M. lliin
Priroda iu ljudje
Sestavili so sijajne stroje za obdelo-vanie zemlje. iznašli postopke pa pri-dobivanje gnojil iz vode iz zraka, iz premoga — iz najbolj cenenih snovi. Polja dajejo tolikšne žetve, kolikršnih svet 5e ni videl. V Italiji se je posrečilo na poskusnih poljih požeti po 60 stotov žita na  hektar.
Žitnice so v mnogih deželah Evrope in Amerike prenapolnjena z zrnjem. Tr-povci ne vedo, kako bi se rešili preobilja žita, da bi lahko dvignili žitne cene. 2ito  dajo  denaturirati.
Vsakdo ve, kai je denaturiranj špirit. Špirit denaturirajo tako, da ga pokva-rijo s petrolejem in drugimi neprijetni-mi in Škodljivimi snovmi. da ga ne bi bilo mogoče uživati. Sedaj $o nriSli tako daleč. da so začeli tudi moko denaturi-i-ati. V ta namen ji primešajo prernogo-vega prahu. Da denaturirajo šnirit. je razumljivo, kajti špirit je strup. Kako pa je mogoče kvariti, zastrupljati žito, da postane neužitno?
Delavci v zahodnih dečelah so se ne-kajkrat obrnili na pridobitnike, od ka-terih je to odvisno, z zahtevo, naj ne denaturiraio, kvarijo žita. Dejali so jim:
»Namesto da uničuietc žito. %a faji>i prodajajte poceni strokovnim orKaniza-cijam za brezposelne.«
»Ne,« so odvrnili, »to ni mogoče. Pro-izvode je treba uničevati zato. da bodo cene dovolj visoke.«
Lep družbeni red, v katerem je treba delati hrano neužitno!
A dogajaio se še hujše. §e neumnejše stvari
Nal navedcm naslednjo zgodbo iz nc-kejra pra^kega protifa^ističnega lista z dne  II.  februarja   1934:
»Sejejo pšenico. Veliko preveč pšenicc. Morda pa tudi ne? Deistvo jft da jo povsod po svetu v velikih množinah sežigajo. Ali pa jo spreminjajo v kfttio za živino, in sicer ji primesajo neko bar-vilo. da postane neužitna za liudi. S to krtno krmiio krave na Danskem. To-da z govedino je prav tako kot s pše-nico; preveč je je. Zategadelj koljeio danške krave v veiikem številu in jih meljejo v strojih, ki so posebej v ta namen sestavljeni. Dobijo pogače iz tne-sa in kostne moke in z njimi knnijo svinje. Pravijo namreč, da kupujejo An-
gleži mastne svinje. Toda to je bilo nekoč — zdai ji!i imajo sami preveč. Preveč za tiste. ki morejo kupovati, za ostale premalo. Zato jih spreminjajo v snov za gnojenje polj. S to snovjo gno-jijo na Holandskem polja. ki so iih do-bili z izsušitvijo Zuidcrskega  jezera.«
Ta zgodba ic podobna zgodbi o popu in njegovcm psu ali zgodbi o jari kači in steklem polžu.
Na polje  sejejo pšenico.
S  pSenico krmijo  krave
S kravami krmijo svinie.
S  svinjami gnojijo polje.
Na polje  scjejo pšenico
In tako brez konca dalie Srnisdno človsško dclo spreminiajo v nesmisel
Polja obdckijeio, žetve pa ne nospra-vijo. Sklicuje.io konference samo zato. da bi odločili, 2a koliko je treba znianj-šati posejano površino na zemeljski krojfli. V Ameriki daia vlada drnarne nagradc farmarjem zato, d? svoiih po!j delorna ne poseieio. Nala5ix spreminiaio Ijudje svoja rodovitna polia v ledino. v pustmio.
In špet je zazijal pred nami — mrtvi obraz   pustinje.
Ziiziial je tam, kjer bi ga naimanj pričakovali — na najlepSih poliib sveta. ki sc obdelujejo s stro.H. na maStnih. gnojenih   in   rodovitnih   poliih.
Kdn kliče pustinje na ta polia?
Ljvdic jo kiičeio In kličeio jo zavest-no. Znarnenite. zelo izobražene osebc se zbirajo na svetovne konference. Vsak med niinii ima pred priinikom ali za njim vrsto siiajtiih naslovov. Oospod pooblaSčeni minister ali pnslanik. taini svetnik. vitez takssra in takejta reda — sledi priimek. Oospod profesor. člati par-lamenta. pravi član te in te akademiie in društva. doktor te in te vede — sledi priimek
Ti Ijud.ie prav dobro vedo kai de-lajo.
Delaio pač tisto. kar jim v danem ča* su koristi. Spreminjati polia v pustinje je koristno.
Komu je to koristno? Ali Člove^tvu? Ne. Tistemu razredu. ki viada Svet.
Tak red pa viada v pstih šestinah sveta.
Toda to ni red. marveč nered. ne sve-tovni   red, temveč  svetovni  nered.
PRIHOD GOSPODARJA
Koliko ljudi gladuje na našeni plar>;tu?
Tri četrtine vsesa prebivalstva. In to nc glede na velikanski naprcdek po-ljcdelskih vcd. Učenjaki praviio, da bi bilo niogoče do sitega naliraniti člove-štvo cclo tedaj, Ce bi se poirsnožilo za štirikrat. Za to ne bi bilo treba nobenih novih odkritij in iznajdb. Zadostovalo bi to. kar imamo.
Na žern'ii bi bilo laliko obilj;, a Ijudic stradajo. Lahko bi odpravili lakoto, čc ne bi irneli ljud.ie zvezanih rok, zveza-nih s tern redom ali nercdom. ki vlada na  zemlii.
Delo ljudi je razdrobljeno. Ni skup-nega načrta. ni skupnega smotra. Eni utiičuiejo,  kar   drngi   astvarjaio.
F^rifoda ie ražkosana, razrezana na koščke in vsak ko^Ček ima svojeita so-spodarja.
A prirode nl mosoče sekati na koš^ke brez kazni, kajti v prirodi je vse pove-zano. vs? živi skupno živl.ienje.
Izsekajo gozdove, pa začno diviati rekc.
Preorjc'0 travnike. pa postancjo po-Ija neplodna.
Potcptajo stepe in nc dajo odmora pašnikom, pa  sprostiio pustinjski  pesek.
Namakaio zemljo čežmerno. da bi dala čim večji dnnos. čez deset !et pa se spremeni v močvirje a!i slano mlakužo.
OsuSuiejo cele mor^ke zaiiv«. da bi dobili polia. že pripravljena in nbde!ana polja Pn opuSčaio.
Nihče sc ne pobriga za celoto. Vsakdo rnisli le na trenutno korist in se briga le zase. Nihče nc razmišlia. kaj bo čez desetletja.
Kai ie treba storiti? Trrba je zdru-žiti drobce prirode V celoto. trcbi ie združiti Ijudi v eno samo deiovno arrrta-do.
Če bo zeniHa družbena, Cc bn deio l.iudi na zemlii skupno. bo dclalo vse človeMvo po skupnem načrtn. za skupen srno^r. kakor eno sarno velikanskr bit-ie. Živlienif tega bitia bo brezkončno. To bife laliko napravi vse. Imelo bo miliiarde rok za de!o in sigantske možgane — enotno svetovno znanost.
Vsa priroda bo njegovo velikansko gospodarstvo.
To bitje ne bo unSčevalo žita in spre-minjalo poija v pustinjo.
To bitte bc razumni gospodar planeta.
Toda kdaj bo tako? Kmalu.
Na eni šestini zemeljske oble se je skupno delo na družbeni zemlji že za-čelo.
DEKRET PROTI   PRIRODNIM   SILAM
Z oktobrskim prevratom sta postala zemlja in delo liudi na tej zemlji skupna družbena.
Petletka je zbrala milijone poljede!-cev v delovne zadruge in iim dala v pomoč sto tisoče najbolj dovršenih in sjlnih strojev — kombajnov, traktorjev, mialilnic in motorjev. Dvomilijonska ar-mada agronoinov, inženiriev, šoferjev in mehanikov je blla poslana^ na polja, da bi iih prtobrazila, da bi enkrat za vsc-lej odpravila slabe letin«.
Vsepovsod še je delo organiziralo po načrtu. Načrt ]t velikansko znanstveno delo, načrt se ustvarja na osnovi' zna-nosti.
Znanost uči, kdai }e treba se.iati. kai }t treba seiati. kako nrati. kakSna orodja uporabliati, kako gnojiti zemlio, kako se boriti s plevelom
Sto institutov Leninove Poijedelske akad-miie, sto mi sto poskusnih postaj in laboratorijev op^zuje in posku?>a. pro-učuie tla m rastiine zato. da bi bolie preobr?zili tako tia kakor rastHne.
Sklicuiejo se znanstvene konferen-ce: konferenca za boi s su§o. konfcren-ca o namakrinju Zavolžja. konfercnca o umetnem  dežiu.
Staremu sovražniku — suši smo v Sovietski  zvezi  napovedaK   vojnf>.
Pne 22. main 103? ]t bii v vseh čas-nikid Zvezc objavljen dekret. ki sta pa podpisala Stalin in Molotov, »o unio*nju su.^e v zavo!z.«ki!i rtkrožiih.«
Hekret Proti  prirodnim silam!
fie nikdar in nikjer se tiisoljud.ie lotili take naloge.
Polcti 10.34 ie zadeia suša Evropo in Ameriko. Za.iela fe vse dežele. V Angli-M $0 stali liudie v dolsih vrstah z vrči in vedri rred vaškimi vodniaki. V Zdru-/enih državah. v Iowi, je bilo listic na dreviii za polovico man'§e kakor sicer. V Minnesoti sn se pomšili celi gnzdovi. so bili popalieni pa^nikl in so živlno prodajali za srtif^no nizke cene
Ameriška vlada ic pretresla načrt. da bi fireseiila nekoliko tisoč fannariev in odpei^aia živino iz kra.iev. ki iih ie opu-stošiia su§a. Na boi s sušo sžmo pa ne misii '   Zakaj   naj   bi   se   borila   z  njo?  Cim
tnanjSa   ie   žetev,   tem   višie   so   žitne cene.
Po poročilih v časopisju je deta! ame-riški poljedelski minister Wallace ob neki prUiki, da ta suša lahko postane »dobrotiP za  ves narod«.
V   Sovjetski   zvezi   ni   suša   dobrota. V   Sovjetski   zvezi   nihče  ne  bo   koval iz nje dobičkov.
Su5a je sovražnik. In proti tema so-vražniku je objavljen v Sovietski zvezi dekret. kl pomeni vojno napoved
Vsaki naredbi sledi pr! nas načrt. Načrtu pa mora slediti njegovo uresni-čenje V Zavolžju so se začela nama-ka!na dela. Po desetih ali petnajstih le-tih v Zavolž.iu ne bo več suše
Kako se bo to zgodilo?
V   projektih Državne načrtne komisiie naidemo sliko Zavolžja čez petnajst let.
Narnakalni kanali bodo razdelili stepe v velikanske štirikotnike Vzdolž kana-lov bodo zrasle gozdne progc. ki bodo ščitile polja pred »suhoveji«. Vsako po-lje bo podobno velikanski sobi, ki bo na štirih straneh ograjena z zelenimi živimi stenami.
Vzdolž betonskih bregnv ob kanaiih bodo tckali clektrični vozički s črpalka-mi in škropilnicami, ki bodo metale vo-do v veliko daljavo. Na brigadirjevo znamcnle se bo s šumom ulil močan dež na polje.
Odkod pa bodo vzeli vodo? Vzeli io bodo iz Volge.
Struga Volgc is tnnoco metrov nižja od zavolžskih step. Vodo bo treba dvi-gati s črpaikami. MogoČne črpalne po-staie bodo gnale vodo iz Volae po ceveh velikanskega obsega v umetna iezera. Tako bomo predpisali vodi novo. tretie potovanic: iz reke nazaj v stepe. In vo-da  bo  morala  ubogati.
Tako bo nastalo na zemlji skladno in praviino omrežie umetnib jezer. katia-lov in gozdnih prog
Ljudjc, ki bodo gbdati nanjo od zg<> rai, z lctala, bodo rnislili d? tti spodaj ni zenilia. ampak kak drug planet. po-doben Marsu z -.jegovimi temnimi črta-mi in krogi.
Nova bo zemlja in nov bo človek na tej zerrlji.
Ali bo bodoči poljedelec-inženir po-liedelec-zmagovalec nad suso podoben nekdanjemu sužniu zemije ki ga ie po-7na!a   nekdan'9   »Pusiin«0
(Nadaljevanje  prthodnjič)