mirno vzamite vedno drugi razred. Ako greste na metro pred 9 h zjutraj, potem pa prosite listek „aller et retour”, ki stane za drugi razred 1 frank 60 cen- timov. Seveda se cene lahko zvi- šajo, kakor so se pred par me- seci. Vendar bo metro ostal ved- no najcenejše prevozne sredstvo. Tudi tega ne smete poza- biti, da je cena za metro ista, če se peljete samo eno postajo da- leč, ali se pa vozite cel dan, samo da tedaj ne smete iti prek določene meje. Enostavno je. če je Vaša postaja na isti progi, kakor ste prišli na metro. Ali navadno je treba presedati, kar pa tudi ni težko: treba le gledati, ali je pod rjavim napisom »Corresponden- ce” zapisana tudi vaša nova proga. Najbolje bo pojasnil vzgled: Dosti naših izseljencev se pripelje v Pariz na gare de l’Est oziroma gare du Nord. In od tu morajo priti na naše Poslanstvo ali „konzulat”, kakor oni pra- vijo. Oba kolodvora imata tudi zvezo z metrom. Za naš „kon- zulat” (7 me Léonce Reynaud) je metro Alma Marceau. Najprej moram poiskati te kraje na karti. Za kolodvor sam ne bo težko, ker je obrobljen z zelo širokim- rdečim krogom (kakor tudi vsa- ka postaja, kjer ravno stojimo); Alma Marceau je pa na desni strani karte približno tam, kjer reka Seine (široka plava črta skozi ves Pariz) napravi ovinek. Alma Marceau je na progi 9 (ligne) s končnima postajama Pont des Sévres — Maine de Montreuil); z gare du Nord re- čimo moram iti proti Alma v smeri Sévres: zato je najbolje, da vzamem s kolodvora najprej progo Porte d’Orléns do postaje Strasbourg Saint Denis; -tu pa Correspondence Sévres do po- staje Alma. Iskanje večkrat olajšajo po- sebne električne priprave, kjer so napisane vse postaje in je poleg vsake poseben gumb. Tak- rat samo pritisnem na gumb do- tične postaje, kamor hočem priti in se bodo zasvetile vse postaje, preko katerih se po najbližji poti moram tja peljati. $ Drugo prevozno sredstvo, ki je pa dražje, tem dražje, čim dalje se kdo petje, to je: auto- bus. Ali je to bolj zameno, zato se ne svetuje tistim, ki le včasih pridejo v Pariz. Končno še tretje in naj- dražje prevozno sredstvo, to je „taxi” (po domače motor”), ki je pa najbolj gotovo, ker eno- stavno šoferju poveste naslov, kamor se mislite peljati in ste potem do konca vožnje mirni. Vendar tudi taksi včasih ni pre- drag, če namreč razdalja ni pre- velika in se jih več pelje skupaj (cena se določuje po razdalji, ne po številu oseb): 4—6 se jih lahko pelje z enim taksijem. Taksi se pozna po tem, da ima na desni strani poseben šti- rioglast zabojček z napisom „ta- xi”; če ta napis ni povešen, je znamenje, da je taksi svoboden in zadostuje znamenje z roko, da ga pozovete. Ko pridete do cilja, Vprašajte za račun in po- vedani vsoti dodajte 10% napit- nine, kar je obvezno (od 11 h ponoči do 6 h zjutraj je cena taksija večja). 14. maja 1939. NOVINE 3 Beck pravi — ne. Kancler Nemčije je v svo- jem govori odpovedao pogodbo, sklenjeno med Polskov i Nem- čijov i odkrio, da je od Polske zahtevao, naj Nemčiji odstopi Gdansk (Dantzig) i na robi pol- skom, šteri pela do morja, naj da tüdi Nemčiji pot, pa naj Pol- ska z Nemčijov i Madjarskov jamčita za Slovaško. — Te tretje zahteve Polska nikdar ne dobila. Na ove Hitlerove zahteve je pa polski zvünešnji minister, polkov- nik Beck maja 5. v parlamenti jasno odgovoro, da — ne. Polska ne odstopi Gdanska i ne da Nemčiji poti na polskom kori- dor do morja. Zvünešnji minister je v svo- jem odločnom govori Nemčiji dao odgovor, da je ne proti po- gajanji ž njov, a svoje časti pa nikdar ne da nikomi, Polska ni- kdar ne bo Slovaška, štera ma tri gospodare. Pokrajina, v šteroj leži Gdansk (Dantzig), je v pre- težnoj večini Polska, samo me- sto Gdansk je po večini nemško, a to mesto žive od polske trgovine. Glasilo sv. Stolice opo- mina novinare. „Osservatore Romanoˮ opo- mina novinare sveta, naj ne pi- šejo razburlivo, nego naj tišijo narode k miri i za mir delajo. Hvala Bogi, naše Novine so. ver- no slüžile i slüžijo tomi nameni. Najstarejši francoski predgar mrtev. 23 let je predgao domini- kanec Jauvier v nabito punoj Velikanskoj pariškoj Marijinoj cerkvi „Notre Dameˮ. Jezeri i jezeri so ga poslüšali i naravnali svoje živlenje po njegovih rečaj, kak Kristuš zapovedava. Sveto- ski papa Pij X. so njemi pisali: „Vi ste predganici v Notre Dame dali vekši sijaj, kak štokoli od vaših prednikov.ˮ Poniznoga Ma- rijinoga sluga nej dobra mati v obilnost poplača. V Angliji obvezna vojaška slüžba. Angleški parlament je zgla- sao zakon, v smisli šteroga more vsaki moški od 20 do 21 let star, če je sposoben, slüžiti voj- sko. Pol leta slüži v vojašnici, tri leta je pa prideljen rezervi ali pomožnomi vojaškomi oddel- ki. Jako socialno je v zakoni to, ka po tri i polletnoj vojaškoj slü- žbi je dužen vsaki gospodar bi- všega svojega nameščenca vzeti nazaj na isto delo z istov pla- čov, kak je te meo, gda je odi- šo k vojakom. To se tiče tüdi vsakoga podjetja, vsake fabrike. Nemčija ne zadovolna z Beckovim govorom. Vodstvo nemške države je nezadovolno z govorom polsko- ga ministra za zvünešnje zadeve, Bečka i zahtevle, da se Gdansk (Dantzig) mora vrniti Nemčiji. — Polski narod pa z nepopisnim navdüšenjom odobrava svojega ministra govor i je pripravlen na vse žrtve. Slovesnost v Madridi. Maja 15. bo korakala v glavno mesto Španije, Madrid, Francova zmagajoča vojska z nemškimi i talijanskimi dobro- volci. Na čeli sprevoda bodo ne- sli tisti kriš, pod šterim so Špan- jolsko ladje zdrüžene z beneškimi i papovimi 1. 1571. okt 7. pre- magale pri Lepanti törsko vojsko. Te je bio papa sv. Pij V., ki je odredo za tisti den molitev sv. Čisla. Bog njemi je nazvesto, da po molitvi sv. Čisla je prišla na Marijino prošnjo zmaga nad so- vražniki Cerkve. Vogrski parlament razpüščen. Predsednik vogrske vlade grof Teleky i zvünešnji minister grof Csáky sta preminoče dni bila jako slovesno sprejetiva v Berlini. Kak v Rimi, tak tüdi v Berlini so njima povedali, da Vo- grska more stopiti z Jugoslavi- jov v prijatelstvo. Madjarski par- lament je zdaj razpüščen i nove volitve bodo pokazale, jeli do Vogri mogli ostati samostojni kak dozdaj, ali pridejo pod nemški protektorat, šteroga bi sami za- prosili. Ali ta drüga možnost se samo guči po Europi, mogoče pa ka nema nikše podlage. Glasi iz Slovenske Krajine. Novi vozni red na Želez- nici se začne s 15. majom. Naš kraj dobi tüdi ugodnejše zveze. Po priliki objavimo celoten vozni red, ki se tiče nas. Svetek Marije Pomočni- ce v Martinišči v Soboti se bo obhajao letos 21. maja. Dopol- dne ob 10 vüri bo predga na dvorišči Martinišča, nato pa slo- vesna popevana sv. meša. Po- poldne ob 3 vüri predga na dvo- rišči nato procesija s podobov Marije Pomočuice po sobočkih vulicaj. Po procesiji blagoslov z Najsvetejšim. Vsi častilci Mariji- ni iskreno Vableni. Dari v Franciji. Na So- bočanovom gostüvanji je Legén Franc iz Trnja nabrao za Bašov prosvetni dom v Bogojini 80 Fr; mladoženec pa je dao na Fran- čiškov dom v Črensovcih 70 Fr. Ravnotak so na Frančiškov dom darüvali izsejenci iz Bourges 10 Fr. - Za novo bogoslovnico v Maribori so darüvali izseljenci v Ourville 19. apr. 275 Fr. - Penez poslan po čeki Novin v Bogojino i Maribor. Za ravnatela mešane re- alne gimnazije v Maribori je imenüvani bivši profesor na na- šoj sobočkoj gimnaziji, dr. Sušnik Franc. Iz srca Čestitamo. Na misijon g. Kereca so darüvali v dinaraj; Farič Štefan, Moravci 10, Varga Roza, Fran- cija, v zahvalo Materi Božoj za pomoč po težko prestanoj ope- raciji, 38. — Penez odposlan g. misijonari potom salezijanske drüžbe na Rakovnik. Bogojina, V nedelo, 7. maja se je vrsti pri nas občni zbor Prosvetnoga društva. Med desetimi odborniki sta dva na novo zvoljeniva, tüdi predsednik je novi Pücko Števan. Naši delavci z lendavskoga sreza do- bili kontrakte. Gospod Kerec, šef borze dela nas obvešča, da so naše prošnje poslühnjene i so vnogi dobili kontrakte iz lendavskoga sreza za Nemčijo. Na jako do- bra mesta pridejo, nešterni celo bodo samo Pazitelje. Petsto jih je tüdi Sprejetih od nas znova na Sezonsko delo. Oprosimo tiste, ki so do- bili kontrakte, naj jemlejo k sebi za delavce siromake, ki so po- trebni zaslüžka i potem naj stro- go pazijo na pošteno živlenje njim podrejeni!! delavcov. Uredništvo Novin. Türčija i Anglija sta se pogodili. Anglija je pridobila Türčijo na svojo stran, pogodili sta se, da ta se podpirali, če bi bila štera napadena. Rusija i Türčija sta pa sklenüe vojaško zvezo. Gafencu se vüpa. Romunski zvünešnji minister Gafencu je obiskao velike države Europe. Povsod je najšeo na ra- zumevanje i nikdi ne vido nevar- nosti za boj. Bog potrdi njegovo vüpanje. Veržej — Marijanišče. Slovesno se sveti svetek Marije Pomočnice letos na risaoski pon- delek 29. maja. Večer pred svet- kom bo rimska procesija, na svetek slovesna slüžba boža na prostom, popoldne pa procesija s podobov Marije Pomočnice. Vlüdno Vableni vsi častilci Ma- rijini, da se po želi svétoga Oče v maji poklonimo Mariji Kralici mirü i jo prosimo za mir med narodi. Izseljenski dühovnik v Soboti. Višja cerkvena oblast je nastavila g. Škafar Ivana za Iz- seljeniškoga dühovnika v Soboti. Gospod Škafar bo meo na skrbi düševne potrebe našega delav- stva i stanüvao bo v hiši Doma sv. Frančiška, Križova 4. Melinci. Splošno je znano, da je naša ves najsiromaškejša v celom lendavskem srezi, ven- dar nišče pri nas ne dobo „kon- trakte”, da bi lejko nabirao de- lavce. Nekaj okoli deset jih je dobilo delo v Nemčiji, vsi ovi siromaki pa čakamo, gda se nas što usmili. Usmilite se nas, ki ste na oblasti. Čarne düše. Več predde- lavcov ali delovodj se je prito- žilo na uredništvi Novin, da so njim bogatejši po 500 Din. mite davali, naj je vzemejo mesto si- romakov na delo. Čarne düše so tej podmitelci, nepotrebni i nevredni zaslüžka. Vsa čast našim palerom, da so ponüdbe odbUi. Grad. Že par let se trüdijo Gračarje, ka bi dobili avtobusno zvezo z Sobotov. Za letos je pa bilo že točno določeno, ka de vozo že s prvim majom. Prvi maj je že mimo nas i poštnoga automobila šče nega. Iz samih oblüb je šče nišče nej debeli gratao. Prosimo poštno direkcijo, naj nam že ednok spuni želo i nam tüdi istinsko pošle autobus. Gimnazijski pevski kon- cem se bo vršo v nedelo, dne 14. maja ob enajstoj vöri pred- poudnevom v gimnazijski telo- vadnici. Istočasno bodo gg. ro- diteli i njihovi namestniki lehko dobili informacije o uspehi učen- cov, ar bodo vsi gg. profesori navzoči. Prijateli mladine i petja vlüdno Vableni. Odborova seja Rafaelo- ve drüžbe za Slov. Krajino se je vršila 7. maja.v Črensov- cih. Na seji se je določo delo- krog g. Škafara izseljenskoga dü- hovnika i odposlao na višjo cerkveno oblast, kak je to ta zah- tevala. Poleg toga so se rešile ešče vse tekoče zadeve. Ivanci. Oženo se je Klar Franc, cestar z Ivanec z Lovren- čeč Julijanov, predsednicov de- kliškoga krožka z Bogojine. Ona je bila tüdi prva cerkvena pes- marica. Bog blagoslovi novi par. Na Dom sv. Frančiška v Čren- sovcih so v Din. darüvali v Ljuto- meri sledeči gospodje i gospe: Mrs. Lovrec Andrej, župnik, 10, Okrajna posojilnica 10, Sinigoj 10; po 5 Din: Komp Olga, Babnik, Anuš, Škof, Ko- larič, dr. Farčnikova, Ledinek, Šomak, Senčar; po 4 Din: Tužen, Vregg, Vao- potič; po 3 Din: Velnar, Sarjaš Marija, Anušek, Hercog, Pehár; po 2 Din: Horvat, N., Antalič, N., Zavratnik, Drob- nih Viher, Jagodič, Bombek, Cimerman, H., Ivanič, Antolič, Stanjko Ana. Dare izročila Žižek Veronika, — Oča sirot povrni vsem v obilnosti. — Odbor. Kuzma. Malokda se mi kaj oglasimo v časopisaj, raj več delamo pa menje pišemo. Pa nekaj naj zna tüdi naša javnost, ka gde ovači pozabi, da je Kuz- ma v Slov. Krajini. Ž našim go- rečim g. dühovnikom Jeričom je naša Kuzma dosta pridobila. Komaj zdaj Znamo, ka se pravi meti svojega lastnoga dühovnika. Kak smo se bojali velkih izdat- kov; zdaj pa vidimo, ka zato nede tak strašno. Letos bomo zidali novi farov. Lesa smo že telko navozili, ka de skoro že zadosta. Najbole pridno vozi ves Trdkova. Trdkovčarje so pa rejsan pridni postali. Grad. V špitali v Soboti se vračijo gospa dr. Šarugova. Dobroj gospej želemo skorajšnje ozdravlenje i naj že skoro pri- dejo med nas. Bogojina. Prosvetni dom mamo popravlen. Zato si štemo za dužnost, da se zahvalimo vsem tistim, ki so nam poma- gali z delavci, foringov ino z pe- neznimi sredstvi. V prvoj vrsti se zahvalimo občini, ki nam je že lansko leto darüvala v te namen 1000 Din. podpore. Bog plačaj! Kuzma. Naša šola je šti- rirazredna i ma samo dve vuči- telici. Dece je pa telko, ka bi trbelo najmenje šestrazredno šolo. Že dugo čakamo, ka nam pošle višiša oblast kakšega školnika, pa smo do zdaj šče nikaj nej dobili. Vüpamo, ka nam šče pred koncom leta pošlejo bar dva, ka de tak vsaki razred meo svojega vučitela, ar je malo preveč celi den včiti pa poleg toga meti v, razredi okoli 80 dece i šče več. V pošteno mesto v Fran- cijo za deklo, štera mladenka šče iti, naj piše slovenski na ete naslov: Mr. Benoit Auxillac, pres Murat, Cantal, France. Tü slüži i je jako zadovolna Lackovič Kristina iz Hotize, ki pozdravla vse svoje domače i Lebarove. Črensovci. Gasilska četa v Črensovcih priredi dne 29. maja na risaoski pondelek po večernici „Tombolo” z lepimi dobitki: moški biciklin, ženski bi- ciklin, plüg, mela, obleka za moš- koga, obleka za žensko i več sto malih dobitkovpa prav hasnovitih. POPRAVEK. V članku G. Lendava, ki je izšel v 18. štev. Novin, pod glasi iz G. Lendave opisuje „prizadetiˮ vprašanje tra- homa v G. Lendavi. Smeši tra- homsko stonico in uspehe dol- goletnoga ambulanthega zdrav- ljenja krona z besedami „tak dugo ka so slepi gratati.ˮ Go- spod, ki se je podpisal na koncu članka „prizadetiˮ (ima namreč tak položaj, da bi se lahko pod- pisal z imenom in tudi s pokli- com) svetuje nadrejenim oblas- tem nek nov način zatiranja ti- homa v G. Lendavi. Prispevek v iznosu Din 20.000 ki jih po mnenju pisca članka kr. banska uprava določa za občino Gor. Lendava, naj bi se porabil za nagrado „ednomi stalnomi dok- tori, šteri de se posebi šče vö včio.ˮ Prispevek kr. ban. uprave za trahomsko akcijo je v minu- lem letu znašal Din 15.000 in sicer za zdravila, obiske zunan- jih ambulant itd. ne samo za G. Lendavo temveč za celo trahom- sko ozemlje dravske banovine. Toliko v pojasnilo prizadetemu. Trahom v G, Lendavi in okoliš- kih vaseh postaja vsak dan bolj pereče vprašanje tamošnjega pre- bivalstva. Kaj je vzrok, da se trahom širi in se bo še širil? Vzrok ni nepöučenost prebival- cev; vsak ve, da je trahom na- lezljiva očesna bolezen in da se mora tega tudi vedno zavedati. Zavedati se mora vsak odrasli, da se ta bolezen sama po sebi ne ozdravi temveč, se stanje ved- no slabša. Večina odraslij ljudi, očetov in mater v Gor. Lendavi in okolici sploh še ni prestopila praga ambulante. Vprašam Vas — kdo je kriv, da otroci že v najranejši dobi življenja obole na trahomu, mar zdravnik, sestra? Krivi ste stariši sami usode Vaših otrok! Neposlušni trahomaši ši- rijo trahom v zdrave drüžine. Stokrat so Vam prišle iskrene besede zdravnikove do ušes, češ, vse zdravljenje je brezuspešno, če hodi na zdravljenje samo šol- ski otrok, doma pa sta še dva ali trije in še več, ki nočejo k zdravljenju. In to je še danes slučaj. Tudi otrok prinese iz šole v rodbino trahom, tega je pa zopet najmanj kriv zdrav- nik in protitrahomska akcija. V članku grozi prizadeti s ime- ni! Pridite v ambulanto, takih krivcev, ki širijo trahom je malo manj, kot pa odraslih trahoma- še? v Gor. Lendavi. Naštejem Vam jaz otroke, ki jokajoč pri- znajo, da bi hodili na zdravlje- nje, pa jim „oča ne püstijo.” Vzrok ni trahomska ambulanta, ki čaka grešnikov, ne da jih ob- sodi, temveč da jim pomaga! In desetletno težko, naporno delo te ambulante krona „prizadeti” s takim člankom in kliče nad- rejene oblasti na pomoč. Vi, „pri- zadeti” gospod, zakaj ne pišete člankov iz Gor. Lendave v tem smislu, da je le redno Zdrav- ljenje vseh trahomašev v enem kraju res uspešno delo. Sigurno bi bilo tako vaše prigovarjanje ljudstvu bolj koristne, kot pa najti novo rešitev problema graškega trahoma v tem, da eden dobi nagrado (pravite za deset ozdravljenih traho- mov). Vam leži na srcu ozdra- vljenje morda le dveh, treh, šti- rih trahomašev in potem boste zopet utihnili. Trahomska akcija je Problem celega Prekmurja, problem naših revnih Prekmur- cev in trahomska akcija doma v M. Soboti ga rešüje z ljubez- nijo, kljub pomanjkanju sredstev. Taki dopisi „prizadetihˮ pa sme- šijo le „prizadeteˮ. — Še proti- trahomske akcije. Izpred okr. sodišča v M. So- boti. Kiraly Josip, posestnik v Gor. Lakošu št. 112, (bivši župan) je bil dne 26. aprila t. 1. obsojen na 8 mesecev strogega zapora, ker je odposlal po pošti na naslov dr, Nagy-a Ivana, Ured- nika madjarskega lista „A népˮ v No- vem Sadü: a) Članek z dne 17. 12. 1938, v katerem opisuje razmere mad- jarske manjšine v lendavskem srezu ter med drugim navaja: Madjarska po- krajina, kjer se razprestira veleposes- tvo Eszterbazy-a, v izmeri 16.0(X) ora- lov, katero posestvo je po agrarni re- formi prišlo v roke le slovenskim ko- lonistom, nudi žalosten spomin o srečni preteklosti.ˮ b) Spremno pismo k temu članku z dne 18. 12. 1938, v katerem med drugim izjavlja: „Ob enem upamo, da bomo mi prvi, ki moramo pripasti k stari do- moviniˮ, — in s tem hotel vršiti pro- pagando, da bi se lendavski srez, to- rej del kraljevine Jugoslavije, izločil iz celote in spojil s tuje sosednje državo. Do objave pa ni prišlo, ker sta bili članek in spremno pismo zaplenjena po policiji v Novem Sadu. Kiraly Josip, ki ga je zastopal g. dr. Odič, odvetnik iz Čakovca, se je za- govarjal, da je ad b) mislil na priklju- čitev Slovenske Krajine k Hrvatskemu delu naše države, ne pa na kakšno tujo državo. Zoper sodbo je prijavil revizijo in priziv. Pošta. Ferencek Marija, an Peuch. Sprejeli 18 din, Novine poslali, Flisar Alojz, La Malmaison par Sery. Spre- jeli 63 din. Bertalanič Janez, Per- toča 104. Sprejeli 9 din. Duga nega nikšega, v Nemčijo tüdi vse plača- no. Terjanje ne šlo za vas. — Traj- bar Franc, Strehovci. Po Vašem širiteli smo poslali za spomin slike tistim, ki so bili na okrašenom vozi na proslavi v Črensovcih lani. Če šteri ne bi je dobo, se Zglasite za nje. — Andrejč Franc, Maizehölden, Nemčija. Novine koštalo v inozemstvo mesečno 6 din. Matajič Štefan, St. Pierre du Val. Peneze razdelili po želi: 10 din na Dom sv. Frančiška, za 1939. 1. za Novine 58.50 din, 137.50 din na račün staroga duga. Žilavec Alojz, Vadarci 99. Za Novine se pla- ča v inozemstvo mesečno 6 din. Tak plačate za sina Augustina v Nemčijo za 6 mesecov 36 din. Vabilo na redni občni zbor HRANILNICE IN POSOJILNICE v ČRENSOVCIH r. z. z n. z., ki se bo vršo dne 21. maja 1939. ob 11. vöri v uradnom Prostori posojilnice s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika z dnjega občno- ga zbora. 2. Poročilo načelstva i nadzorstva. 3. Odobritev računskoga zaklüčga za leto 1938. 4. Volitev načelstva i nadzorstva. 5. Čitanje revizijskoga poročila. 6. Slučajnosti. Če bi te občni zbor ob napo- vedanom časi ne bio sklepčen, se vrši pol vöre kesnej na istom mesti z istim dnevnim redom drügi občni zbor, ki po pravilh veljavno sklepa ne gledoč na število navzočih članov. Načelstvo. Iščem slüžkinjo za lü- šno in poljsko delo, pozve se pri Uredništvi NOVIN. 4 N O V I N E 14. maja 1939. Požonec Kristina, Criquetot le Maucoudult. Prečastiti g. ured- nik! Napišem vam par reči, s šte- rimi vas jaz i moja sestra Ju- stika pozdravivi v imeni Jezuša i Marije. Zdaj sve spremenile mesta. Z ednim naročivi tüdi Marijin list, zato ka sve z Novi- nami jako zadovolnivi. One tro- štajo nas izseljence, ki smo raz- tepeni po širnom sveti. Kda čte- mo Novine, se nam vidi, kak da bi nam domači pripovedavali. Naznanim vam, ka sam tüdi jaz ednok doživela velko veselje tü v Franciji, štero sam si dugo želela, ali ne je bilo mogoče. Bila sam pri lagojem gospodari, ki ne naj s sestrov püsto, kda so bili naš izseljenski dühovnik g. Camplin v bližini, ka bi šle k spovidi. Zdaj, kda sam mesto spremenila, se mi je ta velka žela spunila. Naš g. izseljenski dühovnik g. Camplin so nas obi- skali i očistili smo naše düše. Po dugom časi sam čüla slo- vensko predgo, štera se mi je jako dopadnola. Nesam se mo- gla g. dühovniki osebno zahva- liti za njihov trüd, zato se njim zdaj. Obe s sestrov ji lepo po- zdravlave. Moja sestra ne mogla priti na sestanek, ona se je spo- vedala pri francoskom misijonari i je dobila od nji za spomin lepo Marijino sliko i lepo čislo. G. urednik, še ednok vas obe s sestrov lepo pozdravivi. Pozd- rave vam pošilajo tüdi moja bot- rina, ki so tüdi tü: Berden Pavel s sinom Jožefom, Berden Ludvi k i Bukovec Viljem. Virag Marija, Francija. Pre- častiti g. uredniki Hvalen Jezus i Marija! Najlepše vas pozdrav- lam i vam želem vse najbolše. Lepo se vam zahvalim na red - nom pošilanji Novin, ki so mi na velko veselje i tolažbo tü v tüjini. Komaj je čakam vsaki tje- den, ve mi one povejo, ka se godi v milom rojstnom kraji. Šče ednok vas pozdravim, g. ured- nik. Pozdravlam tüdi svojo rod- bino, svoje brate i celo čren- sovsko faro. Žilavec Rupert i žena, Tou- bert, Sartronville. Lepo pozdrav- lala g. Urednika i njim želeta vse dobro. Lepo se zahvalüjeta na rednom pošilanji listov. Pismo poslano g. Camplini. Prečastiti dušni pastiri Dovolite, da Vam tudi jaz želim vesele in blagoslovljene Velikonočne praznike, čeprav se še ne poznamo. Kakor vidite sem Slovenka iz Maribora. Sta- nujem v Morangis-u že od 8 febr. Predstojniki so me poslali sem, da se naučim francoščine. Ostanem do drugega leta januarja. Učila sem se že nekaj časa v Mariboru, a pri govorjenju še se mi jezik strašno zapleta. Pa upam, Počasi se bo že razvezal. Tudi sv. spoved opravim pri franco- skem duhovniku. Seveda je težko, pa ljubi Bog da svojo milost, potem pa je vse lahko. Jaz pa si pomagam z slovarjem. Ta edini mi zna po slovensko povedati. Gotovo boste mislili kako znam za Vaš naslov? Dobila sem ga od č. g. Dr. Jožef Mirta. Re- kel mi je, da Vam naj pišem i če bi bila potreba, da opravim sv. spoved po slovensko. Ker obiskujete Slovence, se Vam tudi jaz najlepše Priporočam ob pri- liki, če bo Vam mogoče. Zdaj za Veliko noč imate gotovo dosti dela. — Sprejmite iskrene po- zdrave in rokopoljub od kandi- datje šolskih sester. Rozina Rajh, Maison St. Joseph Morangis par Longjumeau Seine et Oise. Predlog g. dekana Jerič Ivana za vreditev najemnine naših verskih šol. Te predlog je bio sprejel i naše verske občine dobiva lepe najemnine od Kr. banske uprave. Predlog se glasi etak: Kr. banski upr. dravske banovine prosvetni oddelek v Ljubljani. Rk. cerkvene občine deka- nije Lendava so v smislu ured- be naslova z dne 9. sept. 1936 čl. 4. točka 2 in navodil z dne 19. jul. 1937. IV. No. 12613-1 dale poslopja svojih verskih šol naslovu v najem. Tozadevne po- godbe je Sresko načelstvo v Len- davi predložilo dne 12. febr. 1938 naslovu v potrditev. Podpisani v imenu cerkvenih občin prosi, da kr. banska uprava blagovoli predložene pogodbe neizpre- menjene odobriti in za kritje na- jemnin vnesti v svoj proračun primerno postavko. Razlogi: 1.) Slovenci se imamo ravno tem verskim šolam zahvaliti, da magyarizacija v Slov. Krajini ni uspela. Dočim so bili na občin- skih in državnih šolah nastavljeni le magyarski učitelji, ki so vse predmete tudi verouk, poučevali le v magyarščini, so bili na ver- skih šolah izvoljeni po večini slovenski učitelji, domačini, ki so morali vsak učni predmet razlagati tudi slovenski, verouk pa je bil itak samo slovenski. Poleg tega je imela na teh šolah na pouk velik vpliv duhovščina, ki je bila z večjega narodno za- vedna. Ta poslopja so torej Slo- vencem spomeniki njihove us- pešne borbe zoper potujčevanje in jih že kot take moramo imeti v čislih in v dobrem stanju. 2.) Ta poslopja se naha- jajo v obmejnem pasu in morajo že radi tujcev biti vsaj v dobrem stanju. Res se očita cerkvenim Občinam, da zanemarjajo ta pos- lopja. Ta očitek je krivičen. Cerkev za ta poslopja ni mogla skrbeti v zadostni meri od tak- rat, ko je glede imenovanja uči- teljstva in pouka izgubila po prevratku vse pravice in ko je imovino verskih šol svetna ob- last začela lastiti šolskim obči- nam. Ko pa je Cerkvi sodišče priznajo lastninsko pravico, je poslopja dala v najem upravnim občinam za 10 Din, samo toliko, da se ji prizna s tem lastninska pravica, in je obvezala občine, da vzdržujejo poslopja. Občine pa so vzdrževanje zanemarile. Stanje ni bilo nič boljše, ko je vzdrževanje šol prevzela bano- vina. Tudi v tem času je Šolska oblast črtala ali pa zniževala postavke z popravila, češ da so poslopja cerkvenih občin in ne gre, da bi poslopja vzdrževala nejmojemalka. Tako so torej cerkvene občine prisiljene zah- tevati od pristojne svetne oblasti primerno najemnino. Dokaz, da je Cerkev, dokler je imela na verskih šolah kaj pravic, za poslopja skrbela v zadostni meri. je to, da je v lendavskem de- kanatu samo v letih od 1908 do 1914 pozidala 11 modernih šol z učiteljskimi stanovanji, trem šolam pa je dala prizivati po- trebne nove učne prostore. Da Cerkev ne zadene očitek, da je pustila obstoječe šolske zgradbe propasti, kar je proti pravilu pa- metnega gospodarstva, je prisi- ljena zahtevati od pristojne svet- ne oblasti, v tem slučaju od naslova primerno najemnino. 3.) Če vpoštevamo, da nosi vsa bremena za vzdrževanje pos- lopij in vse javne davščine in zavarovanja cerkvena občina, je najemnina primerna in ne pre- visoka. V Lendavi je do lani up- ravne občina plačevala luteranski cerkveni občini za v najem vzete učne sobe letno 3000 Din. za vsako sobo. V Dolnji Bistrici naslov tudi plačüje za navadno kmečko sobo letno 2400 Din. pa je tako mala, da more v njo enkrat samo do 25 učencev, zato polovica raz- reda pride v šolo predpoldan, druga polovica pa popoldan. Naslov tudi že sedaj pla- čüje v soboškem srezu z ozirom na bremena, ki jih mora poleg najemnine še nositi za vzdrže- vanje poslopij, skoraj ravno tako visoko najemnino. Vsa ta dejstva dokazujejo, da je najemnina krajevnim raz- meram primerna in se torej ne sme zniževati. 4.) V kolikor se pogodbe nanášajo na upraviteljska stano- vanja, je naslovu itak vseeno, ali plačuje stanarino upraviteljem, ali pa cerkveni občini v obliki najemnine. Pri učiteljskih stano- vanji pa bo, ker najemnina ne znaša 1800 Din, banovina toliko prištedila, da poravna s tem na- jemnino za pisarne in drevesni- ce. Za banovinski proračun pri- de torej v poštev samo najem- nina za učne sobe, ki pa je z ozirom na zgoraj povedano pri- merna in znaša samo 157.200 D. Na podlagi zgornjih razlo- gov podpisani prosim, dá nas- lov blagovoli pogodbe odobriti, da bi postale s prvim aprilom t. 1. pravomočne in da zagotovi v svojem proračunu za kritje na- jemnine primerno postavko. Turnišče, dne 13. febr. 1938. Jerič Ivan, dekan. IZKAZ najemnin za rim. kat. verske šole v lendavski dekaniji. To najemnino dobijo šole letos že v celoti, lani so jo delno dobivale, ar je predlog prišo prekesno v Ljubljano. Pisma vojakov iz Slovenske Krajine, štera so v svetovnoj bojni pošilali uredništvi Novin. Ta večjezerna pisma so dokaz tiste povezanosti, štera je obstojala med No- vinami i našim narodom i štera je rodila našo sloboščino. Heindler Karol pa Fartek Ludvik IR. No. 83. Valen bojdi Jezuš Kristuš, to je moj te prvi glas. Srca vas lepo prosim gos- pon plevanoš, naj bodo tak dobri pa naj dajo notri v Novine djati, ka slobod zememo od svoji ro- ditelov, od svoje domovine, od Küzdoblanja pa od gračke fare. Zdaj pa najprle od svoji očev, šteri tam z nami vred krv pre- levajo, od naši mater, štere so nas tak žmetno gor ranile, pa kda smo notri rukivali, ka so nas tak s skuznatimi očami spre- vajale. Zdaj pa od svoji bratov, šteri z nami vred krv prelevajo za domovino i se proti neprija- teli postavlajo; od svoji lübleni sester, štere tam doma z Boga pomočjov delajo pa nam ta v tabor včasi kakši glas pošlejo. Zdaj pa vzememo slobod od svoje rodbine pa od svoji sosi- dov, pa od slovenski deklin, štere ste tam doma pa vam na znanje damo, včasi si zmislite na nas siromake, šteri tam v tabori smo, ka domovino branimo, zmislite si na nas, ki idemo iz Küzdob- lanja. (Poslano g. Jeriči v Kuzmo.) Pozdrav iz bojnoga pola 22. X. 1917. Z veseljom vas gori iščem, lübi naši dühovniki ino sprimte gori tou naše lübo pis- mo, s šterim vas lipou damo pozdraviti. Naznanimo vam tüdi, da smo fala Bougi zdravi i se po božoj voli ta mantramo. Mi- nola so lejpa topla lejta i vroči časi. Približa se nam zimski čas, šteri nas Najbole straj jemle. Ali trpimo do boži vole, tala Bogi smo radi eden ovomi, nas je več Slovencov, pa si delamo eden drügomi veselje. Je nas po imeni: Horvat Štefan, z Dokle- žovja, Škafar z Ižekovec, Perdi- gal Ferenc z Dokležovja, Pivar z Bratonec, Marič z Beltineci največ ji pa je s črensovske fare, vse vküp vas lipou pozdravimo, z Bogom, z Bogom, lübi naši dühovniki. (Poslano Perdigal Alojzi v Dokležovje.) Vučko Ladislav K. u. k. Ge- berg Ar. Reg. No. 19. P. I. Feld- post 432-11. Pozdrav 30. XI. me- seca. Vu imeni Jezušovom vam začnemo pisati i vas srca lipou pozdravim, lübi naš dühovni oča. Pa vam naznanim, ka zdaj takšo numero mamo 432-11. Prosim vas, dühovni oča, zdaj mi na to pošilajte Novine pa teva dva štrija seli coj denite tak kak je tü napisano. Zdaj vam pa želem vesele i blažene božične svetke i novo leto, kaj se šče dosta- krat zdravi pa veseli včakali. Tak idnok vas šče dam srca lipou pozdraviti, zdaj pa z Bo- gom ostante. Amen. (Pisec naj se zglasi na uredništvi Novin.) „Ubogoj Srnici.ˮ (Nadalüvanje.) Zgučimo si, ka gda ženske zaspijo, te mo je šli klat i pucat, zato ka smo je domo nej vüpali nesti, bojali smo se, či ženske ovadijo, te plačamo „štrof”; za vsako srno bi se plačalo okoli 100 mark. Idemo pomali nazaj domo, med potjov si popevamo, naj si nedo kaj ženske mislite ! Kda o- pravimo večerjo, hitro se vsaki v svojo hižico zaklene i leže. Gda so ženske zaspale, se pomali od- pravimo. Noč je bila jako lepa svetla i smo šli eden za ovim v precejšnoj razdalji vse prek njiv do grmovja, gde smo vzeli srne z žaklom. Odišli smo preci daleč, do edne globoke jame, gde so pred vnogimi leti vozili vö pe- sek. Tam smo zaklali nedužnivi srnici; jako mi je bilo žmetno, gda je Šandor vdaro po glavi srnico i je nemilo. vsaka zaječala. Pri srci mi je tak bilo žmetno, da sam se malo nej razjokao. Oblübo sam te, da več niedne divje živali nemo lovio i prega- njao. Gda smo te spucali, se od- pravimo brez guča domo spat; vsi smo bili tiho! Na drügo gojdno so bili Risali, par ji je odišlo k sv. meši, a midva s Šandorom sva ta čas meso skühala, Srnsko meso je resan bilo dobro, ali kaj, da sem je nej mogo jesti, ar sta se mi smici jako milite. Vidite ešče zdaj mi je žao, ka smo te to včinoli i oropali živlenje neduž- nivi srnici. Ve so srne lepe i nedužne živalice. Kda je Brtalan to vö po- vedo, se je sklono i globoko za- mislo, po lici pa so njemi zač- nole tečti skuze. Vsi smo gratali tiho i si premišlavali od ubogih srnic. Gider Joško. (Konec.) Nekaj računanja. Ko pride k hiši zastopnik Vza- jemne zavarovalnice ali Karitas (ali ka- tere druge zavarovalnice), imajo ljudje navadno dva izgovora: 1. Mlajši pra- vijo, da je še čas za zavarovanje; 2. Mnogi pa pravijo, da zavarovalnice vodi samo dobičkarstvo. Oba ugovora ovržejo sledeče številke: „Naša močˮ v 5. številki prinaša zanimivo tabelo. Navaja 21 zavarovan- cev pri vzajemni zavarovalnice ki so že umrli in je za njimi izplačal zava- rovalnino. Izmed teh zavarovancev je bilo 10 takih, ki so bili stari okrog. 35 let, 5 okrog 45 let, ostali pa med 50 in 60 let. Spet je bilo med njimi 5 ta- kih, ki so samo 1 leto plačevati zava- rovalnino. Med temi je tudi bila 25 letna zavarovanka, ki je plačala samo 2.040 Din. premij, Zavarovalnica pa je -izplačal dedičem 30.000 Din ... Kar se „dobičkarstvaˮ tiče, sta priči sledeči številki: Navedeni 21 zavarovancev je skupno plačalo 169.098 Din., Zavaro- valnica pa je po njih izplačale 857.000 Din., torej celih 687.902 Din. več. Gornje številke so zelo zgovome. Ne pomišljajte torej in ne odlašajte I Vsakega dne je škoda, ker res ne ve- mo ne dneva, ne ure. V mescu janu- arju in februarju se je pri „Karitasˮ zavarovalo 2147 Oseb. A tudi pomrje jih mesec za mescem dosti. Vodstvo „Karitasˮ je v Mariboru (Orožnova u. 8.), zastopniki pa v vsaki župniji. V Slovenski krajini sta glavna zastopnika: ga. Jožica Skalar v Murski Soboti in Zver Jožef, tajnik posojilnice v Črensovcih. Vsaki osebi — družini nudimo stálni zaslužek. - Pišite MARA Maribor Pojasnila: Rituper, Vučjagomila. LES za čakature in rušte, sühi in žagan Prodaja: MURSA na KRAPJI pri LJUTOMERU. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.