Zadnje slovo od Janka Roglja Na kranjskem pokopališču so v ^trtek popoldne pokopali Janka ameriškega Slovenca, novi- narj publicista in borca za priznanje NOV in socialistične Jugoslavije ter moža, ki je veliko prispeval, da so se vezi med našimi bra-v Ameriki in domovino utrjevale, "okojnik, ki se je pred dvema letoma Preselil na rodno Primskovo in želel Gorna preživeti jesen življenja, je Pfav zaradi omenjenih neprecenlji-Vlh zaslug prejel ob letošnjem 27. ^Prilu zlato priznanje Osvobodilne lronte. yelikega moža, »ki je sicer več kot sr . 8tol®tJa živel v Ameriki, njegovo oh°e vec^no doma«, tako je neki priložnosti sam zapisal, je na adnjo pot spremila velika množica UUdi. Od njega so se poslovili pred-tavniki družbenopolitičnega, javne-oM-n kulturnega življenja kranjske očine in Slovenije, sorodniki, prija-znanci in številni Primekovlja-j11' kjer je Janko Rogelj zadnji dve le« poln načrtov živel. , ^ krsti mu je v imenu skupščine S7n ^ .^ranj> občinske konference in drugih družbenopolitičnih • rgan>zacij Kranja in Primskovega rekel zadnje slovo in besede ;?nvale Andrej Babič. Orisal je £lvlJenjsko pot moža, ki je leta 1913 vaPustil domovino, in poudaril zasluge, ki jih ima Janko . °gelj pri seznanjanju ameriške v Vn£sti s pravičnim bojem jugoslo-nskih narodov proti okupatorju in gj1 utrjevanju vezi med amriškimi g 0venci in domovino. V imenu j ^uske izseljeniške matice pa je snr U RogljU odprtem grobu SjT ogovoril nJen predsednik Drago ori ^ ganljivimi besedami je kj Pot mladeniča s Primskovega, Slo6 V tuJini dozoreval v zavednega nio v.ei?Ca> pot prijatelja, umetnika, ^satelja in - borca. -jk Komisija za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci zveze mladine Radovljica je v počastitev dneva OF že drugič pripravila orientacijsko tekmovanje Od spomenika do spomenika. Tekmovanje je bilo tokrat v Kropi in okoliških krajih. Po sledeh spominskih obeležij je krenilo prek sto mladink, mladincev in vojakov. Pred začetkom pohoda so se zbrali pred spomenikom v Kropi (na sliki), po končanem pohodu pa so morale ekipe opraviti še pre-skušnjo iz streljanja, poznavanja prve pomoči in zgodovine NOB. — Foto: M. Hudovernik Zvezni se bo priključila tudi triglavska štafeta Štafetno palico bodo po Gorenjski nosili učenci osnovnih šol, učenci v gospodarstvu, dijaki in mladi delavci. -lb Prispevek gorenjskih poslancev Konec aprila je bila zadnja seja regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko, ki ga je v minulem mandatnem obdobju vodil Martin Košir. Poslanci so ocenili delo v minulem skupščinskem razdobju in ugotovili, da je klub opravil vrsto pomembnih nalog, razpravljal o vseh pomembnejših vprašanjih s področja skupščinskega dela in gorenjske problematike. Tako so v celoti izpolnili predvideni delovni program. Na tej seji so tudi sklenili, da bodo preostala sredstva zbrana od članarine poslancev namenili za Onkološki inštitut v Ljubljani, in sicer oddelku za rakasta obolenja na dojkah. V ta namen bodo nakazali 4600 novih dinarjev. A. Z. Titova štafeta potuje danes po Gorenjski. Zjutraj so jo od Primorskih mladincev sprejeli pionirji in mladi delavci iz Železnikov. Od tu je odpotovala proti Škofji Loki, kjer se je ob 8.30 začelo slovesno zborovanje občanov in mladine. Kulturni program so pripravili učenci in dijaki osnovnih in poklicnih šol ter dijaki gimnazije. Ob 8.30 bodo štafetno palico pozdravili na Trgu revolucije v Kranju, ob 10.30 pa bodo prebrali pozdravno pismo predsedniku Titu in čestitko za njegov rojstni dan v Tržiču. Približno uro kasneje jo bodo ponesli mladi Ra-dovljičani, ki jo bodo na Poljanah predali Jeseničanom. Približno ob 14. uri se bo pred hotelom Triglav na Jesenicah zvezni priključila 27. mladinska triglavska štafeta, ki so jo člani alpinističnega odseka planinskega društva z Jesenic ponesli z vrha Triglava. Z Jesenic bo štafeta nadaljevala pot skozi Kranjsko goro na Vršič, kjer jo bo sprejela mladina iz Trente. Ogenj v predoru V četrtek, 9. maja, ob 14.20 je v karavanškem predoru na železniški progi med Jesenicami in Rosenba-chom začela goreti 120-tonska električna lokomotiva last avstrijskih železnic, ki je vlekla tovorni vlak. Ko je vlak pripeljal na jugoslovansko stran, je strojevodja Jožef Gačnik iz Beljaka ogenj opazil in zato vlak ustavil. Skušal je sam pogasiti ogenj, pa mu ni uspelo, zato je poklical jeseniške gasilce. Škoda še ni ocenjena, je p« velika. Zaradi nezgode je nastal na tej progi dveurni zastoj. 13. maj je praznik varnostne službe; letos je obletnica še posebej slovesna, saj je minilo že trideset let, odkar je na ta dan leta 1944 v vojni vihri komandant NOV in POJ maršal Tito podpisal odlok o ustanovitvi oddelka za zaščito naroda pri poverjeništvu za narodno obrambo nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. Zgodovinski datum pa ne predstavlja tudi dejanskega začetka dejavnosti varnostne službe. V Sloveniji je že od leta 1941 delovala VOS — organizacija s posebnimi pooblastili za boj proti okupatorju in njegovim izdajalskim pomagačem. Ta narodna zaščitna organizacija je imela vsa leta osvobodilne borbe pomembne naloge: ščitila je naše oborožene sile na fronti, varovala zaledje pred sovražnikom, uničevala okupatorjevo obveščevalno službo ter obračunavala z domačimi izdajalci. Varnostno obveščevalna služba Osvobodilne fronte je že v začetku svojega boja proti okupatorju na široko razpredla svojo obveščevalno službo, kontrolirala okupatorja in njegove pomagače itd. Narodna zaščita, ki je bila po sklepu IO OF ustanovljena že v jeseni 1941, je bila sestavni del slovenske oborožene sile. 30 let v službi varnosti Na Gorenjskem segajo začetki narodne zaščite že v jesen 1942. leta, organizirane VOS grupe pa so tu začele delovati junija 1943. Do začetka leta 1944 so se osnovala na Gorenjskem dva-do tričlanska rajonska poverjeništva in petčlanske okrožne komisije VOS. Celotna organizacija VOS na Gorenjskem je v tem času imela okoli 100 oboroženih obveščevalcev. Na IL zasedanju SNOS februarja 1944 je bil VOS ukinjen, njegovi orgac*, ki so še bili potrebni za pravilno funkcioniranje varnostne službe, pa so bili vključeni v aparat odseka za notranje zadeve pri SNOS. S formiranjem tega odseka pri SNOS je bila prvič v zgodovini slovenskega naroda državno pravno določena vloga in mesto organov za notranje zadeve. S formiranjem odseka za zaščito naroda 13. maja 1944 pa je bila ustanovljena tudi enotna jugoslovanska varnostno obveščevalna služba.— Ozna. Tako je bila dana nova oblika dotedanjemu nadvse uspešnemu delovanju borcev — varnostnikov, ki so že od začetka NOB požrtvovalno opravljali naloge, ki sta jim jih zaupala ljudstvo in partija. To je nekaj pomembnih datumov in dejstev iz zgodovine. Revolucionarni značaj nastanka varnostne službe pa ostaja merilo pri ocenjevanju razvoja in dosežkov javne in državne varnosti v tridesetih letih obstoja, njene globoke vraščenosti v najširši varnostni sistem — v družbeno samozaščito z visoko varnostno kulturo občanov, ki so sposobni sami varovati svoj sistem, svoje vrednote in svoje dobrine. V skladu z ustavnimi načeli postaja varnost stvar vseh in vsakogar. V okviru tako širokega pojma družbene samozaščite ima varnostna služba kot strokovni organ določene svoje naloge — da s posebnimi sredstvi in metodami dela odkriva in preprečuje vse akcije usmerjene v rušenje reda določenega z ustavo, varuje družbeno premoženje, samoupravne in druge pravice ter svoboščine občanov. Služba varnosti mora v takem sistemu prispevati k razvijanju podružbljenja varnosti; seznanjati mora samoupravne nosilce družbene samozaščite z varnostnimi vprašanji in jih učinkovito usposabljati, pri tem pa seveda skrbeti, da bo služba organov za notranje zadeve ostajala z razvojem v moderno organizirano službo sposobna za opravljanje opravil s področja varnostnega sistema in zaščite občana, ki jih tudi pri razvitejših samoupravnih odnosih delovni ljudje zaradi svojih razrednih in socialnih ciljev poverjajo in jih bodo poverjali še naprej specializiranim državnim organom. 7 .STRAN: £z sporni nov nekdanjega komandirja VOS skupine Naročnik: XXIV. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 9. DO 19. AVGUSTA ^ sredo se je končala tradicionalna kolesarska dirka Alpe-Adria, na kateri so bili najuspešnejši Italijani. V zadnji etapi od Tolmezza do Ljubljane so vozili kolesarji tudi skozi Kranj. Leto XXVII. Številka 36 Kranj, sobota, 11. 5. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka J" Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk ^ranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Novo vodstvo Na sredini seji delegatov vseh zborov sabora SR Hrvatske so sprejeli predlog, naj zvezna skupščina izvoli predsednika Tita za predsednika republike z neomejeno mandatno dobo. Za člana predsedstva SFRJ iz SR Hrvatske so izvolili dr. Vladimirja Bakariča, za predsednika predsedstva SR Hrvatske Jakova Blaževića, za novega predsednika hrvaškega sabora dr. Iva Perišina, za predsednika IS hrvaškega sabora pa dr. Jakova Sirotkovića. Cenejša uvožena olja V teh dneh bo rafinerija nafte Ina pocenila uvožena motorna olja. Pri tem podjetju so bila uvožena olja že sedaj cenejša od domačih. Do nove pocenitve pa bo prišlo zaradi zmanjšane stopnje prometnega davka. Kot predvidevajo bodo zaloge tujih olj hitro pošlz, ker je razlika med ceno domačih olj občutna. Desetodstotni polog V sredo se je sestal na seji Zvezni izvršni svet. Na seji so proučili poročilo delegacije SFRJ o zasedanju generalne skupščine OZN. Ocenili so, da so rezultati tega zasedanja pomemben korak v boju za vzpostavljanje novega sistema mednarodnih ekonomskih odnosov. Nadalje so na seji sprejeli tudi odlok, ki spreminja splošne pogoje za odobritev potrošniških kreditov. Po novih predpisih bo gotovinska udeležba pri kreditih za nakup avtomobila 10 odstotkov od skupne vsote posojila. Odplačilni rok pa bo 36 mesecev. Isti odlok predvideva oziroma določa, da podjetje, ki daje kredit, lahko prevzame od uživalca kredita namesto denarja tudi obveznice federacije, izdane v skladu z zakonom o izdajanju obveznic. Deževje rešilo pridelek Po podatkih Hidrometero-ološkega zavoda v Ljubljani je deževno vreme, ki se je začelo pred 14 dnevi, izredno koristno za rast. Dolgotrajna spomladanska suša je namreč že onemogočila razvoj rastlinja. Pšenica je bila že nekaj časa iste višine. J ar ina pa se ni mogla razraščati. Tudi krompir je zaostajal v rasti. Trava na travnikih pa je kljub temu, da je bila visoka komaj nekaj več kot decimeter, začela run\eneti. Deževje je prišlo še toliko zgodaj, da je rešilo na-daljno rast. Prizadeti so le nasadi češenj, ki so zaradi suše izredno drobne, zelo pa se je zmanjšal tudi pridelek zgodnjih vrtnin na Primorskem. Največ v Sloveniji V družbenem sektorju je bilo lani v Jugoslaviji zaposlenih poprečno 1,4 milijona žensk ali 30 odstotkov vseh zaposlenih. Več kot 990.000 žensk je zaposlenih v gospodarskih delovnih organizacijah. Največ žensk dela v tekstilni in kovinski industriji. Sodelovati s SFRJ Kandidat opozicijske ljudske stranke Avstrije za predsednika republike innsbruški župan dr. Alois Lugger je dejal, da je za Avstrijo razumljivo, da želi z Jugoslavijo živeti v dobrih sosedskih . odnosih. Dr. Lugger je govoril na predvolilnem zborovanju na avstrijskem Štajerskem. Avto na elektriko tudi pri nas Kot se je zvedelo so se tudi v Crveni zastavi odločili, da bodo izdelali avto na električni pogon. S tem se bo tudi naša avtomobilska industrija vključila v prizadevanja za takšna vozila, ki ne bodo zastrupljala ozračja. V Crveni zastavi so za izdelavo avtomobila že imenovali posebno skupino strokovnjakov. Kranj Kranj, 10. maja — Popoldne se je sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze in razpravljal o nadaljnjem delovnem programu. Govorili so tudi o organizaciji enodnevnega posveta za predsednike in sekretarje krajevnih organizacij socialistične zveze v občini, o kadrovski problematiki, nadalje o nagradah mesta Kranja in-o posebnih akcijah krajevnih skupnosti. V sredo popoldne so se sestali sekretarji komitejev gorenjskih občinskih konferenc zveze komunistov in na seji sekretariata medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko razpravljali o gospodarskem položaju na Gorenjskem. Na sredini seji so nadaljevali s ponedeljkovo razpravo o gospodarski problematiki. - A. Z. Radovljica V torek opoldne je bila v Radovljici četrta seja aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev. Razpravljali so o izvajanju sklepov in stališč sedmega kongresa zveze komunistov Slovenije in o sprejetih programih dela občinske konference ZK. Ocenili so tudi volilno aktivnost in konstituiranje delegacij ter nove občinske skupščine na delegatskih osnovah. V okviru priprav na deseti kongres zveze komunistov Jugoslavije pa so se dogovorili, da bodo med samim kongresom (27. in 28. maja) sprejeli v občini v zvezo komunistov več novih članov. A. Ž. Skofja Loka V ponedeljek popoldne bo v Škofji Loki redni letni občni zbor občinske turistične zveze. Predstavniki turističnih društev bodo na njem spregovorili o delu v preteklem obdobju, razpravljali o aktualnih vprašanjih s področja turizma, izvolili nov upravni odbor ter se dogovorili o programu dela za letos. -jg rri v • w / rzic Predsednik koordinacijske komisije za družbenopolitično izobraževanje pri komiteju občinske konference ZKS Tržič Edo Roblek je sklical v torek sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in ustanov ter društev, ki organizirajo javne prireditve. Na seji so uskladili programe prireditev do 22. julija. Komisija se bo odslej sestajala vsake tri mesece. Tako do primerov, da se je na isti dan zvrstilo več prireditev, ne bo več prihajalo. V sredo je bila seja komisije za organizacijo in razvoj ZK pri komiteju ZKS Tržič. Na seji so razpravljali o predlogu za reorganizacijo nekaterih osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK, ki ga bo komisija predlagala v sprejetje občinski konferenci, ki se bo sestala 20. maja. Razen tega se v teh dneh v tržiški občini sestajajo osnovne organizacije in stalni aktivi ZK ali samo vodstva organizacij. Na sestankih ocenjujejo delovanje in organiziranost v preteklosti. Ocene preteklega političnega delovanja izdelujejo tudi komisije konference in komiteja. Sekretar komiteja občinske konference ZKS Tržič Janez Piškur je sklical včeraj 5. redno sejo komiteja ZK. Na seji so razpravljali o poročilu komisije za ugotavljanje izvora premoženja pri skupščini občine Tržič ter o gradivu, ki ga posamezne komisije in organizacije pripravljajo za zasedanje občinske konference ZK. -jk Enotno izobraževanje ob delu V Kranju so lansko jesen podpisali družbeni dogovor o kadrovski politiki. Kolektiv delavske univerze pa se je odločil, da spodbudi začetek skupnih prizadevanj za njegovo uresničevanje in hkrati s tem tudi dokaže pomen in vlogo delavske univerze. Dogovor namreč močno povečuje obveznosti delovnih organizacij za izobraževanje delavcev, s tem pa se krepi vloga delavske univerze, ki organizira šolanje odraslih in se je na tem področju že tudi dobro uveljavila. Še ta mesec nameravajo pripraviti več razgovorov s predstavniki izobraževalnih centrov večjih delovnih organizacij, z vodji kadrovskih služb v srednje velikih delovnih organizacijah in z delavci, ki so v manjših delovnih organizacijah odgovorni za izobraževanje. Na podlagi teh pogovorov bodo izdelali enoten program izobraževanja, iz katerega bo razvidno, kaj bo morala opraviti delavska univerza, katere naloge bodo izpolnile delovne in družbenopolitične organizacije in za kaj naj bi poskrbeli s skupnimi močmi. S tem bodo dosegli tudi enoten sistem izobraževanja za vse delavce, ki se želijo šolati ob delu. To pa je tudi ena od važnih zahtev družbenega dogovora. To področje je namreč še precej neurejeno in se dogaja celo, da merila v eni delovni organizaciji niso za vse delavce enaka. Tako nekateri dobivajo plačano šolnino in študijske dopuste, medtem ko morajo njihovi sodelavci te stroške kriti sami. Na splošno je izobraževanje ob delu še vse preveč odvisno od pobud posameznikov in njihovih interesov. Ureditev razmer na področju izobraževanja odraslih pa bo nedvomno močno spodbudila vpis v oddelke za odrasle pri delavski univerzi. S tem pa se bodo odprle nove potrebe po pedagoških delavcih in prostorih. Delavska univerza v Kranju ima v tem šolskem letu že prek 1500 rednih slušateljev, ki obiskujejo oddelke osnovne šole, srednjih in visokih šol. Poleg tega pa bo delavska univerza pripravila tudi več tečajev in seminarjev ter drugih oblik izobraževanja za še okoli 1500 slu^ šateljev. Redno imajo zaposlenih 9 pedagoških delavcev. Pri delu jim pomaga še okoli 150 zunanjih sodelavcev. Predvidevajo, da bodo že prihodnje leto imeli več kot 2000 rednih slušateljev. Posebno pozornost pa nameravajo pri delavski univerzi v Kranju posvetiti izobraževanju na delovnem mestu. Tako obliko izobraževanja terja nova tehnologija, ki zahteva vedno več poklicev ozkih profilov. -lb Obsežen program dela Pred kratkim je bila v Loških tovarnah hladilnikov redna letna konferenca organizacije mladine. Na konferenci so ustanovili pet mladinskih aktivov. V vsaki temeljni organizaciji deluje en aktiv. Nova organiziranost bo omogočila boljše delo, saj bodo mladinci na svojih sestankih lahko govorili in reševali probleme, ki se pojavljajo prav v njihovi temeljni organizaciji. Celotna organizacija oziroma vodstvo tovarniške organizacije mladine pa bo navezalo stike z drugimi mladinskimi aktivi v delovnih organizacijah in šolah. Veliko pozornosti bodo posvetili tudi informiranju. Zato se bodo zavzemali za bolj redno izhajanje tovarniškega glasila. Pripravili bodo več predavanj in seminarjev za mladince, pozabili pa ne bodo tudi na zabavo in razvedrilo. Zato bodo pripravljali vse leto izlete, srečanja z mladinci iz drugih aktivov in mladinske plese. R. P. 2<# ^ m m U Ići Sobota — 11. maja 1974 Ker na kranjskem območju ni več nobene organizacije, ki bi povezovala delavce, ki delajo v gospodarstvu, je pri zvezi ekonomistov Slovenije vznikla pobuda, da bi v Kranju ustanovili Društvo ekonomistov. Društvo bi povezovalo gospodarstvenike pri strokovnem izpopolnjevanju in pripravljalo različna posvetovanja, strokovne razprave o pomembnejših gospodarskih odločitvah in nenazadnje tudi različne družabne prireditve in srečanja. Za ustanovitev se je že sestal pripravljalni odbor, ki je sklical V četrtek, 9. maja, so Škofjo Loko obiskali predstavniki veleposlaništva in generalnega konzulata LR Poljske v naši državi. V delegaciji so bili: generalni konzul LR Poljske v Zagrebu Štefan Nowak z ženo in hčerko, namestnik vojaškega atašeja veleposlaništva v Beogradu podpolkovnik Szalong, ataše veleposlaništva v Beogradu Ryszard Chalupinski in vicekonzul generalnega konzulata Janusz Gesicki. ' Visoke goste so pred hotelom Transturist v Škofji Loki pričakali in jih pozdravili predstavniki škofjeloških družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Zatem so se skupaj odpeljali v Bukovico, kjer so se udeležili žalne svečanosti ob spomeniku, kjer je pokopan poljski partizan Tadeusz Szadowszky. Svečanost so pripravili učenci iz osnovne šole na Bukovici. Nekaj pesmi pa je zapel tudi otroški pevski zbor iz Škofje Loke. Gostje so zatem obiskali osnovno šolo na Bukovici, ki bo odslej nosila ime Tadeusza Szadowszkega. Pionirski odred šole pa se bo še naprej imenoval po prvoborcih iz Bukovice — po bratih Golob. Ob tej priložnosti je generalni konzul Štefan Nowak učencem izročil praktično darilo, šolski kolektiv pa je za goste pripravil skromno zakusko, (lb) — Foto: F. Perdan ustanovni občni zbor Društva ekonomistov za četrtek, 16. maja, ob 19. uri v prostorih Kluba gospodarstvenikov v Kranju. Pred ustanovnim občnim zborom, na katerem bodo sprejeli statut in delovni program društva ter izvolili vodstvo, bo o položaju in razvoju gospodarstva v kranjski občini govoril predsednik izvršnega sveta kranjske občine Franc Sifkovič. Pripravljalni odbor vabi vse zainteresirane, da se udeležijo ustanovnega zbora društva in da se včlanijo v društvo. A. Ž. Gostje iz Poljske so se najprej ustavili ob bunkerju, kjer je padel njihov rojak Tadeusz Szadowszky —slovenski partizan Tomo. . Hte- lis® mm,* isMI filk^^dit^HiliHPlI^n jMBOMp jM ; ■■i ^ Generalni konzul LR Poljske v Zagrebu Štefan Nowak je položil venec ob spomenik padlih na Bukovici, kjer je pokopan tudi partizan Tomo. Poljske goste so pozdravili tudi pionirji osnovne šole na Bukovici, ki bo odslej nosila ime Tadeusz Szadowszky-Tomo. —Foto: F. Perdan Društvo ekonomistov v Kranju Malokatero obdobje v zadnjem času je bilo tako burno kar zadeva zunanjepolitične dogodke kot nekaj zadnjih dni: udar na Portugalskem, Kissingerjev in Gro-mikov cik-cak po arabskih prestolnicah in razmeroma presenetljiv izid volitev v Franciji je zasenčila nepričakovana novica iz Bonna: kancler Willy Brandt, arhitekt tako imenovane .vzhodne politike' in Nobelov nagrajenec — je odstopil! Vsaka od teh novic zasluži vsaj malo pozornosti, Brandtov odstop pa zanesljivo največ. Odstop Willyja Brandta MENJAVA V BONNU: Zvezna republika Nemčija je včeraj zjutraj doživela enega največjih pretresov zadnjih nekaj let, zakaj odstop Willyja Brandta je dogodek, ki bo imel vsekakor bistveno globlje posledice od podobnih sprememb na vrhu drugod. Povod za odstop simpatičnega kanclerja je bila vohunska afera: varnostna služba Zvezne republike je sporočila, da so aretirali Brandtovega osebnega pomoč* nika Guentherja Guillaumeja. obtoženega, da je vohunil v korist Nemške demokratične republike. To je bila kot sedaj vse kaže samo zadnja kaplja pelina v sicer že tako polni čaši, saj je imel Willy Brandt dovolj težav že brez tega. V telegramskem slogu rečeno so bile te težave naslednje: inflacija in slabši (pa še vedno dober) položaj nemškega gospodarstva; izgubljanje vpliv® Brandtove socialdemokratske stranke, ki je doživela vrsto pO' razov na deželnih volitvah (na* zadnje v Saaru); nezadovljstvo razmeroma velikega kroga z rezultati »vzhodne politike«; raz* dor zaradi atlantskega zavezni* štva in odnosov z ZDA; prepH" čanje, da je Brandt izgubil tisto privlačnost, ki jo je še pred dvema letoma tako prepričljivo kazal z zmagami v parlamentu i0 na volitvah. Samo nekaj ur po novici o odstopu je seveda prezgodaj ž»0' voriti o posledicah. Trenutno opravlja posle kanclerja zunanj* minister Walter Scheel, ki Pa tega mesta skoraj zanesljivo ne bo dobil, saj kandidira za predsednika republike, kar je sicer p° hierarhični lestvici več, dejansko pa manj vredno, ker ta p°" ložaj skoraj da ne daje nobenega resničnega vpliva in moči. Janko Rogelj Točno štirinajst dni je tega, ko mi je pri odhodu fekel: »Še veliko spominov je nedorečenih, veliko doživetij ne obelodanjenih. Zato, če bom le pri močeh, bom še pisal.« Obljubil sem mu, da se bom še oglasil, da se bova v miru brez vsakodnevne novinarske napetosti kaj več pogovorila v njegovi delovni sobi na Primsko-vem, kjer je živel z nečakinjo Mimico, o bogati zakladnici spominov. Če ne prej, sva rekla, se bova srečala, ko bo prišla na obisk njegova hčerka. V torek zjutraj pa je Janko N. Rogelj nenadoma umrl. Izredno voljo in delovno željo kulturnega delavca, novinarja in publicista med ameriškimi Slovenci, željo, da bi Izpovedal vse tisto, kar doslej še ni mogel, je »lomil neusmiljeni trenutek 4lvljenja — smrt. ISO*111**0 Rogelj se je rodil A°95. leta na Primskovem P**! Kranju, kjer je živel tudi zadnji dve leti, ko se je po letih vrnil iz Amerike. 1913. leta se je s stricem Preselil v Ameriko, kjer je delal v raznih tovarnah, nato pa je postal zavaroval-ni agent. Deloval je v slovenskih organizacijah in Pfi raznih revijah in časopisih. Vsa povojna leta je opravljal v slovenski sek-ClJi jugoslovanskega pobožnega odbora odgovorno delo direktorja publicitete. Njegovi napori so mnogo Prispevali k zmagi resnice o narodnoosvobodilnem boju v Jugoslaviji. Bil je velik prijatelj ^ouisa Adamiča in je napisal vrsto povesti, črtic, člankov in razprav za slovenske liste. Sredi druge vojne je napisal tudi resolu-ClJp, s katero je razkril in Pojasnil pravični boj jugo-8*ovanskih partizanov. Re-8olučijo je takrat sprejel Klavni odbor ameriške bratske zveze in jo objavil v Ameriki v slovenskem in angleškem jeziku. Ko se je vrnil v domovi-JJ°: je pripeljal s seboj 23 zabojev zgodovinskega mate-Flala in spisov, iz katerih je razvidna zgodovina in življenje ameriških Slovencev podpora Jugoslovanom med drugo vojno. Nekaj dni Preden je omahnilo pošteno Pero Janka Roglja, je dobil 1 etošnje republiško priznale OF za življenjsko kulturno in politično delovaje med izseljenci. dn?ib Imrti >e Janko Ro«el)> iW?den kot je vedno bil, oKi- dolgoletno željo in . oijubo hkrati: Kronistom delZapUStil bogato in neob- . lano zakladnico zgodo-ka Kga materiala, 800 tip-nih strani spisov in spo-ž"n.°v in prek 500 pisem, ŽivT OV' notic o delu in in Aenjn Louisa Adamiča li««. Ugib slovenskih izse-Jencev v Ameriki. A. Žalar Osebni dohodki Tržičanov najmanj obremenjeni Tržiška občina bo prispevala letos za splošno in skupno porabo ter financiranje občinskih, medobčinskih in republiških interesnih samoupravnih skupnosti 97,350.000 dinarjev. Stopnja obremenitve osebnega dohodka zaposlenih znaša le 29 odstotkov, republiška stopnja pa dosega 29,12 odstotka. To pomeni, da so osebni dohodki Tržičanov med najmanj obremenjenimi na Gorenjskem in v republiki. Pri financiranju skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja se je predlagana 11,48-odstot-na stopnja obremenitve osebnega dohodka znižala na 11,28 odstotka. Razlika, ki znaša 0,20 odstotka, se bo prenesla na skupnost otroškega varstva, ki ima večje potrebe. Razen tega bo ta ukrep omogočal lažje solidarno prelivanje sredstev med posameznimi skupnostmi. Tudi možnost, da bi na osnovi potreb dobila ta denar skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ni izključena. Prispevna stopnja za financiranje skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva za Gorenjsko je bila v Tržiču na predlog posebne občinske koordinacijske komisije in občinske skupščine znižana z 8,72 odstotka na 8,15 odstotka. Denar, ki se bo zbral na osnovi takšnega prispevka od osebnih dohodkov Tržičanov, bo lahko pokril potrebe skupnosti, zapisane v programu. To pa ne velja za solidarno sofinanciranje gradnje bolnic v Mariboru in Novi Gorici. Gorenjska se je odločila, da prispeva ža ta namen 70 do 75 odstotkov za naše področje določenega zneska. Tržiška stopnja za financiranje temeljne izobraževalne skupnosti znaša 5,18 odstotka in za 0,11 odstotka presega predvideno stopnjo republiške izobraževalne skupnosti. Višja prispevna stopnja je po sodbi koordinacijske komisije za usklajevanje splošne in družbene potrošnje pri skupščini občine Tržič upravičena, saj so na tem področju v občini velike potrebe, nekaj denarja pa bo potrebnega tudi za solidarno prelivanje sredstev za potrebe vzgoje in izobraževanja v republiki. Prispevne stopnje iz osebnega dohodka za financiranje drugih interesnih skupnosti ter splošne in družbene potrošnje so na približno enaki ali malenkostno nižji ravni kot v ostalih gorenjskih in slovenskih občinah. Zato je financiranje splošne in družbene potrošnje ter interesnih skupnosti v tržiški občini še bolj odvisno od predvidene 21-odstotne rasti osebnih dohodkov. J. Košnjek I Kam otrok poleti? Ste zaposleni in otrok hodi v šolo? Imate ustaljen red in ste brez skrbi za otroka. Toda, kako poleti, ob šolskih počitnicah? Šli boste skupno na morje za dva, tri tedne. In potem? Šola z vsem varstvom ni za otroka privlačna. Želi si spremembe, drugačne sprostitve. Ga boste poslali k teti na deželo, ga zaklepali v stanovanje ali pa se sprijaznili z usodo in ga prepustili cesti in dvorišču in ob tem v službi stalno skrbeli, kaj je z otrokom? Nikar! Občinska Zveza prijateljev mladine v Kranju vam bo skušala pomagati z organizacijo rednih dnevnih izletov v naravo, s sprehodi v okolico, s kopanjem, z organizacijo otroških iger na širokih jasah in podobno. Svojo željo, potrebo v tem smislu, javite lahko na tajništvo vaše šole. Če bo iz Kranja ustrezno število prijav (vsaj 30!), boste dobili vprašalnik, na katerem boste konkretno opredelili svoje želje o času, prehrani in obliki teh izletov. Temu bo sledil še skupni pogovor za usklajevanje želja in dokončno organizacijo izletov pred koncem šole. K. Makuc Asfaltna prevleka Hotavlje — Krajevna skupnost Hotavlje v Poljanski dolini se je odločila, da položi asfalt na cesti skozi vas v dolžini 2 kilometrov. Vsak zaposlen vaščan ali kmet bo prispeval 500 dinarjev, lastniki avtomobilov, traktorjev, motornih koles, konjskih vpreg pa bodo plačali še posebne prispevke. Predračun del znaša približno 500.000 dinarjev. Ker bi vaščani težko sami zbrali toliko denarja, sta pomoč že obljubila domače podjetje Marmor in občinska skupščina Škofja Loka. M. Kulturni dom obnovljen Reteče — Sedanji kulturni dom v Retečiah je bil zgrajen pred dvajsetimi leti. Lani so ga začeli obnavljati. Najprej so uredili notranjost, v teh dneh pa je dom dobil tudi novo zunanjo podobo. Vsa dela so veljala 120.000 dinarjev. Prispevala jih je krajevna skupnost. V obnovljenem domu bo v nedeljo proslava dneva mladosti. Nastopili bodo moški pevski zbor, tamburaški orkester, mladina in pionirji in kot gostje folklorna skupina Sava iz Kranja. Na proslavo so povabili tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij iz Smederev-ske Palanke, ki je pobratena s Škofjo Loko. Proslava bo ob 16. uri. I. B. Vpis v vojaške akademije Zvezni sekretariat za narodno obrambo je pred nedavnim objavil razpis za sprejem civilistov v vojaške akademije. Izbira je izredno pestra! Kandidati se lahko odločajo med vojaško akademijo kopenske vojske — pehota, artilerija, protiletalska obramba, oklepne enote, inženirija in geodezija, tehniško vojaško akademijo — smer: strojna, elektro-strojna, elektrotehniška, kemijska tehnologija in prometna, letalsko vojaško akademijo, letalsko tehniško vojaško akademijo, mornariško akademijo — smer: pomorska in tehniško strojna ter vojaško ekonomsko akademijo — intendantska smer! Poleg nekaterih drugih pogojev se od kandidatov zahteva tudi, da so najmanj z dobrim uspehom dokončali eno izmed srednjih šol, ki traja štiri leta, ali poklicno šolo ustrezne smeri, ki traja najmanj tri leta. General-podpolkovnik Hribernik obiskal Škofjo Loko Minulo sredo, 8. maja, je komandant republiškega štaba za splošni ljudski odpor general-podpolkovnik Rudolf Hribernik-Svarun obiskal Škofjo Loko. S predstavniki občinske skupščine, sveta za ljudsko obrambo in teritorialnih enot se je pogovarjal o stanju in pripravljenosti SLO v komuni. Učenci poklicnih šol bodo morali opraviti sprejemni izpit iz matematike in fizike ali kemije. Na razpis se lahko prijavijo tudi vojaki, ki služijo vojaški rok, ter gojenci šol za rezervne oficirje, če izpolnjujejo pogoje razpisa. Prav tako imajo možnost prijave vsi aktivni podoficirji, ki izpolnjujejo splošne pogoje in, če so z najmanj prav dobrim uspehom redno ali z naknadnim šolanjem dokončali srednjo vojaško ali kot civilisti eno izmed srednjih šol, obenem pa so svojo vojaško dolžnost opravljali najmanj dve leti in imajo pohvalno oceno ter priporočilo starešine, ki je najmanj na položaju poveljnika polka. Gojenci srednjih vojaških šol, ki bodo šolanje končali letos, pa se lahko prijavijo če so šolanje končali z odličnim uspehom in, če. imajo pohvalno oceno ter priporočilo načelnika srednje vojaške šole. Sprejeti kandidati bodo med šolanjem uživali vrsto ugodnosti. Naj naštejem samo nekatere! Gojenci bodo na stroške finančnega načrta zveznega sekretariata za narodno obrambo imeli preskrbljeno stanovanje v internatu, hrano, obleko, obutev, učbenike in šolski pribor, zdravstveno varstvo, denarno nadomestilo za stroške prevoza ob se-mestrskih in poletnih počitnicah ter mesečne denarne prejemke. Po končanem šolanju dobe gojenci čin aktivnega podporočnika ustreznega rodu oziroma službe in bodo morali ostati v aktivni vojaški službi najmanj dvakrat toliko časa kot je trajalo šolanje. Razpis velja do l. julija! Vsa podrobnejša pojasnila pa bodo kandidatom rade volje posredovali pri občinskih upravnih organih za narodno obrambo, poveljstvih vojaških okrožij ter vojaških akademijah. J. Govekar Če zaupate svoje denarne zadeve Ljubljanski banki, si zagotovite bančni servis najširše mreže poslovnih enot v državi in poslovnih korespondentov po vsem svetu. Sodobna tehnična oprema, združena z 80-letnimi izkušnjami v denarnih zadevah, se kaže v naslednjih odlikah našega servisa: natančnost, hitrost, učinkovitost, zaupnost Ce gre za kako posebno storitev, ki zanima samo vas, zahtevajte pismeno pojasnilo ali pa se oglasite pri nas. Zaupno poslovanje je ena od tradicionalnih odlik naše banke. Tj veseljem vam bomo ustregli! /O ljubljanska banka Štirinajst I razočaranih Veliki lepaki širom po Kislem dolu so že dober teden pred 1. majem vabili prebivalstvo, naj se udeleži svečane proslave, ki bo na praznični večer v dvorani krajevnega prosvetnega doma. Pisalo je tudi, da sodelujejo kislodolska pihalna godba, osnovnošolski pevski zbor in recitatorji ter da bo slavnostni govor imel sam tovariš Kljuka, krajevni kulturnik, znan kot nenadkriljiv retorik. Prireditelji, družbenopolitične organizacije, so pričakovali rekorden obisk, zato je bilo treba, prostor in oder kar najlepše okrasiti. Dva popoldneva sta občinski hišnik in domski oskrbnik nameščala zastave, preproge in kulise, prenašala rože, zamenjavala žarnice in kable, pometala ter rezljala iz stiropora napis »Živel praznik delavcev, živelo samoupravljanje!«. Precej hitreje bi opravila, če bi ju ne ovirali varovanci učiteljice glasbenega pouka Filomene Zvižgalnik, ki je vztrajala, da morajo otroci vaditi repertoarne točke v avtentičnem okolju. A še bolj kot zbor so jima šli na živce tarzanski kritiki profesorja slovenščine Tintnika, kriki, s katerimi je mentor deklamatorskega krožka preizkušal aku-stičnost prostora, kajti ozvočenje se je med nedavnim koncertom beat ansambla »Obup«pokvarilo. Navzlic precejšnji nervozi so odgovorni uspeli do časa spraviti v red prostor ter otroke naučiti besedilo. Četrt ure pred napovedanim začetkom slovesnosti sta prihitela dva uniformirana miličnika, da bi na parkirišču ob poslopju delala red in preprečevala gnečo pri vhodu. Potlej je kot prvi od gostov vstopil župan s soprogo ter sedel na častni stol sredi čelne, oblazinjene vrste. Skozi špranjo v zastoru kukajočega Kljuko, ki so ga plačevali iz občinskega proračuna, je v navalu treme zaščemelo pod trebuhom. Odbrzel je na stranišče in med tešenjem naravnih potreb znova, triinosemdesetič zapored, kritičnu preletel šop gosto popisanih papirjev. Zvižgalnikova in Tintnik sta brž izkoristila priložnost ter zavzela izpraznjeno razgledno točko zraven luknje v zavesi.Videla sta prispeti izvršnika, sekretarja, predsednika sindikata, predsednika SZDL, borca in mladinca, vse v spremstvu žena oziroma zaročenk. Najbolj je izstopala gospa sezedelejevka v turkizno modri večerni obleki. Tovarišici Žvižgalnik ni ušlo, kako ji punca predsednika mladine izreka navdušene komplimente. Seveda ni mogla vedeti, da frklja starta na delovno mesto tajnice občinske konference socialistične zveze in da ne zamudi nobene priložnosti, ki bi jo utegnila povzdigniti v kandidatko številka ena. Ostale štiri ženske pa so se, jasno, nalašč obračale stran in le skrivoma, polne zavisti, ocenjevale najmanj tristo jurjev vredne cunje svoje konkurentke. Preteklo je še nadaljnjih deset minut, a razen štirinajsterice povabljencev ni bilo nikogar več blizu. Za odrom postrojeni šolarji so kljub opozorilom vzgojiteljev postajali nemirni in vsaj polovica članov pihalnega orkestra je odložila instrumente in si privoščila cigareto. Tovariš Kljuka je obupano hodil gor in dol ter nazadnje sklenil stopiti k predsedniku sindikata vprašat, kaj storiti. Malo prej sta mu namreč miličnika prišla povedat, da zunaj ni opaziti žive duše — izvzemši hišnika in oskrbnika, ki v klubskem bifeju vedno bolj intenzivno zalivata sadove dvodnevnega garanja. Predsednik sindikata in ostale prisotne kislodolske živine so staknili glave, bliskovito analizirali kritično situacijo ter odločili, naj nastopajoči vseeno izvedejo program, toda v skrčeni obliki in brez prvomajske govorance. Razočarani nastopajoči so odpeli, odrecitirali in odšpilali po eno borbeno pesmico, deklamacijo in skladbo ter poželi medel aplavz. Skrajšana slovesnost je trajala ravno prav dolgo, da sta mladinec in njegova trenutna izvoljenka zaskrbljenim kolegom lahko razložila najverjetnejši vzrok »fiaska«: v mesto so dopoldne pripotovali cirkusanti in na nogometnem igrišču razpeli šotor. Ravnokar teče uvodna predstava in narod je trumoma drl gledat požiralca mečev ter akrobatko Luiso, ki baje s trapeca skače v škaf vode. Obenem v kino dvorani vrtijo napet film »Sulica maščevanja«, zaradi česar so v upravi nedvomno sokrivi, da centralna praznična prireditev ni uspela. Bogatejša za nekaj dodatnih dokazov o neosveščenosti širokih ljudskih množic je krajevna vlada zapustila Talijin hram in se odpravila domov. Le zlovoljna žena predsednika SZDL ni hotela ničesar slišati o počitku. Skoraj šiloma je spravila moža v najuglednejšo kislodolsko restavracijo. In medtem ko sta molče srkala viski in ko so njej kotički ustnic v soju ocenjujočih pogledov prisotnih dam samovšečno lezli narazen, je on potihoma koval načrt, kako bo v bodoče napravil konec mučnemu ignoriranju uradnih političnih manifestacij. Kakšnega rokohitreca ali hipnotizerja bi najel/ ni hudič, da ne bi privabil občanov, je tuhtal in zadovoljno nagnil kozarec. RJ Svet delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje javno dražbo za prodajo osebnih avtomobilov, ki bo v sredo, 15. maja, ob 14. uri v garažah skupščine občine Kranj. 1. MERCEDES — 200, letnik 1966, z radioaparatom in opremo, v voznem stanju,zelo dobro ohranjen motor po generalni — izklicna cena 62.000 din 2. FIAT — 750, zastava, letnik 1970, prevoženih 61.000 km, v voznem stanju — izklicna cena 10.050 din ( 3. WARTBURG, letnik 1970, zarubljen, v voznem stanju — izklicna cena 12.000 din. Interesenti si lahko ogledajo osebna vozila eno uro pred pričet-kom dražbe. Pravico do dražbe ima tisti, ki položi 10 % od izklicne cene v gotovini ali garantnem pismu za družbene ustanove. Triglav konfekcija Kranj razglaša naslednji prosti delovni mesti: 1. blagovnega knjigovodje 2. čistilke prostorov Pismene prijave sprejema splošna služba do zasedbe delovnih mest. Drugo rojstvo turističnega dragulja Gorenjske Dvajset let je trajala bitka za umirajoče jezero, da bi naposled slovenski hidrologi slavili eno največjih ekoloških zmag doslej »Ali Blejsko jezero umira?« Takšna in podobna vprašanja smo si Slovenci začeli zastavljati po letu 1948, ko so Blejci, pa tudi drugi ljubitelji prirode opazili, da z biserom Gorenjske in našim največjim turističnim adutom nekaj ni v redu. Dasi je uvodni plat zvona izzvenel bolj ali manj v prazno, pa so se ob naslednjem »alarmu« leta 1953 oblasti vendarle zganile. Bivša Uprava za vodno gospodarstvo je imenovala posebno nadzorno komisijo, katere člani so k sodelovanju pritegnili Zdravstveno-hidrolo-ški inštitut Univerze v Ljubljani. Kasneje ga je pri izčrpnih limno-loških raziskavah zamenjal Kemijski inštitut Boris Kidrič. Omenjeni ustanovi sta bili — družno z Vodnim skladom SRS in Vodogradbenim laboratorijem — glavni pobudnici operacije, ki ji v Jugoslaviji ni para. Navzlic poplavi skrajno neodgovornih kritik so njeni protagonisti stisnili zobe in delali naprej, prepričani, da je izbrani način »popravljanja« jezernice najboljši in da bo (čeprav v svetu ni imel primere) s obrodil pričakovane sadove. Namenoma so molče požirali napade nasprotnikov ter šele pred dnevi, med novinarsko konferenco v ljubljanskem Klubu poslancev, objavili rezultate svojih prizadevanj; jezero ni več na smrt obsojeni bolnik, ampak rekonvalescent, ki spet normalno »diha«. Govorica številk je povsem ovrgla dobro- in zlonamerna namigovanja ter podtikanja, s kakršnimi so nepoučeni hoteli zavesti javnost. Toda poglejmo dejstva. OGLJIKOV SULFID NA POHODU Za boljše razumevanje bi kazalo navreči vsaj najosnovnejše podatke o blejskem lepotcu. V dolžino meri 2300, v širino 1300 metrov, površina gladine je 1,44 kvadratnega kilometra, prostornina kotanje tektonskega izvora pa 25,69 milijonov kubičnih metrov. Prečni greben razpo-lavlja bazen v dve različno veliki kadunji, globoki 24 oziroma 30 metrov. Ker v jezero ne, vodi noben močnejši rečni dotok, ki bi prinašal prod in blato, višal dno in povzročal »staranje« zaradi zasipavanja, mu po tej plati ni grozila nobena nevarnost. Problem tiči drugje: razmeroma šibak naravni priliv sveže vode ter nezadostno mešanje vrhnjih in spodnjih plasti sta povzročila nastanek globinskega »čepa«, v katerem je primanjkovalo kisika in kjer so vladali anaerobni življenjski pogoji! »Toplotni krog« (spomladansko in jesensko polzenje hladnih, svežih površinskih slojev proti dnu) ni bil zaključen in debelina strupenih snovi, polnih nerazgrajenega metana, maščobnih kislin in vodikovega sulfida, je nenehno naraščala. Meritve in izračuni so pokazali, da je kroženje žvepla (žveplov krog), a g\ f m ca Sobota — 11. maja 1974 sicer prisotno v slehernem, celo najčistejšem jezeru, zadobilo pretirane razsežnosti že okrog leta 1900, da je torej že na prelomu stoletja prešlo iz usedlin v vodo. Plankton, rakci (bosmine) in ribe, ki dajejo prednost hladnejšemu okolju, so naglo odmirali. Bolezen ni poznala zastoja, saj je nanjo zelo »blagodejno« vplivala tudi vsebina sto in sto kloak, speljanih naravnost k zelenim blejskim obalam. Leta 1954 so navzočnost vodikovega sulfida odkrili kar v eni tretjini jezerske mase, da bi nato hiranje še napredovalo in se navzven odražalo v belih trebuhih poginulih postrvi in salmonidov, ki so jih domači ribiči zgodaj zjutraj pobirali v čolne, želeč turistom prikriti žalostno' resnico o »dežele te (popačeni) podobi raja«. Kaj storiti? »Spoznali smo, da utegnemo doseči zastavljeni si cilj samo, če bomo odstranili anaerobne razmere, potisnili žveplov krog nazaj v blato ter obnovili temperaturni krog, ki je znak oligotrof-nega in slabo evtrofnega jezera,« je zgodovino terapije pojasnjeval dr. inž. Marjan Rejc, višji raziskovalec Kemijskega inštituta Boris Kidrič. »Upoštevajoč neobičajno konfiguracijo terena in drobne, a važne specifičnosti, so hidrologi komisiji Vodnogospodarske uprave predlagali kompleksni program, sestavljen iz dveh faz: prva, najzahtevnejša, je obsegala preusmeritev ustrezne količine Radovne v ogroženo jezero (projekt gre ravnokar h koncu), druga pa sanacijo talnih sedimen-tov. Ocenili smo, da bo Radovna hkrati opravljala vlogo razred-čevalca in oksidatorja, da bo spodbudila prirodno cirkuliranje ter, bogata na raztopljenem kisiku, spodbudila razpad H2S. Leta 1962 je komisija predloženi načrt sprejela — dasi so posamezniki o njem odkrito podvomili in dasi pomeni originalno, izključno slovensko rešitev, ki danes, ko je stoodstotno upravičila pričakovanja, zbuja v vrstah najuglednejših mednarodnih poznavalcev vodarske znanosti ogromno pozornost...« »PACIENT« SPET DIHA Dr. Rejc nikakor ne pretirava. Boljše variante kot je napeljava, kanala od zbiralnika v Grabčah do sredine obeh jezerskih kadunj preprosto ni, kajti poskusi so pokazali, da bi prvotno zamišljeno umetno odvajanje gošče ne navrglo zaželenega učinka, saj bi natega ob pretoku največ 200 l/s v 10 mesecih komaj sproti požirala med poletnim zatišjem nakopičen pribitek bolne vode. Zato ne bo napak, ako bežno opišemo »tehnično čudo«, Jti je ponos Kranjcev obvarovalo zanesljivega pogina. Zmogljivost naprave — sestavljajo jo zajetje, 570-metrski prehodni rov ter troetažni cevovod, dolg skupno 2400 metrov in spričo višinske razlike 130 metrov opremljen z vmesnimi zasuni znamke Johnson — znaša 3000 l/s. V usedal-niku blizu zajetja in na grabljah ostane težji drobir, lišaji in mah. Radovna potem steče skozi prehodni rov v cevovod iz ojačanih betonskih elementov premera 75 centimetrov, ki se v zadnji četrtini razcepi v dva izpustna kraka, vzhodnega in zahodnega. Prvotno sta bila izpusta nameščena 12 metrov globoko, zdaj pa so ju prestavili kakih 8 metrov bliže jezerskemu dnu. Zakaj? Inž. Otmar Colarič, direktor Vo-dogradbenega laboratorija, pojasnu-je, da je leta 1965, ko so aparature spustili v testni pogbn, nivo mrtve jezernice segal že 10 metrov pod površje. A čeprav v naslednjih 24 mesecih sistem ni nikdar obratoval z več kakor 20-odstotno močjo, je jezero vsem treznim napovedim navkljub »reagiralo« — v pozitivnem smislu, seveda; hidrologi so za-. bćležili občuten padec koncentracije vodikovega sulfida ter nagel premik kritične meje za 7 metrov navzdol. Takšen razvoj dogodkov jim je vlil prepotrebno samozaupanje, ki ga ni mogla omajati niti občasna proti-ofenziva nasprotnikov zgoraj opisanega načina sanacije, niti veriga manjših okvar na dotočnih objektih. Ko so leta 1970 v »trebuh bolnika« načrpali 10 milijonov ton bistre Radovne, je zaloga ubijalskega H2S končno zdrknila od nekdanjih 25 ton na. pičlih 400 kilogramov (!). »Pacient« bliskovito okreva, vanj sta se vrnila radost in življenje. Člani blejske ribiške družine žarečih oči pripovedujejo, da vloženi nasledniki iz-trebljenih salmonidov in postrvic izborno uspevajo in da so tri sezone nazaj vnovič dovolili prost lov ... Ampak razsodnih glav trenutno navdušenje ni zmedlo. Podvig je resda veljal 7 milijonov din, resda nameravajo na Bledu ustanoviti stalno limnolo-ško postajo, ki naj bi budno spremljala morebitne spremembe v jezeru in odkrivala vire onesnaževanja, toda — kot opozarjajo — slovenski dragulj nikakor še ni izven nevarnosti. Nasprotno! Dokler občina Radovljica in širša družbena skupnost ne bosta rekonvalescenta obvarovali kvarnih vplivov civilizacije oziroma, konkretneje rečeno, dokler ne bo v celoti realiziran gigantski plan združitve kanalizacij okoliških naselij ter samega mesta v zaključeno odvajalno mrežo, povezano s centralno čistilno napravo, so govorice o popolnem ozdravljenju nestvarne. Izgradnja mreže za zdaj teče po programu in če smemo verjeti poučenim, so zanjo namenili 40 milijonov dinarjev. Upajmo le, da je denar zagotovljen. V zaključku bi nemara kazalo odgovoriti tudi tistim zaskrbljenim Kranjcem, ki se sprašujejo, ali in kako bo na »počutje« jezera vplivala morebitna zajezitev korita Radovne, ki jo mislijo uporabiti kot hladilo za kotle jedrske elektrarne v Krškem. Inženir Gorišek trdi, da jez sanacijskim posegom ne bi škodil, marveč prej koristil, saj bi cevovoda ob občasnih minimalnih vodostajih ne bilo treba nepričakovano izklapljati. Rezerve vode onkraj pregrade bi navzlic suši dovoljevale normalno delovanje. Ni dvoma: blejski lepotec je uča-kal svoje drugo rojstvo. Dosežek naših inženirjev zasluži priznanje, iskreno priznanje! In nemara ho sprožil preobrat v pojmovanju in ravnanju s slovenskimi vodami, ki jih kot nepogrešljivo občo dobrino doslej nismo znaii dovolj ceniti in varovati. I. Guzelj Manj nezgod V temeljni organizaciji združenega dela Donit Medvode je bilo lani 45 obratnih nezgod, predvsem lažjih, za kar je bilo izgubljenih 489 delovnih dni. V primerjavi s prejšnjimi leti se je število nezgod zmanjšalo, posebej zato, ker delavce redno testirajo iz znanja o varnosti pri delu. Med vzroki nezgod je prav neupoštevanje varnostnih predpisov še vedno na prvem mestu. -fr Spomladanska akcija zbiranja starega papirja Jesenice — Na osnovnih šolah »Tone Čufar« in »Prežihov Vo-ranc« na Jesenicah vsako leto jeseni in spomladi izvedejo akcijo za zbiranje starega papirja. Učenci pridno vozijo doma, pri znancih in pri podjetjih zbran papir k izpostavi podjetja Dinos. Glede na to, da so na teh šolah že lani presegli obvezo za prispevek za Kumrovec, bodo letošnji tako pridobljeni denar porabili za izlete in druge skupne potrebe v šoli. B. B. Jubilejni koncert ob 10-letnici ansambla Zalog — Ansambel Trgovci pri kulturno umetniškem društvu Prežihov Voranc v Zalogu bo jutri popoldne proslavil 10-letnico obstoja in delovanja. Ob tej priliki bo ob 15. uri v Zalogu pri Cerkljah jubilejni koncert, na katerem bodo nastopili vokalni kvintet bratov Zupan iz Kovorja, ansambel Gorenjci iz Radovljice s pevci in humorist Brežnikov Vanč. Po končanem koncertu bodo člani ansambla Trgovci igrali za ples. Izšel koledar prireditev Tržič — Turistično društvo Tržič je izdalo tudi letos koledar naj' bolj zanimivih prireditev, ki niso privlačne le za domačine, temvec utegnejo privabiti tudi tujce. Med prireditvami ne gre še posebej pr®' zreti II. mednarodne razstave mineralov, ki, bo jutri v osnovni So'1 heroja Bračiča v Bistrici, dirke za svetovno prvenstvo v motokrosu kategorijo 125 kubičnih centimetrov, ki bo 9. junija, Tržiških poletnih iger, ki bodo letos od 29. junija do 15. julija, ter Šuštarske nedelje, ki prvo nedeljo septembra. Hkrati s koledarjem je izdalo Turistično društvo Tržič tudi prograJv avtobusnih izletov v domače in tuje kraje, ki jih društvo organizira z več let. -jk _:__> NA KOROŠKI BELI GRADIJO VRSTNE HIŠE — V okviru programa stanovanjske gradnje v jeseniški občini gradi Splošno gradbeno podjetje NovO Gorica na Koroški Beli za osnovno šolo deset vrstnih enostanovanjskih za prodajo. Hiše naj bi bile dograjene poleti. Do tretje faze zgrajena stavbo bo stala okrog 200.000 dinarjev, povsem dograjena pa 340.000 dinarjev-Zahodno od teh hiš nameravajo zgraditi še 24 enostanovanjskih objektov• — Foto: B. Blenkuš Na podlagi zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, številka 5/72), družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS, številka 1/74) in pravilnika o gospodarjenju in razpolaganju z združenimi sredstvi za usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo v občini Tržič razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost — Iniciativni odbor po sklenu 5. seje z dne 8/4-1974 Razpis za dodelitev posojil delavcem za nakup, gradnjo in rekonstrukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš I. NAMEN POSOJIL 1. Posojila so razpisana iz dela sredstev, ki jih združujejo delovne organizacije pri Ljubljanski banki, podružnici Kranj, enoti Tržič v i. 1973, in sicer do skupne višine din 1,200.000. 2. Razpisa se morejo udeležiti delavci organizacij združenega dela, ki združujejo del stanovanjskih sredstev po samoupravnem sporazumu in odloku Skupščine občine Tržič, če izpolnjujejo splošne in posebne razpisne pogoje. 3. Razpisa se morejo udeležiti le delavci, katerim njih delovne organizacije dajo soglasje za odobritev posojila. II. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI 1. Zahtevke za posojila bo zbirala LB — podružnica Kranj, enota Tržič neposredno od prosilcev ali posredno preko pristojnih služb organizacij združenega dela na predpisanih obrazcih, ki Jih ima LB — podružnica Kranj, enota Tržič, najkasneje 30 dni Po objavi razpisa.- 2. Prosilci morejo dobiti posojila: a) za nakup stanovanj v etažni lastnini, b) za dograditev hiš, ki so že zgrajene do III. gradbene faze m bodo s posojilom usposobili hišo najkasneje v enem letu in pol po odobritvi posojila, c) za adaptacije stanovanj, če se s tem pridobi stanovanjska površina. 3. Znesek posameznega posojila more biti najmanj 10.000 din in največ 70.000 din. 4. Za nakup stanovanj v etažni lastnini in za gradnjo stanovanjske hiše lahko najame posojilo tudi več družinskih članov, ki izpolnjujejo pogoje razpisa. V tem primeru skupna posojila ne morejo presegati polovico povprečne vrednosti trosobnega standardnega stanovanja. 5. Obrestna mera za posojila je 2 %, najdaljša odplačilna doba sme biti 20 let. 6. Posojila morejo dobiti le kreditno sposobni posojilojemalci. III. POSEBNI RAZPISNI POGOJI 1. Odplačilna doba za posojila se določi po povprečnem družinskem dohodku na člana družine delavca, ki zajema samo ožje člane družine: posojilojemalca, njegovega zakonca in njune nepreskrbljene otroke. Mesečno odplačilo posojila mora znašati v okviru kreditne sposobnosti posojilojemalcev: — pri povprečnem družinskem dohodku do 900 din na člana družine je mesečni obrok za odplačilo posojila najmanj 10 % od skupnega mesečnega dohodka družine, — pri povprečnem družinskem dohodku od 901 din do 1.200 din na člana družine je mesečni obrok za odplačilo posojila najmanj 15 % od skupnega mesečnega dohodka družine, — pri povprečnem družinskem dohodku od 1.201 do 1.500 din na člana dužine je mesečni obrok za odplačilo posojila najmanj 20 % od skupnega mesečnega dohodka družine, — pri povprečnem družinskem dohodku od 1.501 do 2.000 din na člana družine je mesečni obrok za odplačilo posojila naJmanj 25 % od skupnega mesečnega dohodka družine, v. — pri povprečnem družinskem dohodku nad 2.001 din na CJana družine je mesečni obrok za odplačilo posojila najmanj % od skupnega mesečnega dohodka družine. 2. Pri določanju dobe vračanja posojila se upošteva tudi Posojilo, ki ga je dobil delavec na podlagi namenskega stanovanjskega varčevanja v banki. 3. Posojilojemalci morejo dobiti posojilo le, če se zavežejo, da bodo po petih letih prilagodili mesečni obrok za odplačilo Posojila na osnovi takratnega OD na enak način, kakor je zgoraj navedeno. Tako se za ostanek neplačanega posojila določi nova odplačilna doba. 4. Posojilojemalci morejo dobiti posojilo, če se zavežejo, da bodo s prejetim posojilom usposobili objekt za vselitev in predložili vselitveno dovoljenje. 5. Nadalje se morajo posojilojemalci zavezati, da bodo takoj Po dograditvi hiše, adaptaciji ali nakupu stanovanja, izpraznili dosedanje najemno stanovanje (če tako stanovanje zasedajo) in Se vseliti v dograjeno stanovanjsko hišo ali v novo stanovanje. 6. Prednost za pridobitev posojila imajo delavci: — ki nimajo stanovanja ali imajo premajhno stanovanje, — ki imajo nižji mesečni osebni dohodek na člana družine, — ki kupujejo stanovanje v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda, — ki kupujejo stanovanje v etažni lastnini v stanovanjskih °bjektih na območju občine Tržič, — ki ponudijo večjo lastno udeležbo. IV. DOKUMENTACIJA . Udeleženci natečaja morajo k zahtevkom za posojila in lzJavam delovnih organizacij predložiti: , a) za nakup stanovanj: kupoprodajno pogodbo, potrdilo o v:1ini povprečnega mesečnega v 1. 1973, potrdilo o števili' nov družine od upravnega °fgana skupščine občine Tržič, ninistrativno prepoved na Plačo v 2 izvodih: b) za gradnjo in adaptacijo sta jvanjskih hiš: |£adbeni načrt s predračunom in gradbenim dovoljenjem, zemlji-Koknjižni izpisek, potrdilo o višini povprečnega mesečnega OD Kpotrdilo o številu članov družine od upravnega organa y Tržič, administrativno prepoved na plačo, v dveh izvodih. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE TRŽIČ INICIATIVNI ODBOR Komisija za medsebojna razmerja delavcev Veletrgovine Živila Kranj TOZD Veleprodaja Kranj objavlja prosto delovno mesto _ komercialista ^andidat za navedeno delovno mesto mora poleg z zakonom ojočenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje, ki so olo&eni v pravilniku o sistemizaciji delovnih mest: da ima višjo šolo ekonomsko-komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na izobrazbo, • da ima srednjo šolo ekonomsko-komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj na izobrazbo. k^ene prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo K nusiji za medsebojna razmerja delavcev Veletrgovine Živila nKanj - T0ZD Veleprodaja Kranj, Cesta JLA 6 v 15 dneh po pojavi. Rejci perutnine Kmetijska zadruga Naklo prodaja enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročila predhodno javite pismeno ali na telefon 47-024. KZ Naklo — valilnica V nedeljo, 12. maja ob 14. uri bo na sejmišču v Celovcu (ob vsakem vremenu) Velika avtotombola Nagrade: 10 avtomobilov toyota 1000 10 barvnih televizorjev blaupunkt in še 600 dobitkov v skupni vrednosti 733.000 AŠ Žito Ljubljana TOZD Gorenjka tovarna čokolade Lesce odbor za medsebojna delovna razmerja, razpisuje prosto delovno mesto: 1. KV električar j a Pogoji: kvalifikacija električne stroke, poskusni rok 2 meseca Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Prijave pošljite na upravo TOZD Gorenjka Lesce. Splošno mizarstvo Radovljica razpisuje javno prodajo osnovnih sredstev ki bo v torek, 14. maja 1974, od 9. do 11. ure dopoldne v prostorih Splošnega mizarstva Radovljica, Ljubljanska 13. Naprodaj bodo naslednja osnovna sredstva: 1. PISALNI STROJ EMONA 2. RAČUNSKI STROJ (MLINČEK) 3. VRTALNI STROJ 4. KOMPRESOR 5. STROJ ZA BRUŠENJE 6. STROJ ZA SPAJANJE FURNIRJA 7. CIRKULARKA INTRACNA ŽAGA Kmetijska zadruga Naklo razpisuje prosto delovno mesto finančnega knjigovodje za nedoločen čas Pogoji: srednja ekonomska šola s 5-letno prakso ali nepopolna srednja šola z 10-letno prakso. Poskusno delo 2 meseca. Nastop dela je možen takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe pošljite na naslov Kmetijska zadruga Naklo. Splošna vodna skupnost Gorenjske Kranj C. Staneta Žagarja 30, Kranj Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednje prosto delovno mesto: referenta za organizacijo rečne nadzorne službe Na prosto delovno mesto sprejmemo delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom oz. s skrajšanim delovnim časom (mlajši upokojenec): Pogoji: za delo na delovnem mestu se zahteva končana srednja (gradbena ali sorodna stroka) oz. nižja strokovna izobrazba. Poskusna doba traja 2 oz. 1 mesec. Prošnje z dokazili o strokovnosti in življenjepisom je potrebno poslati najkasneje v 20 dneh po objavi Splošni kadrovski službi podjetja. Stanovanjsko podjetje Jesenice Na podlagi 25. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev in po sklepu delavskega sveta razpisuje vodilna delovna mesta 1. vodje osnovne dejavnosti Pogoji: visoka šolska izobrazba gradbene ali strojne smeri, triletne delovne izkušnje v gradbeni operativi, moralno-politična neoporečnost 2. vodje finančno-računskega sektorja Pogoji: višja šolska izobrazba — ekonomist, triletne delovne izkušnje, moralno-politična neoporečnost. Osebni dohodki se določijo po Samoupravnem sporazumu o medsebojni delitvi sredstev za osebne dohodke. Prijave je treba poslati do 25. maja 1974 na naslov: Stanovanjsko podjetje Jesenice, C. maršala Tita 18 s pripisom za razpisno komisijo. K prijavi se morajo priložiti dokazila o izpolnitvi zahtevanih pogojev. Brez dokazil o izpolnitvi razpisanih pogojev se vloge ne obravnavajo. Central V^^J.IJ, j i 11 ■. jji.ii GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE • KRANJ Organi za urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu pri gostinskem in trgovskem podjetju Central — Kranj objavljajo naslednja prosta delovna mesta: 1. 3 natakaric 2. točajke 3. čistilke 4. delavca 5. več učencev za poklice: natakar, kuhar in prodajalec Pogoji: pod 1.: KV natakarica ali PK z nekajletno prakso pod 2.: PK natakarica pod 3.: NK delavka pod 4.: končana osnovna šola, odslužen vojaški rok, fizična sposobnost pod 5.: dokončana osnovna šola, starost največ 18 let in veselje do poklica. Ponudbe sprejema splošni sektor podjetja, Kranj, Maistrov trg 11. Rok za prijave 8 dni. Služba družbenega knjigovodstva podružnica 51500 Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. več sodelavcev v centru za AOP (avtomatska obdelava podatkov) 2. šoferja 3. pisarniškega referenta Pogoji: za delovna mesta pod 1. je zaželena srednješolska izobrazba, za delovno mesto pod 2. ustrezna kvalifikacija — najmanj šofer C kategorije, za delovno mesto pod 3. pa"nepopolna srednja šola. Posebni pogoji: poskusno delo 2 meseca. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Prijave sprejema kadrovska služba SDK podružnica Kranj do 26. maja 1974. Pevski zbor »France Prešeren« doživel izreden uspeh na koncertu v Cremi Na povabilo mešanega pevskega zbora iz Creme — Italija je v soboto, 4. maja. gostoval v tamkajšnjem mestu pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja. Predstavniki zbora so kranjske pevce poslušali leta 1972 v Savoni (Italija), kjer je njihovo izvajanje napravilo nanje zelo globok vtis in zato so jih povabili na njihovo praznovanje. Mešani pevski zbor iz Creme je od 27. aprila do 4. maja praznoval obletnico osvoboditve Italije izpod naci-faŠizma in obenem 20-letnico delovanja. Praznovanje se je začelo z jubilejnim nastopom domačega pevskega zbora »P. Marinelli« in se nadalje- Mala Groharjeva slikarska kolonija bo letos v Smederevski Palanki Lani smo sicer poročali, da bodo tradicionalno Malo Groharjevo slikarsko kolonijo, zelo posrečeno mladinsko kulturno prireditev, ki je konec maja ali prve dni junija privabila v mesto ob Sori več sto šolarjev-likovnikov iz cele Jugoslavije, poslej organizirali le vsaki dve leti, zdaj pa iz Škofje Loke prihajajo drugačne novice. Pripravljalni odbor se je namreč aktivno vključil v prizadevanja za sestavo programa stikov in sodelovanja s pobratenimi komunami ter predlagal, naj bi kolonijo letos izpeljali v Smederevski Palanki v Srbiji. Palančani so pobudo seveda z navdušenjem pozdravili in prevzeli nase tudi celotno organizacijo srečanja nadebudnih mojstrov čopiča, ki bo — kot zmeraj — potekalo v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger, pod geslom »Lepota odkrivanja, radost ustvarjanja«. Geslu je dodan moto »Bratstvo Škofja Loka — Smederevska Palanka«, v katerem želita obe strani simbolično izraziti bistvo začasne preselitve te izjemno koristne manifestacije. Čeprav dokončnih podatkov o odzivu na razpis še nimamo, smo zvedeli, da Smederevčani računajo z udeležbo približno 200 otrok. Slovenska odprava naj bi štela 30 članov, pri čemer jih bodo samo Gorenjci (Kranj, Tržič, Radovljica, Jesenice in Škofja Loka) lahko poslali skupno 18. Gostoljubni domačini so zanje že našli primerna bivališča. Kot nam je povedal dosedanji predsednik pripravljalnega odbora prof. Lojze Malovrh, ostajajo v preteklosti veljavna pravila nespremenjena in dopuščajo popolnoma prosto izbiro motivov. Sicer pa poleg običajne zaključne razstave zbranih del in svečane podelitve priznanj Smederevčani za 30. maj ter 1. in 2. junij načrtujejo tudi več izletov v okolico, saj bi radi prišlekom čim bolje predstavili zgodovino in poglavitne značilnosti svoje občine. I. G. Gozdno gospodarstvo Bled Gozdno gradbeni obrat objavlja prosto delovno mesto gradbenega kalkulanta Pogoj: gradbeni tehnik za visoke in nizke gradnje s strokovnim izpitom in 2 leti dela v pripravi dela in operativi v gradbeništvu. Poskusno delo traja 1 mesec. Kandidate vabimo, da s prijavo predložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: Gozdno gospodarstvo Bled, 64260 — Ljubljanska c. 19. valo skozi ves teden s kulturnimi prireditvami, na katerih so nastopile poznane kulturne skupine iz Italije. Sklep teh prireditev pa je bil namenjen jugoslovanskemu zboru, s čimer so želeli prireditelji poudariti željo po miru in dobrih sosedskih in prijateljskih odnosih. Ta poudarek je bil izredno podčrtan na svečanem sprejemu našega pevskega zbora pri županu mesta Crema. V renesančni dvorani mestne skupščine in ob navzočnosti številnih predstavnikov je zastopnik župana izrekel kranjskim pevcem dobrodošlico in veselje, da v svoji sredi lahko pozdravi drage goste iz Jugoslavije. V svoji zdravici je izrazil željo, da naj bi bilo kulturno sodelovanje obeh narodov most do medsebojnega spoštovanja, sodelovanja in prijateljstva med sosedi. V imenu kranjskih pevcev se je zahvalil Peter Tulipan. Tudi srečanja s pevci njihovega pevskega zbora in ostalimi prebivalci mesta Crema, s katerimi smo prišli v stik, so pokazala da italijanski narod ceni in še nadalje želi imeti dobre prijateljske odnose z Jugoslavijo. Zvečer ob 21.15 je bil v veliki koncertni dvorani polno zasedeni, okrog 600 poslušalcev, svečan koncert. Za koncert se je zbor temeljito pripravljal skozi vso sezono in uspeh ni izostal. V prvem delu je bila izvajana polifonska glasba, med katerimi je poslušalce navdušila skladba njihovega domačina Monteverdija »Cor mio«, ki jo je izvajal mešani zbor in »Dopolnil dan je bolečino« Rada Simonitija, ki jo je izvajal ženski zbor. V drugem delu je bila izvajana jugoslovanska folklorna glasba, ki je pri poslušalcih zbudila val navdušenja. Moški zbor je moral ponavljati makedonsko pesem »Bolen mi leži« v priredbi Rada Simonitija, mešani zbor pa »Slavonsko kolo« v priredbi Vasilija* Mirka. Za zaključek pa je spontano navdušenje doživelo izvajanje Mokranjčeve »X. rukovet« pesmi iz stare Srbije. Nato je moral zbor na zahtevo poslušalcev kljub pozni uri še dodatno zapeti dve pesmi. Prešernov zbor je za skrbno izbran program prejel vse priznanje tamkajšnjih glasbenih strokovnjakov, pevovodja prof. Peter Lipar pa iskrene čestitke za trud, saj je tako izvajanje kot izbor programa potrdilo njegove visoke glasbene kvalitete. Ob koncu lahko poudarimo, da je Prešernov pevski zbor tako kot do sedaj, tudi tokrat dokazal da zna v tujini dostojno zastopati ne samo mesto Kranj temveč tudi našo širšo domovimo Jugoslavijo. Mesto Crema, ki je 50 km oddaljeno od Milana, mesto s 40.000 prebivalci, kjer je priznana tovarna pisalnih in računskih strojev »Olivetti«, v kateri dela prek 5500 delavcev, in še druge večje tovarne, bo še dolgo časa ohranilo v lepem spominu svoje goste iz Jugoslavije. Pevcem pa ni žal truda niti denarja (polovico stroškov potovanja je plačal vsak pevec sam) za uspeh, ki so ga doživeli. Z. Novak Mladina poje v Škofji Loki Na tradicionalni vsakoletni reviji pevskih zborov iz loške komune se bo danes obiskovalcem predstavilo kar 13 otroških in mladinskih vokalnih skupin z več kot 500 nastopajočimi Obsežna avla poslopja nove osemletke Petra Kavčiča v naselju Podlubnik bo danes popoldan prizorišče veličastnega kulturnega dogodka, ki bi mu po množičnosti in številu udeležencev težko našli enakega. Gre za tradicionalno revijo pevskih zborov, katere pokrovitelj je tokrat predsednik izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka Jože Stanonik. Program se začne ob 15.30, v njem pa sodeluje 7 otroških in 6 mladinskih vokalnih skupin z osnovnih šol Železniki, »Ivan Tavčar« Gorenja vas, »Cvetko Golar« Trata, POŠ Škofja Loka, »Peter Kavčič« Škofja Loka, »Padli prvoborci« Žiri in s podružnice Reteče. Večina omenjenih zavodov pošilja po dve ekipi, Zirovci pa celo tri. Ob koncu sta predvidena nastopa združenih otroških in mladinskih zborov, ko bo hkrati prepevalo 228 oziroma 313 fantov in deklet. Ker nam prostor ne dovoljuje naštevati podrobnosti, dodajmo le še podatek, da imajo obiskovalci priložnost slišati kar 32 skladb. Zlasti dobro so zastopane narodne, borbene in umetne pesmi. Prireditev organizira škofjeloška mladina ob pomoči domače Glasbene šole. (_jg) Literarni večer v PG Kranj — V torek, 14. maja, ob 19.30 bo v kadilnici Prešernovega gledališča nastopila ob izidu prve letošnje številke revije Problemi skupina sodelavcev te revije. Osrednja slovenska revija Problemi vstopa v novi letnik s spremenjenim uredniškim konceptom, ki vključuje poleg odpiranja revije za nove sodelavce tudi neposrednejše stike z bravci revije. Temu je namenjen tudi literarni večer z razgovorom v Prešernovem gledališču. Nastopili bojo Milena Volarič, Branko Novak, Daniel Levski, Miha Avanzo, Ifigenija Zagoričnik, Marjan Pungartnik, Blaž Ogorevc, Ivan Feo Volarič in Franci Zagoričnik. Vabljeni vsi, ki se zanimate za sodobne tokove v slovenskem pesništvu. Premiera gledališke skupine Izvir Jesenice — Minulo soboto je bila v gledališki dvorani na Jesenicah premiera nedavno ustanovljene gledališke skupine Izvir, ki deluje pri DPD Svoboda. Skupina, ki jo sestavljajo študenti, mladi delavci in dijaki, je bila ustanovljena na pobudo mladih ljubiteljev gledališke umetnosti. Sobotna premiera, delo Janeza Zmavca: Obisk, je dokaz, da je skupina na pravi poti, da nadaljuje tradicijo množičnega in kvalitetnega amaterskega gledališča, predvsem med delavsko mladino. Čeprav so bili nekateri med nastopajočimi prvič na odrskih deskah, so zaigrali zelo dobro in pokazali, da bodo s prizadevnim delom še veliko dosegli. Obisk je režiral Oto Gerdej, sceno je zasnoval Jože Bedič, v glavnih vlogah pa so nastopili Igor Škrlj, Magda Flander, Klemen Klemene, Marinka Redež, Samo Reškovec in Irena Sodja. Repriza bo to soboto ob 19.30 v gledališču Tone Cufar. • J. Rabič Razstava in literarni večer v Kurnikovi hiši Tržič — Sinoči so odprli v Kurnikovi hiši v Tržiču razstavo domačega slikarja Ivana Lausegarja, ki se predstavlja z motivi Tržiča in okolice. Ivan Lausegar pri umetniškem delu ne uporablja le barv, temveč tudi slamo. S tem dosega svojstven učinek. V Kurnikovi hiši je bil sinoči tudi drugi od šestih literarnih večerov, na katerih se predstavljajo domači ustvarjalci. Gost sinočnjega večera je bil mladi Tržičan pesnik Janez Mayer. -jk Gorenjski muzej Kranj — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava MLINI NA GORENJSKEM. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je .odprta stalna pokrajinska zbirka NARODNOOSVOBODILNI BOJ NA GORENJSKEM in republiška zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI ter tretja razstava iz serije retrospektiv slovenskih umetnic — dela umetnice KARLE BULOVĆEVE. V galeriji v Prešernovi hiši pa je od 24. aprila dalje na ogled razstava kiparskih del SONJE TAVČAR-SKABERNETOVE. Razstavne zbirke so odprte vsak dan od 10.—12. in 17.—19. ure razen ponedeljka. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ NAŠE POMLADANSKE OBLEKE IN VAŠE PRIJETNO POČUTJE Razpisni komisiji Veletrgovine Živila Kranj TOZD Maloprodaja Kranj in TOZD Veleprodaja Kranj razpisujeta po 79. členu statuta TOZD delovni mesti 1. vodje TOZD — Maloprodaja Kranj 2. vodje TOZD — Veleprodaja Kranj Kandidat za navedeni delovni mesti mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje, ki so določeni v statutu TOZD: 1. da ima višjo komercialno šolo in 4 leta delovnih izkušenj na izobrazbo 2. da ima srednjo ekonomsko ali komercialno šolo ali poklic poslovodja in 8 let delovnih izkušenj 3. da je sposoben organizator poslovanja 4. da je samoupravno zaveden in politično razgledan delavec Prijave z vsemi dokazili izobrazbe in zahtevani praksi naj kandidati pošljejo razpisni komisiji Veletrgovine Živila Kranj — Cesta JLA 6, TOZD — Maloprodaja oziroma TOZD Veleprodaja — v 15 dneh po objavi. OZD Gorenjska predilnica Škof] a Loka ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta: pripravnika v kadrovskem oddelku Pogoji: dokončana srednja strokovna izobrazba ekonomske ali upravne smeri, stenodaktilografa v prodaji Pogoji: dokončana srednja strokovna izobrazba in 2 leti ustrezne prakse. Sprejmemo tudi pripravnika. pripravnika v prodaji Pogoji: dokončana srednja strokovna izobrazba upravne smeri 2 pripravnika za sektor financ Pogoji: dokončana srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri. Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja 15 dni po objavi v časopisu. Center za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih Slovenije, Škofja Loka 1. ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta na posebni poklicni šoli: DVEH VZGOJITELJEV enega za nedoločen in enega za določen čas. Zahtevana strokovna izobrazba; — višja defektološka izobrazba (tiflopedagog) in 3 leta delovnih izkušenj — pedagoška akademija (tiflopedagog) in 3 leta delovnih izkušenj — višja pedagoška izobrazba druge ustrezne stroke oziroma smeri z dopolnilno tiflopedagoško izobrazbo in 3 leta delovnih izkušenj PREDAVATELJA ZA PREDMETE izbrana poglavja iz elektrotehnike in elektrogradiv, telefonski in telegrafski promet ter telekomunikacijske naprave s praktičnim poukom telefonije. Zahtevana strokovna izobrazba: — visoka ali višja izobrazba ustrezne stroke z dopolnilno tiflopedagoško izobrazbo in 3 leta delovnih izkušenj. Nastop dela: za vzgojitelja čimprej, za predavatelja 1. septembra 1974 2. ponovno razglaša prosto delovno mesto SKLADIŠČNIKA Pogoji: — trgovski pomočnik ustrezne stroke in 2 leti delovnih izkušenj — kvalificiran kovinar in 2 leti delovnih izkušenj — izpit za skladiščnika in 6 let delovnih izkušenj. Zahteva se tudi dobro poznavanje surovin in materiala proizvodnih delavnic (kovinarska, mizarska). Prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev in z navedbo dosedanje zaposlitve sprejema splošni sektor zavoda v 15 dneh od te objave. Iz spominov nekdanjega komandirja VOS skupine Čeprav že deseto leto upokojen, P.a. Matija Suhadolnik nikakor ne •vi življenje upokojenca. Še prej, ko va se vsak po svoji dolžnosti sreče-, a,a na sejah občinskih svetov, nika-ni dajal vtisa, da posega dejavno družbeno življenje kot upokojene: »Brez dela se pa res ne bi «alo živeti,« pravi Matija Suhadol-potem ko si za mizo predsednika ^"•ustva upokojencev v Kranju, kjer »?aJ dela večino dopoldnevov, pri-iga cigareto. Vendar pa ve, da se s« * nisva srečala, da bi obujala Pomine na obdobje po tem, ko so ga Pred desetimi leti kot šefa milice Kranju upokojili, ampak bova QaJ ob obletnici ustanovitve službe arnosti polistala po njegovem življu, ki je bilo s službo varnosti *elo tesno povezano. , Ni mi dosti govoril o svoji mla-"0stl in ni rekel, da je bila lepa. Že da je moral kot petleten fante za pastirja, pove dovolj. Leto 1937 ga "ajde v Kranju. »Kot gradbeni de-t>niC sem delal gaštejski klanec, katerem zdaj vsak dan ho-JJ^V se zasmeje. No, stalnejše delo Eh *e dobil v pekariji in slaščičarni ucar v Kranju, kjer je naredil tudi leta Ski izpit in delal VSe d° 1943" _ *^ega leta sem že moral v ile-in malo kasneje 8. aprila od&i2 Ivotom Puharjem-Cigotom *>dr rt V Partizane, v gorenjski s V^f' Pr* organizaciji OF, leta sem se P°vezal že 1941-» v trojkah, je bilo zame že l942eVarno' 80 v začetku leta 8tn iždaji pozaprli par o sodelavcev OF. Kasneje se je Q®?jski odred združil s ko-mu , bataljonom, kjer sem bil «uraljezec, nato pa vodnik. Baše*011 nato odšel v sestav Pre-ju ® brigade, na tem področ-getPa je ostala tretja kranjska hidj.^1, sem bil nekaj časa komandir — do januarja 1944. V nih k as bil° 45 dobro oborože-* borcev, samih komunistov in moh®rCev:. Naša naloga je bila Pr izaciia novih borcev, borba Ver °kupatorju predvsem z di-Hjg a?t8kimi akcijami, prireja- MHtingov *n P°dobno.« 8kenf* *em ^380,11 se Je na Gorenjcev! 6 ustanovila Varnostno obve-Potrk a služba> ki Je v sv°jib vrstah V Heb°vala dober prekaljen kader, sko xCembru 1943 so v tretjo kranj-te:a y 0 Prišli člani okrožnega komi-fial za Gorenjsko, ki so imeli Ha k Ustanoviti skupine VOS tudi doij.T^očju Kranja. Matija Suha-ja ^ V* Je bil imenovan za komandir-Osf.^ skupine, v kateri je bilo ^varnostnikov. P»"ot'aŠa na^°8a je bila boriti se pr t? okupatorju in predvsem PaT domačim izdajalcem, ščitili ce 4 m° tudi naše terenske delav-Sp;!Pravi Matija Suhadolnik, ki se burh lnja uspešnih akcij iz tega ■» — 'tv unpcmuii ttivcij vi* icga takrtga Casa- Zraven je bil tudi ko so zaradi izdaje Nemci Sodi! ®°riijev mlin. »O tem cjo-** bil° doSti Že naPisa-tfoti ^.endar so pisali predvsem ubado/ -^raven n*so bili.« pravi nav X evem mlinu so se Člani ef 23- marca 1944 zbrali Skoi °Krožnega komiteja KPS in članj traven smo bili tudi trije bil0 .grupe. Domenjeno je *iutr • 8? dobimo spet ob 3.30 Pr> mlinu, ker smo varna odšli ponoči na Kokrico t0rJe®tanek. Zjutraj naj bi se ka^ dobili in skupaj odšli — dal.\?a Iv.° Slavec-Jokl ni povedno m? smo se s Kokrice Ceift prišli pa smo Nemki^ v "rbet obroča, ki so ga ta-5»enn- sklenili okoli mlina. Z §t|W ®.ta bila takrat še Luka iin Franc Koželj-Vanjo. Pfed r 8em silhueto vojaka 0 in zaslišal nemško be-ni bilo kaj premišljevati, ^ktivj -8em cel rafal v Nemca, aterj v 80 bili takrat, vsaj ne-♦ na dvorišču mlina in so se potem reševali vsak po svoje. Ob rekonstrukciji dogodka še istega dne dopoldne pod Krvavcem, kjer smo se zbrali vsi preživeli, smo ugotovili, da je bilo to naključno reševanje, odločilen pa je bil tisti moj prvi rafal.« Akcije VOS skupin so kmalu postale strah in trepet Nemcev, saj se kasneje niso upali več toliko pojavljati izven postojank, posebno ne v gorskih vaseh, razen če ni šlo seveda za ofenzivo. Vosovci so bili znani tudi po svoji drznosti, saj so se, če je bilo treba likvidirati domačega izdajalca, znali ob belem dnevu pojaviti sredi Kranja. Ob belem dnevu so vosovci napadli tudi šen-čurske žandarje. »Februarja ali marca 1944 smo v zasedi čakali nekega izdajalca, Eoštarja iz Preddvora, pa ga ni ilo. Zagledali pa smo štiri nemške žandarje, ki so šli peš od Olševka proti Tupaličam. Ostali so še naprej čakali poštarja v zasedi, midva z Gašperjem — Koz-lovim Jožem pa sva v gozdičku pri Visokem pričakala žandarje. Trije so obležali, eden je ranjen pobegnil, midva pa sva si nato-vorila njihovo orožje in izginila v gozd.« Matija Suhadolnik se spominja tudi, kako so vosovci v zasedi čakali direktorja golniške bolnice, zagrizenega Nemca, ki je bil tudi član kranjskega gestapa. Kljub streljanju je v avtomobilu ušel. Ker so vedeli, da se na Golnik ne bo vračal po isti poti, so ga spet čakali na Slemenu pod Seničnim. Pripeljal pa se je le šef gestapa v Tržiču, ki je verjetno preverjal, če je pot za direktorja prosta. Pa so napadli tega, ga ujeli, avtomobil pa zažgali. V začetku maja se je na Martinj vrhu iz varnostnih grup na Gorenjskem formiral VDV bataljon — vojska državne varnosti. »V bataljonu je bilo 286 varnostnikov do zob oboroženih prekaljenih borcev. Komandant je bil Tonček Dež-man, jaz pa sem postal namestnik komandanta. Takoj nato so se vse štiri čete bataljona premaknile na svoja področja, ki so jim bila dodeljena. Te čete so imele iste naloge kot prej skupine VOS. Bataljon je na področju Gorenjske deloval do avgusta 1944, nato se. je premaknil na Primorsko v sestav matične druge brigade VDV, čez mesec dni pa se je ponovno vrnil na Gorenjsko.« Matija Suhadolnik je nato odšel na Dolenjsko v vojaško šolo, sredi decembra pa je v Cerknem že prevzel kot komandant VDV bataljon. Odslej je bataljon deloval na Primorskem, v sestavu druge brigade VDV pa se je prebil skozi nemško fronto in vkorakal v Trst. »Naš bataljon je imel nalogo vdreti v center Trsta, blokirati glavno ulico, zavarovati radijsko postajo, tiskarno Piccolo, narodno banko, občino in zajeti nemške vojake, kar se jih je zabarikadiralo. Ne bi posebej opisoval, kako so nas osvoboditelje Trža-čani sprejeli, ko smo skupaj z devetim korpusom vkorakali v Trst. No, te stvari so znane...« Pot je nato vodila Suhadolnika v Tuzlo, kjer je bil v diviziji KNOJ do 1948. leta, nato pa se je vrnil v Slovenijo v službo milice. Za svoje zasluge je prejel tudi odlikovanje bratstva in enotnosti s srebrnim vencem. L. M. Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj v ZP Iskra Kranj želi zaradi povečevanja proizvodnje zaposliti nove sodelavce, in sicer: 40 delavk — za delo v montaži, obdelovalnici ali na plastičnih masah; 15 delavcev — za delo v obdelovalnici ali na plastičnih masah 5 čistilk Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj, Kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4. Jutri bo na osnovni šoli v Bistrici pri Tržiču II. mednarodna razstava mineralov Priložnost za srečanje s skrivnostmi narave Razstava bo odprta od 8.30 do 19. ure — Razen domačih zbiralcev tudi gostje iz Italije, Avstrije, Nemčije in Francije — Za filateliste in obiskovalce posebne kuverte in poštni žig — Razstava ima tudi izobraževalni pomen V okolici Ste Marie aux Minesa, mesteca v francoski Alzaciji, ki se je pred leti pobratilo s Tržičem, je bilo nekdaj precej majhnih rudnikov. Ljudje, predvsem ljubitelji narave, so radi brskali po opuščenih rovih in iskali minerale, čudovite raznobarvne kamenine, ki jih snuje narava aktivni program pranja " skozi tisočletja. Nastajale so bogate zasebne zbirke kamenin. Gospod Francois Lehman, velik prijatelj Tržiča, pa je ustvaril z izmenjavo mineralov in nakupovanjem širom po Evropi in zunaj njenih meja muzej mineralov v malem. Svojo bogato zbirko je želel pokazati tudi Tržiču in tako se je rodila zamisel o vsakoletni tržiški razstavi mineralov z mednarodno razsežnostjo. Lanska I. mednarodna razstava mineralov je izredno uspela. Prvotni namen je presegla. Mnogi med 4000 obiskovalci so nekatere minerale kupili, razstavljavci pa so s prodajo in izmenjavo zbirke obogatili. Povedati moramo, da so lani domači minerali iz rudnika in topilnice Mežica, Idrije in Kosovske Mitrovice ter Trepče zbudili največ pozornosti in občudovanja. Marsikomu do trenutka ogleda razstave ni bilo znano, kakšne čudovite tvorbe ustvarja neživa narava. Ker je imela lanska tržiška razstava tudi znanstveni pomen, je pokroviteljstvo prevzela Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo ljubljanske Univerze, vredna pa je bila tudi podpora Prirodoslovnega muzeja, Geološkega zavoda ter predstojnika katedre za mineralogijo Univerze dr. inž. Jožeta Duhovnika. Jutri ob 8.30 bodo na osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču odprli že II. mednarodno razstavo mineralov, ki jo je pripravil posebni prireditveni odbor. Pokrovitelj prireditve je spet Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo ljubljanske Univejze. Razstavo bo odprl predsednik skupščine občine Tržič Milan Ogris, o pomenu razstave in mineralogije pa bo govoril dekan katedre za mineralogijo Univerze dr. inž. Jože Duhovnik. Razstava, katere značilnost je, da traja le en dan, bo zaprta ob 19. uri. Obiskovalci bodo lahko občudovali minerale zbiralcev iz Italije, Avstrije, Nemčije in Francije. Predstavilo se bo tudi nekaj domačih ljubiteljev mineralov ter rudnik Bor, rudnik in topilnica svinca Mežica, Institut za raziskavo Krasa, Geološki zavod Slovenije, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo ter Prirodoslovni muzej z bogatimi zbirkami. Posamezne minerale bo moč tudi kupiti. V štirih učilnicah bo 60 kvadratnih metrov razstavnih površin ter na hodniku 48 kvadratnih metrov. Za odraslega obiskovalca bo veljala vstopnica 5 dinarjev, za otroke pa 3. Prireditelj je izdal poseben katalog (cena 5 dinarjev) in značko, za katero bo treba odšteti 8 dinarjev. Med razstavo bodo jutri v razstavnih prostorih ter v turistični poslovalnici na Deteljici prodajali fila-telistične kuverte z znakom razstave, tržiška pošta pa bo uporabljala priložnostni žig. V osnovni šoli v Bistrici, kjer bo prireditev, bo tudi okrepčevalnica. Razstave ne bo težko najti, saj obiskovalca usmerjajo k prireditvenem prostoru v Bistrici označbe na vseh cestah, ki vodijo v Tržič. Ob razstavi mineralov bo priredil nocoj predsednik tržiške skupščine Milan Ogris v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici sprejem za goste in sodelujoče na razstavi. Na sprejemu se bo predstavila tudi folklorna skupina Karavanke. * J. Košnjek tf J% 7 družinski . pomenki izbrali smo »Kozmetični bar« je proizvajalec imenoval tale pladenj s prestavljivim ogledalom, ki kaže na eni strani normalno, na drugi pa povečano; leva krogla je za vato, desna za črtala, spredaj pa je de prostor za glavnik. V Zarjini PARFUMERIJI na Jesenicah jih imajo v modri, oranžni in rumeni barvi. Cena: 287 din Radovljiška ALMIRA se že pripravlja na poletje in naprodaj ima že prve pletene hlačne komplete z bluzami s kratkimi rokavi, z ovratnikom ali brez. Barve: rdeča, temno in svetlo modra in zelena z belim vzorčkom. Cena: 383 in 439,70 din Kuhanje pod pritiskom Će je pri hiši lonec na zvišan pritisk, je kuhanje nekaterih jedi vsekakor veliko krajše kot pa na klasičen način. Razen tega nam tak lonec omogoča prihranek pri nakupu, saj nam ni treba kupovati vedno le prvovrstnega mesa, ker v loncu na zvišan pritisk pripravimo jedi, ki sicer zahtevajo dolgo in počasno kuhanje. Energijo prav tako prihranimo, vendar pa več pri jedeh, ki bi jih sicer morali dolgo kuhati, medtem ko pri jedeh, ki so hitro kuhane, prihranka pri energiji skoraj ni. Običajno uporabljamo lonec na zvišan pritisk za kuhanje juhe iri razne zelenjave (pesa, stročnice). Vendar pa lahko v loncu na zvišan pritisk meso tudi pečemo, kuhamo omake ali pripravimo sploh cplotno kosilo naenkrat. Će pripravljamo pečeno meso, ga denemo v vložek in popečemo v odprtem loncu, nato nalijemo v lonec za prst ali dva vode, ga zapremo in kuhamo. Pečena govedina v loncu je mehka po 25 minutah, če smo jo prej že 10 minut pekli, svinjska pečenka je gotova v 15 minutah, perutnina v 8 do 10 minutah, raca v 10 do 15 minutah, jerebica v 7 minutah, zajčji hrbet pa v 15 minutah kuhanja. Kuhanje zelenjave v loncu na zvišan pritisk ima vsekakor to prednost, da se pri tem bolj ohranijo vitamini , in mineralne snovi. Medtem ko pri kuhanju mesa v loncu na zvišan pritisk vsaka minuta ni odločilna, pa je pri zelenjavi treba kar precej paziti, da se ne razkuha. Zelenjavo je treba le zmerno soliti, vodo, v kateri se je kuhala, pa uporabimo za razne juhe. Ko je zelenjava kuhana, lonec oblijemo z mrzlo vodo in previdno odpremo. Će namreč pustimo, da se sam ohlaja, se bo zelenjava v njem kuhala še naprej in včasih tudi razpadla. V loncu na zvišan pritisk lahko kuhamo več vrst zelenjave hkrati, vendar pa naj bo vsaka v svoji vložni posodi. Će pa jih nimamo, zavijemo zelenjavo v aluminijasto folijo. Če je zelenjava zmrznjena, jo neodtajano denemo v lonec, polijemo z nekaj žlicami vrele vode in lonec zapremo. Peso kuhamo v loncu 20 minut, korenček 4 do 5 minut, če je mlad, starega še enkrat toliko, narezano zelje 3 minute, razdeljeno cvetačo 2 minuti, celo pa 5 do 6 minut, špinačo 1 minuto, fižol 25 minut, repo 6 minut, krompir 6 do 10 minut itd. Ste se odločili počitnice preživeti pod šotorom? Potem je najbolje, da vzamete s seboj plastične skodelice in kozarce. No, pa tudi doma, posebno pri otrocih, pridejo prav. V Murkinem ELGU v Lescah jih imajo v vseh barvah. Cena: od 5,75 do 11,75 din Majda — Prosim, svetujte mi kroj obleke in barvo blaga za obleko ob zaključku šole. Obleko bi imela potem še za druge priložnosti. — Stara sem 15 let, visoka 164 cm, tehtam pa 50 kg. Imam svetle lase in sivozelene oči. Katere barve mi pristajajo? Plinska svetilka je sicer namenjena kampiranju, toda ob vse pogostejših redukcijah toka bi prišla tudi doma zelo prav. V škofjeloški NAMI jih imajo med ostalo opremo za taborjenje. Cena: svetilka 115,15 din bombica 16,50 din za vas m A <881 11. maja 1974 Kokosove rezine Potrebujemo: 46 dkg sladkorja, 1 jajce, 5 žlic mleka, 10 žlic kuhane prave kave, 28 dkg moke, 25 dkg masla ali margarine, 8 žlic ruma, 2 dkg kakaa, 1 pecilni prašek, naribano limonino lupino, 10 dkg kokosove moke. Penasto umešamo jajce in 18 dkg sladkorja. Dodamo mleko, kavo, moko, pecilni prašek in limonino lupino. Testo denemo v namazan pekač in spečemo. Pecivo potem razrežemo na ozke rezine in glaziramo z glazuro, ki smo jo naredili iz masla ali margarine, 28 dkg sladkorja, 2 dkg kakaa in 8 žlic ruma. V tej glazuri povaljamo rezine, da se namočijo, potem pa še v kokosovi moki in odlična sladica je pripravljena. r Marta — Obleka za vas se spredaj zapenja na gumbe in ima srajčni ovratnik. Zadrga je ob strani. Nad širšim pasom je obleka rahlo nagubana. Rokavi so v ramenih rahlo nabrani, v zapestju pa stisnjeni s prešito manšeto. Tudi pas je prešit. Obleka se končuje rahlo navzven in sega nekoliko pod kolena. Priporočam vam violet barvo. Pristajajo pa vam tele barve: zelena, tirkizna, temno in sinje modra, oranžna, ciklamna, opečno rdeča in vinsko rdeča ter rjasto rjava. Občutek manjvrednosti Prav gotovo je doživljanje manjvrednosti tista čustvena motnja, ki je lahko usodnega pomena za osebnostni razvoj otroka. Nekateri menijo, da so telesne hibe glavni vzrok občutka manjvrednosti, vendar pa opazovanja kažejo, da so pomembnejši pri tem socialni oziroma družbeni povodi. Ko govorimo o telesnih hibah, mislimo na vse tisto, s čimer človek na sebi ni zadovoljen, pa tudi na tisto, kar ga dela različnega od drugih. V vsem tem vidi vir vseh svojih neuspehov. Pri dekletih je to lahko debelost, očala, grd obraz, preveliki boki, dolg nos, premajhne prsi itd. Pri fantih pa je to lahko šibko telo, štrleča ušesa, kratke noge, odrezani prsti itd. Iz tega izvirajoč kompleks manjvrednosti je že marsikomu prekrižal načrte in uspeh v življenju. Na otrokova slaba počutja pa lahko predvsem v puberteti vpliva tudi pomanjkanje stvari, ki jih sicer njegovi sovrstniki imajo: obleke, smuči, denar; lahko je to doživljanje očeta, ki je bil zaprt, škandal v družini, področje bivanja ali narodnost itd. Lahko so vzrok občutka manjvrednosti tudi razočaranja v življenju, pretresi in nezgode, neuspehi, ptmižanja, resnično ali samo namišljeno pomanjkanje sposobnosti in znanja itd. Vendar pa ti našteti vzroki pridejo do izraza šele pri napačni vzgoji. Starši so namreč lahko preveč popustljivi, dobrosrčni ali pa zastavljajo otroku previsoke cilje, ki jih otrok ne more s svojimi sposobnostmi doseči. Otrok si tako ne pridobi koristnih izkušenj in samokritič-nosti, zato ob kasnejših težavah in porazih doživlja občutek nemoči in manjvrednosti. Začne se podcenjevati, izmika se dolžnostim in odgovornostim, ker se preveč boji neuspehov. Lahko se umakne v sanjaštvo, kjer doživlja izpolnitev vseh želja. Vse bolj postaja samotarski. Pogosto pri tem izredno skrbno pazi na svoja dejanja, vedenje, besede in spodrsljaje. Bolestno je občutljiv za svoj dober glas, zato se nikoli ne zna prav sprostiti in zaživeti. Živi z masko popolnosti, ki ne dovoli nobenega nepremišljenega vedenja ali besede, ki bi mu vzela ceno v očeh prijateljev, staršev, učiteljev. Ker so raziskave pokazale, da občutek manjvrednosti z dozorevanjem in staranjem pojema, da pa ga najburneje doživljajo otroci v puberteti, so le-ti potrebni pomoči v obliki trdne, ne trde. in nihajoče vzgoje. Omogočimo otroku, da v sproščenem razgovoru prikaže svoje težave in notranje boje, kar pomeni zanj olajšanje in razbremenitev, obenem pa postane bolj svoboden, sproščen in radosten. Pomagamo .mu odkriti resnične vzroke neuspehov in trezno presojati svojo osebnost z vsemi senčnimi in sončnimi platmi. Ne navajajmo ga na trpeče in vdano prenašanje pomanjkljivosti, temveč ga naučimo, da se z njimi bojuje, jih odstranjuje in premaguje. ^ Janez Rojšek, dipl, psiholog -N Z novo pomladjo spet vabljiva priložnost za ljubitelje taborjenja. Veleblagovnica m Škofja Loka prireja od 13. do 22. maja 1974 že tradicionalno akcijo razstava s prodajo šotorov in opreme za taborjenje RAZSTAVA bo vsem obiskovalcem omogočila pregled novosti na področju kampiranja in nudila ugodno priložnost za nakup vseh potrebščin za oddih in rekreacijo na enem mestu Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah: — hrastov lamelni parket — uvoz — betonske mešalce L 100 — »STANDART« Izkoristite ugoden nakup! Informacije dobite na tel. št. 21-611 J Na podlagi 169. in 170. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73, 14/73 in 4/74), v zvezi z določbami odlokov o davkih občanov občin Jesenice, Kranj, Škofja Loka in Tržič, davčne uprave navedenih občin Pozivajo k vložitvi napovedi za odmero davka od premoženja na posest stavb za leto 1974 NAPOVED JE TREBA VLOŽITI DO VKLJUČNO 31. MAJA 1974. / Napoved za odmero davka na posest stavb morajo vložiti: 1. vsi lastniki oziroma uživalci stavbe, dela stavbe, stanovanja ali garaže, ne glede na to ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem; 2. vsi lastniki počitniških hiš; 3. vsi lastniki poslovnih stavb; 4. vsi solastniki do idealnega ali fizičnega dela stavbe svojo ločeno napoved za njim pripadajoči solastninski del stavbe. Napoved mora vložiti vsak davčni zavezanec iz točke 1., 2., 3. in 4., in sicer ločeno za vsak gradbeni objekt posebej, ne glede na to, ali je stavbi priznana začasna davčna oprostitev ali davčna olajšava po občinskem odloku. Napoved je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine in na krajevnih uradih. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 5 %, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 10 %. DAVĆNE UPRAVE: Številka: 42-014/72-03 Skupščine občine Jesenice Datum: 7/5-1974 Skupščine občine Kranj Skupščine občine Škofja Loka Skupščine občine Tržič Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) rešitev nagradne križanke iz sobotne številke izžrebani reševalci p (18. zapis) izgnani slovenci Izganjanje in izganjanje zavednih slovenskih Korošcev je bila že izdavna praksa nestrpnih Nemcev. Celo latinica jim je bila napoti; morali so uvesti gotico, za katero so nešolani primitivci, kar so nemški hujskači pravzaprav v bistvu tudi bili, menili, da je nemška pisava. Je pa bolj francoska, kot nemška! Pač evropska v okviru svojega časa. Prva slovenska knjiga je bila pisana v gotici, pisavi Trubarjevega časa. Že koj po plebiscitu 1. 1920, ki je bil ena sama goljufiva spletka, so koroški slovenski intelektualci čutili tak pritisk, da so se množično izseljevali v svobodno Jugoslavijo. Drug način pritiska je bil: prestavitev intelektualcev v popolnoma nemške kraje v Avstriji (za primero: Italijani so slovenske učitelje in profesorje premeščali na Sicilijo in na Liparske otoke ...). Sicer pa naj govore suhe številke: 400 delavcev in obrtnikov (največ puškarjev) se je odselilo s Koroške, 25 duhovnikov (tudi pisatelj Ksaver Meško) se je moralo umakniti s koroških slovenskih far, za 125 slovenskih izobražencev-laikov ni bilo več kruha v Avstriji. To je bila »žetev« klerofašističnega režima, ki je vodil Avstrijo vse do Hitlerja. Potem pa se je nova nacistična strahovlada spravila še na preostalih 69 slovenskih duhovnikov in 48 intelektualcev — vsi so morali ven, ven iz domačega Korotana ... Nacisti so se v tem času sporazumeli tudi s škofijsko oblastjo — na slovenske fare so poslej prihajali zagrizeni Nemci, celo iz Rajha! Slovenski jezik je moral iz cerkev ven ... S spoštljivostjo, ki sega prek nazorskih meja, se spominjamo župnika Štefana Singerja, ki je moral zaradi mučenja umreti, župnika Po-ljanca so v ječi zastrupili. To sta resnična slovenska svetnika-muče-nika! Župnik Ivan Stare je moral na Gradiščansko, dr. Tischler pa je bil premeščen v Bregenz ob I^odenskem jezeru. In še to: Nemci so zaplenili premoženje vseh 60 slovenskih prosvetnih društev, premično in nepremično premoženje Mohorjeve družbe v Celovcu, vse premoženje 40 slovenskih hranilnic in posojilnic ter vseh kmetijskih zadrug. Navaden rop — v slogu obcestnih roparskih vitezov (če so to bili sploh vitezi?) Še bolj nevarna pa je bila akcija: kupujte slovenske kmetije, tjakaj naseljujte trde, zanesljive Nemce, tako bomo iztisnili Slovence iz dežele. Ta zlokobna organizacija se je imenovala »Bodenvermittlung-stelle«, delala pa je v okviru Heimat-bunda. Edino naše glasilo »Koroški Slovenec« je bilo ustavljeno. Vse je zastalo... Tako smo prepotovali Srednji in Zgornji Rož; na hitro, ker smo spe-šili korak proti Zilji. Ta pa je tako lepa in tako starosvetna, da smo zaradi nje za zdaj opustili obisk Šent-janških Rut in slovenske planinske koče na Bleščeči planini v Karavan-kah.pod Kepo. Vendar pa Roža le ne moremo kar tako zapustiti, brez tople besede slovesa; zato bodi tale zapis še posvečen srcu slovenske Koroške. pesem V prozi Tako lahko rečemo res poetičnemu opusu Roža, ki ga je za uvod h Koroški pesmarici napisal dr. Franc Sušnik. Malokdo je kaj tako vzvišenega napisal svoji rodni deželici v čast in slavo: Vsa lepota je razlita na srcu Slovenske Koroške (to srce je Rož! op. C. Z.). Na večer, ko za Osojščico sonce tone, se od zamaknjenja reši in zapoje otožno kot vode v jezerih pod Vrbo, pri Hodišah in na Bačah; za-vriska v Kernjakovih Gurah, kot svetel plamen še žari na Kepi; se nagne od belih Zihpolj pod Humperk v široki dol in skrije za fajgelni in drobnimi okenci v Šentjanžu, na Bistrici in v Podgorju. Nikjer ni koroška pesem bolj razigrana kot na Gurah; nikjer bolj slovesna kot v Šmarjeti in v Selah; nikjer bolj prisrčna kot v Svečah in Podgorju; nikjer bolj otožna kot v Ločah in — n'mav čriez izaro ... S humprškega gradu plava oko po vsem Rožu: na puškarske Borovlja-ne pod razdrto Košuto; na partizanske Sele za hribom; starega Singerja v Kapli doli ni več — umoril ga je Dachau; iz Sveč so Einspielerji; pri Št. Jakobu Anton Janežič, Matija Ahacelj, Miha Andreaš, tkalec in pesnik, Zvvitterji — in na Svatnjah Miklo^a Zala, podoba zvestobe domu in domačemu, podoba tisočerih, ki so zavoljo te zvestobe trpeli. Srebrnomodrikasta se vleče Drava po dolini. Boj za- njo je bil boj za svobodno pot borcem izpod Zingarce na Bilčovs, skozi Zoprače v Drabos-njakove kraje in mimo Celovca h Gospe Sveti. Mehek je rožanski golk in kot pesem jim je vsakdanja beseda . .. (Se bo nadaljevalo) Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J E T JE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Hud boj so imeli gradbeniki, da so Jp sploh smeli postaviti. Sedaj stoji s lv°jimi temnimi, praznimi okni kot yna ovca na širokem bulevarju asilissis Sofias. Kako hudo se *penci oklepajo svojih nizkih gra-enJ. priča tudi nizka, enonadstrop-ta hiša tik pod nebotičnikom. Arhi-j^^ti so zahtevali rušenje te hiše, ker 0? pb nebotičniku kvarila videz ?°lja. Toda lastnik je vztrajal in je ^..Pustil podreti. Sedaj stoji tam pod d111* lepo urejena, na novo preplezana v majhnem cvetličnem vrtu z ^Ravami spredaj kot ena sama klju-Q°^alnost. Še en dokaz, da je pri ok Privatna lastnina prva. Tu nebotičnika so zbrane tudi vse fisjj e" Največja je seveda ame- tezej in hadrijan ^tfTar z avtobusa si ogledamo stari j-ai stadion. Prenovljen je in ^rv za nastoPe lahke atletike. *89fi °limpijske igre nove dobe leta ^ sose odigrale na njem. ohr • zavUemo mimo slabo ^Udan^enega Zevs<>vega templja s sl^^timi korintskimi stebri in . ,?ka slavnega rimskega kralja Had -ana' ki nekdaJ Atene v je ^riJanove in Tezejeve. Na njem a zahodni strani slavoloka napis: Obleke za ovce Narava jih je oblekla s toplimi kožuhi, lastniki pa so jim dali še plastične plašče. To se je zgodilo ovcam v Avstraliji. Lastniki oziroma rejci ovac so ugotovili, da lahko dragoceno volno zaščitijo s plastiko že kar na proizvajalkah. Treba je bilo poiskati le material, ki se z rastjo volne razteza. Menda je kvaliteta volne zaradi »plaščev« veliko boljša. Pa še ostriženih ovc ne zebe več. Maček po 14 urah Maček pride približno 14 ur potem, ko je bilo pitje na višku. To so dokazali zdravniki v Helsinkih z 32 prostovoljci. S pojemanjem količine alkohola v krvi — v 14. urah se alkohol že skoraj povsem izloči — se večajo neprijetni znaki alkoholnega mačka. Višje cene — večji zaslužki Sest največjih ameriških družb, ki se ukvarjajo s predelovanjem nafte, je lani ustvarilo izredni dobiček 5,3 milijarde dolarjev. Za to se morajo zahvaliti zvišanim cenam nafte, ki so jih določile izvoznice nafte. Ustvarjeni dobički so v poprečju za 50 odstotkov večji od dobičkov leta 1972. Dobiček so prinesle na podlagi višjih cen nafte zvišane cene naftnih derivatov in drugih stranskih proizvodov te dragocene tekočine. Zaradi odpadkov zaprli rudnik Zaradi okuževanja okolja je dal v Minneapolisu v ZDA zvezni sodnik zapreti največji ameriški rudnik železove rude. V tem rudniku so dobivali 15 odstotkov vse železove rude v tej državi. Zaposloval pa je 95 odstotkov vseh zaposlenih prebivalcev iz občin Silver Bay in Babbitt. Zaradi sodnikovega sklepa je začasno ostalo brez dela 3000 rudarjev. Za tako strog ukrep se je sodnik odločil, ker so odpadki onesnaževali bližnje jezero ob kanadski meji, iz katerega črpajo vodo za Minneapo-lis in druga mesta. V jezero je namreč vsak dan steklo 67 ton odpadkov od predelave rude. Rekordne nagrade Letošnje Nobelove nagrade bodo prinesle nagrajencem kar 550.000 švedskih kron ali 2,2 milijona dinarjev. Kakor so sporočili na sedežu Nobelove ustanove v Stockholmu, je nagrada lani znašala 510.000 kron. Ker se v skladu zbirajo tudi prostovoljni prispevki, bodo letos lahko nagrade večje. • Cepivo proti levkemiji? Specialisti svetovno znane bolnišnice v Stockholmu menijo, da ni več daleč čas, ko bo mogoče ozdraviti tudi levkemijo. S posebnim ceple-njem naj bi bolezen vsaj zavrli in jo ustavili, če ne že odpravili. Sestavni del cepiva so tako imenovani »celični strupi«, ki uničujejo nedozorele celice levkemije in omogočajo nastajanje novih normalnih in zdravih celic. Bulevar Vasilissis Sofias z osovraženim nebotičnikom na koncu. ^odoravno: 1. pozabljenje, 7. v glasbi interval med prvim in osmim tonom, 13. redko žensko ime, . majhen kirurški nož za operacije in seciranje, 16. avtomobilska oznaka za Leskovac, 17. tok časa ln dogodkov, 19. rimsko število 501, 20. eden in drugi, 22. vetrnica, roža zlatičnica, 23. kratica za £®deljo, 24. rimski zgodovinopisec Publius Cornelius Tacitus, 26. staro japonsko mesto na otoku 27. kratica za International Air Transport Association, mednarodna zveza letalskih družb, 28. ®8renica v očesu; perunika, 30. reka, ki teče skozi Celje, 32. predanost, 34. Aškerčeva socialna pesem, ■^• hčerkin ali sinov otrok, 36. najdaljša reka Albanije, 38. jezikoslovec iz Aleksandrije, 41. Romulov jjrat, 42. prapodobe, 44. turški veleposestniki, 45. Edo Mohorko, 46. hudomušnost, razposajeno ^Janje; 48. avtomobilska oznaka za Novi Sad, 49. gospodarska organizacija na zadružni podlagi, 51. naPad na politično osebnost, 53. znamka švicarskih ur, 54. italijansko: na račun, akontacija Navpi£no: 1. letalec, v lukah krmar, ki vozi ladjo, 2. ozeblina, 3. kratica za Zvezni institut, 4. Aleksandar D. Zlatković, 5. gora v Julijcih, 6. židovsko moško ime, 7. največji otok otočja Riukiu, oporišče ^DA na Pacifiku, 8. kraj v Galileji, kjer je po bibliji Jezus pri svatbi s prvim čudežem spremenil vodo v vino, 9. pod, 10. kratica za Avtonomno pokrajino, 11. slaven umetnik ali umetnica, filmska ali gledališka zvezda, 12. ime italijanske filmske igralke Valli, 14. pristanišče na skrajnem jugozahodnem "elu Arabije, 15. sora, priprava za stiskanje, 18. pripomoček za omaščenje, 21. kislina, 23. vodna P'mfa, povodna vila, 25. država na bližnjem Vzhodu, 27. južnoameriški Indijanci, katerih vladar je bil lnka, 29. globel, soteska, 31. prebivalec Indije, 32. prislov za nemarnost, 33. potna kaplja, 35. zareza, vrez, 37. jme ljubljanske dramske igralke Kačičeve, 39. tuje ime za Ignac, 40. naselje z več tisoč pre-"lvalci, 42. levi pritok Donave, mejna reka med Romunijo in Moldavsko SSR 43. splet las, cvetja, 46. ^ajen nasad okokli hiše, 47. češka pritrdilnicA, 50. kratica za Delavsko enotnost, 52. Tomislav Neralič Rešitve pošljite do srede, 15. maja., na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z Oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3-: 30 din '•letev, 6. sila, 10. Atos, 14. opera, 15. analitika, 17. Lino, 18. zlatar, 19. kad, 20. EK, 21. solo, 23. amen, 2''- P>. 26. kap, 28. kino, 30. odirek, 32. osovina, 35. etika, 36. vazal, 38. toponim, 40. adamit, 42. nart, aar, 46. Ba, 47. očak, 49. rman, 51. re, 52. Ind, 54. Acosta, 56. omet, 58- leninizem, 60.Erika, 61. ocet, b2- tara, 63. carar. Izjeli smo 109 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) bo dobila: Anica Mihelčič, 64000 *yanj, Trubarjev trg 5; 2. nagrado (40 din) Neli Kleč, Ljubljanska banka Kranj, C. JLA 1; 3. navado (30 dirt) pa Pavle Poličar,"Kranj, Zupančičeva 3/1. Nagrade bomo poslali po pošti. DO TU MESTO TEZEJEVO IN NE HADRIJANOVO, na vzhodni pa: DO TU MESTO HADRIJANOVO IN NE TEZEJEVO. Zakaj tako? Tezej je bil za Herak-lom drugi največji junak grškega mitološkega sveta. Bil je varovanec Od tu je čisto blizu do Akropole. Le koliko je še ohranjenega in kako je vse to videti od blizu, me je najbolj zanimalo. Na vsaki razglednici, ki sem jo dobila od prijateljev od tu, je bila Akropola. Videla sem jo v neki televizijski oddaji, ko jo je z vso ljubeznijo do domovine predstavljala sedaj iz Grčije izgnana grška igralka Melina Mercouri. In videla sem jo že iz ptičje perspektive, z višine kakšnih 4000 metrov; tik nad njo smo leteli z avionom na dveh poteh proti Afriki. Obakrat je bilo v zgodnjih jutranjih urah, ko se je komaj danilo in je stebre rdečila jutranja zarja. Akropola je pravza- prav mestna trdnjava in je bila sprva lesena. Od šestega stoletja dalje pa je s svojimi templji postala versko središče države Atike. V perzijskih vojnah so jo hudo opustošili, za časa znamenitega vladarja Perikleja, ki je bil odličen govornik in vojskovodja in ki je ogromno naredil za blaginjo svojega ljudstva, pa so začeli Akropolo na veliko obnavljati. D. Dolenc (Se bo nadaljevalo) Jft* w m ^CP i J Sobota — 11. maja 1974 boga podzemlja Poseidona. Kot atenski narodni junak je bil znan v starem veku tudi zunaj atiških meja. Bojeval se je za pravico in zakonitost. Komaj šestnajstleten začne svoja junaška dela. Pripisujejo mu tudi veliko politično delo: združitev atenskih občin, ustavo in predvsem utemeljitev atenske demokracije. Praktično je bil on ustanovitelj Aten: pod njim se mesto tudi prvič tako imenuje. Hadrijan pa je v času svojega vladanja od leta 117 do 138 severno od Zevsovega templja zgradil nove Atene in postavil tudi svoj slavolok, da je svoje Atene ločil od Tezejevih. najlepši stebri na svetu Kurirska pot skozi Železnike in majske proslave Za osvoboditev naše socialistične domovine so darovali svoja življenja tudi mladi, neustrašni in drzni pionirji kurirji, ki so prenašali partizansko pošto in vzdrževali zveze med partizanskimi enotami. Vsako leto na novo oživijo te skrite kurirske poti, izmed katerih ena vodi skozi Železnike. V ponedeljek, 22. aprila, so učenci prvih, drugih, tretjih in četrtih razredov pričakali Kurirčkovo torbo s prisrčnimi in toplimi pozdravi. Kratek spored se je odvijal pred spomenikom, posvečenim padlim partizanskim kurirjem. Uvodni govor je pripravil Marjan Šmid, član ZB. Nato se je predstavil pionirski pevski zbor z vedro pesmijo, polno kurirskega zanosa. Mladi recitatorji so dokazali, da znajo biti prav tako pogumni kakor njihovi vrstniki med bojem. Najzanimivejši pa je bil sprejem Kurirčkove torbe iz Dražgoš. Tamkajšnji četrtošolci so zasopli, rdečih lic in žarečih oči predali torbico našim četrto-šolcem. Ti so jo zvrhani moči in ponosa ponesli naprej proti Sori-ci in Davči. V slovo jo je pospremil poskočni glas harmonike, ki ji je v našem imenu zaželel srečno pot. Težko, a uspešno pot si je utrla slovenska ljudska fronta od svojega nastanka 1941 do zmage s šolskih klopi Težave z jezikom Naše delo okrog hiše se je bližalo h koncu, zato smo že začeli pospravljati. Oče mi je velel: »Zapelji samo-kolnico v garažo!« Ubogal sem ga. A na mokri travi mi je spodrsnilo in z brado sem udaril ob njen rob. Tedaj sem v ustih začutil grenko tekočino. »Kri,« sem pomislil. Prišel je oče in mi s svetilko posvetil v usta, Opazil je, da imam v jeziku globoko rano, ker sem ga ob padcu skoraj pregriznil. Z mamo in očetom sem takoj odšel v Kranj k dežurnemu zdravniku. Ko sem prišel na vrsto, mi je upadel ves pogum. Sestri, zdravnik in starši so me s silo zvlekli na stol. Prva sestra ma je prijela za roke, druga pa za trup, da se ne bi premikal. Zdravnik je vzel iglo in mi začel šivati jezik. Ko je končal, me je vprašal: »Ali je kaj bolelo?« »Nič,« sem mu odgovoril, pri tem pa me je rana zabolela. V šaji mi je nato povedal: »Sedaj pa nekaj dni v šoli ne boš mogel klepetati.« Doma se je zame začel post. Razen kruha v kavi nisem mogel jesti ničesar drugega. V šoli sem moral sošolcem razlagati, kako se je pripetila nesreča. Tudi jezik sem jim moral kazati, da sem nazadnje imel vsega že do vrh glave. Zato je bil moj srečni dan, ko sem se znebil šivov. Janko Valjavec, 5. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor 1945. Delavski razred je v stoletnem razvoju industrije trpel ponižan in izkoriščen. Težko pri-borjenim pravicam delavcev in pomembni vlogi osvobodilne fronte med NOB smo v soboto, 27. aprila, posvetili krajevno proslavo. Z besedo, pesmijo in plesom smo se spomnili delavske preteklosti. Bila je otožna in hrepeneča po osebni svobodi, kakor so bile otožne in hrepeneče pesmi odličnih pevk solistk, bila je revolucionarna v odločnih besedah recitatork, bila je napredna in gledajoča v svetlejšo delavsko prihodnost, ki so jo orisale bralke, zasnovano v znameniti Pariški komuni. Igrica Zgleški fantje v izvedbi dramatskega krožka je prikazala, kako so doživljali partizanstvo otroci in mladinci. Dvorana kulturnega doma je oživela in pozorno spremljala gibe igralcev. Prijetno vzdušje so nadaljevale borbene pesmi mladinskega zbora in razgibani plesi folkloristov — kakor nekoč na partizanskih mitingih. Enako svečan občutek je prevzemal učence osnovne šole, ki so v torek, 30. aprila, prisostvovali prav tako prireditvama v počastitev 1. maja in dneva OF, za nižjo in višjo stopnjo. Tako so nastopajoči s pesmijo zapeli, z besedo pripovedovali in s plesom zaplesali o svetu, ki si ga vsi želimo. To naj bo svet, ki bo enako lep, miren in svoboden za vse. Sonja Plešec, 8. c r. osn. šole Železniki Na ekskurziji Ker se v šoli učimo o krasu, smo se odločili, da bomo šli na ekskurzijo in si ogledali del krasa. Skozi Ljubljano smo zavili proti Vrhniki. Tam smo se ustavili in se napotili na Klanec. Žal je bila Cankarjeva rojstna hiša zaprta in smo si jo ogledali samo od zunaj. Od Vrhnike nas je cesta vodila proti Bistri, kjer smo si ogledali muzej. V spomin se mi je najbolj vtisnil oddelek z živalmi, ki živijo v kraških gozdovih. Ko smo si muzej ogledali, smo se skozi Postojno zapeljali do Pred-jame. Takoj se nam je razprl lep razgled na Erazmov Predjamski grad. Strmo v skali pa smo videli luknjo, v katero se je nekoč zatekel ropar-vitez Erazem. Po strmih stopnicah smo prispeli do skrivnega rova, skozi katerega so Erazem in njegovi pajdaši hodili ropat. Vrnili smo se v Postojno. Tam smo si ogledali znamenito Postojnsko jamo. Po ogledu smo se spočili in okrepčali ter se po novi avto cesti vrnili domov. Na tej ekskurziji smo spoznali veliko lepega. Dušan Grašič, 4. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Sošolec Moj sošolec je porednež. Kdo, le kdo ga ne pozna ? Je naš fant sicer porednež, ptice — te pa rad ima. Slovnica ne gre mu v glavo, matematika težko, kar pa v zvezi je z naravo, to mu gre zelo lahko. Franjo Jenko, 5. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Nedelja je. Poslušam lokalni program radia Tržič. »Na vrsti je oddaja o poklicnem razsvetljevanju,« zaslišim napovedovalčev glas. »Hm, le o katerem poklicu bo govora'?« ugibam. »Danes bomo govorili o poklicu kadeta-miličnika,« se oglasi iz radia. Prisluhnem. Miličnik — moj prijatelj in varuh Oddaja govori o poklicu miličnika, o možnostih šolanja, o lepoti in nevarnosti tega poklica. Poslušam do konca, nato pa odidem na balkon. Začnem premišljevati. V moji majhni glavi se počasi spleta zgodba... Stojim sredi križišča. Imam modro miličniško obleko z belimi rokavicami. Za pasom imam tablico z napisom STOP, za vratom pa mi na kratki vrvici visi piščalka. Gledam avtomobile, ki hitijo mimo mene. Nenadoma nastane v križišču nepopisen nered. Avtomobili se zaletavajo, lomljenje pločevine, cviljenje gum. Zmedeno opazujem vse to in ne vem, kaj naj storim. Vozniki me jezno opazujejo. Ne vem, kaj naj ukrenem. Začnem dvigati roke, piskati s piščalko in mahati s tablico. Šele tedaj nastane zmeda. Križišče je prenatrpano z vozili. Nenadoma zagledam bel avtomobil, ki drvi proti meni. Topa bolečina mi prešine telo. Zaslišim policijsko sireno, nato pa me zagrne tema ... Predramim se. »Jaz bi bila čudovit miličnik,« se nasmehnem, ko pomislim, kaj se mi je sanjalo. Šele tedaj se zavem, kako odgovoren in pomemben je ta poklic. Miličniki imajo v rokah naše življenje, da nas varujejo, nas in našo lastnino. Biti miličnik, pomeni: biti prijatelj ljudstva. Opazujem miličnika, ki ureja promet na križišču. Z nasmehom, a s strogim pogledom spremlja voznike. Občudujem ga in mu zaupam hkrati. Milena Fornazarič, 6. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Kako sem iskala pomlad Zjutraj so me prebudili žarki vzhajajočega sonca, ki so se veselo igrali na moji odeji. »Hej, vstani zaspanka!« me je pobaralo sonce, »spiš na prvi...?« »Kaj na prvi?« sem radovedno vprašala. »Ha, ha, ha, ugani sama!« se je zasmejalo in odjadralo po jasnem nebu. »Kaj na prvi?« sem se še enkrat vprašala. »Ze vem, odšla bom v gozd, tam bodo že vedeli, kakšen ,prvi' je danes.« Ko sem nekaj časa hodila po gozdu, mi je postalo že prav dolgočasno, kajti niti žive duše nisem srečala. Usedla sem se pod košato smreko: »Tok, tok!« je naredilo in na moji glavi sta zrasli dve debeli buški. »Hej, ti, ki znaš tako dobro metati storže, ali veš, kakšen prvi je danes?« sem radovedno vprašala veverico, ki se je pozibavala na veji. »Kako naj vem? Sicer me pa sploh ne zanima, ali je danes petek ali sobota.« »Vem, spomnila sem se, danes je, danes je...« »No, povej že!« »Danes je rojstni dan moje prababice!« je radostno vzkliknila, »to bo veselo!« Kakor blisk je skočila na sosednjo vejo jelke in na moji glavi je zopet zarožljal NLP — storž, ki mi ga je veverica vrgla v slovo. »Hm, ena buška več ali manj je pa čisto vseeno, ko pa se ji tako mudi na veselico.« Zamišljeno sem pospešila korak, ko sem si belila glavo z mislijo: »Kaj je le posebnega v današnjem dnevu, le kakšen prvi je danes, morda smo prvega v mesecu in je čas za mojo žepnino, a kaj, ko pa smo 21. Hej, to me pa na nekaj spominja!« V svoji zamišljenosti bi skoraj stopila na mravljo in ji razmrcva-rila njenega debelega črviča, katerega je pridno vlekla za seboj. »Pazi, kje pa hodiš!« me je na-hrulila. »Po poti!« sem jo zavrnila, »Hej, ti, ali veš, kakšen prvi je danes?« »Seveda, danes je prvi spomladanski dan!« je komaj stisnila iz grla. »Saj res!« sem kriknila. »Kaj se dereš, kaj ne veš, da lahko zbudiš mojega črviča!« »Hej, kje si pa še videla, da črvi stajajo od mrtvih?« sem jo vprašala. »Ja, no ... moj lahko, ker sem ga gotovo premalo poškropila z Nuva-nom.« Jana Bulovec, 6. č r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj Moj veliki prijatelj Vedno se spomnim otroških let, ko na podstrešju stare mame zagledam svojega lepega konja. Stari oče mi ga je kupil za četrti rojstni dan. Njegovo telo se je črno svetilo in na nogah je imel pribite polkroge, da se je lahko zibal. Kadar sem ga pogledal, me je vabil, z očmi mi je govoril. Rad sem ga jahal in vselej sem mislil, da sem v pravljični deželi in igrače so kar plesale okoli mene. Ko sem zlezel z njega, sem ga pogladil po grivi, ki se je lesketala kot biseri in mislil sem, da se počuti dobro po naporni ježi. Večkrat sem se ulegel podenj in z izvijačem začel vrteti kakor da popravljam avtomobil. Včasih me je dobil stari oče in rekel: »Kaj pa ti pod konjem! Će ne greš izpod njega, te bom brcnil!« Skobacal sem se na prosto in jecljal: »Ata, ali ne vidiš, da ga popravljam, da bo bolje dirkal?« Stari oče se mi je široko zasmejal: »Ha, ha, ha, ha, prismoda, neumna.« Žalosten sem bil, ker se je norčeval iz mene in konja, ki je bil kot pravi konj, ki vleče voz. Včasih sem se preveč poganjal in znašel sem se na tleh. Najhuje sem trpel takrat, ko je Tunjica prestopila bregove. Kamor sem pogledal, samo voda. Konj pa je v drvarnici jokal, ker je plaval in voda ga je dušila. Stekel sem k njemu in ga trdo prijel, da ga ne bi odnesla. Cez mesec dni se je čisto posušil in takrat sva spet jezdila v deveto deželo. Zaradi vode mi je vedno tožil: »Koliko revmatizma mi je nakopala poplava!« Danes me moj zvesti prijatelj spominja na prva leta mojega življenja. Sameva pri stari mami in z njim se včasih guga tudi moja sestrična. Kadar gledam konjske dirke, se vedno spominjam svojega Liska. Ne pustim, da bi ga kdo odvrgel, saj je bil moj prvi veliki prijatelj. Marjan Gregorin, 6. b r. osn. šole Komenda- Moste JEŽEK IZ JUGOBANKE Obiskal nas je pisatelj Ivan Jan Konec aprila nas je obiskal pisatelj Ivan Jan. Večina od nas ga ni še nikoli videla in zato smo ga nestrpno čakali. Čez čas je stopil v razred močan in velik mož. Začudila sem se, ko nam je povedal, da ima kar malo treme, saj smo bili mi proti njemu tako majhni. Za pogovor z njim smo imeli na voljo dve šolski uri in da bi narn povedal lahko čim več, je kar takoj začel. Pripovedoval nam je o razmerah v naši državi v letu 1941, to je, ko se je začela druga svetovna vojna, in o današnjem času. Povedal nam je nekaj doživljajev iz NOB, ki so se mu najbolj vtisnili v spomin; Med tem časom je napisal tudi nekaj pesmi, ki nam jih je prebral-Ena prvih pesmi je nastala, ko se je med pohodom ustavil nad Drago in zrl na grobove svojih ljudi. Bil j® utrujen in omagan, a v mislih je imel dan, ko bodo partizani pregnali sovražnika z našega ozemlja. To je povedal tudi v pesmi. Napisal jih je Še nekaj za nagrobne napise, pozneje pa je pesnikovanje opustil. Med NOB je bil tudi ranjen v roko. Po vojni je napisal več partizanskih del, med njimi tudi Dražgoško bitko. Prebral nam je zanimivo črtico iz njegove zbirke in spoznal1 smo, da je zelo dober pisatelj. Bil je tudi urednik nedeljske radijske oddaje Še pomnite, tovariši. Povedal nam je veliko zanimivega in novega, zato smo ga radi poslušali. Cas pa je neusmiljeno tekej dalje in morali smo se raziti. Vsi hi radi, da bi se še kdaj oglasil pri nas- Irena Blažič, 8. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič OFENZIVA NA BLEGOŠ NAPISAL: PETERNEL ANTON- IGOR, NARISAL: PETERNELJ JELKO Najprej je spravil tja Simonov bataljon, potem je prišla še Jankova četa, nato pa je prišel po našo četo. Nas pa ni našel. Mi smo v taborišču napisali listek, da smo se premaknili in da ne vemo, kam gremo. Da nas ni našel, je takoj sporočil Nemcem. Okoli enih popoldne zaslišimo okoli nas nemško govorico. Sklenili smo zapustiti ta položaj. Toda pod nami je bila tako močna zaseda, da ni bilo misliti na preboj. Brž smo se odločili, da gremo čez mejo. Komaj smo naredili nekaj korakov, že smo zaslišali tudi s te strani Nemce, in za seboj tudi. Pred nami je šla predhodnica, kjer je bil tudi brat MitJ* V rokah je stiskal mitraljez, pripravljen, če bi trčili ob NeniC • Slišalo se je samo šelestenje trave pod nogami. radio poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. J- «. 9. 10. (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in odmevi), 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. «• 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radij-dnevnik), 22. 23. in 24. SOBOTA, 11. MA.JA Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 {"•onirski tednik, 9.35 Studio za najdene skladbe, 9.50 Predstavljamo vam, 10.15 Glasbeni dro-°d tu in tam, 11.20 Z nami doma in na poti, '«.10 Melodije za opoldan, 12.30 Kmetijski "asveti, 12.40 Čez travnike in polja, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po '^'Koslaviji, 15.40 Pojo naši operni pevci, 16.00 V*Ujak, 16.45 S knjižnega trga, 17.10 Kitara v ftmu, 17.20 Gremo v kino, 18.15 Dobimo se ob !8tl uri, 18.45 Naš gost, 19.00 Lahko noč, otroci, 9.15 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta, Jj-00 Spoznavajmo svet in domovino, 21.15 Majhni ansambli zabavne glasbe, 22.20 Oddaja Za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden J^ugi program Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zrasli tako — kako pa mi?, 14.20 Majhni fsambli, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Iz cve-loče dobe lepih melodij, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljub-'Jana, 16.40 Rezervirano za mlade, 17.40 Svet in 17.50 S pevko Marjano Držaj, 18.00 Vročih 8t° kilovatov, 18.40 Revija jugoslovanskih pev-Cev zabavne glasbe TVetji program Znanost in družba, 19.20 Modest Musorg-Hovanščina, opera v petih dejanjih, 20.35 Nokturno s Szymanowskim, 22.55 Iz slovenske Poezije NEDELJA, 12. MAJA Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke S- Rozman: Čudežna popevka, 8.45 Skladbe ~a mladino, 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Prvi »Plavž, 11.20 Naši poslušalci čestitajo in popravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, '»■05 Humoreska tega tedna — S. Galamboš: nterrnezzo, 14.25 Melodije z velikimi zabavni orkestri, 15.10 Nedeljska reportaža, 15.30 .opularne operne melodije, 16.30 Nedeljsko ,P°nno popoldne, 19.00 Lahko noč, otroci, Glasbene razglednice, 20.00 V nedeljo ^večer, 22.20 Zaplešite z nami, 23.05 Literarni n°kturno, 23.15 Jazz za vse program g^O Dober dan, 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, MO Glasbeni mozaik, 9.35 Pet pedi, 10.35 Naši >ji in ljudje, 10.50 Nedeljski sprehodi, 12.00 i ^l 12 30 Kmetijski nasveti, 12.40 S v J'mi pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo 14.10 Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši doh a'c' <-'est'taJ° 'n pozdravljajo, 14.55 So-Int °Prema prostorov, 15.40 Saint-Saens: h.; 1Aukcija in rendo capriccioso, op. 28, Hava-C?e. op. 83, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Koncert po skil Poslušalcev, 18.15 Lahka glasba sloven-avtorjev, 18.45 Interna 469, 19.00 Lahko •f otroci, 19.15 Minute z ansamblom Borisa 2l3n ' 20,00 Stereofonski operni koncert, 23 Zvočne kaskade, 22.15 Za ljubitelje jazza, Literarni nokturno, 23.15 Popevke se '»tijo >3a?i^rogram Sov "anoram® zvokov, 14.00 Nenavadni po-vj.0tl. 14.20 Pop telegrami, 14.35 Glasbeni feVj?te> 15.35 Melodije iz filmov in glasbenih p0 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Slovenske h«ke' 16-40 Rezervirano za mlade, 17.40 Po-Vesf e8a gospodarstva, 17.50 Z ansamblom Sil-. Mihelčiča, 18.00 Izložba hitov, 18.40 S nifn orkestrom RTV Ljubljana IgSJi Program lU 0 Iz zhoro 58/o erini: Godalni kvartet v Es-duru, op. .• 19.50 Večer umetniške besede: Maks 3VJ»1, 20.35 Robert Schumann: Simfonija št. »kl-H duru, op. 97, 21.15 Večeri pri slovenskih P(w?te|jih: Rado Simoniti, 22.55 Iz slovenske zije z zborovske zakladnice, 19.30 Luigi O TOREK, 14. MAJA 130 ^ Jutro- 810 Glasbena matineja, 9.05 °rkfJf 8o'a za srednjo stopnjo, 9.35 Zbor in kCte<" doma JLA iz Beograda, 10.15 Iz naših U7-.H.20 Z nami doma in na poti, 12.10 K^l .'n barve orkestra Percy Faith, 12.30 J"J-30 'jfki nasveti, 12.40 Z domačimi ansambli, Kil' ^'Poročajo vam, 14.10 Srečanja z glasit« 14 40 Na poti s kitaro, 15.40 J. S. Bach: * 2a orkester št. 3 v D-duru, 16.00 Vrtiljak, ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Mofte Pij a« Senjski tisk« podjetje Ljudska pravica. .nca MoSe Pijadeja 1. Stavek: CP gorenjski tisk« Kranj, tisk: Zdru-t.no podjetje Ljudska pravica, J"jlJ«na, Kopitarjeva 2. — Naslov .[»dnistva in uprava lista: Kranj, Jl?fte Pijadeja 1. — Tekoči račun SIL v Kranju Številka v,irj°-«01-12594 — Telefoni: glavni ednik, odgovorni urednik in 21-190, uredniAtvo 21-835, ovinki 21-860, malooglasni in »•oA°čnUkl odde>ek 21-194. — Na-45 letna 90 din, polletna din, cena za 1 Številko 1 dinar. ^proSčeno prometnega davka po Pristojnem mnenju 421-1/72. 16.40 Naš podlistek, 17.10 Koncertni oder za domačina in gosta, 17.45 Narava in človek, 18.15 Z orkestrom Capitol Symphony, 18.30 V torek na svidenje, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Bojana Adamiča, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — H. Hagerup: Kjer žabe letajo, 21.30 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Nizozemska glasba tega stoletja Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Pop scene preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Glasbena pričevanja, 20.00 Sloyenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 MUnchenski glasbeni večeri, 22.35 Trije Faurćjevi nokturni, 22.55 Iz slovenske poezije SREDA, 15. MAJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Otroške igre, 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.10 Znane melodije, znani orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mihail Glinka: sklepni prizor 4. dej. opere Ivan Susanin, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Majhen recital klarinetista Slavka Goričarja, 16.00 Loto vrtiljak, 16.45 Sodobna oprema prostorov, 17.10 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana, 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 S pop ansambli, 18.30 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni ' nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Srečanja melodij, 16.40 Novo, novejše, najnovejše, 17.00 Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S pevcem Jankom Ropretom, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Rad imam glasbo Tretji program 19.05 Ognjemet, 19.50 Marij Kogoj: Malenkosti za klavir — 2. zvezek, 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Pavel Sivic, 20.35 Deseta muza, 20.45 Pianist Daniel Barenboim in Angleški komorni orkester, 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 16. MAJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.35 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje, 14.40 Mehurčki, 15.40 Poje so-pranistka Maria Callas, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 S Plesnim okestrom RTV Ljubljana, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.45 Kulturna kronika, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Petnajst minut za EP, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Iz komorne glasbe Primoža Ramovša, 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah, 23.30 Popevke in plesni ritmi Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Otroci med seboj in med nami, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.00 Okno v svet, 16.15 Lahke note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš intervju, 17.50 Z majhnimi ansamibli, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Pop po svetu in pri nas Tretji program 19.05 Iz jugoslovanskih oper, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Stari zborovski mojstri: Gabriel Plaveč, 21.00 Dubrovniške poletne igre 1973, 22.10 Jan Sibelius: Simfonija št. 1 v e-molu, op. 39, 22.55 Iz slovenske poezije PETEK, 17. MAJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.35 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Iz albumov Marijana Lipovška, 16.00 Vrtiljak, 16.45 Kozmetično ogledalo, 17.10 Operni koncert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Dorka Škoberneta, 20.00 Stop-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.00 S solisti in ansambli JRT, 15.35 Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Radijska igra — Z. Kostič: Upor, 19.50 Minute s Purcellom, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.55 Iz slovenske poezije kino Kranj CENTER 11. maja ital. barv. film SACCO IN VANZETTI ob 10. uri, amer. barv. film JOE KIDD ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital.-angl. barv. filma QUEIMADA - OTOK V PLAMENIH ob 22. uri 12. maja amer. barv. risani film VESELI SPORED NAGAJIVEGA DETLA ob 10. uri, amer. barv. film JOE KIDD ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer.-ital. barv. filma COSA NOSTRA - RESNICA O MAFIJI ob 21. uri 13. maja amer. barv. risani film VESELI SPORED NAGAJIVEGA DETLA ob 16. uri, ital.-angl. barv. film QUEIMADA — OTOK V PLAMENI« ob 18. in 20. uri 14. maja amer. barv. risani film VESELI SPORED NAGAJIVEGA DETLA ob 16. uri, ital.-angl. bar*, film QUEIMADA — OTOK V PLAMENIH ob 18. in 20. uri Kranj STORŽ IČ 11. maja ital. barv. film OBRAČUN PRI ZAPUŠČENEM RUDNIKU ob 16. in 20. uri, amer. barv. film ENA JE OSAMLJENA ŠTEVILKA ob 18. uri 12. maja amer. barv. film NOMADI S SEVERA ob 14. uri, ital. barv. film LJUBIMCA IZ BENETK ob 16. uri, ital. barv. film OBRAČUN PRI ZAPUŠČENEM RUDNIKU ob 18. uri, premiera angl. barv. filma MARIJA-NINA TAJNA BLAGAJNA ob20. uri 13. maja angl. barv. film MARIJANINA TAJNA BLAGAJNA ob 16., 18. in 20. uri 14. maja angl. barv. film MARJANINA TAJNA BLAGAJNA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 11. maja jug. barv. film BITKA NA NERETVI ob 17. uri, ital. barv. film PUSCICE STRUPENEGA PAJKA ob 20. uri 12. maja ital. barv. film PUSCICE STRUPENEGA PAJKA ob 17. in 19. uri 13. maja amer. barv. film KLICALI SO JO KOBILIČA ob 18. uri 14. maja amer. bav. film NOMADI S SEVERA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 11. maja amer. barv. film KAVBOJ BREZ MIRU ob 18. in 20. uri 12. maja amer. barv. film KAVBOJ BREZ MIRU ob 16. uri, jug. barv. film BITKA NA NERETVI ob 18. uri 13. maja amer. barv. film NOMADI S SEVERA ob 18. in 20. uri 14. maja špan barv. film VIVA PANCHO VILLA ob 18. in 20. uri Krvavec 11. maja franc. barv. film BORSALINO ob 20. uri Škof]a Loka SORA 11. maja amer. barv. film CHATOVA DEŽELA ob 18. 20. uri 12. maja amer. barv. film CHATOVA DEŽELA ob 18. in 20. uri 14. maja ital. barv. film HOMO EROTICUS ob 20. uri Železniki OBZORJE 11. maja amer. film DAMA S KAMELIJA-MI ob 20. uri 12. maja amer. barv. film ŠAMPION RODEA ob 18. in 20. uri Radovljica 11. maja amer. barv. film CRNOBRADA POŠAST ob 18. uri, amer. barv. film VOHLJAČob 20. uri 12. maja ital. barv. film IGRA KART ob 15.30, amer. barv. film VOHLJAČ ob 17.30, amer. barv. film ČRNOBRADA POŠAST ob 20. uri. 13. maja amer. barv. film JEKLENA PTICA ob 20. uri 14. maja amer. barv. film VZLJUBIL BOŠ MOJO MAMO ob 20. uri Jesenice RADIO 11. ih 12. maja franc. barv. film AMERIŠKA NOČ 13. in 14. maja franc. barv. film TRGOVINA S SEXOM Jesenice PLAVŽ 11. in 12. maja franc. barv. film TRGOVINA SSEXOM 13. in 14. maja franc barv. film AMERIŠKA NOČ Kranjska gora 11. maja ital. barv. film DEKAMERON 12. maja franc.-ital. barv. film LOV NA ŠEFA TOLPE trzni pregled JESENICE Solata 10 din, špinača 9 din, korenček 11 din, slive 23 din, jabolka 5 din, pomaranče 6,90 din, limone 13,50 din, česen 40 din, čebula 4 din, fižol 12,80 din, pesa 3,50 din, kaša 9,80 din, paradižnik 25 din, jajčka 0,95 do 1,05 din, surovo maslo 38,30 din, smetana 21,24 din, orehi 50 din, klobase 41 din, skuta 12 din, sladko zelje 8,50 din, kislo zelje 5 din, kisla repa 3,20 din, paprika 40 din, krompir 2,40 din KRANJ Solata 10 do 12 din, špinača 12 din, korenček 7 din, slive 18 din, jabolka 5 din, pomaranče 6 din, limone 9 din, česen 30 din, čebula 5 do 7 din, fižol 12 din, pesa 5 din, kaša 10 din, čebul ček 8 din, paradižnik 24 din, hruške 10 din, med 30 din, banane 7 din, žganje 35 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 3,50 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 30 din, smetana 24 din, orehi 50 din, skuta 16 din, sladko zelje 7,50 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 12 din, krompir 2,50 din TRŽIČ Solata 10 din, špinača 7 din, korenček 10 do 14 din, slive 18 din, jabolka 5 do 7 din, pomaranče 7 din, limone 10 din, česen 40 din, čebula 6 do 7 din, fižol 14 din, pesa 5 din, kaša 10 din, čebulček 20 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1 din, surovo maslo 14 din, smetana 20 din, orehi 48 din, klobase 20 din, skuta 12 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din, krompir 2 din poročili so se SOBOTA, 11. MAJA 9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg), 12.00 TV v šoli, 16.25 Rokomet Krivaja : Partizan — prenos (Sa), 17.45 Obzornik, 18.00 Kje izvira Nil? — serijski barvni film (Lj), 19.00 Gledališče v hiši (Bg), 19.30 Likovni nokturno: Gustav Janoš — barvna oddaja, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.40 4 asi — zabavna oddaja, 21.35 Cannon — serijski barvni film, 22.25 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.45 Kronika (Zg), 18.00 Plus pet (Sa), 19.00 Gledališče v hiši, 19.30 Akademija ob 30-letnici službe Javne varnosti (Bg), 20.35 TV drama, 21.20 10 tisoč dni, 21.50 Zabava vas Dick Cavett (Bg II) NEDELJA, 12. MAJA 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka (Lj), 10.15 Kmetijska oddaja (Bg), 11.20 Otroška matineja: Beli kamen, Na daljnem severu — barvna filma, 12.15 Poročila, 15.15 Pevski zbor Vres iz Prevalj — barvna oddaja, 15.45 Naši sodobniki: ing. Mitja Šipek, 16.35 Za konec tedna, 17.00 Poročila, 17.05 Metulji — poljski barvni film, 18.30 Proslava ob 30-letnici služb za notranje zadeve, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.35 Festival JRT 74, izbor oddaj TV Novi Sad, 21.15 Zabava vas Julie Andrevvs — barvna oddaja, 22.05 Kaj vre v ZRN? — dokumentarna oddaja (Lj X 22.30 Športni pregled (Bg), 23.05 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 T V dnevnik (Zg II), 20.30 Jules in Jim — celovečerni film, 22.00 Tema tedna (Bg II) PONEDELJEK, 13. MAJA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10, 9.00 Angleščina, 9.15 Nemščina (Zg), 9.30 TV v Šoli, ponovitev ob 15.30, 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 17.45 Koko, Moko in vrabček Skoko — lutke, 18.00 Barvna risanka, 18.10 Obzornik, 18.25 Na daljnem severu — barvni film (Lj), 19.00 Mladi za mlade (Sa), 19.30 Kaj hočemo — aktualna oddaja, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Festival JRT 74, izbor oddaj TV Titograd, 21.25 V. Uroševič: Lutka — drama TV Skopje, 22.10 Kulturne diagonale, 22.40 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila (Zg), 17.45 Lutke (Sa), 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Branje (Bg), 19.00 Mladi za mlade (Sa), 19.30 Risanke (Bg), 20.00 T V dnevnik (Sa-Zg II), 20.30 Irska glasba (Zg), 21.00 Zadnji dnevi — celovečerni film (Bg II) TOREK, 14. MAJA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli, ponovitev ob 15.35 (Sa), 10.05 TV v šoli, ponovitev ob 16.05 (Bg), 17.00 Šolska TV, 17.50 Peli so jih mati moja: Pegam in Lambergar, 18.00 Barvna risanka, 18.10 Obzornik, 18.25 Komorni zbor iz Bečeja — oddaja TV Beograd, 19.00 Marksizem v teoriji in praksi, 19.20 Mozaik kratkega filma, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Festival JRT 74, izbor iz sporeda TV Ljubljana, 21.10 W. S. Rey-mont: Kmetje — barvna TV nadaljevanka, 22.00 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila, 17.45 Ezopove basni, 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Narodna glasba, 19.00 Znanstveni studio (Bg), 20.00 TV dnevnik (Zg), 20.30 TV festival JRT (Lj), 21.05 Aktualna oddaja,, 21.50 17 trenutkov pomladi — serijski film (Bg), 23.00 TV dnevnik (Zg) loterija V KRANJU Znidar Boris in Dardič Mira, Istenič Janez in Slapar Jožefa, Bogataj Janez in Čermak Bo-žena Marija, Snoj Mirko in Vesel Tatjana, Ažman Silvo in Pelko Cvetka, Emeršič Jakob in Rajšp Štefanija, Mežek Miroslav in Kovač Vilma, Mravlje Dušan in Skok Zdrava, Štem-bergar Ladislav in Koncilija Anica, Gabršček Milan in Miklavčič Olga, Bizjak Milan in Robnik Marija, Stular Anton in Jaklič Alenka, Mikloša Avguštin in Pogačar Helena, Tršan Dušan in Gartnar Vida, Tičar Bojan in Bračič Milena, Plevel Blaž in Močnik Antonija, Mirt Stanislav in Košnjek Slavka, Avsenek Dominik in Šparovec Ana, Kern Aleš in Zavrl Rozalija, Arh Janislav in Srebrnjak Rezka V TRŽIČU Radon Florijan in Kološa Erika, Radič Drago in Perne Daniela, Nadišar Milan in Kutin Ljubica, Vrhovnik Jože in Kavčič Milena umrli so V KRANJU Kambič Zorko, roj. 1896, Mihelič Cecilija, roj. 1900, Bidar Angela, roj. 1902, Zavrašek Jurij, roj. 1901, Kastelic Jera, roj. 1897, Frank Ferdinand, roj. 1904, Kržišnik Marija, roj. 1910, Premrl Alojz, roj. 1905, Rogelj Janez, roj. 1895, Kogovšek Jakob, roj. 1886, Senk (m.), roj. 1974, Kopač Angela, roj. 1903 V TRŽIČU Šparovec Kristijan, roj. 1922, Skaper Štefan, roj. 1924, Soklič Ignacij, roj. 1903, Ahačič Jožef, roj. 1926, Ogris Marija, roj. 1878 B S >« ^ S IU O Cfijd 30 00 19400 15000 52080 78790 54050 299580 41 601 851 0901 71851 94411 249801 503701 480041 72 8332 58672 52332 22522 14672 06442 486732 059862 113 1043 77463 171813 4 24184 a V % m "U N £s 0 0 «5 "O 20 30 600 600 600 600 1.000 5.000 50 60 80 200 600 600 5.000 5.000 10.000 20 300 600 800 800 800 1.000 5.000 10.000 100 500 800 10.000 10 800 e « o s M S a N JS h O c a TJ 94174 800 58544 1.000 113474 5.000 418864 5.000 527784 150.000 5 10 71595 600 96 20 53656 600 30506 1.000 57 30 97 40 63237 600 52837 800 85777 1.000 91857 1.000 412297 5.000 196037 10.000 005487 10.000 78 20 48 30 68 40 21458 1.000 57728 1.000 69 20 929 60 409 80 61249 800 77609 800 93469 800 427389 5.000 SREDA, 15. MAJA 8.10 TV v šoli (Zg), 10.50 TV v šoli, 15.40 Nogometno srečanje Jugoslavija : Anglija, mladi — prenos (Bg), 17.40 Beli kamen — serijski barvni film, 18.10 Obzornik, 18.30 Proslava ob 30-letnici služb za notranje zadeve, 19.40 TV dnevnik (Lj), 19.55 Bruselj: nogomet Atletico : Bayern — barvni prenos (EVR), 21.45 Festival JRT 74, izbor iz oddaj TV Skopje, 22.00 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavcc 20.30 Odprta univerza, 21.15 Komorna glasba, 21.40 Moja žena, prva soseda, 22.10 24 ur (Bg II) ČETRTEK, 16. MAJA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10, 9.05 Angleščina, 9.20 Nemščina (Zg), 9.35 Francoščina, ponovitev ob 15.35 (Bg), 16.50 Šolska T V — ponovitev, 17.10 Junak moje mladosti — 1. del, 17.55 Obzornik, 18.10 Otroci in mi — serijska oddaja, 19.15 Po sledeh napredka, 19.45 Barvna, risanka, 20.00 T V dnevnik, 20.30 Festival JRT 74, izbor iz oddaj TV Sarajevo, 20.55 Kam in kako na oddih, 21.05 Četrtkovi razgledi: Streha nad glavo, 21.55 TV dnevnik (Lj) ObN UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila (Zg), 17.45 Otroški spored (Sa), 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Od zore do mraka (Bg), 19.00 Aktualna oddaja, 20.00 TV dnevnik (Zg), 20.30 Krog, 21.15 Feljton, 21.45 24 ur, 22.00 Serijski film (Bg II) PETEK, 17. MAJA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.55 Angleščina, ponovitev ob 15.45, 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 17.15 Pisani svet — mladinska oddaja, 18.00 Obzornik, 18.15 Fantje treh dolin, 18.50 Atletika: teki z ovirami, 19.15 Pet minut za boljši jezik, 19.25 TV kažipot, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.20 Tedenski gospodarski komentar, 20.30 Festival JRT 74, izbor iz oddaj TV Zagreb, 21.25 Plesala je eno samo poletje — švedski film, 22.45 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila, 17.45 Bistrooki, 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Narodna glasba (Sa), 19.00 Srečann (Bg), 20.00 TV dnevnik (Zg), 20.30 TV festiv 21.15 Kviz (Bg), 22.15 Serijski film, 22.50 1 > dnevnik (Zg), 23.25 Iz sporeda TV Skopje (Bg) ta teden naTV Nedelja, 12. maja, ob 17.05: METULJI — poljski barvni film; režiser Janusz Nasfeter, 1972; Režiser Janusz Nesfeter se že dolgo zanima za svet mladih ljudi; tudi tokrat se je lotil snovi, ki obravnava deset do dvanajst let stare otroke, torej neznansko občutljivo starostno dobo, ko se začenjajo oblikovati njihove poznejše, zrele podobe. Dan za dnem doživljajo pravcate male drame, ki jih odrasli često ne jemljejo resno, ker ne sprevi-dijo, kako pomembne so za nadaljnji razvoj otroka. Nasfeter zna mojstrsko ravnati s svojimi mladimi igralci; doseže, da na ekranu nastopijo popolnoma neizumetničeni. Film Metulji opisuje prvo, nežno, šele poganjajočo ljubezen. Petek, 17. maja, ob 21.25: PLESALA JE ENO SAMO POLETJE — Švedski film; režiser Arne Mattson, 1952, v gl. vlogi Ulla Jacobsson; Študent Goran pride na počitnice na deželo, kjer spozna Kerstin. Njuna ljubezen pa ni všeč njenim staršem. Dekle pošljejo proč, vendar jo on najde in skupaj preživita nekaj lepih trenutkov, ki jih ožareva prebujajoča se narava in magična kresna noč. Ko se vračata v mesto, se z motorjem prevrneta in Kerstin umre. Goran žaluje za svojo prvo veliko ljubeznijo. Film nam predstavlja tisto severnjaško poetično romantiko, kakršne zlepa ne zasledimo v drugih kinematografijah, posebno pa še danes, ko so bolj »moderne« sladkobne ljubezenske zgodbice, začinjene s poceni seksom. Jutri »Peteroboj 1974« Jutri bodo na Jesenicah tradicionalne Športne igre železarjev, kovinarjev, steklarjev in gumarjev, imenovane »Petero-boj 1974«. Pokrovitelj srečanja, ki nima le tekmovalnega značaja, temveč se na njem srečujejo in zbližujejo železarji, kovinarji, steklarji in gumarji, je Železarna Jesenice, prireditelj pa tovarniška konferenca Zveze mladine jeseniške Železarne. Za organizacijsko plat tekmovanja skrbe komisija za rekreacijo železarskega mladinskega aktiva, Nogometni klub Jesenice, Odbojkarski klub. Šahovsko društvo. Klub za kegljanje na asfaltu, Strelsko druStvo in Rokometni klub. Na »Peteroboju 1974« bodo sodelovale ekipe Ferralita iz Žalca, Save iz Kranja, Steklarne iz Hrastnika, Litostroja iz Ljubljane ter Železarne Jesenice. Železarji, kovinarji, steklarji in gumarji bodo tekmovali v malem nogometu, odbojki, Sahu, namiznem tenisu, kegljanju na asfaltu, streljanju z zračno puSko in rokometu. Otvoritev tekmovanja bo jutri ob 8.15 na igriSču pod Meiakljo, zaključek z razglasitvijo rezultatov pa ob 17. uri na vrtu restavracije Železarne Jesenice. -jk jn* W J% CH ic 1U8 1 ^ Odslej posluje v veleblagovnici Globus v Kranju trgovina A! Na voljo so rezervni deli za vzdrževanje vozil AUDI, NSU in MERCEDES, prodaja vozil audi iz konsignacije ter komisijska prodaja rabljenih vozil. Podrobne informacije v trgovini AUTOCOMMERCE — veleblagovnica Globus Kranj. Industrijski kombinat JUNIIU KRANJ objavlja naslednja prosta delovna mesta: za TOZD tovarna obutve v Kranju 1. vodjo vhodne kontrole v nabavni službi Pogoji: višja strokovna izobrazba kemijske smeri, petletne delovne izkušnje, znanje tujega jezika (nemščina, italijanščina), poznavanje tehnologije izdelave materiala in tehnoloških postopkov v obutveni industriji 2. 4 kontrolorjev usnja v nabavni službi 3. 3 kontrolorjev ostalega materiala v nabavni službi Pogoji: srednja strokovna izobrazba usnjarske ali čevljarske smeri, 3-letne delovne izkušnje na takem ali podobnem delovnem mestu, odlično poznavanje usnja, umetnih mas in ostalega materiala 4. 4 ekonomskih tehnikov za delo v finančni službi (obračun OD, knjiženje) Pogoj: ekonomski tehnik, lahko začetnik 5. vodje finančnega obračuna Pogoji: višja strokovna izobrazba, 3-letne delovne izkušnje 6. korespondenta v izvozu Pogoji: srednja strokovna izobrazba — ekonomska, administrativna, pasivno znanje tujega jezika, znanje strojepisja 7. referenta za devizno poslovanje v prodajni službi Pogoji: srednja strokovna izobrazba — ekonomska, administrativna, znanje tujega jezika, 2-letne delovne izkušnje, poznavanje deviznih predpisov 8. 20 delavk za šivalnico in montažo 9. 10 delavcev za montažo Delo se združuje za nedoločen čas razen pod tč. 7, kjer se združuje za določen čas. Pismene ponudbe z ustreznimi dokazili posredujte v 15 dneh po objavi kadrovskemu oddlku kombinata ali pa se zglasite osebno. Pogoji: upravno-administrativna šola ali dvoletna AŠ z znanjem strojepisja in stenografije. Praksa zaželena. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Kandidatke naj posredujejo pismene vloge ali pa se osebno oglasijo v splošnem sektorju TC Kranj v 15 dneh od dneva objave razpisa. Odbor za kadrovske zadeve Tekstilni center Kranj TOZD Tekstilna tovarna Zvezda razpisuje prosto delovno mesto stenodaktilografa v splošnem sektorju Obiščite naše poslovalnice _ TRGOVSKO PODJETJE Tehno-mercator CELJE KC 375 - PRETVORNIK ZA ROČNO VARJENJE. ZANESLJIV IN PREPROST ZA UPRAVLJANJE KC 375 omogoča širok obseg dela od 30 do 375 A in so v teh okvirih njegove karakteristike varjenja odlične. Omogoča lahek vžig in prožnost delovnega dosega z minimalnim brizganjem ter je tako usedanje kovine zelo dobro. Poganja ga trofazni dvopolni asinhroni stroj, katerega rotor je na skupni osi z rotorjem štiripolnega generatorja z neodvisnim zagonom. Celotni pretvornik ima skupno ohišje. VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P. P. ŠTEV. 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES Vse poslovne prijatelje vabimo na XVIII. mednarodni sejem tehnike v Beogradu od 13. do 19. maja 1974 — hala št. 1, razstavni prostor 1101 KC 375 je moderni pretvornik za električno varjenje, preprost za uporabo in upravljanje. Je tako izdelan, da ustreza težkim delovnim pogojem in ima zato odporno in trdno konstrukcijo. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam MIZARSKI SKOBELJNI ^TROJ. Britof 103 Prodam delovnega VOLA. Lavtar-8ki vrh 3, Kranj 2760 Prodam rjave PIŠČANCE, stare 2 meseca. Mlakarjeva 58, Šenčur 2766 Prodam KRAVO frizijko v petem ^secu-Jbrejosti. Sebenje 36, Tržič 2769 . Prodam visoko brejo KRAVO po l$>iri in brejo TELICO. Papirnica 4, ^ofja Loka 2824 Prodam klavirsko HARMONIKO r* 80 basov na 2 registra. Mravlja ^ane, Sv. Duh 107, Škofja Loka 2827 Prodam SPALNICO — svetlo, yztnetnice in žimnice. Dane Benčič, Brankovo naselje 74, Škofja Loka 2828 Po ugodni ceni prodam 10 tednov 8tare JARČKE — izbrana vrsta pridanih nesnic (prelux). Petrič 1 °nčka, Zupanova 6, Šenčur 2839 b Ugodno prodam GLOBOK OTOŠKI VOZIČEK. Seljakova 11, Kranj, Stražišče 2857 Prodam mlado KRAVO po teletu, išelj 33 - 2859 p Prodam SENO. Srednja vas 5, bolnik 2873 . Prodam 400 kg težkega delovnega v0LA. Velesovo 43, Cerklje 2928 v Prodam vprežne KOMBINIRKE. Mokrica, Dolžanova pot 1 2929 D Prodam gradbeno BARAKO, nJNTE, BANKINE, opažne elemente in nekaj gradbenega kamna, formacije: Kokrški breg 5, Kranj v opoldanskem času 2930 Zaradi preureditve prodam tri 8k°raj nove RADIATORJE. Luz-narjeva 11, Kranj 2931 ž kosilnico bčs z vozičkom in etveno napravo, dobro ohranjeno, u8odno prodam. Grčar Franc, Dra-Somelj 23, Domžale 2932 L Prodam KRAVO po teletu ali TE-^CO, 5 mesecev brejo. Mavčiče 5 2933 »Prodam 7 tednov stare PRAŠIČJE. Grošelj, Podgorje 39, Kamnik 2934 n Prodam HRASTOVE PLOHE, kroglo 13, Naklo 2935 vProdam KOSILNICO MOTO-ERK z obračalnikom in žetveno opravo. Oman Franc, Sp. Bitnje 23 2936 T>P°ceni prodam nov, enofazni Hl-"OFOR. Praproše 4, Podnart 2937 t, Italijanski globok voziček in JOLANDSKI globok voziček za Jajčke prodam. Ogrizek, Partizanka 41, škofja Loka 2938 4 Prodam SENO. Štular, Prezrenje • Podnart 2939 j. Prodam dva PRAŠIČA po 50 kg, KAVO s teletom po izbiri in 50 li-S°v ŽGANJA. Resman, Zgoša 22, e|unje 2940 p Prodam večjo količino »KU-^Lj«. Poizve se Britof 319, Kranj 2941 . Pfodam drobni KROMPIR. Nak-10101 2942 prodam BIKCA — simentalca, kbtKJ> težkega, in malo rabljeno JHUŠNO PEČ. Triplat Franc, Stupice 16, Radovljica 2943 e/rodam PRAŠIČA do 75 kg težke-w;Sp. Brnik 15 2944 §v ugodho prodam 5 TUBELES plato^. 550 — 12, prevoženih 7000 km. aslov v oglasnem oddelku 2863 prodam PSICO,' trobarvnega go-tj a, staro 8 mesecev z rodovnikom. r*stje 130, Kranj 2945 Prodam brejo KRAVO in JUNI-X; Kuralt, Žabnica 45 2946 j/odam ČAJNE. Bašelj 11 2947 sta ^pdam večje število 3 mesece sTlh JARCK. Urh Franc, Zasip, to6nje 109, Bled .. 2948 C^dam peč KUPERSBUSCH. g^ur, Delavska 13 2949 Usodam BIKCA — simentalca, 1 K0,1starega, 360 kg težkega. Breg 8, gdvor 2950 Hift Poceni prodam dobro ohra-„prosto stoječo KOPALNO d^JO. Ponudbe na Turistično ^tvo Škofja Loka 2951 žtl„r°dam nov solo OJAČEVALEC C?ke FBT, 80 W. Klemenčič Jože, p Ja Loka, Kidričeva 48 2952 Kn^dam dobro ohranjeno motorno LNIC0> znamke AGRIA, HWxlčni motor 5 KS in SLAMO-SirfNlCO. Klemenčič, Trnje 6, p Ja Loka 2953 C>r°5am KRAVb s teletom ali p Zasip 61, Bled 2954 l^dam malo rabljeno KMEČKO Ogi ' 120x 160 (vratca »rostfrei«). v»ak dan od 14. do 20. ure. sarn Janez, Ješetova 31, Kranj J 2955 jedilni KROMPIR igor. 15 2956 H/°,dam suhe SMREKOVE PLO-b^ijl "alkonska VRATA 250 x 85 in jonsko OKNO 145x 125. Podre- v. P* ^ 2957 W°aam ŽELEZO # 10, 600 kg in 4 OPEKO - 400 kosov. Sp. Uje 37, Žabnica 2958 Prodam ZIDAKE — modelarni blok. Naslov v oglasnem oddelku 2959 Prodam težkega KONJA, starega 8 let. Zg. Kokra 45 2960 Prodam 8 metrov kuhinjske OBLOGE, JEDILNI KOT in rabljeno kuhinjsko pohištvo. Demšar Francka, Šenčur, Delavska 21 2961 Prodam emajlirano pomivalno MIZO — EMO Celje. Jelene, Jezerska 95 b, Kranj 2962 Prodam TV sprejemnik RIZ in motor JAWA 250, mlajši letnik. Kalan, Staneta Žagarja 16 2963 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Studenčice 7, Lesce 2964 Prodam 6 tednov staro TELIČKO — simentalko. Mošnje 5, Radovljica 2965 Prodam več krojaških STROJEV. Slabe, Stošičeva 2, Kranj 2966 Prodam KOBILO »haflinger«, sposobno za vsa dela. Podljubelj 90, Tržič 2967 Prodam BETONSKI MEŠALEC, 100-litrski, enofazni, rabljen. Rogelj Ivana, Ljubljanska c. 32, Kranj 2968 Prodam sobna premična VRATA in PEČ za centralno kurjavo — 30.000 cal. Naslov v oglasnem oddelku 2969 Ugodno prodam gostinske MIZE in STOLE ter nov HLADILNIK, 280-litrski. Betonova 13, Kokrica, Kranj 2970 Prodam navadno HARMONIKO. Jenko, Zg. Brnik 85, Cerklje 2971 Prodam KRAVO pred tretjo telit-vijo in 300 litrov MOŠTA. Kovor 84, Brezovo 2972 Prodam 2 meseca stare JARČKE »golden komet«. Soklič, Selo 22,. Bled 2973 Krajevna skupnost Gorje razpisuje prosto delovno mesto administratorja — blagajnika Delo je honorarno Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Pšata 11, Cerklje 3034 Prodam smrekove PLOHE, SVINJO po prašičkih in 6 tednov stare PRAŠIČKE. Velesovo 35, Cerklje 3035 Ugodno prodam nov ŠTEDILNIK GORENJE na drva, tri PRAŠIČKE 30 do 40 kg težke. Suhadole 4, Komenda 3036 Prodam KRAVO simentalko, 8 mesecev brejo. Šenturska gora 8, Cerklje 3037 Prodam BETONSKE STEBRE za kozolec. Glinje 10, Cerklje 3038 Prodam SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom v dobrem stanju. Lahovče 60, Cerklje 3039 Prodam KRAVO PO IZBIRI. Zg. Brnik 37, Cerklje 3040 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Šenturska gora 21, Cerklje 3041 Prodam KRAVO, dobro mlekari-co, vajeno tudi vprege, ki bo konec maja teletila. Apno 10, Cerklje 3042 Prodam glinasto STREŠNO OPEKO folc, 2000 kosov. Zgornji Brnik 52, Cerklje 3043 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Apno 8, Cerklje 3044 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Cerkljanska Dobrava 6, Cerklje 3045 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Nasovče 27, Komenda 3046 Prodam vprežne VILE, SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom. Dvorje 32, Cerklje 3047 Prodam PRAŠIČKE. Šmartno 29, Cerklje 3048 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare, Cerklje 51 3049 Prodam SLAMOREZNICO ULTRA z verigo in puhalnikom. Pšenična polica 8, Cerklje 3050 . Prodam dve KOBILI, stari 3 in 7 let, ali menjam za starejšega KONJA. Visoko 5, Šenčur 3051 Prodam KRAVO s teletom. Mavčiče 55 3052 Prodam tri FOTELJE in MIZICO. Ogled vsak dan popoldan. Kuratova 64, Kokrica (naselje Je-lovicaV. Telefon 24-903 3053 Prodam 5 tednov starega BIKCA simentalca in novo OKNO 100x120 za roleto. Rupa 16, Kranj 3054 Prodam krotko KOBILO, dobro voznico. Porenta, Breg ob Savi 3, Kranj 3055 Prodam mladega KONJA ali zamenjam za goved. Pivka 15 3056 Prodam KRAVO, ki bo petič telila. Moše 1, Smlednik 3057 Prodam rabljeno strešno betonsko OPEKO špičak. Bodovlje 2, Škofja Loka 3058 Prodam dve JUNICI simentalki — rodovniški, stari eno leto. Binkelj 16, Škofja Loka 3059 Prodam TELICO, 7 mesecev brejo, ali KRAVO z mlekom po izbiri. Godešič 6, Škofja Loka 3060 Prodam KRAVO po četrtem teletu. Habjan Frančiška, Breznica 11, Škofja Loka 3061 Prodam mlado KRAVO s teletom. Zasip 60, Bled , 3062 Prodam KRAVO s tretjim teletom, dobro mlekarico. Žabnica 1 3063 Prodam čisto SIMENTALKO po prvem teletu. Naslov v oglasnem oddelku. 3064 Prodam brejo KRAVO. Gabrijel Vilfan, Zg. Bitnje 43 3065 Prodam KROMPIR — jedilni in drobni. Tenetiše 33, Golnik 3066 Prodam GRADBENO BARAKO 4,2 x 3 metre, gradbeno DVIGALO, PLOHE in PUNTE. Bolk Franc, Zasip 65, Bled 3082 kupim Kupim rabljene DESKE, 2 kub. metra. Rozman Pavel, Ovsiše 35, Podnart 3007 Kupim dobro ohranjene ELEMENTE za kuhinjo. Drulovka 30 3008 Kupim navadno HARMONIKO — »frajtonarco«. Golob, Mlakarjeva 22, Šenčur 3009 Kupim staro RUTO za gorenjsko narodno nošo. Ponudbe na Turistično društvo Škofja Loka 3010 Kupim drobni KROMPIR za prašiče. Srednja vas 13, Šenčur 3011 vozila Poceni prodam avtomobilsko PRIKOLICO, nosilnost do 1200 kg. Porenta Zdravko, Binkelj 2, Škofja Loka, tel. 61-467 3067 Prodam volksvvagen 1500, letnik 1964, za 10.000 din. Lipica 4, Škofja Loka 3068 Zelo ugodno prodam ZASTAVO 750, Galičič, Stara Loka 48, Škofja Loka 3069 Prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1970, v voznem stanju. Lahovče 30, Cerklje 3070 Ugodno prodam FORD TRAN-SIT, letnik 1968. Poljšica 3, Podnart 3071 ŠPORTNI AVTO 1100 ccm, poraba 8 1 z letno in zimsko streho, prodam za 29.000, vse na kredit. Ogled vsak dan. Slavko Bevc, Kamna gorica 51, Kropa 3072 Ugodno prodam FIAT SPECIAL 850. Hlebce 1 a 2883 ŠKODO, letnik 1970, ugodno prodam. Javite se na tel. 60-801 2885 Prodam FIAT 125 PZ, letnik 1973, 14.200 km. Nježič Ilija, Partizanska 27, Kranj 2889 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Ogled vsak dan po 17. uri. Ul. 31. divizije 17 2890 Prodam RENAULT R 10, letnik 1971, Šenčur, Štefetova 24 2894 Prodam DKW JUNIOR po delih, tip 1962. Jekovec Rok, Žiganja vas 41, Tržič 2897 Prodam SPAČKA, letnik 1969. Zg. Bela 39 2899 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Avtoličarstvo, Torkar, Lesce, Begunjska 23, tel. 75-320 2879 Prodam rahlo poškodovan avto FORD ESCORD, letnik 1969. Tel. 21-408. Zlatnarjeva 5 a, Kranj 2974 Prodam RENAULT R 4 (katrca), letnik 1968 in dve gumi »jokohama« 145 — 13. Langerholc, Zupančičeva 25, Kranj 2975 FIAT 850, letnik 1970, v odličnem stanju, prodam. Ješe, Ljubljana — Šentvid, Zvezda 12 2976 FIAT 124 ugodno prodam. Informacije na tel. 23-163 od 18. ure dalje 2977 Prodam michelin GUME za zastavo 750. Polajnar Ivan, Zalog 4, Golnik 2978. Prodam VW KOMBI, 1 t, zaprt, po generalni, primeren za razne pre-' voze (kmetje, privatniki), cena 20.000 din. Oblak Janez, Dolenja Dobrava 13, Gorenja vas. Ogled popoldan. 2979 Prodam osebni avto VW 1300, letnik 1966. Stare Boris, Šorlijeva 21, Kranj 2980 STROJ — 30.000 km, menjalnik, prednjo in zadnjo premo za zastavo 1300 ugodno prodam. Dolenc Marjan, Gasilska 16, Kranj 2981 Prodam MQPED 14 VN, dobro ohranjen. Eržen, Jezerska 10, Kranj 2982 Prodam OPEL REKORD 1500, letnik 1960, tudi po delih ali skupno. Stroj ima 34.000 km. Registriran za leto 1974, po zelo nizki ceni. Ovčak Pavel, Finžgarjeva 10, Lesce 2983 Prodam desni sprednji BLATNIK OPEL KADETT in motor z menjalnikom za FIAT 600. Božič Janez, Na Kresu 9, Železniki 2984 Prodam osebni avto A MI 8, letnik 1971. Katrašnik Severin, Brezje 41 2986 Prodam zelo dobro ohranjen FIAT 1300, letnik 1971. Ogled v nedeljo pred gasilskim domom v Kranju 2986 Nujno prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1971, prevoženih 40.000 km. Zupanova 1, Šenčur 29H7 Prodam WARTBURG KARAVAN, letnik november 1970. Prevoženih 40.000 km, v zelo dobrem stanju. Kuhar Miha, Predoslje 6, Kranj Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, registriran za leto 1974. Zasavska 53 a, Kranj, Orehek 2989 Prodam poškodovan AMI 8 v voznem stanju, letnik 1970. Ogled možen v nedeljo od 10. do 12. ure. Naglič, Moša Pijade 7, telefon 22-319 2990 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1969, prevoženih 55.000 km. Šile Jože, Delavska 32, Kranj, Stražišče 2991 Dobro vzdrževan avtomobil ZASTAVA 750 ugodno prodam. Langu-sova 7, Radovljica 2992 Prodam RENAULT 8. Ferjan Vinko, Staneta Žagarja 29 a. Ogled v soboto popoldan in nedeljo dopoldan 2993 Motorno kolo JAWA, 90 ccm, popolnoma novo, ugodno prodam. Sat-ler Drago, Oldhamska 14, Kranj 2994 Prodam TRAKTOR STEYER 18 z novo kosilnico. Kalan, Zapoge 11 2995 Prodam ZASTAVO 101, lfetnik 1973. Sp. Duplje 9 2996 Poceni prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967. Hrastje 52, bivša farma bekonov. 2997 Prodam RENAULT 8, letnik 1971, 42.000 prevoženih km. Jezerska 47, Kranj 2998 Prodam dobro ohranjen MOPED T — 12, prevoženih 2500 km, in globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Stanjko Matevž, Partizanska 11, Kranj 2999 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, 20.000 km. Poizve se Sitarska 12, Kranj, Stražišče 3000 Ugodno prodam FIAT 850 SPECIAL 147 KSI s 55.000 prevoženimi kilometri. Jan Franc, Alpska 54, Lesce 3001 Zelo poceni prodam FIAT 1100, letnik 1966, registriran do 12. 4. 1975. Ramovš Franc, Mladinska 1, Kranj 3002 Ugodno prodam ŠKODO, letnik 1967. Stare Rajko, Senično 33, Križe 3003 Prodam osebni avto VW VARIANT, letnik 1964 — 65 v nevoznem stanju po nizki ceni. Pavel Štrnkelj, Tržič, Roževnica 90 3004 Prodam VW, letnik 1965. Rajgelj Jože, Zasavska 43 3005 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Velikonja Janez, Begunjska 6, Kranj 3006 Vzamem otroka v VARSTVO za 8 ur dnevno. Mikolič Marija, Linhartov trg 31, Radovljica 3026 stanovanja zaposlitve Iščem žensko za VARSTVO 10-mesečne punčke, po možnosti v centru mesta. Primožič, Koroška 10 ali telefon 22-821 3077 Takoj sprejmem samostojnega pomočnika — AVTOLIČARJA. Avtoličarstvo Torkar, Lesce, Begunjska 23, tel. 75-320 2915 Iščem izučenega AVTOLIČARJA, vajenca in delavca. Draksler Izidor, Zasavska 36 b, Orehek, Kranj 2916 Zaposlim ŠIVILJO ali PLETILJO za šivanje pletenin, lahko priučeno ali mlajšo "upokojenko. Samsko stanovanje zagotovljeno. Kordež, Op-rešnikova 10, Kranj 2923 Iščem gospo za čuvanje dveh otrok na domu. Zec, Planina 5, sta: novanje 13 2924 Iščemo VARSTVO za enoletnega otroka od 8. do 12. ure. Burja, Cesta 1. maja 65, Planina, stolpnica 3, Kranj 3025 posesti Prodam HIŠO, takoj vseljivo, z malim lokalom in lepim vrtom (pri tržnici). Celovška 84, Ljubljana. Ogled 19. 5. 1974 od 8. do 10. ure dopoldne na kraju samem. 3076 Prodam večjo stanovanjsko HIŠO v centru mesta, toda v mirnem predelu, primerno tudi za obrt. Možnost etažnega nakupa. Ogled v popoldanskem času. Kranj, Kokrški breg 5 3021 Zamenjam, eventualno tudi prodam, visoko pritlično HIŠO, vsa podkletena, garaža in centralna, sadni in zelenjavni vrt. Možnost adaptirati še eno komfortno stanovanje v bližini Kranja. Za dvoinpolsobno komfortno stanovanje s kletnim prostorom in garažo ali polovico hiše s približno površino na območju Kranja — Škofje Loke do Ljubljane. Ponudbe pod »Dogovor«. 3022 Kupim HIŠO v okolici Škofje Loke. Naslov v oglasnem oddelku 3023 Za delo socialno humanitarne organizacije KUPIMO v centru mesta Kranja ali najbližji okolici staro ali novo trosobno STANOVANJE. Pismene ponudbe oddajte v oglasnem oddelku 3024 lokali V Kranju, Radovljici ali Lescah iščem manjši PROSTOR za opravljanje mirne obrti z možnostjo telefonskega priključka. Dremoto, Stra-hinj 2, Naklo 3029 -Iščem opremljeno ali neopremljeno SOBO s posebnim vhodom v Škofji Loki. Ponudbe pod šifro »Študentka« 3073 Oddam opremljeno SOBO dvema dekletoma v Škofji Loki. Informacije: Jezerska c. 48 c, Kranj 3074 Sprejmem dve DEKLETI na stanovanje. Smledniška 35, Kranj 3075 Nudim hrano in STANOVANJE fantu za pomoč na mali kmetiji. Čirčiče 19 3012 Oddam SOBO trem študentom ali sezonskim delavcem. Vprašati kiosk Tobak, Cesta JLA, pri Lovcu 3013 Za dobo 3—5 let vzameva v najem eno- ali. dvosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Poletje 74« 3014 Oddam lepo, opremljeno SOBO, s souporabo kopalnice, dva ležišča. Naslov v oglasnem oddelku 3015 Dva samska uslužbenca iščetl-SOBO v Kranju. Dobra in redna plačnika. Naslov v oglasnem oddelku 3016 V bližini Kranja oddam SOBO za eno leto. Naslov v oglasnem oddelku 3017 Zamenjam trisobno najemniško STANOVANJE v Novi Gorici za enakovredno v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Zamenjava junij—julij« 3018 Uslužbenka s hčerko išče SOBO in KUHINJO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 3019 Mladoporočenca z nekaj mesecev starim otrokom nujno iščeta SOBO s KUHINJO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Nagrada« 3020 obvestila GRADITELJI! Poceni in kvalitetno izvajam vse vrste elektroinsta-lacij. Strahinj 2, Naklo 3030 BAGAT TEČAJ obvešča, da sprejema za vpis v začetni in nadaljevalni tečaj. Začetek tečaja je 13. 5. 1974 ob 15. uri v Delavskem domu, vhod 4, Kranj 3031 REKREACIJSKI CENTER ob ZBILJSKEM JEZERU bo stalno odprt s čolnarno, bifejem in zabavnim delom. Vsako soboto in nedeljo bo na terasi ob jezeru zabava s plesom. Vabljeni! 3079 SLOVENIJA PROMET Ljubljana, Miklošičeva 20, vam nudi za dinarska sredstva vse vrste osebnih avtomobilov WARTBURG za ceno od 31.900,00 do 38.874,00 din. Informacije na telefon 323-862 Ljubljana. 3080 prireditve MLADINSKI AKTIV CERKLJE prireja vsako soboto v maju PLES. Igrajo »EROSI« 3078 KUD »PREŽIHOV VORANC« ZALOG PRI CERKLJAH VABI v nedeljo, 12. 5. 1974, ob 15. uri na JUBILEJNI KONCERT instrumentalne sekcije »ANSAMBLA TRGOVCI«. »ANSAMBEL TRGOVCI« proslavlja 10-letnico plodnega dela v narodni in zabavni glasbi. Sodelujejo: 1. Domači pevski zbor, 2. ANSAMBEL TRGOVCI, 3. Pevski zbor BRATJE ZUPAN iz Kovorja, 4. ANSAMBEL GORENJCI s pevci iz Radovljice. Za povezavo programa in dobro voljo vas bo zabaval humorist IVAN ANDREJC - BREŽNIKOV VANČ. Po koncertu bo mladinski ples kot običajne Vljudno vabljeni! 2926 ŠPORT HOTEL POKLJUKA prireja vsako soboto PLES. Igra ansambel »TOPNIČARJI« 3027 MLADINSKI AKTIV KRIŽE priredi v nedeljo, 12. 5. 1974, zadnjikrat PLES v dvorani v KRIŽAH. Igra ansambel RUDIJA JEVŠKA. Vabljeni! 3028 izgubljeno Ušla je PAPIGA. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov: Ritlop, Šorlijeva 18, Kranj 3032 Zahvala Zahvaljujem se osebju PORODNIŠNICE v Kranju za skrb pri porodu moje žene Kvas Angelce. Kvas Feliks, Zalog 67, Cerklje 3081 \ ostalo Nujno potrebujem 6000 din POSOJILA. Vrnem do decembra s 30 % obrestmi. Ponudbe pod »Garantiram s premoženjem« 3033 S* 17 m w m < s m ^^ Sobota — 11. maja 1974 Zahvala Po kratki in hudi bolezni nas je v 10. mesecu starosti zapustil naš nenadomestljivi sin in bratec Matjaž Juršak Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence in šopke ter za izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem ČP. Gorenjski tisk in Nogometnemu društvu Primskovo ter č. g. župniku s Primskovega. Zahvaljujemo se vsem za sočustvovanje in kakršnokoli pomoč, ki so jo nudili v teh težkih trenutkih. Hvala vsem, ki so ga spremili v njegov mnogo prerani grobek. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mamica, očka in sestrici Primskovo, 7. maja 1974 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, strica in tasta Alojza Premrla iz Kranja, Kebetova 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in prijateljem za podarjene vence in cvetje ter za izrečeno sožalje. Hvala za vso skrb dr. Zavrniku, dr. Armeniju ter ostalemu zdravstvenemu osebju Instituta za pljučne bolezni Golnik. Hvala vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Pavla, sinova Dušan in Rajko, hčerka Vera z družinami in ostalo sorodstvo. Sežana, Kranj, 8. maja 1974 Odnesel meso V noči na četrtek, 9. maja, je neznanec vlomil v samopostrežno trgovino veletrgovine Živila Kranj — PE Koloniale Bled na Ljubljanski cesti na Bledu. Iz shrambe in iz hladilnika je odnesel 5 kg kuhanih kranjskih klobas, 2,5 kg tlačene šunke in litrski kozarec šunke v skupni vrednosti 335 din. Iz registrske blagajne je odnesel tudi nekaj drobiža. Spravili so se nad prometne znake Kdo bi si mislil, da so prometni znaki in druga obeležja ob gorenjski magistralni cesti med Polico in Naklom, prav na odseku, kjer se pogosto dogajajo zelo hude prometne nesreče, tak trn v peti mladim zlikovcem. Že lani v jeseni so si zabavo z metanjem prometnih znakov po cesti privoščili trije fantini, ki zdaj čakajo na sodbo občinskega sodišča v Kranju. Pred kratkim, v noči od sobote 4. na nedeljo 5. maja, pa so si za sedaj neznani zlikovci spet privoščili takšno zabavo na istem odseku ceste v dolžini poldrugega kilometra. Odtrgali in izruvali ter poškodovali so 17 plastičnih cestnih smernikov in jih zmetali po cesti. Spravili so se tudi nad prometne znake, jih razmajali, enega popolnoma uničili, druge pa obrnili narobe. Cestno podjetje je takoj drugi dan škodo popravilo, tako da je na tem nevarnem odseku ceste spet vse tako kot mora biti. Morda je kakšen voznik storilce celo videl na delu — vsak podatek bi jih pomagal izslediti. L. M. Planinci prek 40.000 delovnih ur Na zadnji seji upravnega odbora Planinskega društva Kranj, ki je bila v ponedeljek, 6. maja s« ugotovili, da članstvo narašča letos mnogo hitreje kot lani. Najbolj zgovoren podatek za to je število planincev, ki so že poravnali letošnjo članarino. Člani upravnega odbora so prav tako ocenili, da odseki in sekcije uresničujejo sprejete programe, čeprav je dobilo društvo letos le 10.000 dinarjev dotacije. Če se le-ta ne bo povečala, bodo morali planinci program, ki temelji predvsem na delu in vzgoji pionirjev in mladincev, skrčiti ali nekatere dejavnosti celo opustiti. Planinsko društvo je s prek 3000 člani ena najmnožičnejših organizacij v kranjski občini s pomembnimi vzgojnimi nalogami in mora dobiti denar vsaj za osnovno dejavnost, so menili na seji. Posebno zato, ker opravijo planinci in alpinisti vseh starosti veliko dela prostovoljno. Na osnovi podrobnih podatkov so na ponedeljkovi seji upravnega odbora ugotovili, da so opravili planinci lani več kot 40.000 prostovoljnih delovnih ur, in to v večini izven rednega delovnega časa. Zahvala V 94. letu starosti nas je dne 28. aprila 1974 zapustila naša dobra, ljubljena, spoštovana mama, stara mama, prababica, tašča in teta Ivana Poklukar Čarejeva mama iz Rečice na Bledu S spoštovanjem se zahvaljujemo dobrim sosedom za njihovo pomoč in požrtvovalnost ob smrti naše mame ter darovanje v poseben namen namesto cvetja mami. Zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vence in cvetje ter izraze sožalja in vsem številnim, ki so jo kropili ali spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Benediku za lajšanje v zadnjih dneh v bolezni, č. g. blejskemu župniku za obiske na domu in za spremstvo na njeni zadnji poti ter za v cerkvi izrečene besede mami v slovo. Še enkrat vsem, za vse naša iskrena zahvala. Žalujoči: sin Jože, hčere Ana, Minka in Cilka z družinami Julka z možem Maksom in snaha Francka z družino. Bled, Salzburg, Kranjska gora, Boh. Bistrica, 8. maja 1974 Zahvala Neizmerna žalost nam je zlomila srce, ko je iz toplega doma odšla na večni počitek naša ljubljena mama, stara mama in teta Angela Bidar p. d. Boštjanova mama Izraziti želimo zahvalnost vsem sorodnikom in prijateljem za tolažilne besede sožalja in za prelepe vence in cvetje ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna hvala častitemu duhovniku dr. Rantu za spremstvo in tople besede. Zahvaljujemo se dr. Beleharju za dolgoletno zdravljenje in vsem sosedom. Žalujoči: sinova Tone in Joža z družino, hčerke Pavla, Mici, Angela, Ivanka z družinami in hčerka Ani Adergas, 8. maja 1974 Zahvala Obnenadni smrti našega moža, očeta in starega očeta Jakoba Kogovška upokojenega tesača se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo Jakeljnovim za nudeno prvo pomoč v bolezni, sosedom Matijevčevim in Korenovim za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih in ostalim sosedom, č. g. župniku ter pevcem iz Podbrezij. Žalujoči: žena Frančiška, sin Franc, hčerki Mici in Francka z družinami ter ostalo sorodstvo .Podbrezje, Otoče, Duplje, Kranj, Ljubljana, Brezovica, Dubrovnik, 9. maja 1974 Zahvala Po mučni bolezni, a še poln lepih načrtov, nas je v 53. letu starosti za vedno zapustil naš nenadomestljivi, dobri mož, oče, sin, brat in stric Franc Porenta Mružov ata od Sv. Duha Ob težkih trenutkih se najlepše zahvaljujemo požrtvovalnim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni iz reči* doc. dr. Klunu, profesorju dr. Žumru, dr. Pinterju Dragu in vsemu strežnemu osebju v bolnici za lajšanje hudih bolečin. Hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, pevcem, gospodu župniku in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Alojzija, sin Janko, hči Marta, mama, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Sv. Duh, Bitnje, Cirče, Bašelj, Šenčur, Kranj, 8. maja 1974 Po gorenjskih krajih KRANJ (-dh) — Odbojkarji kranjskega Triglava, ki nastopajo v II. slovenski ligi, tudi v drugem delu tekmovanja igrajo tako kot znajo. V prvih dveh spomladanskih kolih so doma premagali Kamno gorico, v Kropi pa Plamen. Izida: Triglav : Kamna gorica 3:1, Plamen : Triglav 2:3. ŠKOF J A LOKA (R P.) — Na re: publiškem prvenstvu v dviganju uteži za mladince, ki je bilo v Domžalah, sta svoj največji uspeh doslej dosegla mlada škofjeloška športnika. Zvonko Prosen je bil pri starejših mladincih tretji v lahki kategoriji, Janez Dolinar pa četrti pri mlajših mladincih. Njun uspeh pa je še toliko večji, ker nimajo omenjeni mladi športniki za vadbo niti svojih prostorov niti strokovnega vodstva. Mednarodni plavalni miting v Kranju V nedeljo ob 10.30 bo v zii»' skem bazenu v Kranju velik mednarodni plavalni miting najmlajše plavalce. Sodeloval® bo deset klubov iz Avstrije, lt*' lije in Jugoslavije. Nastop"1 bodo plavalci iz Trsta, Celovca, Gradca ter vodilnih jugoslovanskih klubov Mladosti, Primorja« Triglava in drugih. J. J- Jese-: Bled Pod- ---\ Danes in jutri SOBOTA NOGOMET Kranj stadion Stanka Mlakarja ob 14. uri Naklo : Tržič (pionirji), ob 15.15 Naklo : Lesce (člani), ob 17. uri Triglav B : Trboje (člani); Stražišče ob 16. uri OSLS Korotan : Primskovo (pionirji), ob 17.15 Sava : Triglav (pionirji); Britof ob 15.45 Britof : Lesce (pionirji), ob 17.15 Britof : Korotan (člani); Železniki ob 15.45 Alples : Šenčur (pionirji), ob 17. uri Alples : Šenčur (člani); Bohinjska Bistrica ob 15.45 Bohinj : Bled (pionirji), ob 17. uri Bohinj : Jesenice'(člani); Škofja Loka ob 15.45 LTH niče (pionirji), ob 17. uri LTH (člani); Godešče ob 17. uri Kondor brezje (člani); Preddvor ob 17. uri Preddvor : Re-teče (člani); Pod brezje ob 17. uri Podbrezje : Preddvor (pionirji); ROKOMET Kranjska gora ob 16. uri Kranjska gora : Storžič; Cerklje ob 16. uri Krvavec : Sava B; Radovljica ob 16. uri Radovljica : Tržič B; Stražišče ob 19.30 Gorenjski sejem : Jesenice; Škofja Loka ob 16. uri Šešir B : Zabnica B; KOŠARKA Kranj stadion Stanka Mlakarja ob 15.30 Triglav : Kladivar (članice), ob 17.15 I BI : Ilirija (člani), ob 19. uri Triglav : Kovinotehna (člani); NEDELJA NOGOMET Bled ob 10. uri Bled : Nakjp (mladinci) Lesce ob 10. uri Lesce : Triglav (mladinci); Tržič ob 14.45 Tržič : Jesenice (mladinci), ob 16.30 Tržič : Tabor (člani); Kranj stadion Stanka Mlakarja ob 10. uri Korotan : LTH (mladinci); Britof ob 10. uri Britof : Sava (mladinci); Železniki ob 10. uri Alples : Primskovo (mladinci); Kranj igrišče NK Primskovo ob 10. uri Primskovo : Bled B (člani); Stražišče ob 16.30 Sava : Usnjar (člani); ROKOMET Križe ob 8.30 Križe B : Veterani; Selca ob 8.30 Alples B : Dijaški dom; Radovljica ob 10. uri Radovljica n ■ Zabnica A; Besnica ob 10. uri Besnita : Duplje B; KOŠARKA Kranj stadion Stanka Mlakarja ob 8. uri Triglav : Olimpija (pionirji), ob 9.30 Triglav : Olimpija (mladinci); ODBOJKA Jesenice ob 10. uri Jesenice : Branik (člani); Kranj stadion Stanka Mlakarja ob 10. uri Triglav : Novo mesto (člani)- _IV Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta Janeza Verbiča se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, sorodnikom, sodelavcem tovarne Iskra in vsem za pomoč in razumevanje, vsem, ki so kakorkoli pomagali in sočustvovali v težkih urah z nami. Še enkrat prav vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana in hčerki Ivica in Majda Kokrica, 10. maja 1974 pogovor tedna Stane Rebolj: Uspeh že uvrstitev v finale Letos so se v slovenski moški kegljaški ligi že dvajsetič borili za najboljšo moško vrsto. Osmerica desetih ekip je ob jubilejni dvajsetletnici poskrbela za dokaj presenetljivi vrstni red. Devetnajstkratni zaporedni republiški prvak kranjski Triglav je v letošnji sezoni pristal 8amo na tretjem mestu. Naslov se je tako v dvajsetem nastopu preselil v Ljubljano, saj je ekipa Gradisa v tem letu osvojila najvišji slovenski Prestol. Po lanskoletnem uspehu Triglav, ko so na državnem prvenstvu Prekosili sami sebe in nadoknadili vse zamujeno ter bili spet najboljši v državi, so v sezoni 1974 kegljali slabše kot pred vsemi temi leti. Po Uspešnem nastopu v prvih kolih so v nadaljevanju zaigrali slabo. Prijela se jih je kriza, zapustila pa jih je tudi športna sreča. Na domačem tujem asfaltu so v povprečju podirali manj kegljev kot ponavadi. Kriza, ki se jih je prijela že v prvi polovici, jih ni zapustila tudi do konca prvenstva. Z naslovom državnega prvaka so si letos pridobili Pravico, da v evropskem kegljaškem tekmovanju branijo ugled jugoslovanskega kegljaškega športa. Zato ni odveč, da je naš današnji sogovor-nik prav »oče« kranjskega kegljanja, tehničen sekretar, ki je obenem 2 dušo in telesom na vseh tekmovanjih doma in v tujini, Stane Rebolj. Kje so vzroki, da ste letos samo tretji v Sloveniji? »Ljubljanski Gradiš nam je zmešal račune, tako da smo j®tos le tretji. To je obenem naš neuspeh. Poznala se je odsotnost M&rtelanca, ki je zaradi bolezni igral le pet kol, sit rtni primer v družini Ambrožič — le-ta ni nastopil v Trbovljah — ter daljša °dsotnost nadarjenega Marinška so naredili svoje.« Pred vami je državno prvenstvo in tekmovanje v evropskem pokalu. Kaj menite o teh dveh pomembnih nastopih? »To sta tekmovanji, v katerih upam, da bodo naši kegljači dali vse od sebe. Državno prvenstvo bo nekje v SR Hrvatski in ®® ujema z našim tekmovanjem polfinalne druge skupine v Budimpešti. Zato bomo v polfinalu nastopili en teden pred drugim, v finalu — upam, da se bomo uvrstili — pa en teden pozneje. V Pokalu smo v najtežji in najkvalitetnejši drugi skupini. Z nami bodo metali še prvaki ZRN, NDR in Avstrija. Prvak skupine se Uvrsti v zaključne boje. Že uspeh, da se prebijemo v finale, bo dovolj.« Na katere igralce računate? »Začeli smo z izbirnimi tekmovanji, tako da bomo na osnovi rezultatov na tujih stezah dobili res najboljšo šesterico. V ekipi 8ta avtomatično že Turk in Martelanc, za preostalih šest mest — ®Ja Pot gresta namreč tudi dve rezervi — pa bo boj hud in trd. ^ereb, Ambrožič, Vehovec, Jenkole, Prijon, Pavlin, Bregar, Kordež in Berčič so že opravili prve tri preizkušnje. Metali so v Celovcu, Lipici in Sevnici, čaka pa jih še nastop v Domžalah, Hrastniku, Trojanah, Ajdovščini, na Saturnusu ter Mariboru. seštevku vseh rezultatov, od katerih se odbijeta dva najslabši?' bomo dobili našo vrsto. Največ možnosti, da ob Turku in /^artelancu zaigrajo, imajo Ambrožič, Vehovec, Jereb in Jen-Ko*e ter Prijon, Kordež in Pavlin.« , Pred kegljači Triglava so pomembni nastopi. Upajmo, da so prehodili krizo in da bodo dostojno branili ugled slovenskega, na državnem prvenstvu in jugoslovanskega na evropskem pokalu. D. Humer Hvasti osemnajsti V sredo se je končala 8. mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria, na kateri je letos sodelovalo 7 tujih in 5 domačih ekip oz. 57 kolesarjev, ki so morali prevoziti 530 km v 4 etapah. Start prve etape je bil 5. maja v Poreču, tekmovalci pa so vozili posamezno na 9 km dolgi krožni progi. Zmagal je Leček, član ekipe Astra Ljubljana, ki je rumeno majico obranil tudi v drugi etapi od Poreča do Lignana, dolgi 180 km, čeprav je zmagal Poloni — GS Tonon (Italija). Franci Hvasti (Sava), ki je na tej dirki vozil skupaj s klubskim kolegom Jožetom Valenčičem v kombinirani ekipi Sava-Rog, je bil po drugi etapi z 2 min. 29 sek. zaostanka na 27. mestu. Tretja etapa na progi Lignano—Ravascletto je bila dolga 176,5 km, imela pa je dva težavna vzpona, saj so se tekmovalci morali dvakrat povzpeti na preko 900 m visoke prelaze, kar je bil tudi vzrok, da so bili trije tekmovalci, med njimi tudi nosilec rumene majice Leček, kaznovani zaradi motorne vleke s pribokom 5 oz. 10 minut na dosežen čas v etapi. Kljub tem kaznim pa je vodstvo avstrijske reprezentance menilo, da je dirka naregularna in je skupno z nosilcem modre majice (najboljši na gorskih ciljih) Mitteregerjem zapustilo dirko. Hvasti se je prebil na 21., ekipa Sava-Rog pa na 7. mesto. Zadnja — 4. etapa na progi Tolmezzo— Ljubljana (165 km) ni prinesla bistvenih sprememb v generalni uvrstitvi, zato pa sta se izkazala člana ekipe Sava-Rog Škofjeločan Drago Frelih in Kranjčan Franci Hvasti. Frelih je bil zmagovalec etape, Hvasti pa je stopil v tej etapi na tretjo stopnico zmagovalnega odra. In še končni rezultati: zmagal je Zancheta Monico — GS Tonon, od naših je bil najboljši Cvetko Bilič, ki je pristal na 3. mestu, Franci Hvastj je bil 18., Jože Valenčič pa 43. Ekipno je zmagala ekipa GS Tonon, peta je bila ekipa Astra Ljubljana, šesta pa kombinirana ekipa Sava-Rog v postavi Hvasti, Valenčič (oba Sava) in Kunaver, Frelih, Mišvelj (vsi Rog). V četrtek pa so morali tekmovalci, ki so želeli biti uvrščeni na dirki Alpe-Adria, po njenih propozicijah startati še na dirki »Kriterij prijateljstva« po ulicah Ljubljane, ki je bila prirejena v čast 9. maja — dneva zmage in osvoboditve mesta Ljubljane. Boj z nasprotniki in časom je potekal vzdolž 1400 m dolge krožne proge po Titovi, Vo-šnjakovi, Zupančičevi in Cankarjevi cesti. Z največ točkami je v cilj pripeljal Pietro Poloni (GS Tonon) s povprečno hitrostjo 45,25 km/h. Hvasti, ki je imel manjšo okvaro na kolesu, je kljub temu zasedel solidno 11. mesto, Jože Valenčič pa je bil 15. Pod vodstvom trenerja pionirjev KK Sava Boštjana Bukovnika se je pionirske kolesarske dirke v počastitev 9. maja — dneva zmage in osvoboditve mesta Ljubljane udeležilo kar 25 pionirjev iz 7 gorenjskih osnovnih šol. Dosegli so lepe uspehe, saj je bil pri mlajših pionirjih do 11 let F. Urbane (OŠ Simon Jenko Kranj) med 150 vrstniki 4., pri starejših pionirjih do 15 let pa so med 250 tekmovalci najboljši Gorenjci dosegli naslednja mesta: 3. D. Der-ling (Peter Kavčič Šk. Loka), 4. M. Beton (Simon Jenko), 5. J. Urbane (Simon Jenko), 9. P. Pahor (Peter Kavčič). V vsaki skupini je bilo nagrajenih 10 prvouvrščenih, vsi udeleženci pa so prejeli tudi spominske majice. Nagrade je prispevalo podjetje Žito Ljubljana, p Jelovčan J Delovna organizacija Dom upokojencev Kranj Cesta 1. maja št. 59 razpisuje na podlagi 54. člena statuta vodilni delovni mesti: 1. direktorja zavoda 2. računovodje zavoda Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod 1.: da ima visoko ali višjo izobrazbo, 10 let prakse, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih, da je moralno in politično neoporečen; pod 2.: da ima vsaj srednjo izobrazbo, 6 let prakse in moralno ter politično neoporečnost. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov zavoda. V glavnem pričakovani rezultati Poteklem kolu gorenjskih nogo-Va*- so bili doseženi pričako- val}.1 rezultati. V članski B ligi se 8ai1 °B°rčena borba za prvo mesto, |J kar štirje izmed šestih članov 8ki kamiidati za prvaka. V mladinca? so Jesenice ^ vedno nepre-naj na ekipa in zanesljivo vodijo Precej hujša borba pa bo Kjer ° mesto v mladinski B ligi, Brit kandidati za prvaka Šenčur, pin^of m LTH. Pri pionirjih A sku-Hi* ?o zanesljivo v vodstvu Jese-&ann!' k' so zmagali v vseh 12 sretoh, V B skupini pionirjev pa je iitia t?. v vodstvu Sava, vendar huf}„V Triglavu in ekipi Naklega dva a tekmeca. b^ultati: člani — B-liga: Pod-°:2 Si: Tr»glavO:6, Reteče : Kondor »d B : Preddvor 2:l,.Trboje : U Kondor 8 5 1 2 29:17 11 Trboje 9 5 O 4 30:22 10 Primskovo 8 4 2 2 23:16 10 Podbrezje 7 2 0 5 14:28 4 Reteče 7 0 0 7 4:26 0 izven konkurence Triglav B 9 6 1 2 41:26 13 Bled B 9 6 1 2 26:20 13 Mladinci: A-liga: Jesenice : Bohinj 10:0, Triglav : Tržič 3:3, Naklo : Pionirji: A-skupina: Bled : LTH 1:4, Šenčur : Bohinj 1:8, Lesce : Alp-les 0:0, Jeseniće : Britof 12:0, Lesce : Jesenice 0:3, Britof : Bled 1:6, Alples : Bohinj 1:1, LTH : Šenčur 6:1. Lestvica: Jesenice 12 12 0 0 63: 9 24 LTH 12 9 0 3 31:13 18 Lesce 12 8 1 3 16:12 17 Bohinj 12 4 2 6 20:25 10 Bled 12 3 2 7 17:32 8 Alples 12 2 3 7 9:20 7 Šenčur 12 3 1 8 20:40 7 Britof 12 2 1 9 12:34 5 Mladinci: A-liga: Jesenice : Bohinj 10:0, Triglav : Tržič 3:3, Naklo : Lesce 0:0. Lestvica: Jesenice 9 9 0 0 53: 2 18 Tržič 9 5 2 2 23:16 12 Naklo 10 5 1 4 21:18 11 Triglav 10 4 1 5 22:27 9 Bled 9 3 2 4 21:20 8 Lesce 9 13 5 13:23 5 Bohinj 10 1 1 8 12:59 3 Mladinci: B-liga: Sava : Alples 2:0, LTH : Britof 2:0, Šenčur : Koro-tan 17:1. eodv0r 7 4 3 0 18: 9 11 Kamnik prvi Na i 1e(}e|j Pijanskem strelišču je bilo v Sttelift° • rePublisko prvenstvo v Ju z zračno puško za mlade skora|e strelskih družin. Nastopilo ie ^ni Posameznikov in posa-C't med njimi največ pionirjev ^elefrii branja se je prvenstva SHibol Prek 40 strelcev in strelk, if. Pa se je uvrstila mladinka h 8' Je bila druga, drugo mesto He2SV°j.i,e tudi mladinke Kranja. /Jl Cnt i ~~ posamezno: pionirke: ^rtar (Pivka) 169, 27. Štancar & S*>-132' 31. Lipar (Kranj) 1/2, P8l0n";ji: 1. Ramšak (Velenje) tanfk (£re \ (Kr^nj) 167, 41. (Mek ?£' Lok-a> 152i mladinke: 1. ^amnik> 355> 2- Sabo S5: mi3?-9' 13- Bohinc (Šk. Loka) ,.ladjnci: 1. Repič (Kamnik)' ^olin ;Vgele (Kranj) 350, 32. Nirii. ,(Sk- Loka) 342; ekipno: MoviRudar Velenje 512, 28. .. Kal kofja Loka 428; mladinke: bUtli£n'k 94;}- Kranj 896, I , Krili-Kr"*» Ljubljana 1069, Ha<® 996, 13. Jelovica Škofja 0 'td. B. Malovrh Lestvica: Šenčur 10 7 0 3 50:16 14 Britof 9 7 0 2 33:13 14 LTH 10 6 2 2 28:16 14 Sava 9 5 1 3 23:16 11 Alples 10 3 2 5 22:15 8 Primskovo 9 1 1 7 17:45 3 Korotan 9 0 0 9 3:55 0 Pionirji: B-skupina: Podbrezje : Tržič 1:3, Korotan : Naklo 0:6, Sava : Preddvor 2:1, Triglav : Primskovo 1:4, Preddvor : Triglav 2:2, Primskovo : Sava 1:1, Preddvor : Korotan 3:0, Tržič : Triglav 4:0. Lestvica: Sava 12 9 1 2 59:11 19 Naklo 12 8 1 3 48:17 17 Triglav 12 7 3 2 33:18 17 Primskovo 12 6 3 3 40:25 15 Tržič 12 6 2 4 17:15 14 Preddvor 12 3 1 8 21:50 7 Podbrezje 12 2 0 10 10:45 4 Korotan 12 1 0 11 3:70 2 P. Novak Šešir še na vrhu lestvice Alples je na tujem terenu proti Slovanu osvojil pomembno točko v boju za obstanek. Šešir je brez težav zmagal v Preddvoru, Sava pa je doma dosegla le časten poraz. Križe niso uspele premagati Mokerca, čeravno so imele za to možnosti. Prav tako so Duplje doma doživele poraz, ki jih je potisnil v skupino, ki se bo borila za izpad. Rezultati, moški: Slovan-B : Alples 18:18 (8:4), Preddvor : Šešir 14:28 (8:16), Križe : Mokerc 6:8 (3:4), Duplje : Novo mesto 17:20 (9:12), Krško : Olimpija 22:16 (14:7), Sava : Brežice 19:24 (8:14). Na osnovi 67. člena statuta Tr*ig'ke tovarne kos in srpov Tržič razpisuje delavski svet podjetja delovno mesto računovodje podjetja in zahteva naslednje pogoje: — da izpolnjuje splošne pogoje določene z zakonom za vodilna delovna mesta; — da ima ekonomsko fakulteto in 3 leta prakse ali višjo ekonomsko šolo in 7 let prakse ali srednjo ekonomsko šolo in 12 let prakse v računovodskih poslih. Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev ter s podatki o dosedanjih zaposlitvah pošljejo na tajništvo podjetja, kjer lahko dobijo tudi ostale informacije. Rok za prijavo je do 20. maja 1974. Delovno mesto razpisujemo na podlagi reelekcije. Lestvica: t Šešir 17 15 0 2 383:259 30 Mokerc 17 15 0 2 286:227 30 Brežice 17 11 1 5 397:339 23 Krško 16 10 1 5 304:260 21 Olimpija 17 8 2 7 325:323 18 Novo mesto 16 8 1 7 310:295 17 Slovan-B 17 7 2 8 306:312 \6 Križe 17 8 0 $ ^0:272 16 Duplie 17 7 0 10 283:317 14 Alples 17 6 1 10 277:285 13 Sava 17 2 0 15 262:361 4 Preddvor 17 0 0 17 263:395 0 Rezultati XIV. kola, ženske: Alp-les-B : Ribnica 35:14 (16:6), Kamnik : Lisca 9:8 (5:4), Zagorje : Radeče 14:12 (4:5), Sava : Šešir 16:8 (10:4), Storžič : Olimpija-B 4:16 (1;9). Lestvica; Sava Lisca Radeče Alples-B Storžič (—1) Olimpija-B Kamnik Zagorje Ribnica Šešir 14 12 2 0 227:151 26 14 10 2 2 230:146 22 14 8 2 4 229:171 18 14 6 1 7 217:224 13 14 7 0 7 155:163 13 14 6 0 8 160:170 12 14 5 2 7 128:144 12 14 4 1 9 153:210 9 14 4 0 10 150:221 8 14 3 0 11 139:188 6 Nerazumljiva odločitev Že v hokejski sezoni 1973/74 je bilo opaziti, da je na našem hokejskem vrhu nekaj »gnilega«. Z gotovostjo lahko trdimo, da torkova odločitev predsedstva zveze za drsanje in hokej na ledu na seji v Beogradu ni umestna. Državno prvenstvo je bilo končano že skoraj pred dvema mesecema. Odločitev, da se tekma, ki je bila prekinjena v Hali Tivoli med Olimpijo in Jesenicami, registrira s 5:0 v korist prvega, je privlečena za lase. Res je, da so takrat zaradi čudnih odločitev sodnikov Jeseničani zapustili ljubljanski led pri rezultatu 2:2, toda sklep odbora za hokej je bil, da se odigra ponovno srečanje. Le-tega pa so Jeseničani odločili v svojo korist. Tako so preregistri-rano srečanje obrnili v korist Olimpije in s tem odvzeli jeseniškim železarjem težko priborjeni sedemnajsti državni naslov. Zakaj tega niso storili takoj? Naša trditev je, in upamo da tudi vseh ljubiteljev hokeja, da se tega niso upali storiti zaradi svetovnega prvenstva v Ljubljani. Tu so jedro reprezentance dali prav Jeseničani in Ljubljančani ter s skupnimi močmi osvojili enega največjih uspehov jugoslovanskega hokeja: drugo mesto. Obenem s to odločitvijo je predsedstvo zveze suspendiralo tudi tehničnega vodjo Jesenic Vasa Dere-tiča in prav tako vse jeseniško moštvo. Kakšna pa bo kazen, bodo razpravljali pozneje. -dh gorenjska rokometna liga Koli presenečenj Za nami sta še dve koli v prvi in drugi gorenjski rokometni ligi. V prvi ligi so bili v XIII. in XIV. kolu doseženi presenetljivi rezultati. V borbi za obstanek v ligi je Krvavec, ki v spomladanskem delu trenira pod vodstvom Tržičana Vidoviča, najprej v Kranjski gori presenetil domačine, nato pa še golniški Storžič. Čeprav so Veterani obe koli gostili Jesenice in Kranjsko goro, so obakrat morali priznati premoč gostom. Vodilni na lestvici Gorenjski sejem je doživel prvi poraz. V Straži-šču jih je namreč odpravilo drugo moštvo. Pripomniti pa je treba, da so v ekipi Save B zaigrali igralci prve ekipe. V ostalih srečanjih pa so bili doseženi pričakovani rezultati. Izidi: XIII. kolo: Radovljica : Storžič 19:17 (10:8), Kranjska gora : Krvavec 20:24 (10:9), Križe B : Tržič B 19:17 (8:9), Veterani : Jesenice 12:14 (6:8), Gorenjski sejem : Sava B 23:35 (8:14); XIV. kolo: Sava B : Radovljica 13:33 (5:13), Tržič B : Gorenjski sejem 9:29 (2:16), Jesenice : Križe B 13:9 (8:5), Storžič : Krvavec 10:18 (7:9), Veterani : Kranjska gora 19:20 (9:12). Lestvica i Gor. sejem ' 14 12 1 1 353:240 -g Jesenice 14 IZ 0 2 2Šy:2lO 24 Kr- gora U 8 1 5 254:251 17 Krile B 14 7 0 7 199:198 14 Veterani (-1) 14 5 2 7 250:272 11 Sava B 14 5 1 8 290:333 11 Krvavec 14 4 2 8 280:321 10 Radovljica 14 4 1 9 265:282 ,9 Tržič B 14 4 1 9 231:258 9 Storžič 14 3 3 8 203:249 9 V drugi ligi Zabnica A zlahka osvaja točke doma in na tujem in tako nezadržno hiti prvemu mestu naproti. Izidi XIII. kolo: Besnica : Dijaški dom 24:20 (9:10), Duplje B : Zabnica B 22:20 (10:6), Alples B : Duplje B 9:12 (3:7), Radovljica B : Zabnica A 8:24 (1:15); XIV. kolo: Preddvor B : Šešir B 15:2 (6:5), Zabnica B : Besnica 19:25 (8:9). V vodstvu je Zabnica A pred Preddvorom B in Besnico. -dh I. Novosel 19 Sobota — II. maja 1974 s sodišča L Vedno in vsak hip pripravljeni, v službi varnosti občanov — to so danes miličniki oziroma organi javne varnosti. Narava njihovega deln je takšna, da ne poznajo pri tem nobenih ovir. Kadar koli se nam kaj zgodi, predvsem neprijetnega, se najprej spomnimo nanje. Ob najrazličnejših kritičnih in težkih trenutkih pa običajno ne pomislimo, da so miličniki tudi ljudje, kot vsi drugi, vendar je njihova služba drugačna in predvsem težja od drugih poklicev. 13. maj je praznik organov javne varnosti. Ob letošnjem prazniku in čestitkah za njihovo pomembno, nesebično in družbeno zahtevno delo smo za trenutek pokramljali s tremi miličniki. Poprašali smo jih, kaj in kdaj jih je v službi najbolj prizadelo oziroma pretreslo. BRANKO VIRANT, (1951), zaposlen že četrto leto v postaji milice Kranj: »Čeprav sem po letih službe kot sicer med mlajšimi v našem kolektivu, bi lahko naštel vrsto dogodkov, ki so me tako ali drugače prizadeli. Najbolj pretresljiva in hkrati kruta je seveda smrt, vendar je ob soočenju z njo treba potlačiti občutke in delati kot terja dolžnost. Spominjam se, da sva bila s sodelavcem na obhodu s službenim avtomobilom, ko sva nenadoma dobila sporočilo, da je na kranjski avtobusni postaji močno vinjen moški. Ko pa sva ga našla, sva ugotovila, da gre za težkega bolnika, ki čimprej potrebuje zdravniško pomoč. Takrat pa se je oglasila neka ženska in naju ozmerjala, češ zdaj ga boste odpeljali na milico, namesto da bi poklicali rešilni voz. Prizadelo me je. Velika gruča je bila zbrana ob moškem, vendar nihče do tistega trenutka, vključno z ki je vedela, da je možakar potreb zdravniške pomoči, ni poklical resiinč^f? avtomobila. Videl sem, da so vsi po vrsti menili, da to pač ni njihov posel oziroma njihova dolžnost.« ALOJZ POGAČNIK, (1927), komandir postaje milice v Radovljici: »Od 1947. leta sem že v službi milice. Dva še ne tako odmaknjena dogodka sta me močno pretresla. Prvi je bil smrtni objem dveh nemočnih otroških življenj v Kropi, drugi pa železniška nesreča v Nomenju. Še zdaj se spomnim deklice v zviti in zmaličeni pločevini in železju, ki je klicala na pomoč. Samo majhna neprevidnost pri reševanju ali napaka pri ravnanju z varilnim aparatom bi lahko zanjo pomenila grob. Takrat sem se spomnil, da imam tudi sam družino in otroke. Potlačil sem prizadetost in si na vso moč želel, da bi jo rešili. Uspelo je. Še več podobnih trenutkov sem doživel v dosedanji službi. Lahko rečem, da delo ni enostavno in včasih težko, predvsem pa odgovorno. Vendar pa mi ni bilo nikdar žal, da sem se odločil za ta poklic.« M " llllllll ''i:,: Pilili 1 J* m i HL * v . * TBb r- rJ '^. m Ur m TiCi Miniiffffi j^Bg,.'' 'i&j IPPKs • AHMET GRBIČ, (1938), od 1966. leta miličnik v prometni milici Kranj: »V moji dokaj dolgi praksi, saj sem v službi milice že 14. leto, ne bom nikdar pozabil letalske nesreče na Brniku. Spominjam se, da sem bil tisti dan prost- Poklicali so me in moral sem v službo. Ko sem prišel na kraj nesreče, so letalo in ponesrečenci še goreli. Nič se ni dalo pomagati. Moja dolžnost je bila, da sem s sode-iaVC varoval kraj nesreče pred Številnimi r^ovedneži. Po eni strani težko, po drugi pa l'! rad opisoval takratnih dogodkov. Vem le, da je bilo vse zelo kruto, kot je pač kruta resnica v tako veliki in hudi nesreči. Skoraj 24 ur sem bil takrat v službi in ko sem bil spet prost, sem bil izmučen in izčrpan. Mislim, da sem takrat prvič menil, da se ne bi nikdar odločil za to službo, če bi se takšne nesreče pogosto ponavljale.« A. Žalar Ni se znašel Brez poklica, brez zaposlitve in brez stanovanja se je konec lanskega leta znašel v Kranju 21-letni Bojan Risman. Tu sicer živi njegova mati, vendar pa ga v svojo novo družino ni sprejela. Mladost je preživel po raznih zavodih, nato pa so ga poklicali na odsluženje vojaškega roka. Bil je tako brez vsega, da je prišel v Kranj v vojaški obleki in znanci so mu preskrbeli nekaj oblačil, tako da je lahko slekel vojaško »suknjo«. Ker ga mati ni sprejela, si je moral poiskati zasilno bivališče v kanjonu Kokre. Tudi primerne zaposlitve ni našel. Nazadnje je dobil delo pri zasebnem obrtniku, ki mu je plačeval sproti, da je imel za hrano, za druge potrebepa ne. Ker ga je v opuščenem bunkerju, kjer je bival, bila je zima, zeblo, se je na več vlomih v avtomobile, oskrbel z odejami. Na glavni obravnavi pred okrožnim sodiščem v Kranju je Risman odkritosrčno priznal več vlomov v avtomobile, ki jih je konec decembra in v začetku tega leta zakrivil v Kranju in okolici in dodal, da so ga k temu zavedle nemogoče razmere, v katerih je živel. Sodišče mu je sicer verjelo, a ni moglo pri presoji teže kaznivih dejanj mimo tega da je bil Risman že dvakrat obsojen, v avtomobilih pa je brskal tudi za vrednejšimi stvarmi, ne le za takimi, ki bi mu ohranile eksistenčni minimum. V decembru lani je Risman namreč iz zaklenjenega avtomobila parkiranega pred restavracijo Park v Kranju odnesel razen zimskega moškega plašča še fotografski aparat in bliskavico, vse skupaj vredno okoli 3500 din. Nato je 15. januarja v eni noči vlomil v štiri osebne avtomobile in si prisvojil moški plašč, dvoje usnjene rokavice, dve prevleki za sedeže in dve odeji. V januarju je dvakrat vlomil v osebna avtomobila, kjer je našel odejo in še eno prevleko za sedeže. Še trikrat je poskusil vlomiti, a je bil prepoden. Sodišče mu je zaradi vseh teh okoliščin izreklo dokaj omiljeno kazen 2 let in 3 mesecev strogega zapora, sem pa je všteta tudi prejšnja pogojna kazen. Utaja davka Zasebni obrtnik Raiko Kriiic iz Kranja je bil v svoji napovedi za odmero davka za leto 1971 predložil davčni upravi skupščine občine Kranj, da je imel v letu 1971 79.491 din celotnega dohodka od tega pa čistega dohodka 26.214 din. Dejansko pa je bil celotni dohodek, kot so kasneje ugotovili, večji, pr^v tako tudi čisti dohodek. Davčna uprava je namreč ugotovila, da je imel Rajko Knific v letu 1971 najmanj 125.994 din celotnega dohodka,-od tega je odpadlo na stroške 77.381 din, tako da je bilo čistega dohodka 48.613 din. Ker je bila tako osnova za odmero davka toliko višja, se je lahko izognil plačilu davka in prispevkov v skupnem znesku 16.600 din. Okrožno sodišče v Kranju je zaradi kaznivega dejanja davčne zatajitve obsodilo Raika Kririca na pogojno kazen enega leta zapora in pa na plačilo denarne kazni 10.000 din. Pri tem je sodišče upoštevalo, da je Knific svoje obveznosti že poravnal, da je sicer neoporečen in da skrbi za družino, ni pa seveda sodišče moglo mimo tega, da so taka dejanja pri obrtnikih dokaj pogosta. Spet v zapor Vencelj Rakovec je Star 43 let, a je večino svojega življenja prebil v zaporih. Dolgoletne kazni pa ga niso spametovale, tako da od časa do časa zagreši spet kaznivo dejanje. V začetku letošnjega leta ga je okrožno sodišče v Kranju obsodilo na 2 leti in 9 mesecev strogega zapora, pred kratkim pa mu je sodilo še zaradi velike tatvine in ene navadne tatvine, tako da se zdaj enotna kazen za Rakovca-glasi — 5 let strogega zapora. V novembru lani je Rakovec na Javorniku, kamor je prišel iz Selške doline, vlomil v vikend hišico A. B. in si tam vzel več steklenic alkoholnih pijač in nekaj konzerv vse skupaj v vrednosti 200 din. Naslednjega dne se je oglasil pri znancih v Prašah pri Kranju. Pred njim na mizi je bila skoraj nova moška ura znamke Darwil, vredna 600 din. Uro je neopazno vzel in jo kasneje prodal za 150 din. Sodišče mu je za prvo tatvino odmerilo leto in pol strogega zapora, za drugo pa leto in 3 mesece strogega zapora, z upoštevanjem prejšnje sodbe pa na enotno kazen 5 let strogega zapora. Kazni so stroge predvsem zato, ker je Rakovec večkratni povratnik, pri katerem pa skoraj ni več upati, da bi ga tudi stroge kazni kaj odvrnile od takšnega načina življenja. Zapeljal s ceste V sredo, 8. maja, dopoldne je zaradi neprimerne hitrosti in zaviranja zaneslo na cesti med Blejsko Dobravo in Jesenicami voznika kombija Jožeta Kordeža (roj. 1949) z Jesenic. Avtomobil je zapeljal v levo v hrib, nato pa se je večkrat prevrnil. Voznik je pri tem padel iz vozila in se hudo ranil. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. Prehitro v ovinek Zaradi prehitre vožnje je v sredo, 8. maja, ob 13.30 zaneslo s ceste na Pra-protnem voznika osebnega avtomobila Adolfa Možino.(roj. 1942) iz Škofje Loke. Avtomobil je zaneslo v levo v hrib, nato pa je podrl telefonski drog in obstal na boku. Voznik je bil v nesreči le lažje ranjen. Nezgoda v ovinku Ko je voznica osebnega avtomobila Silvestra Vehovec (roj. 1937) iz Kranja vozila od Trebije proti Podgori, ji je v sredo, 8. maja, dopoldne pripeljal nasproti v nepreglednem ovinku z neprimerno hitrostjo voznik osebnega avtomobila Branko Klopčič iz Podrečja pri Domžalah. Avtomobila sta čelno trčila. V nesreči sta bila huje ranjena voznik Klopčič in sopotnik Vinko Bogataj iz Medvod. Škode na avtomobilih je za 20.000 din. Nezgoda na stadionu Nesreča kolesarja V četrtek, 9. maja, popoldne se je na savskem mostu kolona vozil ustavila. Vtem je pripeljal na kolesu s pomožnim motorjem Branko Blatnik iz Zg. Bitenj, ki je pred njim ustavljeni avtomobil Franca Kristana iz Radovljice hotel obvoziti po levi strani, vendar pa mu tega zaradi preostrega in prehitrega zavijanja ni uspelo. S kolesom je zadel v levi zadnji blatnik avtomobila, tako da je padel po cesti. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. V torek, 7. maja, ob 18.30 se je na športnem stadionu v Kranju pripetila nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Svetelj (roj. 1952) iz Šenčurja je peljal od tribune proti izhodnim vratom stadiona. Tu je izza stebra stopil pred njegov avtomobil 2-letni Aljaž Stare iz Kranja. Avtomobil je otroka zadel, tako da so ga ranjenega prepeljali v bolnišnico. Prvoiiiajska nagradna križanka SORODNIK, EMANUELE, REZALNIK, GRM, LICE, ESENIJ, AC, JARINA, K, EH, LIM, Ž, LIP, AVIZO, IinSTRUMENTIRANJE, RS, VIOLINIST, TOLE, KRAT, EBRO, IST, SEVEDA, ASA, LET. ŠLEMAR, TOF,* VAR, PLIŠ, TIRADA, OGRIN, RUMENEC, CITA, LIRIK, VNEMA, ARH, URHEK, KOP, IGNAC, Al, REED, FALA, MIT, II, NAPAST KARAŠ, A, DOSTAVE, ELAN, JT JAPONKA, ERITREJČANI, DNINAR, KLJUČAVNIČAR, ADV, LEŽALA, NRAVI, ARID, DE, OSAKA, EJA, TRETJA LEON, ALAUN Rešitev gesla ob strani pod sliko: ŽIVEL PRVI MAJ, DAN DELOVNIH LJUDI! Prejeli smo 1069 nagradnih kuponov. Izžrebali smo 10 nagrajencev. Nagrade ^odo dobili: 1. nagrado (200 din) bo dobil Jelko Podobnik, 64225 Sovodenj, Mrzli vrh 14; 2. do 3. nagrado (po 100 din) Franci Benedik, 64000 Kranj, Skalica 12, in Stane Markun, Kranj, Jezerska c. 47; 4. do 10. nagrado (po 50 din) pa bodo prejeli: Tanja Perne, Kranj, Mlakarjeva 24, Irena Ža-kelj, 64226 Ziri, Stara vas 146, Tilka Magdič, Kranj, Šorlijeva 3/II, Boris Mikolič, 64290 Tržič, Bistrica 176, Ludvik Glavač, Kranj, Jama 19, Majda Trilar, Kranj, Cesta 1. maja 61, in Dare Erdeljec, Kranj, Tomšičeva 38. Nagrade bomo poslali po pošti. Kranjska TRIM steza, ki so jo bili mnogi rekreacije željni občani zares iskreno veseli, je speljana skozi gmajno in čez travnike vzdolž potoka Ru-penjščica. Saj veste: travica, zelenje, svež zrak, žuborenje kristalno čiste vode, itd., itd. Graditelji so očitno mislili na vse, le z »darovi« sodobnega časa niso računali. Z darovi v obliki nekakšne ogabne, črne snovi namreč, snovi, ki je Rupenjščico pred kratkim spremenila v rumenkasti kanal, peščene bregove pa v asfaltno bazo. Zdaj okrog večine postajališč oziroma vadišč smrdi kot v rafineriji nafte, kar trimčkarje ne spravlja ravno v navdušenje. Zanima nas, kje tičijo in kaj počenjajo sanitarci in člani občinske komisije za varstvo okolja. Zanima nas seveda tudi, kdo spušča v potok tiste reči. Pristojnim forumom se za morebiten trud ob pisanju odgovora že vnaprej najponižneje zahvaljujem. • • • Tovariš V. A. mi je oni dan poslal čestitko ob 1. maju in zraven dodal tudi nekaj nit dosti prazničnih vprašanj, ki — za spoznanje skrajšana izgledajo takole: »2e nekaj časa ni nobenega glasu od Tebe, zato sem sklenil; da Te povprašam, če si še pri življenju. Pa ja nisi postal kakšen važen delegat, ki je ob nenadnem napredovanju svoje prijatelje enostavno pozabil? Danes, veš, je ravno en mesec, odkar smo volili predstavnike v skupščino, a mi še zmeraj ni znano, kdo je bil izbran in koliko glasov je dobil. Republiški in zvezni delegati so že potrjeni in par občinskih mož tudi, celotnih rezultatov pa naM nočejo in nočejo izdati. Je mar odgovor skrit v dejstvu, da smo povečini vnaprej vedeli, kateri tovariš bo postal oče župan in kateri izvršnik in se je zato informiranje prek tiska zdelo nepotrebno? Rad bi Te tudi pobaral, & pri Glasu nikoli ne proslavljate kakšne obletnice, podobno kot drugi časopisi. Želel bi Te namreč obiskati in osebno pokramljati z Varili, novinarji ...« Evo odgovora — v telegrafskem slogu! Prvič so imena vseh izvoljenih delegatov v posameznih občinah znana najbrž le ozkemu krogu za to zadolženih ljudi in drugih spoštovani V. A., očitno hočete Glas spremeniti v telefonski imenik, saj noben razsoden človek ne more pričakovati, da bomo objavili popoln seznani novih članov petih gorenjskih, občinskih skupščin, ki b1 zavzel nekaj strani prostora in požrl kup denarja. Takšen »vic« bi si, recimo, lahko pri' voščil edinole Pavliha, kanio? ste tudi poslali podobno, le vsebinsko za spoznanje spre• menjeno pisemce. Imam prav- Obletnice so sicer trenutn0 zelo v modi, ampak mi sm° zadnjo slavili oktobra 1972, o° 25. rojstnem dnevu našeg" lista. Lahko pa nas kadarko» obiščete. Morda Vam bomo skuhali celo kakšen kofete"-Na svidenje torej! tudi to se zgodi su Na seji zbora krajevnih sf