UDK UDC 911.2:631.4+581.9.001 NEKATERE NOVE SMERI V PEDOGEOGRAFIJI IN FITOGEOGRAFIJI F ran e L o v r e n č a k * P r i p reg led u dom ačih in tu jih fiz ičnogeografsk ili ra z p ra v in zn a n ­ stven ih del, k i so izšla v z a d n jih dese tih le tih , lah k o ugotovim o d o k a jšn je š ir jen je in p o g lab ljan je spoznan j v posam ezn ih v e jah p riro d n e geogra­ fije . Po leg že k la s ičn ih fiz ičnogeografsk ili v e j geom orfologije in k lim ato- geografije se ponekod bolj, d rugod m an j uspešno u v e ljav lja jo tu d i h id ro - geografija in do p re d k ra tk im slabo ra z v iti ped o g eo g ra fija in fitogeogra- f ija (skupno z zoogeografijo ko t b iogeografija). Z arad i obširnosti snovi, k i jo za jem ajo posam ezne fiz ičnogeografske d isc ip line , b i n jihov p o ­ d ro b n e jš i p r ik a z presegel okv ir teg a p risp ev k a . N am en teg a č lan k a je o risa ti v g lav n ih č rta h s tan je in novejše sm eri d e lovan ja te r p ro u čev a­ n ja v pedo- in fitogeografiji. G rad iv o za ta p risp ev ek je za je to iz dokaj obsežne lite ra tu re , k i o b rav n av a sp lošna in sp ec ia ln a v p ra š a n ja geo­ g ra fije p rs ti in vegetac ijske geografije . P ro u čev an je p rs ti in ra s t ja v o k v iru geografije je še d o k a j m lado. V tu j i in dom ači s trokovn i l i te ra tu r i na jdem o p re d vojno le osam ljene p risp ev k e s tega po d ro č ja . Šele po d ru g i svetovni vo jn i začne z lasti v n e k a te rih ev ro p sk ih d ržav ah in v ZDA n a ra šč a ti zan im an je za n juno p roučevan je . Z n a d a ljn jim in vedno h itre jš im razvo jem pedologije in b o tan ik e se je kop ič ilo osnovno g rad ivo in sp o zn an ja o p rs ti in ra s tju , k i so ga s p rid o m lah k o u p o ra b ili geografi. S tem je b ila d a n a zače tn a spodbuda za n a d a ljn je delo v te j sm eri. K lju b tem u p a je b ilo tr eb a p r e m a g a t i še v e lik o te ž a v . N e r a z č iš č e ­ n a n a č e ln a v p r a š a n ja , n e iz d e la n a m e to d o lo g ija in n a č in d e la n a teren u ter v la b o r a to r iju , p o m a n jk lj iv a o p r e m a in n e iz d e la n a te r m in o lo g ija so sa m o n e k a te r e o v ire , k i so se p o ja v lja le n a p o t i ra z v o ja o b eh v ed . P e d o - in f i to g e o g r a f i so m a r s ik d a j o r a li le d in o . P r i p r o u č e v a n ju so u p o r a b lja li n a jp r e j le o p is n e m e to d e , sa j je b ilo p o treb n o m a r s ik je zb r a ti o sn o v n e p o d a tk e o p r s t i in v e g e ta c ij i . K o p a so b i l i t i z b ra n i, je n a s ta la p o treb a p o n j ih o v i p o d r o b n e jš i a n a liz i in p o v r e d n o te n ju tu d i s k v a n t ita t iv n im i p o k a z a te lj i . P o ja v lja l i so se n o v i p r o b le m i in p e d o - te r f ito g e o g r a fs k o p r o u č e v a n je je ta k o se g lo v ra zn e sm eri. S s p lo šn im r a z v o je m zn a n o st i j e b ilo o p a z it i n a p r e d e k tu d i p r i g e o g r a fsk e m p r o u č e v a n ju o d e je p rst i in ra stja , še z la s t i p o le tu 1960. M ed geografi posam ezn ih ev ro p sk ih dežel, k i v k lju ču je jo v svoja p ro u čev an ja odejo p rs t i in ra s tja , o b sta ja jo d o k a jšn je raz like . F ito - in pedogeografi v ČSSR, n a Po ljskem in v SZ se v e č k ra t u stav ijo p r i * U niv. a s is te n t, O d d e lek za g eo g ra fijo , F ilozofska fa k u lte ta , L ju b lja n a , 61000, YU, A šk e r­ čeva 12, g le j izv leček na koncu zvezka. nače ln ih v p ra ša n jih raz isk o v an ja p rs ti in ra s tja ko t dveh d o k a j iz ra ­ zitih fak to rjev p o k ra jin e , saj p re d s ta v lja ra s tje enega od n a jp o p o ln e jš ih in teg rac ijsk ih d e javn ikov okolja. Š tev iln i m ed n jim i o b rav n av a jo v p ra ­ ša n ja o p red m etu , po ložaju , nalogah in razd e litv i obeh ved, o odnosu do geobotan ike in pedologije te r o p e rsp e k tiv a h pedo- in b iogeografije .1 O čitno je, da si tov rstno p ro u čev an je še išče delovnih po ti in ustrezno m esto v sk lopu fiz ične in celotne geografije . T a k šn a razč iščev an ja n a ­ čeln ih v p ra š a n j bodo gotovo d a la solidne osnove za g rad n jo teo rije in re šev an je k o n k re tn ih v p ra ša n j. Za večino av to rjev iz teh d ržav je z n a ­ čilno tud i to, da teo re tičn a in nače ln a v p ra š a n ja rešu je jo bolj v okviru fiz ične ko t v sk lopu celo tne geografije . F ito - in pedogeografijo večino­ m a razv ija jo n a fiz ičnogeografsk ili k a te d ra h , ki so organ izacijsko , in včasih tu d i vsebinsko, ločene od k a te d e r za ekonom sko geografijo . V teli d rž a v a h čedalje pogosteje v k lju ču je jo raz iskovan je odeje p rs ti in rag tja v kom pleksno fiz ičnogeografsko p ro u čev an je . T ako p r i te re n ­ skem delu an a liz ira jo poleg geom orfoloških , h id ro g eo g rafsk ih in k li­ m a tsk ih d e jav n ik o v tud i p rs ti te r sestavo in ra z p ro s tra n jen o s t posam ez­ n ih veg e tac ijsk ih tipov , vse v povezavi z osta lim i fa k to r ji okolja. V tak šn o kom pleksno fiz ičnogeografsko p ro u čev an je , ki je z las ti pogosto v SZ, so v k lju čen i že s lu ša te lji v času š tu d ija . N a ta n ač in so d o k a j e n a k o ­ m erno ovredno ten i vsi p riro d n i elem enti okolja .2 Poleg teg a posvečajo ru sk i in v zadn jem času tu d i n e k a te ri fran co sk i in nem šk i fito- in pedo- geografi vedno večjo pozornost lab o ra to rijsk im an a lizam p rs ti in s tem z lasti p risp ev a jo h k v a n tita tiv n im p rik azo m tega elem enta , k a r pom eni p rece jšen n a p re d e k v p rim e rja v i z op isovanjem p rs ti in ra s tja . V n a sp ro tju z geografi iz vzhodnoevropsk ih d ržav večina nem šk ih , fran co sk ih in ang lešk ih fito- in pedogeografov posveča m an j pozo r­ nosti nače ln im v p ra ša n je m in an a litičn em u delu v la b o ra to riju in na te ren u . V novejši l i te ra tu r i zasledim o le tn in tam č lanek , k i o b rav n av a ta k šn a v p ra ša n ja .3 P ro u čev an ja so večinom a u sm erjen a v raz isk o v an je k o n k re tn ih prob lem ov p rs ti in ra s tja bodisi v dom ači p o k ra jin i, a li p a v tu jih deželah . A ngleški in francosk i geografi v e č k ra t p ro u ču je jo ode­ jo p rs ti in ra s t ja tu d i v deželah , ki so bile nekoč povezane z n jihov im i d ržavam i. T ako francosk i av to rji o b rav n av a jo te p rob lem e z lasti v se­ v e rn i in zahodni A frik i, ang lešk i p a v deželah vzhodne A frike . V m in u lih le tih so ang lešk i, francosk i, nem šk i in ru sk i pedo- in fitogeografi p rio b č ili poleg posam eznih š tu d ij o p ro b lem ih p rs ti in ra s t ja tu d i n ek a j s in te tičn ih del, ki o b rav n av a jo z lasti vegetac ijo na celo tnem zem eljskem p o v rš ju .4 M ed tem i obsežnim i p r ik a z i p rs t i in v egetac ije n a zem lji n a en i s tran i in pod ro b n im i š tu d ija m i n a d rug i s tra n i p a je n a s ta la vrzel, k e r n i bilo del, k i b i o b rav n av a la ta d v a p o ­ k ra jin sk a e lem en ta n a p o lju d n e jš i način . To v rze l je v za d n jih n ek a j le tih zap o ln ila v rs ta učbenikov an g lešk ih in fran co sk ih av to rjev . V ečina 1 (Kostrowicki, 1965; Mičian, 1969; Plesnik, 1963; Raušer, 1962; Tarabek. 1963; Voronov, 1960). 2 (Aplatev, 1964; Paškang, 1969). 3 (Glässer, 1971; Geographie-pedologie, 1968). 4 (Schmithiisen, 1968; Schm idt, 1969; Birot, 1965; D obrovoljskij, 1968). te h k n jig je n a p is a n ih d o k a j r a z u m ljiv o , še z la s t i p a j ih o d lik u je dobro in o b iln o i lu s tr a t iv n o g ra d iv o , k i n a ze lo n a zo ren n a č in p r e d s ta v lja o d ­ n o se m ed p o sa m e z n im i e le m e n ti o k o lja .5 Z a d n ji ča s se p o le g o sn o v n ih p r o u č e v a n j p o ja v lja jo tu d i d e la , k i so u sm er jen a v r a z isk o v a n je p r a k t ič n ih v p r a ša n j , ta k o n p r .: v a r stv o o k o lja , p r o b le m i e r o z ije p r s t i a li p r o u č e v a n ja la s tn o s t i p r s t i in n jih o v e h r a n iln e v r e d n o s t i v z v e z i s k m e tijs tv o m . D o sed a j so te p r o b le m e re ­ š e v a l i v e č in o m a s tr o k o v n ja k i d ru g ih strok : p e d o lo g i, a g ro n o m i in te h ­ n ik i. S e d a j p a se jim p r id r u ž u je jo tu d i p e d o g e o g r a f i , k i la h k o s sv o jim n a č in o m g le d a n ja n a p o k r a jin o in la s tn im p r o u č e v a n je m v e lik o p r i­ sp e v a jo k r e še v a n ju teh p ro b lem o v (P o u q u e t, 1966; G o c z a n , 1969). S ta n je in n o v e sm eri v p e d o - in f i to g e o g r a f ijo dobro o d ra ža jo tu d i v se b in a in š te v ilo r e fe r a to v , k i so b il i p r e d lo ž e n i v s e k c ij i z a b io g eo g ra - f i jo in p e d o g e o g r a f ijo n a z a d n jili d v e h m e d n a ro d n ih g e o g r a fs k ih k o n ­ g res ih (P le sn ik , 1970; A d a m s, 1972). N a p re d zad n jem kongresu v In d iji je b ila z a ra d i p e s tre vsebine re ­ fe ra to v sekcija za b iogeografijo razč len jen a na p odsekc iji za občo bio- geografijo in za fitogeografijo , p rik lju č e n a p a ji je b ila tu d i pedo- g eo g rafija (v to sekcijo so b ili vk lju čen i tu d i re fe ra ti iz m edicinske geo­ g ra fije ). V sekciji za občo b iogeografijo so p rev lad o v a li p risp ev k i, ki so o b rav n av a li zoogeografsko p rob lem atiko . Z v id ik a fitogeografijo bi b ilo zelo po treb n o to sm er b iogeografije ra z v ija ti v p ro u čev an je ž iv a l­ sk ih združb , k a r bi šele omogočilo kom pleksno biogeografsko p ro u č itev določene p o k ra jin sk e enote. R e fe r a t i , k i so b il i z a je t i v o k v ir f i to g e o g r a f ije , k a ž e jo , k a k o se n jen o r a z isk o v a ln o p o d r o č je š ir i, sa j so o b r a v n a li p r o b le m a tik o od en - d e m iz m a do p a lin o lo š k ih in f lo r is t ič n ih v p r a ša n j . P o m em b n o m esto je p r ip a d lo tu d i p r o u č e v a n ju o sn o v n ih v p r a š a n j p r s t i in ra stja d o lo čen e p o k r a jin e , b io g e o g r a fsk im p o se b n o s tim su b tr o p sk e g a g o z d a in o m e j itv i k lim a ts k ih in v e g e ta c ijs k ih p o d r o č ij v g o rsk em sv e tu . Iz r e fe r a to v v te j p o d s e k c ij i je m o g o če ra zb ra ti še en o sm er v p r o ­ u č e v a n ju v e g e ta c ije , k i jo s ic er r a z v ija jo z la s t i v F r a n c ij i . T o je p r o ­ b le m a tik a p r ik a z o v a n ja v e g e ta c ij s k e o d e je n a k a r ti. S e d a j im a ta v tem v o d iln o v lo g o G a u sse n z u n iv e r z e v T o u lo u se u in O z e n d a z u n iv e r z e v G ren o b lu . N o v e k a r to g r a fsk e m eto d e d a je jo z e lo dob ro s lik o o s e d a ­ n j i o d e j i ra stja in p r e g le d o p o te n c ia ln i v e g e ta c ij i ter o r a stn ih r a z ­ m era h . Z la sti G a u ssen p o sv e č a v e lik o p o zo rn o st b a r v n im p o n a z o r itv a m v e g e ta c ij s k ih p o ja v o v n a k a r ti. N o v e k a r te ra stja t r a n c i j e (1 : 200.000) in v e g e ta c ij s k e k a r te A lp (razn ih m er il) p o m e n ijo z e lo u sp e š n a v e g e ta - c ijsk o -k a r to g r a fsk a d e la . Z v p r a š a n j i p r e d s ta v itv e v e g e ta c ije n a k a r ti se b a v ijo še n p r . v N e m č ij i (S c h m itlm se n ) , Z D A (K iich ler ), SZ (So- č a v a ) , n a S lo v a š k e m (g e o b o ta n ič n i o d d e le k b io lo šk e g a in š t itu ta S lo v a ­ šk e a k a d e m ije ) in na Č ešk em (g e o g r a fsk i in š t itu t Č e šk o s lo v a šk e a k a ­ d e m ije zn a n o sti) . R efe ra ti uv rščen i na ind ijsk em kongresu v pedogeografsko skup ino ne o d raža jo d e janskega s ta n ja in tokov v sedan jem geografskem p ro ­ 5 (Selby, 1971; Lacoste, 1969; H uetz de Lemps, 1970; Bridges, 1970; Young, 1968). u čev an ju odeje p rs ti, sa j so im eli o b rav n av an i p rob lem i večinom a lo­ k a ln i zn ača j. M an jk a li so p r isp e v k i o k o n cep tu pedogeografije , v k a ­ te rih bi se lo tili v p ra š a n j o odnosih m ed p rs tjo in osta lim i d e jav n ik i geografskega okolja. N a kongresu se je tu d i pokazalo , k ako se pedo- g eo g ra fija u sm erja v p ra k tič n a v p ra š a n ja (np r. v zvezi s p ro u čev an jem ra s tja , v zvezi s k m etijs tvom , v re šev an je n e k a te rih p aleogeografsk ih v p ra š a n j v zvezi z do ločanjem s ta ro sti te ra s in d ru g ih k v a r ta rn ih sed i­ m entov). T i v id ik i so se u v e ljav ili bo lj ko t kom pleksno-geografsk i. Vse to p o tr ju je neenakom erno razv ito st p ed ogeografije v o k v iru svetovne geografije , sa j ponekod p rece j zao s ta ja za d rug im i fiz ičnogeografsk im i v e jam i (zlasti geom orfologijo in k lim atogeografijo ). V p r im e rja v i s kongresom v In d iji je b ila n a zad n jem m ednarodnem kongresu geografov v K an ad i v seb ina po ročil v sekc iji za b iogeografijo in pedologijo veliko p es tre jša . D evet osnovnih tem te sekcije je zajelo vse g lavne sm eri p ro u č e v a n ja fito - in pedogeografov v zad n jem času. Tem e obsegajo p ro b lem atik o tip o v in la s tn o sti b iogeografsk ih ekosiste­ m ov, ap lic iran o b iogeografijo in pedologijo , š tu d ije tro p sk eg a okolja, odnos p ro s to r—čas, to je k rono loška in razv o jn a raz isk o v an ja , p ro u če ­ v an je p rs ti v A rk tik i, k la s if ik a c ije p rs t i v ZD A in K a n a d i te r bodočo vlogo b iogeografije . K lju b te j p e s tr i p ro b lem a tik i tu d i n a tem kongresu n i bilo p r i ­ spevkov, k i bi rešev a li n ače ln a in v seb in sk a v p ra š a n ja p ro u čev an ja v b io g eografiji in pedogeografiji. M an jk a li so p r isp e v k i o m etodah in n ač in ih p ro u č e v a n ja odeje p rs ti in vege tac ije v p o k ra jin i. Vse to je kazalo , d a n e k a te r i raz iskova lc i p u šča jo ob s tra n i teo re tsk a razg lab ­ l ja n ja (podobna ten d en ca se je p o k a z a la že n a kongresu v In d iji) in se ra je lo tevajo k o n k re tn ih p ro u č itev . M orda je to p osled ica m išljen ja , d a bo in tenz ivno in k o n k re tn o delo sčasom a, v sa j do določene m ere, razč is tilo tu d i n ače ln a v p ra ša n ja . M ed p risp e v k i, k i so b ili u v rščen i v to sekcijo, so b ili štev ilčno n a jm o čn e jš i pedogeografsk i in pedo lošk i re fe ra ti (od 39 jih je bilo 19 s to tem atiko ). A v to rji so se v n jih lo tili osnovnih pedogeografsk ih v p ra ša n j, k a k o r so to n p r. la s tnosti in n a s tan ek p rs ti, tek s tu re in tip i p rs ti, iz ra b a ta l in razp o red itev fav n e v p rs teh , k a ten e (zapo red ja) tipov p rs ti, u p o ra b a sp o zn an j o p rs te h v geografskem p ro u čev an ju , m in era lo ­ g ija g lin v gorsk ih p rs te h in v e r tik a ln a zonalnost p rs ti. D obro so b ili z a s to p an i tu d i p risp ev k i, k i o d raža jo u sm eritev pedogeografsk ih p ro ­ u čev an j v a p lik a c ijo : p ro u č e v a n ja v zvezi s p a leogeografsk im i v p ra ­ ša n ji (npr. fosilne p rs t i n a p u h lic i ru sk e n ižine, pozno p leistocensko p o v rš je s sed im en ti in p rs tm i), vegetac ijo (fitogeografske sekvence na a v s tra lsk ih tro p sk ih la te r itih ) , erozijo (vp liv vodne erozije n a t ip e p rs ti) in k m etijs tvom (k a r tira n je k a n a d sk ih ječm enovih p rs ti) . Z nanilec u p o ­ rab e m atem a tičn ih m etod v ped o g eo g rafiji je b il p r ik a z u p o rab e num e­ rične taksonom ije p r i d o ločan ju p rs ti (A dam s, 1972). F ito g eo g ra fsk i p risp e v k i, k i so b ili u v rščen i v to sekcijo, kažejo , d a se je d o k a j uv e ljav ilo kom pleksno p ro u čev an je ž iv ih in neživ ih d e jav n ik o v v p o k ra jin i, k a r je n a p re d e k v p r im e rja v i s kongresom v In d iji. A v to rji so o b rav n av a li geosistem e, stab iln o st ekosistem a itd . T u d i p ro u čev an je ožjih fitogeografsk ih prob lem ov je bilo še vedno pom em bna sm er v fitogeografiji, k a r nam k aže v rs ta p risp ev k o v k a k o r so n p r. selitve ra s tlin in sprem em be vegetacije, d revesaste p ra p ro ti v tro p sk ih gorsk ih p o k ra jin a h , p risp e v e k k b iogeografskem u p ro u čev an ju M ehike, d ife ren c iac ija geografskega okolja v gorov jih od P iren e jev do K av k aza ipd . Iz n e k a te rih p risp ev k o v lahko vidim o, d a si tu d i fitogeografija u tira p o t v re šev an je p ra k tič n ih v p ra ša n j, tak o n p r . v zvezi s k m e tij­ stvom (fo tosin te tična zm ogljivost ko ruze in soje te r n je n a p ro izvodn ja) a li z varstvom oko lja (M agnifera in d ica ko t b io in d ik a to r onesnažen ja z ra k a v tro p ih , gozdni p o ža ri in človek). Vsi ti p r isp e v k i kažejo , da k lju b težavam in isk an ju novih p o ti te r p r ila g a ja n ju sed an jim zah tev am pedo- in fito g eo g ra fija le za sed a ta tisto m esto m ed ostalim i geografsk im i d isc ip linam i, k i jim a p r ip a d a . T u d i k ra jš i p reg led d e lo v an ja fito - in pedogeografov v n e k a te rih e v ro p sk ih d ržav ah ilu s tr ira s tan je in g lavne sm eri, v k a te re je sedaj usm erjeno p ro u čev an je odeje p rs ti in ra s tja . V fran co sk i g eografiji p o s ta ja vloga fitogeografije v z a d n jih le tih vedno bo lj pom em bna. V večin i geografsk ih in š titu to v n a fa k u lte ta h u v a ja jo š tu d ij b iogeografije . V m nogih m ed n jim i sodelu jejo b iogeografi z ekologi in b o tan ik i, tak o n p r . v L illu a li Be^asonu. B iogeografi se uspešno povezu je jo s s tro k o v n jak i p r iro d n ih ved in se tu d i v k lju ču je jo v raz isk o v aln e sk u p in e , k i rešu je jo p rob lem e p ro sto rsk eg a p la n ira n ja , tu rizm a , v a rs tv a okolja itd . T ak e sk u p in e delu je jo n p r. v Toulousu in N an tu (Rougerie, 1972). P o treb a po sk u p n em delo v an ju je vod ila tu d i k osnovanju sku p in e za p ro u čev an je rav n o tež ja v p o k ra jin i. Z am išljena je b ila kot med un i­ v e rz ite tn a sk u p in a , k i bi b ila u sm erjen a v raz isk o v an ja ekologije, s tru k ­ tu re in d in am ičn eg a rav n o tež ja p o k ra jin v B retagn i, Vosges, F ra n - cke-C om te in M orvan. K er je de lovan je tak e sk u p in e d o k a j redek p rim e r v dosedan jem biogeografskem p ro u čev an ju , je zan im iv p reg led p ro u čev an j, k i so j ih že op rav ili. Poleg k a rto g ra fsk eg a p r ik a z a sestave ras tlin sk e odeje te r načinov , kako v celoti z a je ti p ro sto rske enote, so se lo tili tu d i raz isk o v a ln ih tem , ko t so n p r . vodna b ilan ca in tran sfo rm ac ija a g ra rn e p o k ra jin e v B retagn i, e roz ijska d in am ik a in fa k to rsk a an a liza elem entov rav n o tež ja p o k ra jin e v F ran eh e-C o m te te r n a č r t k a r to g ra f­ skega p r ik a z a ra s t ja in erozijske d inam ike. F ran co sk i b iogeografi de lu je jo tu d i sam ostojno. Iz n jihov ih novejših del je ra z v id n a usm erjenost v več raz isk o v a ln ih p o d ro č ij: v reg ionalne m onografije , ekologijo, kom pleksno fizično geografijo , š tu d ij d inam ike rav n o tež ja v p o k ra jin i te r v š tu d ij č loveka in n jegovega okolja . T ežn ja o b ra v n a v a ti snov v ob lik i reg iona ln ih m onografij se je u v e ljav ila z lasti p r i d ise rtac ijah , k i so posvečene sk o ra j vedno gozdni vegetac iji. T ak šn i p rim e ri so geografsko p ro u čev an je gozda v P a la n g e r (A veyron), gozdov SV F ra n c ije in gozdov C o te d ’ O r od konca 18. s to le tja da lje . Več del, o p r tih n a m etode fitocenologije, o b rav n av a ekološke in vegetac ijske p rob lem e resav (lande), k i so tak o značilne za n e k a te re dele zahodne F ra n c ije [tako n p r. p ro u čev an je resav v G ä tin e in A rm oise, p a ra k li- m aksne (take, ki niso k lim atsk o pogojene) resave v p red e lili sredn je L oire in d ruge]. Y n e k a te rih ra z p ra v a h , ko t so n p r . ek sh u m iran je poligo- n a ln ih p rs t i in deg en eracija p la n in sk ih t r a t v m asivu P u igm al, vege­ ta c ija in m odeli v isokogorske p o k ra jin e v S ie rra N evadi, so raziskovalci z a je li tu d i m edsebojno u č in k o v an je m ed m orfogenetsko in vegetacijsko d inam iko . Že v tem k ra tk e m p reg led u se kaže, k ako francosk i b iogeografi v m arsičem iščejo la s tn ih po ti p r i p ro u čev an ju okolja , s tk an eg a iz m nogoterih de jav n ik o v in še vedno d o k a j povezanega s človekom d a ­ n a šn jih dni. M edtem , ko se fran co sk a b io g eo g ra lija uspešno razv ija , p a tega ni o p az iti v pedogeografiji. V ra z p ra v a h je č u titi ozko povezavo m ed p ro ­ učevan jem p rs ti in re lie fn ih po tez : v tem sm islu je izzvenelo tud i p o ­ svetovan je , k i so se ga udelež ili m nogi zn an i francosk i geografi in pedo- logi in na k a te rem naj bi m ed d rug im osvetlili n e k a te ra n ače ln a v p ra ­ ša n ja p r i p ro u čev an ju p rs ti iz geografskega in pedo loškega sta lišča (9). D okaz o slabi razv ito sti pedogeografije v F ra n c iji je dejstvo , d a ni b ila p r ik a z a n a v d o k a j obširnem p reg led u francoskega geografskega p ro u če ­ v an ja , k i je izšel ob m ednarodnem geografskem kongresu v K an ad i (R ougerie, 1972). V an g lešk i b iogeografiji s ta se v zad n jem času m očno uveljav ila d v a ko n cep ta . P rv i je k o n cep t o ra s tlin sk ih zap o red jih , po ka te rem se ra s tlin sk e zd ružbe razv ija jo , dok ler ni dosežena k o n čn a ali k lim ak sn a (pogojena s klim o) s to p n ja vegetacije . D ru g i k o n cep t p a u v a ja pojem o po lik lim ak su , po k a te rem so k lim ak sn e zd ru žb e tis te zd ružbe, k i so v rav n o tež ju z vsem i d e ja v n ik i okolja. O b a k o n cep ta s ta p o s ta la tem elj sedan jem u p ro u čev an ju v b iogeografiji, sa j iz ra ž a ta d inam iko odnosov, k i o b sta ja jo m ed ra s tlin am i, ž ivalm i, človekom in neživ im okoljem . Iz ta k ih izhod išč n i bilo težko p r i t i do ide je o ekosistem u. Za biogeografsko p ro u čev an je je znač ilen ekološk i v id ik , k i vod i do jasnega p r ik a z a m ed­ sebo jn ih vp livov , o b sta ja jo č ih m ed živ im i in neživ im i d e jav n ik i v p o ­ k ra jin i. B iogeografsko p ro u čev an je v z a d n jih le tih je bilo usm erjeno v a p li­ k ac ijo zam isli ekosistem a in v m etode op isa in an a lize zd ružb . Za geo­ g ra fijo p o s ta ja zelo pom em bna s ta n d a rd iz a c ija in k v a n tif ik a c ija m etod p r i p ro u čev an ju odnosov m ed vegetac ijo in okoljem te r upo rabo teh m etod za bodočo iz rab o ta l, n a č rto v an je in vars tv o okolja. A ng lešk i b iogeografi posvečajo vedno večjo pozornost tu d i p ro u če ­ v a n ju ekosistem ov v o kv iru geografsk ih š tu d ij. S tak šn im načinom d o k a j p risp ev a jo k bo ljšem u razu m ev an ju in k v a n tif ik a c iji odnosov, k i o b sta ja jo m ed ra s tlin am i, ž ivalm i, človekom in neživ im okoljem (W arren , 1969). Podobno ko t fran co sk a tu d i an g lešk a p ed o g eo g ra fija še n i n ašla p rav eg a m esta v o k v iru geografije . Č ep rav so p r i p ro u čev an ju p rs ti an g lešk i raz iskova lc i d o k a j de lavn i, p a se večinom a ne sp u šča jo v raz isk o v an je p rs ti ko t e lem en ta okolja. P ro u čev an je p rs ti je še pod vp livom Jen n v ja , k i je p o s tav il znano form ulo , po k a te r i je p rs t fu n k ­ c ija p e tih osnovnih fak to rjev : k lim e, m atičn e osnove, vegetac ije , re lie fa in časa. M nogi p ro u čev a lc i u sm erja jo svoja p ro u čev an ja p ra v v odnose m ed p rs tjo in tem i d e jav n ik i oko lja (npr. v zvezo m ed geološko osnovo in p rs tjo , m ed klim o in m ineralogijo p rs ti, med vegetacijo in tipom lium usa te r tipom p rsti, m ed reakcijo p rs ti in ra s tlin sk im i vrstam i). Poleg sp o zn av an ja teh enostavn ih odnosov ang lešk i p roučeva lc i ra z isk u ­ je jo tu d i bo lj zap le ten e odnošaje , k i so n as ta li z a ra d i raz lične in ten z iv ­ nosti in tr a ja n ja procesov p r i tv o rjen ju p rs ti. V okv iru to v rstn ih p ro u če ­ v an j m orem o ločiti tr i v rste p roblem ov: 1. re lie fne oblike in p rs ti se niso vedno razv ija le enakom erno , 2. v času tvo rbe p rs ti in razv o ja re ­ lie fn ih ob lik se je sp rem in ja lo svetovno pod n eb je in 3. de lovan je d ružbe je dok a j sprem enilo p rs ti na večjem delu zem lje. A ng lešk i pedogeografi so posvetili p rece j pozornosti tu d i raz isko ­ v a n ju p ro filo v p rs ti in načinom n jihove izrabe. T ako so raziskovali nerodov itnost a f r išk ih rd eč ih p rs ti, težave p r i obdelovan ju n ek a te rih am azonsk ih p rs ti, m otn je , k i se po jav ijo p r i čezm ernem n am ak an ju p rs ti v tro p ih ip d . Zanim alo jih je tu d i, k a k šn i so b ili v p liv i rodov itn ih s red n jeev ro p sk ih p rs ti n a p u h lic i n a zgodnjo nase litev obdelovalcev itd . (W arren , 1969). P ro u čev an je v egetac ije v deželah , k i p r ip a d a jo nem škem u jez ikov­ nem u p o d ro č ju , je p rece j razv ito . T rd n e osnove p ro u čev an ju vegetacije iz geografskega v id ik a je zg rad il Sclim ithiisen. V svojih de lih je zač rta l cilje , m etode in p o d roč je vegetac ijske geografije in na teh osnovah so n a d a lje v a li zastav ljeno delo tu d i d ru g i nem šk i geografi. V nem ški vegetacijsk i g eografiji p re v la d u je de litev na obči in spe­ c ia ln i del. V občo vegetacijsko geografijo sp ad a jo v p ra š a n ja o a rea lih , ra s tlin sk ih fo rm acijah , ra s tlin sk i sociologiji (fitocenologiji), ekologiji, an tro p o g en ih v p liv ih n a ra s tje in o prob lem ih h istorično-genetične vege­ tac ijsk e geografije . V spec ia ln i del p a sodi p ro u čev an je ra s tja v p o sa ­ m eznih reg ijah . Med pom em bne naloge specia lne vegetac ijske geografije sp a d a tu d i izde lava v eg e tac ijsk ih k a rt (G lässer, 1971). N em ški geografi so p rou čev a li vegetacijo sk o ra j v vseh teh sm ereh. G lede n a vegetac ijske a rea le so o b rav n av a li v p ra š a n ja o flo ris tičn ih p od roč jih in d is ju n k tn ih (ločenih) a rea lih . P rece j pozornosti so posvetili tu d i n jihovem u k a rto g ra fsk em u p rik azo v an ju . P r i p ro u čev an ju ra s tlin ­ sk ih fo rm acij so nem ške p roučevalce zlasti zan im ale ra s tlin sk e oblike. Č ep rav je 1 itocenologija iz raz ito geobo tan ična sm er p ro u čev an ja vege­ tac ije , p a m ora v sak vegetacijsk i geograf p o zna ti fitocenološke m etode in rezu lta te , ki jih da je . sa j so pom em ben v ir p ri p ro u čev an ju v eg e ta ­ cije v določeni p o k ra jin i. Podobno ko t s fitocenološkim i je tud i z eko­ lošk im i p ro u čev an ji. T u d i v p ra š a n ja g lede v p liv a človeka na ra s tje so pom em bna, saj je človek ponekod že tak o sp rem en il n a rav n o rastje , da bi lah k o govorili o an tro p o g en ih ra s tlin sk ih zd ru žb ah . Poleg teh sm eri, k i so se že uveljav ile , nem ški fitogeografi p ro u ču je jo tu d i d ruge fito- geografske problem e, tak o n p r. zgornjo gozdno m ejo, ra s tje v tro p sk ih gorsk ih p red e lih itd . N em ška veg e tac ijsk a g eo g rafija je nedvom no do­ k a j ra zv e jan a in že dobro ra z v ita zn an stv en a d isc ip lin a , k i si je p r i ­ bo rila m esto v o kv iru osta lih geografsk ih vej. C e p rim erjam o nem ško vegetacijsko geografijo s pedogeografijo v idim o, da s led n ja k lju b razv o ju zaosta ja . P edogeografska p ro u čev an ja so u sm erjen a v n e k a te ra sp ec ia ln a v p ra ša n ja . N em ške pedogeografe z lasti zan im a p ro b le m a tik a fosiln ili p rs ti, k i so n as ta le že v p leistocenu n a p u h lic i in f lu v io g lac ia ln ih sed im entih . N ek a j raz iskovalcev se bav i tu d i s p rob lem atik o , kako p re d s ta v iti odejo p rs ti n a k a r ta h v večjem m erilu . V zad n jem času se je ra z v ila v N em ški d em o k ra tičn i re p u b lik i še ena sm er v p ed o geografiji, k i pod vp livom kom pleksnega fizično- geografskega p ro u č e v a n ja p o k ra jin e u v e lja v lja raz isk o v an je reg ionalne p edogeografije (npr. o ped o n u — n a jm an jšem delu pedosfere , po li- pedonu — sk u p in i eno tn ih pedonov). N a koncu se m oram o ozreti še n a pedo- in fitogeografijo p r i nas. K aj k m a lu lah k o ugotovim o, da s ta obe še slabo razv iti. G eografi so doslej posvečali m alo pozornosti p ro u čev an ju odeje p rs t i in ra s tja . V endar je d o k a jšen razvo j b o tan ik e in pedo log ije v z a d n jih desetih le tih že d a l tis ta osnovna sp o zn an ja in p o d a tk e o p rs ti in ra s tju , k i jih g eografi n u jn o p o treb u je jo p ri p ro u čev an ju teh dveh elem entov okolja. T ako je v zad n jem času že več sp o d b u d n ih znam enj, k i kažejo , d a se obetajo bo ljši časi tu d i tem a dvem a v e jam a geografije . V n aš i znanstven i l i te ra tu r i so b ile že ob jav ljen e ra z p ra v e , k i o b rav n av a jo fito - in p edo ­ g eo g rafsk a (zlasti p rob lem e erozije) v p ra š a n ja v posam ezn ih p o d ro č jih n aše d ržav e (A tanackov ič , 1959). N ek a te ri raz isk o v alc i so p ro u čev a li p rs ti tu d i glede n a s ta ro st te ra s in k v a r ta rn ih sedim entov. P re v la d u je jo to re j ra z p ra v e , k i im ajo a p lik a tiv n i zn ača j. To nam d okazu je , k ak o sed an je p o treb e in zah teve p re h ite v a jo razvo j pedo- in litogeografije . O b še ne izd e lan i m etodologiji je po treb n o isk a ti odgovore n a p e reča v p ra ša n ja . K lju b težav am in slab i razv ito sti naše lito - in p ed ogeografije p a nam ti p rv i k o ra k i p riča jo , d a se tu d i p r i nas b u d i zan im an je za raz isk o v an je teh tak o iz ra z itih elem entov okolja. Č e n a koncu povzam em o, k ak šn o je d an ašn je s tan je in k a te re so g lav n e sm eri v pedo- in fitogeografiji, p ridem o do n asled n jeg a z a k lju č ­ ka. P ed o g eo g rafija sk o ra j povsod zao s ta ja za fitogeografijo . N ače lna v p ra š a n ja se p u šča jo ob s tra n i in p rs t se re d k o k d a j o b rav n av a ko t p o k ra jin sk i e lem ent. Več pozornosti se posveča n ek a te rim specialn im v p ra ša n je m (npr. v reg iona ln i p ed o geografiji, p r i izdelav i k a r t p rs ti v v e lik ih m erilih ). M arsik je v p ed o g eo g ra fiji se je u v e ljav ila usm eritev v a p lik ac ijo (p ro u čev an je v zvezi z ras tjem , s km etijstvom , z reševan jem n e k a te r ih paleog eo g rafsk ih v p ra ša n j, z las ti v zvezi z do ločanjem sta rosti te ras in k v a r ta rn ih sedim entov). M alo pozornosti p a je posvečeno kom ­ p lek sn im geografsk im vid ikom . P ro u čev an je ra s t ja je glede n a geografsk i v id ik m ars ik je doseglo že p rece j visoko raven . V fito g eo g rafiji se je u v e ljav ilo kom pleksno raz isk o v an je ž iv ih in neživ ih de jav n ik o v p o k ra jin e in p ro u čev an je eko­ sistem ov. Pom em bno m esto im a tu d i raz isk o v an je osnovnih v p ra ša n j ra s tlin sk e odeje v p o k ra jin i. N ova je usm eritev v ap lik ac ijo za po trebe k m e tijs tv a in v a rs tv a okolja. V m nogih deže lah so že p re š li od zače t­ nega z b ira n ja p o d a tk o v o ra s tju k poglob ljenem u p ro u čev an ju odnosov m ed vegetac ijo in d ru g im i geografsk im i d e javn ik i. N ap red ek te r ja dobro p o zn av an je ra s tja , ekologije, v egetac ijsk ih zd ru žb itd . H itre jš i razvo j fitogeog rafije je m ars ik je zav rt, k e r so geo­ g ra f i b rez so lidnega z n a n ja b o tan ik e in u strezn ili raz isk o v a ln ih m etod. N asled n ji k o ra k b i b il, da si p rid o b e ustrezno zn an je in da se izsledke, dob ljene s pom očjo b o tan ičn ih m etod, sm iselno v k lju č i v sistem geo­ g ra fsk ih spoznan j. L ite ra tu ra — B ib liography 1. Kostrowicki A., 1965: Przedm iot, zakres i podzial biogeografii. — Prze- gl^d geograficzny, 4. W arszawa. 2. M ičian L., 1969: G eografia pod — je j postavenie, obsah a definicia. — Sbornik Československe společnosti zemepisne, č. 1, P raha. 3. P lesnik P., 1965: G eografia rastlin, je j vyvoj, sucasny stav a perspek- tivy. — Teoreticke problem y geografie, A cta geologica et geographica 3, B rati­ slava. 4. R aušer J., 1962: K otazce predm etu biogeografie. — Sbornik Cesko- slovenske společnosti zemepisne, č. 3, P raha. 5. T arabek K., K arnis J., 1965: G eografia pod. — Teoreticke problem y geografie, A cta geologica et geographica 3, Bratislava. 6. Yoronov A. G., Sobolev L. N., I960: Soderžanie i zadača biogeografii. — Voprosi geogr. 48, Moskva. 7. A platev A. M., A rhangeljsk ij A. M., G ordane T. N., 1964: Polevaja p rak tik a po fizičeskoj geografiji, Moskva. 8. K om pleksnaja polevaja p rak tik a po fizičeskoj geografiji, 1969 Paškang K. Y., Vasileva I. V., L apkina N. A., Rčagov G. f., Moskva. 9. Geographie-pčdologie, Le concept de sol et la methodologie, 1968, Me- moires et docum ents 6, Paris. 10. G lässer E., 1971: S tand und Problem e der V egetationsgeographie. — Geogr. Rundschau 23/5, Braunschweig. 11. Schm ithüsen J., 1968: Allgemeine V egetationsgeographie. — Berlin. 12. Schm idt G., 1969: V egetationsgeographie. — Leipzig. 13. Birot P., 1965: Les form ations vegetales du globe. — Paris. 14. D obrovoljskij V. V., 1968: G eografija počv s osnovami počvovede- nija. — Moskva. 15. Selb y M. J., 1971: The Surface of the Earth, V olum e 2, Clim ate, Soils and V egetation. — London. 16. Lacoste A., Salanon R., 1969: Elements de biogeographie. — Paris. 17. H uetz de Lemps A., 1970: La vegetation de la terre. — Paris. 18. Bridges E. M., 1970: W orld Soils. — Cam bridge. 19. Young A., R iley D., 1968: W orld Vegetations. — Cam bridge. 20. Pouquet J., 1966: In ita tion geopedologique, les sols et la geogräphie. — Paris. 21. G oczan L., 1969: A pplied Soil G eography and A griculture. — Research Problem s in H ungarian Applied G eography, Budapest. 22. P lesnik P., 1970: K sučasnein stavu fyzickej geografie. — Zbornik pedagogickej fak u lty UK v Bratislave, G eographia 1, B ratislava. 23. Adam s W. P., H elleiner F. M., 1972: In ternational G eography, 1, Mon­ treal. 24. Rougerie G., 1972: B iogeographie 1972 chez les geographes. — Recher- ches geographiques en France, M ontreal. 25. H arrison M. C., 1969: The Ecosystem and the C om m unity in Bio- geography. — Trends in G eography, O xford. 26. W arren A., 1969: The Study of Soils in G eography. — Trends in G eography, O xford. 27. A tanackovic B. S., 1959: F itogeografski p rikaz Ozrenskog am fiteatr- skog basena i bližne okoline. — Zbornik radova 16, Beograd. QUELQUES ORIENTATIONS NOUVELLES DANS LA Pe DO- ET PH Y TO GßO G RA PHIE F ran c L o v r e n c a k (Resume) D ans cet article, 1’ au teu r decrit quelques directions nouvelles dans la pedo- et pliytogeograpliie. La recherche de la vegetation et des sols du point de vue geographique se developpe su rtou t depuis 1960. Mais on peu t rem arquer que la peaogeographie est presque p arto u t en re ta rd sur la pliytogeograpliie. En m aint endroit 1’ orientation vers 1’ application se fa it valoir (p. ex. le traite- m ent des questions paleogeographiques). Les pedogeographes s’ occupent aussi des questions speciales de pedogeographie (p. ex. dans la pedogeographie regionale, dans 1’ elaboration des cartes des sols sur une grande echelle). Mais on resout peu les questions de principe des etudes pedogeographiques. En phytogeographie, se font valoir les etudes d ’ ecosystemes. Nouvelle est egalem ent 1’ orientation vers 1’ application (p. ex. la protection de la nature). En plusieurs pays, les rechercheurs etud ien t beaucoup les relations entre la vege­ ta tion et les au tres elements geographiques. En m aint endroit, on elabore des cartes de vegetation en differentes echelles. C ertains biogeographes out Oriente leurs etudes vers 1’ ecologie, la mesologie et la peographie physique globale. Se basan t sur les etudes pedo- et phytogeographiques recentes on peut dire que ces deux branches de la geographie ont dejä acquis leur place et qu ’ elles se developpent de plus en plus.