[SEPTEMBER 15 S Kv. - Mati 7 ž.+ Ifi č Kornlij 17 P ICv.-Frančišek+ IS S Kv.-Jožef Kap.+ 19 N 18. pobink. 20 P Evstahij ® 21 T Matevž 22 S Tomaž Vil. 23 C Tekla 24 P Mati B. Usm. + 25 S Kleofa_ 26 N 19. pobink. 27 P Kozma in Dam. 28 T Venceslav 29 S Mihael SO č Jeremij AMERIKANSKI LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST Vi AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA1 V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S3 . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH« / (Official Organ of four, Slovenian Organizations), NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKA LIST Yj ZDRUŽENIH DRŽAVAH ameriških, ŠTEV. (NO.) 179 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 16. SEPTEMBRA _ THUR SDAY, SEPTEMBER 16, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Devet držav podpisalo pogodbo za boj proti podmornikom v Sredozemskem morju. — Italijanska nadvlada v, . Sredozemlju znatno okrnjena, nasprotno pa je tam postala Anglija zopet vladarica. — Zadovoljni tudi Francija in Rusija. Ženeva, Švica. — Pogodba, ki se je zadnji teden sklenila med deveterimi državami v mestu Nyon za boj proti moi--skemu banditstvu v Sredozemskem morju, je bila ta torek od teh držav uradno podpisana in uveljavljena. To znači, da bodo pričele velesile takoj patriilirati s svojimi bojnimi ladjami Sredozemsko morje in potapljati podmorni-ke, ki bi izvršili, ali poizkušali izvršiti napad na kako trgovsko ladjo. Splošno mnenje se izraža, da ste obe fašistični državi, zlasti pa Italija, zadobili s to pogodbo precejšnji moralni udarec. Pogodba namreč določa, da je glavna morska cesta preko celega Sredozemskega morja pod kontroliranjem ladij Anglije in Francije. Druge manjše države, kakor Jugoslavija, Grčija, Albanija, Turčija, ter Egipt, bodo Varovale takorekoč samo 'svoj Prag', Rusija dobi pod nadzorstvo Črno morje, za Italijo Pa ostanete dve morji, namreč Jadransko in Tirensko (zapadno od južne Italije). \ŠANGAJU GROZI BOLEZEN Kolera in druge bolezni se pridružujejo vojni. Šangaj, Kitajska. — Poleg vojne šibe, ki tako grozovito tepe tukajšnje prebivalstvo, pa se je pojavila še druga resna sovražnica,namreč kužna bolezen kolera. Zdravstvene oblasti se sicer z vsemi silami bore proti tej bolezni, vendar jo ovirajo konraj toliko; da se v splošnem obsegu ne razpase. Poleg nje pa groze izbruhniti tudi koze in tifus. Zdravniki in bolničarke so na delu takorekoč noč in dan in na tisoče in tisoče ljudi je vsak dan cepljenih. Najbolj ogrožena od bolezni je francoska naselbina zaradi prenatrpanosti ljudstva in tamkaj je koleri podleglo okrog 450 ljudi. -o- PRAZNOVANJE 150 LETNICE AMERIŠKE USTAVE Chicago, 111. — Jugoslovanska radio ura, ki se redno ob- v ^rTV" i T* • ^ržuje vsak četrtek zvečer v vodah teh dveh morij, ki ____x_______ ste postavljeni pod nadzorstveno območje Italije,se itak niso izvršili nikaki napadi in bo tprej Italija le nekako po imenu na listi ter je postavljena v precej isti razred ka- kor omenjenih pet manjših držav. Lahko si je misliti, s kakimi občutki jemlje Italija to odločitev na znanje.Med tem, ko smatra sama sebe za nekako vladarico v celem Sredozemlju, bo morala zdaj tr~ Peti, da bodo takorekoč ob njenem obrežju plule tuje |adje, angleške in francoske, m še celo s pravico, da smejo kontrolirati njene podmorske! Italija omenjene pogodbe še ni odobrila ter je še dvomljivo, ali jo sploh bo. Kakor je to poraz za Italijo. tako pa pomeni pogodba Precejšnjo zmago za Anglijo. Njena pozicija v Sredozemlju J® bila prav občutno oslabljena, ko je morala tako nečastno Popustiti napram Italiji ob ^alijanskem osvojevanju Abe-sinije. Zdaj pa ji je slučaj Pripomogel, da bo lahko pod Pretvezo, da se bori proti anditskim podmornikom, zo-pet natrpala Sredozemlje s Sv°jimi ladjami, in, kakor go-^0re poročila, se te prilike v polni rheri poslužuje. °Sodba sicer pravi, da bo vršil0 nadzorstveno delo 36 ^ngleških ladij, toda že zdaj •!e Poslala tja okrog 100 svo-ladij, za kar ima ugodno opravičilo, namreč da mora Patrulje izmenjavati. In vse Je dosegla celo s polno Privolitvijo Francije! A tudi Francija ima povod ^ veselje nad uspehom, nam-wc.Zato, ker je morska pot pod vodstvom našega Primorca, Mr. Geo. Marčana, preko radio postaje WCBD (1080 kil.) bo ta teden, v četrtek, posvečena proslavi 150. obletnice podpisa ameriške u-stave. Ob tej priliki bo nastopil kot glavni govornik John A. Zvetina, profesor na Loyola univerzi. V program bodo vključene jugoslovanske klasične in narodne pesmi ter ameriška in jugoslovanska narodna himna. Program se bo oddajal od 6. do 7. ure zvečer. -o- NEVERJETNO, TODA RESNIČNO Tipperary, Irska. •— Oblasti so naletele na nekega kmeta v tukajšnji bližini, ki mu je težko najti para. Aretiran je bil, ker je nosil puško brez licence. Vendar pa ga je sodišče oprostilo, ko je videlo, kake vrste mož je. Izpovedal je namreč naravnost neverjetne stvari. Tako pravi, da ni še nikdar slišal, da se mora imeti licenca za puško. Dalje, nič mu ni bilo znano, da je angleški kralj Edvard odstopil. Celo o svetovni vojni ni nič vedel. O tem, da je Irska postala samostojna država, ali pa, da je v Ameriki Roosevelt za predsednika, celo ni nič slišal. Možakar pravi, da nikoli ne čita časopisov in sploh, da se briga le za svoje zadeve in pusti druge pri miru. — Deloma bi ga bilo dobro posnemati! med Zopet njo in severno Afriko Pod njeno neomejeno kontrolo. KonCno je zado voljna tudi Rusija, da je s svojim odločnim nastopom pripravila Anglijo do tega,da se je upala malo ostrejše na stopiti proti Italiji, napram kateri je doslej vedno popuščala.. __ ,___...... a-^fciiltV TISKARJI SE ODLOČAJO Tiskarji si izbirajo med federacijo in CIO. Louisville, Ky. — Ta teden se vrši tukaj konvencija mednarodne tipografske unije in pred delegate bo prišlo važno vprašanje, ali naj unija še v naprej ostane pod delavsko federacijo, ali naj se pridruži CIO. Predsednik federačie, Wm. Green, je v ponedeljek nastopil pred konvencijo, kjer je ponovno udaril . po CIO in dejal, da "se sploh ne more misliti", da bi tiskarji prestopili k tej organizaciji. V torek pa je imel na konvenciji svoj govor uradnik CIO, Ph, Murray. -o- BOJEVIT STAREC Boston, Mass. — Bivšemu šerifu, M. D. Wainwright, je bil predsednik Roosevelt v želodcu in poslal mu je pismo, v katerem mu je grozil z napadom na njegovo življenje. Mož je star 72 let in se bržkone ni mogel vživeti v predse dnikove ' 'novo tari j e". Zdaj jih bo imel čas,bolj podrobno študirati, kajti za svoje pismo je prejel leto zapora. -o- STAVKA V CHICAŠKIH PRALNICAH Chicago, 111. — Za torek zjutraj je napovedala tukajšnja unija pralniških delavcev stavko v 51 pralnicah, v katerih je zaposlenih okrog 6000 delovnih moči. .Njih zahteva je, da se jima prizna unija, da se jima zviša plača od 10 do 20 odstotkov, in par drugih točk. -o- LEGIJA POMAGALA SVOJEMU ČLANU Waukegan, 111. — Neki tukajšnji vojni veteran katerega ime se ni objavilo, da se prihrani družini 'zadrega, ' se je zaradi velike revščine moral Odločiti, da odda svojega najmlajšega otroka, sinčka, starega mesec dni, kaki družini v adoptacijo. Skrajno neradi so se starši odločili k temu koraku. O tej njih stiski pa je izvedela Ameriška legija, katere član je omenjeni veteran, in se takoj spravila na pomoč.. Obljubila je veteranu, da mu bo preskrbela primerno delo, da bo lahko svojo družino obdržal skupaj. Veselje staršev, ko se jim je sporočila ta novica, je bilo nepopisno. --o- NOVA MNOŽINA DENARJA IZDANA NA TRG ^Washington, D. C. — Da se olajša izdajanje kreditov in se prepreči zviševanje obresti, je zakladniško tajništvo izdalo na denarni trg novega denarja za 300 milijonov dolarjev. Ta denar pa je seveda krit z zlatom, vzetim v ta namen iz rezervne zaloge, in torej ni ta korak nikaka inflacija. Vlada ve iz izkušnje, da se v jesenskem času potreba po denarju in kreditih navadno zviša. V PREDMESTJIH ZAPRLI ŠOLE Chicago, 111. — Deset predmestij se je zadnji ponedeljek odločilo, da slede vzgledu Chi-cage in zapro svoje šole zaradi razširjajoče se bolezni otroške paralize. Skupno je doslej na njej zbolelo v Chicago 242 oseb, umrlo pa 18. KRIŽEMJVETA — Grad Gandolfo, Italija. — Papež Pij je pretekli ponedeljek imenoval nadškofom v Seville, Španija, kardinala Pedro S. Saenz. Prejšnji nadškof je umrl pred mesecem dni. Kardinal Saenz biva v nacionalističnem teritoriju že precej časa. — Tokio, Japonska. — Japonski1 finančni vodja, II. Mori, se je v ponedeljek izrazil, da bo njegova država nadaljevala vojno proti Kitajski tudi, ako bo kaka "tretja sila'' posegla vmes. S tem je brez dvoma mislil sovjetsko Rusijo. — Bayonne, Francija. — Delegacija španskih Baskov obdolžuje nacijonaliste, da so prelomili svojo besedo. Pri bojih za Santander so se namreč Baski podali pod pogojem, da jim bo dovoljeno, izseliti se v Francijo, obdrža-ni pa so bili nato kot vojni ujetniki. SAMOUMOR SE NI PO. SREČIL Chicago, 111. — Iz neznanega vzroka si je 25 letna Miss Yetta Wexler, 5220 Harper ave., pretekli ponedeljek skušala vzeti življenje s skokom iz 8. nadstropja ;YMCA poslopja 19 So. La Salle st. K sreči pa je priletela na mrežo, ki je bila razpeta, ob 3. nadstropju preko dvorišča, in to ji je rešilo življenje, dasi je zadobila težke poškodbe. SMRT VELIKEGA PATRIJOTA Ustanovitelj čehoslovaške države, dr. Masaryk, umrl v visoki starosti. Praga, Čehoslovaška.— Kakor je bilo že včeraj kratko poročano, je V torek zjutraj izdihnil na svojem domu blizu Prage dr. T. G. Masaryk, prvi predsednik čehoslovaške republike. Pokojni je bil znan kot filozof, kot znanstvenik, predvsem pa kot moder državnik in politik. S svojim neumornim in velikim delom, ki ga je storil za državo, si je pridobil naslov "mali oče domovine" in so ga smatrali kot nekega češkega Washingtona. Skoraj celo njegovo življenje je bilo posvečeno osvobojeva-nju češke domovine in boril se je za to idejo že kot poslanec v bivši Avstriji, podvojil pa je svoje delo med svetovno vojno. Ob začetku vojne je pobegnil v Švico, in že tam ustanovil idejno čehcslo-vaško republiko, ki se je uresničila v 1918. Pri tem je sodeloval tudi z jugoslovanskim odborom za osvoboditev. Kot priznanje za njegovo delo je bil ponovno in ponovno izvoljen predsednikom, dokler se ni sam vsled visoke starosti odpovedal tej časti. Star je bil 87 let. -o- VZGOJEVANJE DIVJAŠKIH AVTOMOBILISTOV Chicago, 111. — Na tukajšnjem prometnem sodišču se je zadnji ponedeljek vzela pravica, voziti avtomobil za daljšo ali krajšo dobo 20 brezobzirnim avtomobilistom To je rekordno število za podobne obsodbe tekom enega samega dne. Večina je bila poleg tega obsojena denarno kazen. Ss Jugoslavije Petnajstletni pastir je svojemu gospodarju iz maščevanja; zanetil požar, ki je vpepelil gospodarsko poslopje in napravil veliko škodo. — Smrtna kosa. —< Številne druge vesti o nezgodah iz starega kraja, tudi na ANGLEŠKA LADJA NA OBISKU * < K t Angleška bojna ladja York, ko je pred kratkim pristala v pristanišču mesta Boston, Mass. Posadka si je šla ogledat mesto. , , i , ' 15 letni požigalec Maribor, 25. avg. — Predvčerajšnjim dopoldne se je vnelo gospodarsko poslopje posestnika Mirka Eisnerja v Spodnjem Radvanju. Požar se je pojavil na zadnjem delu velikega poslopja ter je hitro zavzel katastrofalno obliko. Gospodarsko poslopje je bilo v nekaj minutah zavito v plamene, ki so se prijeli tudi stanovanjske hiše. Na mesto požara so prihiteli prvi domači radvanjski gasilci, kmalu potem se je pojavila rad-vanjska četa s svojo motorko, nato je prišla pomoč iz Maribora in iz Studencev. Z združenimi močmi so gasilci naskočili požar ter se jim je v trdem boju posrečilo, da so ga omejili. Ogenj je vpepelil gospodarsko poslopje popolnoma, da je ostalo samo ogo-relo zidovje, na hiši pa je uničil polovico strehe. Zgoreli so tudi vsi letošnji pridelki in vse orodje z vozovi vred. Škodo cenijo na 60.000 din. Sprva so sumili, da je- zažgal kak brezdomec, ki je prenočeval na skednju in je vrgel ogorek cigarete v seno. Tekom popoldneva pa je energična orožniška preiskava spravila na dan, da je zane^ til požar 15 letni Jože. Podgoršek. Fant je bil od 5. ju-Qija do 12 avgusta za pastirja pri posestniku Eisner ju, ker pa je izgubil nagobčnik za kravo, ga je posestnik odpustil, obenem pa mu je odtegnil za izgubo nagobčnika 10 din od plače. Fant je potem zahteval da mu mora posestnik plačati hlače, ki mu J jih je krava požrla, ker pa tudi s tem ni uspel, je iz maščevanja zanetil požar. -o- Strela jo je ubila Celje, 27. avg— V četrtek okrog 15:30 je prihrumela nad Celje in okolico huda nevihta, ki je povzročila, da je bilo Celje do 19.30 brez električnega toka. Okrog 15.30 je 25 letna, na Ostrožnem štev. 12 pri Celju stanujoča posest-nikova hčerka Ana Velenško-va s svojo materjo in dvema sestrama nalagala oves na njivi blizu doma. Ko se je vlila ploha, so vse štiri pohitele domov. Ko je dež premočil Ani Velenškovi obleko, je stopila v spalnico in se preoblekla. V tem hipu je treščilo v električni vod blizu hiše. Strela je švignila po žici v Velenškovo hišo in spalnico ter na mestu usmrtila Ano Velenškovo. Strela je tudi o-krušila omet v hiši a ni vžgala. Mati in obe sestri sta takoj pohiteli v spalnico in našli dekleta vsega opečenega na tleh. Pozvali so zdravnika g. dr. Negrija iz Celja, ki pa je mogel ugotoviti le smrt. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Nesrečen padec Kleparski vajenec Karol Platinovšek, star 18 let iz Hrastnika, občina Dol, je pri neki hiši v Mariboru barval žlebove. Ker ni bil privezan, je zgubil ravnotežje in padel na tla. Močno si je pri tem poškodoval hrbtenico in so ga morali odpeljati v bolnico. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Viktor Herksel, star 45 let. — Vj Črnomlju je umrl Jakob Sin-kovič, posestnik, gostilničar in mesar. — Na Bledu je umrla Eva Triller, rojena Leš. — V Ljubljani je umrla Ana šket. s -o- Napaden Po cesti pri Rogatcu, je stopal 70 letni prevžitkar Anton Baštnar iz Tlakov pri Rogatcu. Za njim sta se na kolesu pripeljala dva 30 Iet-4 na fanta, katerima se starček ni mogel pravočasno izogniti. Eden fantov je stopil s kolesa, odvzel starčku palico na katero se je opiral in ga prete-i pel po vsem životu, da se je starček zgrudil na tla, fanta sta se odpeljala naprej. Starčka so potem pripeljali v celj-i sko bolnico, kjer so videli1, da ima močne poškodbe na glavi, zlomljeno roko in zlomljeno roko in zlomljeno eno rebro. Nesreča V Šiški pri Ljubljani, se je na gorenjski progi težko ponesrečil 30 letni delavec Ja<-nez Pavlič, doma od Sv. Anei v Slov. goricah. Med delom !ga je zgrabil vlak, mu odrezal desno roko v zapestju, mu zlomil nogo ter mu prizadejal še druge hude poškodbe, -o- Odlikovanja Z redom Jugoslovanske krone V. stopinje je bil odlikovan letalski major Franjo Pire; z medaljo za vojaške vrline pa letalska kapetana Ilija Zelenika in Ivo Ostrič; s srebrno medaljo so bili odlikovani Ernest Hogl, Ivan Sre-mec, Stanislav Vouk, in še nekaj drugih. DENAR V STARI KRAJ loSiljamo po dnevnem kur-zu. Včeraj bo bile naše cene: V Jugoslavijo: Za: $ 2.55 . $ 5.00 . $ 7.20 . $11.65 . $23.00 . $45.00 Din: ________ 100 __________ 200 ____________ 300 _________ 500 _____________1000 ___________2000 Y Italijo: Za: Lir? $ 6.50 ...._ 100 $ 12.25____200 $ 30.00 __________ 500 $ 57.00 __________1000 $112.50__________2000 $167.50 ____________3000 Pri večjih svotah poseben popust, Za izplačila, v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošlji^ $10.85". — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega krai ja sem. Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L fmwwwwmwwwmwwmwvmm r item g ^ 'AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 16. septembra 1937 Aroerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina • Za celo leto ...........-...........................$5.00 Za pol leta ........................................ 2.50 Z;t četrt leta ...................................... 1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ...................................$6.00 Za pol leta —..........-....................... 3.00 Za četrt leta ...................................... 1-75 Posamezna številka .......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerisa.. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months ............................ L50 Chicago, Canada and Europe: For one year ...............-..............—$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months .....................-..... 1-75 Single copy .....................................— 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ___ Entered as second class matter November 10, Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. 1925, at the post office at Februarja t. 1. poroča moskovski "L'antireligieux" Ineza Evangelista Rev. Anton j narodnega življenja, ki državi t. v, . i________________________^^^n^nmicoL Schiffrer ,asistirala sta mu pa.in narodu navadno ne škoduje- sledeče: Praški kongres je dal angleškim svobodomisel cem znaten pogon. Začeli so prirejati predavanja v Londonu in po drugih mestih.. Posebno veliko zanimanje je zbudilo pri ljudstvu predavanje Bredlow-Bonnera o "Borbi svobodomiselstva v Evropi". Na predlog angleške sekcije se izpremeni ime "lnter-nacionala svobodomiselcev" v "Svetovno združenje svobo-domiselcev". Predlog je bil sprejet s 6 glasovi proti 5. Rev. L. Koren jn pa g. župnik iz. jo, temveč koristijo, ker poma-slovenske župnije v SheboygaT gajo čistiti pojme in politično nu; četrti č. g. duhovnik je bil: atmosfero. Zanašati te boje pa Rev. J. Černe iz West Allisa. V j izven države je pa zločin na na-imenu naše fare sv. Janeza E- j rodu in državi, ker nam vsikdar vangelista in vseh navzočih Slo- zelo škodujejo, jemljo vpliv in vencev in Slovenk moram časti- j dobro ime državi v svetovni jav-tati čč. gg. duhovnikom, ki so j nosti. Zato ne samo, da jih ne Svetovno združenje brezbožnikov SLOVENKA IZ IOWE TUDI SAMO ZA SLOVENSKO ČTIVO V LISTU Council Bluffs, la. Tudi jaz potrdim in podpišem to, kar je pisala v svojem dopisu Mrs. Mary Toleni iz Wil-larda. Dajte nam v listu samo slovensko čtivo brez angleškega, ker deca se ne zanima, za tistih par angleških vrst, ker ima dosti angleških listov in magazi-nov. Jaz imam 6 otrok, pa "A. S." Protiverski glasnik v Moskvi je priobčil sledeče poro- nihče ne bere, kakor jaz sama, čilo o protiverskem delovanju v W^ot ga je prejel ker le izvršni odbor Svetovnega združenja brezbozmkov , mi ne bo nihče zameril zato> ker Tovariš Galperin poroča, da so francoski svobodomi- j izrazim svoje mnenje. Jaz bi bi-selci storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da se resolu-j Ja svoje mnenje že preje izraži-cije praškega protiverskega kongresa uveljavijo v Fran- ia, pa sem čakala, da bo kdo ciji. V ta namen so priredili narodno zborovanje za zdru- 1 " -3"1 žitev vseh svobodomiselskih skupin, ki je imelo velik uspeh. Osnovno načelo tega združenja je "obramba popolnoma svobodnega razvijanja človeške osebnosti". Tovariš Lornlot je na podlagi številk in točnih podat- drugi kaj povedal glede tega. Zdaj, ko se je pa Mrs. Toleni ojunačila, sem se pa še jaz. Drugo je pa tudi to. Mladina noče tega lista naročati in plačati, mi sami starejši ga mora- kov nazorno pokazal ves obseg protiverskega delovanja, mo, če ga hočemo imet, zato pa Tako je Noel imel 40 predavanj, Lornlot 80, Jules Clarez -čez 100, poleg manjšega števila nekaterih drugih tovarišev. Vsa predavanja so bila dobro obiskana. Najbolj delavni so bili svobodomiselci za časa volilne agitacije." Izdali so na tisoče letakov, kakor: "Resnica o krščanskem sindikalizmu", "Kaj je svobodomiselstvo", "Primer Dolfussa", "Klerikalizem in fašizem", in lepakov, kot: "Papež in vojska z Abesinijo", "Usmrtitev Jean d'Arc". Vneto so razširjali brošure: "Katekizem svobo--domiselcev", "Ateizem in socializem", "Vatikan in Abesi-nija", "Predkrščanske bajke o Brezmadežnem spočetju"; Potier, ki je spesnil "Internacionalo", je izdal zbirko najboljših protiverskih pesmi. Skupina igralcev prireja pro-tiverske predstave. Končno pozivajo vsa svobodomisel-ska društva, naj vsak po svojih močeh podpira junaške republikance v Španiji. Nato sledi poročilo kongresa v Chalonsu, ki je sprejel sledeče sklepe: Ustanoviti se morajo ljudske univerze z izbranimi in lahko razumljivimi predavanji, in posebne univerze za razne strokovne zveze. Svobodomiselstvo se mor®, boriti za zboljšanje gmotnega stanja delavstva, ker je ta borba neobhodno potrebna za dosego svobodomiselnih ciljev. Svobodomiselci se morajo skupno z ljudsko fronto boriti proti fašizmu in vojski. V tem boju morajo sklepati prijateljske odnošaje z vernim delavstvom, češ, da so koristi vsega delavstva skupne, ter je zato potrebno tesno sodelovanje. Tovariš Bredlow-Bonner je podal račun o delovanju svobodomiselstva v Angliji, kjer se najrazličnejše struje združujejo v to enotno gibanje: V glavnem je 5 takih struj: 1. Pozitivisti, ki kot taki sicer "izumirajo", pač pa se pridružujejo racionalistom. 2. "Vojskujoči se ateisti", katerih število neprestano raste. Etično gibanje" dela z vnemo in uspehom za raz- venskih pijonirjev bo naš najlepši spomenik. Pokažimo našim mladim, da se zanimamo za svoje stvari, da spoštujemo našo tiskano slovensko besedo, potem bodo tudi mladi pomagali vzdržavati. Zakaj ne bi delali tako le: Na primer, v kaki družini bo očetov ali materni rojstni dan. Zakaj ne bi očetu v spomin sin ali hčer plačala ustanovnino in naročnino za ta novi list. List pa bo objavil lep življenjepis staršev in bo to najlepši spomenik za .starše in otroke. Midva z mojim možem sva sklenila, da postaneva ustanov-! nika tega nameravanega lista mesečnika in pošiljava v ta namen svoto $5.00. Tako storite še druge slovenske družine po A-meriki in to čimprej e morete, da čimpreje omogočimo izdajanje , tega novega lista, ki bo nam gotovo vsem v ponos. Frank in Ivana Bamlbič -o- ZOPET JE BILO LEPO NA HOLY HILLU Milwaukee, Wis. Zopet sem se namenil cenj. g. urednik napisati par vrstic v ta naš priljubljeni list in nekoliko opisati romanje na Sveto goro ali Holy Hill. — Na Delavski dan dne 6. septembra letos so prišli ljudje od vseh strani in krajev in vseh narodnosti, z raznimi zastavami; na tisoče jih je ne vidim vzroka, da bi tiščali v angleščino z listom — čemu? Pozdravljeni vsi čitatelji! Ana Jaksha. -o-- NE ČAKAJMO KAJ BODO DRUGI NAREDILI — SAMI STORIMO KAR MISLIMO, DA JE PRAV! Fredonia, Karts. G. urednik: — Kaj ne, da smo ljudje res čudni — za kaj j bj]0 in brez števila avtomobilov dobrega. Kar ne moremo se od-: jn busov je pripeljalo te božje-ločit. Ko ste začeli pisati za no-, potnike pod goro. Mogel si tam vi list — mesečnik smo vsi ču- srečati slovenske rojake iz Wau-tili v srcih, da je res potrebno, kegana, Chicage, Sheboygana, da bi imeli en tak list — to ve- West Allisa, Milwaukee 4n ne mo, da bi bilo res prav in da je vem odkod še, ki so prišli, da se taka akcija za tako stvar hvale- poklonijo nebeški Materi ki sto-vredna. Ko smo pri nas o tem luje v velikem oltarju božjepot-govorili, je moj mož dejal, seve- ne cerkve. Naravnost zanimivo 3. da se bomo naročali, pa poča-kajmo malo, da vidimo kaj bodo drugi naredili. Ali zdaj smo pa prišla do prepričanja da tisti drugi menda tudi tako mislijo, zato vsa pa sklenila, da bova zdaj pa midva drugim pokazala, da lepo potrpežljivo čakati ne bo nam prineslo do uresničenja tega lepega načrta za novi list mesečnik. Dragi mi Slovenci po Ameriki le hitro na noge, da dobimo čimpreje ta list. Ne čakajmo na druge. Vsak sam stori kar sodiš, da je prav in da je Tvoja dolžnost. Ne dovolimo, da gre mimo nas ta prilika, Če zdaj zamudimo ne bomo imeli več take pri- (■E TARZAN IN LEOPARDSKX LJUDJE v. . , , • i • i , . | like. Veliko dobrega smo že za- sirjanje svetne nravnosti, ki vzbuja posebno veliko zani- m„diii ne daimo tr-n 1 1- 1 1 • • 1 , • TT T • T 1 • • "»UMI«, UitJIIlU tCjj.i. manje med ljudskimi plastmi. V sredini Londona imajo I Ta novi list, ki se bo bavil z sijajno stavbo, v kateri prirejajo sestanke, predavanja, zbiranjem zgodovine naše sta-koncerte in leposlovne krožke. Poleg tega delajo večje rej še generacije in pa naših slo-ali manjše izlete, za kar se posebno navdušuje mladina, j s* kjer je uspeh tudi najlepši. 4. Zveza racionalističnega tiska, postavljena na trdnem finančnem temelju, ki ji omogoča tiskati in prodajati brošure in knjige po nizki ceni v milijonih izvodov. Izdaja zlasti protiverska, filozofska in znanstvena dela, prireja tečaje in predavanja. 5. Narodno društvo laikov, ki je bilo ustanovljeno že 1. 1866. Kljub vsemu pa se angleški svobodomiselci ne morejo ravno ponašati z uspehi: Danes je silno težko kaj storiti, ker jim je vlada nasprotna in ministrstvo nima nobenih stalnih smernic v tem pogledu. Poleg tega bo v kratkem prišel v pretres nov zakon o šolah, ki bo dovoljeval tudi verskim šolam državno podporo, češ, da je potrebna za vzdrževanje šolskih poslopij in razne potrebne predelave in popravila. Angleška protifašistična fronta se druži z "Društvom za obrambo državljanskih svoboščin", katero vse svobo-domiselske organizacije zvesto podpirajo. To poročilo je bilo sprejeto z navdušenim ploskanjem. sveto opravilo tako lepo povzdignili in še zlasti moram ča-stitati našemu pomočniku-du-hovniku Rev. L. Korenu za prelepo pridigo pri sv. maši. Take pridige še nismo slišali; je bila zelo ganljiva in obenem silno pomenljiva. Sedaj sem pa prepričan, da nam bodo č. g. tudi v naši farni cerkvi napravili včasih slovensko pridigo, saj so pokazali, da znajo tudi slovensko govoriti, prav kot č. g. župnik Rev. A. Schiffrer. — Prav lepa hvala sheboyganskim pevcem za tako lepo petje pri sv. maši. Že sedaj se jim priporočam za drugo leto, če nam Bog da zdravje, ko bomo zopet poromali k Mariji na goro. — Pozdrav vsem romarjem in tem, ki to berejo. John Vidergar -o- GG. UREDNIKOM INOZEMSKIH SLOVENSKIH ČASOPISOV Ljubljana, Jugoslavija Poročila, katera so prinašali razni slovenski inozemski časopisi o konkordatu in o dogodkih ob smrti patriarha Varnave, so bila skrajno lažnjiva, deloma pretirana, samo pol resnična. Ker so pa gg. uredniki ta poročila jemali iz tujejezičnega časopisja, to jasno kaže, kako je svetovno časopisje, zlasti pa svetovne poročevalske agencije sovražne naši mladi in lepi državi Jugoslaviji. Zelo nas je tu doma bolelo, ko smo čitali ta poročila. Edino "Slovenski List" v Buenos Airesu in "Amerikanski Slovenec" v Chicagi se nam zdi, da sta zaslutila v teh bombastičnih tendencioznih poročilih sovražno ost poročevalcev proti nam Jugoslovanom. Obema listoma je domovina hvaležna za ta lepi čut ljubezni do rodne zemlje. Družba sv. Rafaela se zato obrača na vse spoštovane gg. urednike slovenskih izseljenskih mislijo listov in jih lepo prosi: 1. gospodje nikar v tujini ne pljuvajte v lastno skledo. 2. Nikar ne podpirajte perverzna stremljenja naših sovražnikov, ki žele samo eno: naše državno in tako narodno uničenje. Spomnite se na potoke slovenske, hrvatske in srbske krvi, ki so se prelili za ustanovitev naše lepe Jugoslavije,, Vaše matere — države. 3. Nikar zato saj vi ne nasedajte takim poročilom svetovnega tiska in mu ne pomagajte nas uničevati in ne verjemite takoj, temveč pri vsakem takem poročilu takoj povejte svojemu čitateljstvu, da ne verjamete, da bi bilo to res, naj rojaki počakajo na resnična poročila iz domovine. Hvaležni Vam bomo, ako nam brzojavite in vprašate, koliko je res. TORD Vam bo brzojavno odgovoril. 4. Prosimo, da vpoštevate to-le: Če se tu doma razne poli priobčujete brez Vaših državi in narodu prijaznih opazk, temveč protestirajte pri svojih tu-jejezičnih kolegih in jih prosite, da naj bodo obzirni do mlade države, do treh narodov, ki tvorijo našo državo. Opozorite jih na ogromno delo, katero smo Jugoslovani izvršili v celem srednjem veku, ko smo celi Evropi s svojo srčno krvjo rešili krščansko kuturo proti mohamedaniz-mu, česar nam Evropa ni sama ni plačala, temveč celo niti priznala. 5. TORD je vsem gg. urednikom vsikdar brezplačno na razpolago za vsako informacijo, bodisi pismeno, bodisi brzojavno. -o- POPRAVEK V zahvali, ki je bila priob-čena iz Morgan, Pa., dne 10 tega meseca v št. 175, Ame-rikanskega Slovenca, je bilo pomotoma izpuščeno, da se Mr. in Mrs. Steve Ušeničnik zahvaljujeta vsem za krasna darila ki sta jih dobila, za rojstni dan. — Pom. urednik V SKLAD ZA REVEŽE je prispevala te dni Mrs. Antonija Požun, iz Johnstowna, Penna. znesek ................$5.00 -o- MARCONI JEVA SKROM:- in veličastno je bilo gledati to množico, ki se ne boji javno pokazati svoje vere v sedanjih tako mlačnih "časih. Javno pokažejo, da verujejo v Boga in njegovo sveto Mater in da so še praktični katoličani. Ko človek vse to gleda mora nehote vzklikniti : Ne bo še propadla naša vera, pač pa bo moralo propasti poprej še kaj drugega, ki stoji na slabši podlagi, medtem ko je naša vera postavljena na božje temelje. Ob tej priložnosti ne morem drugače, kot častitati vsem onim, ki so tako lepo držali vzoren red tudi v cerkvi, da kljub ogromnim množicam ni bilo prehudega drenja in prerivanja, dasiravno je bilo toliko ljudstva, da se je težko dobil sedež, še zlasti pri naši slovenski sv. maši, katero so ob 10. uri da-1 tične struje med seboj tepo, je rovali naš g. župnik od sv. Ja-'naravno., Politični boji so del NOST IN VELIKODUŠNOST Pred kratkim umrli znanstvenik, senator in markiz Marcorii s svojo skromnostjo in pravičnostjo lepo potrjuje že prastaro, a še dane? neznano resnico, da samo "prazen klas pokonci stoji", da so samo napol izobraženi ljudje najnadutnejši, skrajno prevzetni, nevoščljivi in se radi jeze, dočim so pravi učenjaki kaj skromni ter se dobro zavedajo svoje ničevosti in slabosti spričo neskončnega Učenjaka. Samo laži-učenjaki neizmerno mnogo o sebi in svojih nedosegljivih zmožnostih, mislijo, da so oni početniki vse znanosti ter s prezirom gledajo na svoje tovariše ter žele vso slavo le za se. Marconi pa se je dobro zavedal, koliko se mora zahvaliti svojim prednikom ali svojim tovarišem učenjakom, kar je pokazal s tem, da je prvo brezžično poročilo poslal nekemu učenjaku Branlyu, kateremu prizna prvenstvo v odkritju brezžične telegrafi je in se poklanja njegovemu ve-leumu. Ko je leta 1912 ustanovil neko trgovsko italijansl<>0OOO{m<^^ Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W ' 0-000-000-0-0000-000-0000^0-000000-000-00-000^>0000000-00<> ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC fclŠ. Zadnje dneve so se priglasili k akciji za novi list mesečnik sledeči: DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA, župnije sv. Štefana v Chicagi 111.....................$5.00 DRUŽBA SV, MOHORJA, Chicago, 111., svoj II. mesečni prispevek ..............................$2.00 MRS. AGNES KOS, New York, N. Y.....................$5.00 MR. in MRS. FRANK in IVANA BAMBICH, Fredonia, Kansas ........................_....................$5.00 * * * Vsem ustanovnikom in naročnikom, ki so se priglasili dose-d.aj najlepša in iskrena hvala v imenu akcije za novi list — mesečnik. Dal Bog obilo posnemalcev! ' * * * Na slovensko katoliško javnost pa ponovmTapeliramo glede te zadeve. Želimo, da bi te vrstice prišle pred oči vseh odgovornih osebnosti naših katoliških društev, klubov, vseh posameznikov, itd. Želimo, da bi ta apel vzeli na znanje prav vsi, ki se kaj zanimajo za boljšo bodočnost nas katoliških Slovencev v Ameriki. Prav vsi naj razmišljajo o tem pokretu, komurkoli je le količkaj za boljši razmah naših katoliških društev, naših župnij in sploh vsega katoliškega gibanja in življenja med nami. Pri tej akciji pogrešamo na stotine in tisoče premnogih naših katoliških mož in žena. Potrebujemo vas pri tej akciji. Vi pa potrebujete in bote še dolgo potrebovali tak list, kakoršen namerava biti ta novi list — mesečnik.. Mi smo trdno prepričani, da ko bo list enkrat prišel na plan, da bo vsakemu hudo, le zakaj ni listu že popreje pomagal, da bi preje prišel med nas. Premnogi so gotovo prepričanja, češ, počakajmo kaj bodo drugi naredili. Drugi so zopet ravno takega prepričanja in tako vsa stvar stoji na enem in istem mestu, ko bi lahko v par tednih bila dosežena in dovršena. Zato vsi tisti, ki vemo, da ste s srcem in dušo za stvar, se dvignite čimpreje in se tej akciji pridružite. Pomagajte, da se ta cilj doseže. Veseli ga bote vi in vsi. Tudi ta mali prispevek za tako potrebno stvar ni taka žrtev. Kolikokrat žrtvujemo in dajemo za razne stvari, ki so morda prav nepotrebne Pa naj za tako potrebno stvar pa mirno v ozadju stojimo. Naj bomo res taki ? Nikakor ne! Katoliški Slovenci na noge! Naša dolžnost je, da pomagamo pri takih stvareh. Ako pa stojimo v ozadju in -se rezervirano držimo, kakor da to ni naša dolžnost, potem s tem le stvar zadržujemo, ali pa iste morda še ne odobrujemo. Ako je zadnje, potem, če se branimo več in boljšega lastnega katoliškega tiska, potem z našo zavednostjo nekaj ni v redu. Namen te akcije smo že mnogokrat povedali. V prvi vrsti bo to list, ki bo skušal zbrati zgodovino slovenskih naseljencev v Ameriki. Zraven tega pa bo skušal biti leposloven in poučen družinski list. Skušal bo dopolniti naše vrste na naši tiskovni fronti, da bodo naši katoliški rojaki imeli dovolj različnega berila v lastnih vrstah in da ne bo treba se izgovarjati, češ, moramo brati tudi nasprotne liste, ker nimamo takih listov sami. Tu rojaki, zdaj se prizadevajmo, da v naših vrstah izpopolnemo kar se tiče naše tiskovne fronte. Ali hočete pri tem pomagati? Pojdimo malo sami vase! Razmišljajmo: če je katoliško žavednim ljudem po raznih deželah za svoje prepričanje toliko, da za istega umirajo m doprinašajo najvišje mogoče žrtve, pa naj bomo mi katoliški Slovenci pa pri najnezavednejših, kjer se za svoje stvari, ki so r.arn neobhodno potrebne, bojimo malih žrtev? Smo taki? Kaj bo o nas.vedela povedati zgodovina — če bomo taki? To pomislimo ! Približajt^ se rojaki in pomagajte dobri stvari do življenja! Ne glejmo ob strani, da delajo in žrtvujejo samo nekateri. Bodimo zavedni Slovenci in požrtvovalni katoličani! Ta dom na3422 Pierce Ave. Za samo $125& na leto! * Tu je dokaz, da je PLINSKA KURJAVA res pridobitev med avtomatičnimi kurjavami, Hiša, ki se vidi, je sedem-sobna, zidana is opeke, s kurjavo na gorki zrak. Je eden tisočev in tisočev chicaških domov, ki so našli odgovor na popolno svobodo od skrbi s pečjo na ta lahki, ekonomičen način. Povprečni stroški za kurjavo chicaških domov s plinom so bili: v 1934-35 (mila zima) .... $155 v 1935-36 (skrajni mraz) ... 174 v 1936-37 (normalna zima) . . 158 Povprečen račun za povprečni chicaški dom s plinsko kurjavo v zadnjih treh letih SAMO $162! POKLIČITE, PIŠITE ALI TELEFONIRAJTE ZA BREZPLAČNO OCENITEV GLEDE STROŠKOV PLINSKE KURJAVE V VAŠEM DOMU. * Povprečni letni stroški za 1935-36-37 Plinska kurjava je EDINA popolnoma avtomatična kurjava ... MODERN COOKERY. . CONSTANT HOT WATER . . SILENT REFRIGERATION . . GAS HEATING THF PEOPLE? GAS LIGHT AND COKE COMPANY PHONE WABASH 6 O O O r Bfrm© "AMERIKLANSKI SLOVENEC? četrtek, 16. septembra 1937; ROMAN SpUala B. Orczy Prevedel Paulus Spoštovani Jellyband je prišel v sobo za Andrejem — on seveda ga je ko j spoznal _ in njegov obraz je bil silno zabri-žen. Preoblečeni Andrej je potrdil njegove najhujše slutnje. Molče in brez običajnega dobro voljnega smehljaja na rdečkastem licu je odcepil steklenico, jo postavil na mizo, primaknil stol in čakal. "Hvala lepa, dobri prijatelj!" mu je dejala Margareta in njen hudomušni smehljaj se ji je še poglobil krog usten. "Mislim da ne potrebujeva ničesar več. Tole je za vaš trud!" Dala mu je tri zlate in Jellyband jih je spoštljivo in s primer.no zahvalo vtaknil v žep. "Počakajte še!" ga je ustavil Andrej, ko se je pripravljal da bi odšel. "Bojim se, da bova še potrebovala vaše gostoljubnosti, dragi Jellyband! — Zal da ni mogoče nocoj čez "Rokav" —!" "Ni mogoče —?" Margareta se je prestrašila. "Morava, Andrej, morava odpotovati! Naj stane kar hoče, ladjo morava dobiti!" Mladi mož je žalostno odkimal. "Ne gre za ceno, gospa! Strašen vihar divja sem iz Francije, ne moremo odjadrati, dokler se ne poleže ali pa ne izpre-vrže." Margareta je bila bleda ko smrt. Na to ni mislila. Narava sama se je zarotila proti njej. Percy je bil v nevarnosti in ni mu mogla priti na pomoč, ker — veter ni dovolil! "Ampak morava — morava!" je ponavljala strastno in odločno. "Saj veste, da morava! — Ali ne morete najti kake pomoči?" "Bil sem že v pristanišču in govoril sem s par kapitani. Cisto nemogoče je, pravijo, da bi kdo nocoj odjadral. Nihče", je prid j al in pomenljivo pogledal Margareto, "nihče ne more nocoj iz Dovera!" Margareta je razumela. Ce nihče ni mogel odpotovati — torej tudi Chauvelin ni mogel. Ni se ji torej bilo treba bati, da bi jo prehitel. Prijazno je pokimala Jellybandu. "Se moram pač vdati v usodo!" mu je rekla. "Ali imate sobo zame?" "O da, gospa! Prijetno, zračno sobo! Koj jo bom pripravil. In tudi za gospoda Andreja imam sobo —." "To je lepo, spoštovani Jellyband!" je dejal Andrej veselo in ga udaril po plečih. "Pripravite obe šobi in pustite nam sveče tule na mizici! Gotovo ste trudni, in gospa Blakeney še mora nekoliko povečer-jati preden gre spat. — In nič se ne bojte, spoštovani prijatelj in lastnik začudenega obraza! Četudi vas je gospa Blakeney obiskala nocoj ob tako pozni uri in v nenavadnih okolščinah, je vkljub temu njen obisk velevažen za vašo hišo časten in gospod Percy vam bo globoko hvaležen, če poskrbite, da bo udobno in nemo. teno počivala." Andrej je bral spoštovanemu Jellybandu raz obraza njegove težke skrbi in pomisleke in kot pošten gentleman mu jih je hotel s svojo opazko razpršiti. In posrečilo se mu je. Jellybandovemu rdečkastemu obrazu se je vrnilo nekoliko njegove običajne prijaznosti in dobrovoljno-sti, ko je čul Percyjevo ime. "Koj bom vse pripravil!" je dejal živahno in njegova hladna zapetost je vidno minevala. "Sedaj pa", je hlastno začela Margareta, komaj da je odšel Jellyband, "hitro na dan z vašimi novicami!" "Nimam mnogo več povedati. Vihar je tako silen, da si nobena ladja ne upa iz pristanišča. To je nesreča za nas. Pa tudi sreča. Kajti enako kakor midva, mora Čakati na lepo vreme tudi Chauvelin." "Morebiti pa se je odpeljal iz Dovera že pred viharjem!" "Bog daj, da bi bilo tako! Potem bi sedaj že gotovo ležal kje na dnu morja. Pa bojim se, da se naše pobožne želje žal niso uresničile. V pristanišču so mi zatrjevali, da že več ur nobena ladja ni odplula iz Dovera. Zvedel sem tudi, da je danes popoldan prispel nek tujec in popraševal za jadrnicami, ki bi potovale v Calais." "Torej mislite, da je še v Dovera?" "Gotovo! Ali naj ga kje počakam in mu porinem meč med rebra? To bila najenostavnejša rešitev vseh težkoč." "Nikar se ne šalite! Umor na angleških tleh —! Le v prelepi Franciji je dovoljeno moriti ljudi v imenu svobode in bratstva!" Vdala se je v neizprosno usodo. Sedla sta k večerji, ki pa Margareti ni kaj posebno dišala. Preveč je bila razburjena in njena glava je bila prepolna misli in načrtov in boječih skrbi. Andrej je poskusil vso svojo zgovornost, da bi jo razvedril. Pripovedoval ji je o "Dušici" in o njegovih drznih činih. Oči so se ji zableščale od navdušenja in ljubezni, ko ji je pravil o njegovi pogum-nosti, njegovi iznajdljivosti in brezpri-merni pretkanosti, srečen in vesel smehljaj ji je razjasnil lice, ko je čula, kako je preoblečen v staro, odurno babnico peljal grofico Tournay in njena otroka skozi pariške barikade. In prisrčno se je nasmejala, ko ji je razlagal, kake težave ima Percy da našemi in skrije svojo orjaško, širokoplečato postavo, ki mu je pri njegovih različnih vlogah delala vedno največjo preglavico. V takem pripovedovanju je minila ura. Pa še je bila polovica dolge noči pred njima in vihar se še vedno ni hotel poleči. S strahom je mislila Margareta na dolge ure čakanja in bedenja. Kje je Percy sedaj, se je popraševala. Andrej je sodil, da je še pred viharjem dosegel francosko obrežje, ali pa da vobče ni odplul in da varno leži kje v kakem skritem zalivu ob angleškem obrežju. Vsekakor je bila "Zora" močna, trpežna jadrnica, njen kapitan je bil izkušen mornar in ni se bilo treba bati nesreče. Polnoč je že bila, ko je končno Margareta odšla v svojo sobo. XXI. NA SLEDU. i i V poznih popoldanskih urah drugega dne se je šele polegel vihar. Mesto njega je zapihal udoben severo-zapadnik, poslan kakor nalašč za na pot čez "Rokav" v Francijo. (Dalje prihodnjič) -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA IZ DOMOVINE Kap Iz Maribora poročajo,<3u so pred osnovno šolo na Reki našli mrtvega 35 letnega vi-ničarja Antona Špureja iz Radizela. Pri zdravniški preiskavi so ugotovili, da je Spu-rej postal žrtev srčne kapi. -o- Ribe v velikih kosih toče Med neurjem so v naselju Vrelih pri Derventi opazili nenavaden pojav. Iz nizkega oblaka se je naenkrat vsula nenavadno debela toča in ljudje so v največjih kosih ledu pozneje opazili v svoje veliko presenečenje zmrznjene ribe. Nekateri kosi so tehtali preko enega funta. V nekaterih kosih toče so bile cele ribice, v nekaterih pa tudi presekane. ♦ -o- Tovarno povečujejo Tekstilna tovarna Erlich, tako poročajo iz Maribora, gradi nad predilnico še eno nadstropje. S povečanjem podjetja, se bo pomnožilo seveda tudi delavstvo in jih bo več prišlo do potrebnega zaslužka. Pisano polje J. M. Trunk Iz višine. Bosopetce imenuje g. Mo-lek vse, ki niso na stališču, kakršno on zavzema, so bili pred njim in so. morda še taki, kakršni so bili ob času faraonov. Vse to povodom prokletstev v Srbiji. Malo radoveden je, se zdi, "kaj mislijo katoliki o pravoslavnem "prokletstvu" in če mu pripisujejo kakšen efekt." On bi težko sprejel kako pojasnilo, saj bo mislil, da drži njegova ko dreta. Morda bo kdo drugi dostopen. Kakor navadno, meša in pomeša vse skupaj v en lonec: pravoslavno prokletstvo, papeža Pija XI., črnega mačka, hudiča, kako staro babo, ča-ranje, uročenje, zagovarjenje, priklicano gorje, prekletstvo papeža zoper papeža, faraone iz davne dobe, praznoverje. Razlika pri ti mineštri bi bila le, da "delajo glavarji cerkva vse to na bolj prefrigan ZAHVALA S zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS Sheboygan, Wis. Podpisana si štejeva v dolžnost, da se vam, dragi sorodniki in prijatelji, iskreno zahvaliva za prijetno iznenadenje ob priliki najine 25 letnice zakonskega življenja. Ničesar sluteč se podamo v spremstvu starejšega sina in Mr. F. Rabolta, na kratko vožnjo z avtomobilom po mestu. Ker je bila tisti dan velika vročina, nam seveda ni bilo treba dvakrat reči, da se popeljemo na sveži zrak. Nisva pa slutila, da naju hočeta starejši sin in pa Mr. F. Rabolt, tako zvito speljati od doma. — Ne bova poročala kako sta naju dobila v dvorano, ker samo izkušeni mojstri v takih rečeh znajo speljati stvar na tako zvit način. — Kakšno iznenadenje za naju, ko nam ob vstopu v dvorano za-doni nasproti mogočen "Su-prajz!" Vzelo je precej časa, predno se zaveva kje sva. Ko pa opaziva srebrno košarico in pa tako veliko število prijateljev, potem sva začela misliti, da je to v resnici suprajz za naju, ker nisva nikoli mislila, da imava toliko prijateljev, še manj pa pričakovala kaj takega. Vse je bilo kar najbolje pripravljeno in vsega dovolj. Srebrno darilo bova hranila dokler bova živela in se bova spominjala prijateljev, kateri so darovali zanj ali količkaj pomagali k tej prireditvi, da se je vse tako lepo izvršilo. Najlepša hvala seveda tistim, ki so to prireditev zasnovali in izpeljali, kakor tudi darovalcem, ki so kaj darovali in ki tukaj slede: Mr. in Mrs. John Razel, Mr. in Mrs. Frank Horzen, Mr. in Mrs. J. Kotnik, Mr. in Mrs. A. Cvetan, Mr. in Mrs. F. Bovhan, Mr in Mrs. A. Smerke, Mr. in Mrs. A. Sercelj, Mr. in Mrs. J. Zupančič, Mr in Mrs. J. Veršaj, Mr. in Mrs. J. Suscha. Mr. in Mrs. J. Kotnik, Mr. in Mrs. J. Crandlich, Mr. in Mrs. F. Bojane, Mr. in Mrs. Josip Repen-šek Sr., Mr. in Mrs. Josip Re-penšek Jr., Mr. in Mrs. A. Ri-bich, Mr. in Mrs. A. Leskovec, Mr. in Mrs. J. Udovich, Mr. in Mrs. C. Mohar, Mr. in Mrs. S. Radovan, Mr. in Mrs. M. Ortar, Mr. in Mrs. A. Makrivic, Mr. in Mrs. R. Stirdivaut, Mr. in Mrs. H. Lermetz, Mr. in Mrs. J. Ca-sel, Mr. in Mrs. F. Gorenc, Mr. in Mrs. Paul Feld, Mr. in Mrs. P. Droll, Mr. in Mrs. F. Progar Sr., Mr. in Mrs. F. Progar Jr., Mr. in Mrs. P. Valentinčič, Mr. in Mrs. A. Fortuna, Mr. in Mrs. Lest Kirst, Mr. in Mrs. A. Mar-kelz, Mr. in Mrs. J. Wagner, Mr. in Mrs. E. Lutz, Mr. in Mrs. Schaut, Mrs. M. Rakun, Mr. U. Stempihar, Mrs. A. Stempihar, Mr. Joseph Gorenc, Mrs. M. Fludernik, Miss R. Stamcar, Mr. Schutte, Mr. B. H. Werner, Mr. Felix Milbaurer, Mr. Ignac Gredenc, Mr. Walter Sizoni, Mr. in Mrs. Martin Jung, Mr. in Mrs. Frank Werner, Mr. in Mrs. Nick Weber, Mr. in Mrs. A. Betervolf, Mr. in Mrs. Ed Fredunko, Mr. in Mrs. Hugo Kolbs, Mr. in Mrs. Art Jensen, Mr. Raymond Ge-rend, Mr. in Mrs. Aleks Binder, Mr., in Mrs. G. Hein, Mr. in Mrs. Alt Fistler, Mr. F. Sanen-born, Mr. in Mrs. J. Primožič, Mr. in Mrs. J. Adelich, Mr. in Mrs. F. Godec Sr., Mr. in Mrs. Joe Metelko, Mr. in Sirs. S. Ur-bas, Mr. J. Zupančič, Mr. in Mrs. Joseph Gorenc, Mr. in Mrs. F. Resnik, Mr. in Mrs. J. Čuk, Mr. in Mrs. J. Dragan, Mr. in Mrs. G. Eržen, Mr. R. Weiss, Mrs. A. Kastigar, Mr A. Pav-šči, Mr. in Mrs. L. Pregelc, Mr. in Mrs. A. Stiglic Jr., Mr. in Mrš. J. Serketic, Mr. in Mrs. L. Udovich, Mrs. M. Majcen, Mr. R. Stalle, Mr. in Mrs. J. Suscha, Mr. Albin Falle,, Mr. in Mrs. Frank Falle, Mr. in Mrs. S. Francis, Mr. in Mrs. M. Jelene, Mr. in Mrs. Joe Suscha, Mr. in Mrs. A. Tegelj, Mr. m Mrs. Max Hralnik, Mr. in Mrs. Joe Udovich, Mr. in Mrs. John Pla-ninšek, Mr. in Mrs. L. Suscha, Mr. F. Stanzar, Mr. F. Klančer, Mr. Joe Renuša, Mr. in Mrs. John Gorenc, Mr. in Mrs. L. Udovich, Mr. M. Kaheimajer, Mr. Anton Fale, Mr. R. Stalle, Mr. in Mrs. J .Suscha. Mr. in Mrs. F. Ratalt, Mr. in Mrs. F. Segale, Mrs! M. Zore, Mr. in Mrs. P. Slebir, Mr. in Mrs. J. Barbuch, Mr. in Mrs. B. Hlade, Mr. in Mrs. J. Perhe, Mr. in Mrs. F. Bovhan, Mr. in Mrs. J. Starieh, Mrs. Marg. Mervar, Mr. in Mrs. P. Repensek Sr., Mr. Jakob Jenko, Mr. in Mrs. L. Milavc, Mr. in Mrs. A. Mi-lavc, Mrs. Frances Milavc, Mr. in Mrs. S. Klančer, Mr. in Mrs. F. Ribich, Mrs. M. Rozenstajn, Mr. in Mrs. M. Dragan, Mr. in Mrs. F. Gruden. Hvala lepa tudi inui'.ikantu Mr* Frank Stansarju in njegovim pomagačem, ki so prav izvrstno igrali celi veier do zgodnje jutranje ure. — Lepa hvala vsem, kateri ste količku j pomagali do te prireditve. — Mogoče je, da se je katero ime pomotoma izpustilo, zato lepo prosiva, oprostite ter bodite prepričani, da sva prav tako hvale/na. Še enkrat najlepša hvala vsem skupaj. — Pripravljena sva vedno na enak ali drugi način vrniti vašo velikodušnost in darežljivost. — Vsem skupaj Bog plačaj. (Ogl.) način". Pri vsi ti robi in pri vseh vlada teror in vsi boso-petci so terorizirani, on je,se razume, brez terorja, saj se zopet čuti na višini in srečnega, ki ne spada med bosopetce, ki so vrlo nesrečni, ker so terorizirani in se dajo terorizirati. Vzhičeno skoroda za-moli: "Svobodomiselni ljudje smo vsaj v tem oziru zares srečni. Na vsa prokletstva, za-čaranja, zakletve in temu podobno ne damo absolutno nič, in vsaj zaradi tega mirno spimo". Vsaj za svojo osebo lahko rečem: jaz dam na neka — proklestva silno veliko, na črne mačke, stare babe, co-pranja, urokovanja, faraonove in slične zakletve ne dam niti ficka..ampak želim vsem svobodomiselcem, da bi spali mirno, kakor spim tudi jaz. Kakor vidite, vsaj jaz malo — ločim. Treba bi bilo nekaj zapisati o — prokletstvu. Ni prostora. Imam pred očmi — izobčenje pri katoliški cerkvi na eni strani, na drugi pa vso drugo šaro. Črne mačke, urokovanja, prazno vero, sta-, re babe..vse to vržem med staro šaro, ne morem pa pomagati, ako se bosopetci fes dajo s to robo terorizirati. Kdor res izobčuje, prokletstvo je malo prehud izraz, mora sam imeti neovržno pravico do takega izobčevanja. pr. tudi Molekova jednota in vsaka jednota, ako kdo ne izpolnuje bistvenih pravil. Na verskem polju priznam jaz to pravico edinole katoliški cerkvi. Pravoslavje je od prave cerkve odpadlo, kakor so odpadle tudi vse druge 'cerkve', in zato nimajo pravice za kako izobčevanje ali prokletstvo. Glede takega "izobčevanja" lahko vsak izobčenec mirno spi. Dalje bi pri "prokletih" poslancih v Srbiji prišlo vpoštev je dejstvo, da so iz pravnega stališča težko kaj zakrivili. Glasovali so za povsem pravično zadevo, pravoslavju niso prizadeli nobene krivice, mora-lično niso ničesar zakrivili, irt v bistvu jim pravoslavje dela naravnost krivico. Osebno stališče v pravoslavju je drugačna zadeva, to stališče pa si lahko popravijo, ako se pobrigajo, da prav to pravoslavje nima pravice za izobčevanje. Papež) Pij XI. v Gandolfu "je klical gorje nad vse one države, ki ovirajo katoliško vzgojo", kakor pravi g. Molek sam. On imenuje to teror, terorizaranje. Hm? X Konec sledi) Nova cerkev v Mariboru Kakor poročajo iz Maribora, se je tam ustanovil odbor za postavitev cerkve Rešnje-ga Telesa v Mariboru. Odbor se je že obrnil na mestni svet s prošnjo za brezobrestno posojilo v znesku 50.000 Din. 158 TRGOVSKA REFRIGERACIJA ZA GOSTILNE GROCERIJE MESARJE FLORISTE PEKE RESTAVRANTE j KRZNARJE DELIKATESE in druge prodajalne Michael in Johanna Progar. Ne glede, kako vrsto refrigeracije želite, poslužite se Commonwealth Edisonove popolne električne refrigeraejske postrežbe. Naši jzvežbani inženirji so pomagali mnogim tisočem chicaških trgovin pri izdelovanju načrta, izbiranju in instalaciji vsake vrste opreme za zmrzovanje, ohlajevanje, in mrzlo konserviranje. Njih izkušenost in praktična pomoč je vaša brez stroškov ali obveznosti. Samo telefonirajte RANdolph 1200, Local 170 ali 174. KOMERCIJALNA REFRIGERACIJA REFRIGERACIJSKE IZLOŽBE OHLAJEVALCI PIJAČ VODNI OHLAJE-VALCI OHLAJEVALCI SOB COMMONWEALTH EDISON COMPANY 72 WEST ADAMS STREET