Kongresna izdaja
leto i.
LJUBLJANA, 12. DECEMBRA 1923.	ŠTEV.	58.
RJUNA
NACIONALISTIČNI ORGAN
NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din, za celo leto 48’— Din; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna številka Din 1'50.
Lastnik ing. F. KRANJEC. Odgov. urednik VI. I. GALZINJA.
IZHAJA VSAKO NEDELJO.
REDAKCIJA IN AD5IINISTRAC1 JA s Učiteljska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. PSgr POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
Veliki kongres vseh Orlun v Splitu
dne 1», 2* Sn 3, d««eintera 1923.
Delegacija iz Slovenije, obstoječa iz 10 bratov in 1 sestre iz Kranja, ie odpotovala z večernim vlakom dne 28. novembra iz Ljubljane. Kako priljubljeni smo navzgor, priča najlepše dejstvo, da državna železnica, ki daje popust za vsako romanje in za vsak zakoten izlet, ni čutila niti potrebe, odgovoriti na prošnjo za polovično vožnjo. Vsled tega dejstva je bilo tudi število delegatov manjše kot se je prvotno računalo.
V	zgodnjih jutranjih urah smo prišli na Sušak, kjer nas je sprejela ta-mošnja Orjuna in odvedla v svoje prostore. Ker pa vsled nemirnega morja ni vozil motorni čoln iz Su-šaka v Bakar, imeli smo komaj toliko časa, da smo popili kavo in si ogledali zmagovito italijansko zastavo onstran mosta, potem pa hajdi nazaj z vlakom do Sv. Kuzme in potem peš v Bakar. Tu se nam je po-poludne pridružila delegacija Beo-gradske, Skopljanske, Novosadske in Zagrebške oblasti, tako, da je bil parnik »Soča«, na katerega smo se ukrcali okrog 18. ure, skoro premajhen. Kakor država, tako je tudi jadranska plovitbena družba pokazala svojo naklonjenost nacijonalni organizaciji in ignorirala prošnjo za popust, nedvomno vsled odločnega nastopa naše organizacije povodom zadnjega štrajka mornarjev. Mi smo si to dobro zapomnili in lepo zasedli na morju salon 2. in 1. razreda. Zlasti v zadnjem se je navzlic temu, da je morje ponoči ladjo neusmiljeno premetavalo, vodila debata do zgodnje jutranje ure. Bila je še noč, ko smo pasirali Zader, trn, ki ga nam je italijanska grabežljivost zasadila v naše telo in le električne luči so nam kazale obris mesta, ki pričakuje odrešenja. Po viharni noči se je nebo popolnomazjasnilo in ko smo se približevali Šibeniku, grelo nas je solnce kot v Ljubljani junija meseca. V pristanišču se je poleg domače Orjune nabralo mnogo občinstva, ki je pač prvič videlo toliko orjuna-Ških uniform in zastav. Poleg naših sedmih iz Slovenije, je imel namreč seboj Novi Sad in Beogad 11 praporov. V Šibeniku smo zaostali cele
3	ure in tako je že zlatilo večerno solnce zidove Dioklecijanove palače, ko smo se približevali Splitu. Dasi je imel parnik celih šest ur zamude, zbralo se je v pristanišču vse, kar čuti v Splitu nacijonalno. V ospredju postrojene akcijone in četa uniformiranih članic, dalje zastopniki centralnega odbora in nebroj občinstva. Po izmenjavi medsebojnih pozdravov, je krenil ves sprevod, na čelu mu vojaška godba, v mesto. Tekom povorke je občinstvo živahno aklamiralo zunanje goste. Opazili smo, da so posebno pozornost vzbujali prapori iz Slovenije, ki po svoji izdelavi nadkriljujejo vse druge.
Dohod Šibenika.
Okrog pol desete zvečer je dospelo z vlakom nad 200 članov Or-iune Šibenik, katere je Split sprejel enako navdušeno. Nepregleden sprevod, razsvetljen z bengaličnimi baklami, se je ob petju nacijonalnih Pesmi in vzklikanju narodu in državi pretvoril v impozantno manifestacijo. Na kolodvoru je nekaj pre-yročekrvnih Hrvatov sicer hotelo izzvati incident, a vsled discipline članstva in odločnega nastopa policije je stvar mirno končala.
Hujskanje Trumbičevcev.
Gornji incident je bil posledica naravnost blazne kampanje, ki jo je vodil Splitski »Narod« že tedne proti kongresu. Klical je na pomoč hudiča in biriča, da bi onemogočil kongres. Grozil je s koncentracijo se-ljaških bataljonov in hujskal direktno na poboj. V skrbi za red je oblast bila prisiljena, prepovedati nadaljno izhajanje lista in je koncentrirala v Split znatne sile orožništva. Kakor se je izkazalo, je bilo to odveč, ker vsak poskus izzivanja je bil od discipliniranega članstva v kali zadušen. Grozeči seljački bataljoni so se pa skrčili na 50 Hanaocev, ki so prišli iz Šibenika, oboroženi z gorjačami in revolverji. Tudi ti so se skrili pred maso naših v prostore Hrvatske čitalnice, od koder so skušali inscenirati izgrede, ki bi naj dali oblasti povod prepovedati našo manifestacijo. Doletela jih je pa zaslužena usoda. Ko so namreč v soboto napadli enega naših članov, so naše akcijone blokirale njih lokal, dokler ni prišlo orožništvo. Po navodilu uprave je bila izvršena hišna preiskava, ki je ugotovila mnogo revolverjev, kamenja in železnih drogov. Vsled tega je orožništvo celo čestito hrvatsko družbo odvedlo v sodne zapore in tam so vse tri dni premišljevali, kako se hodi dražit Orjunaše. Posamezniki, ki so se umaknili aretaciji, so jih pa temeljito skupili, čim so poskušali kaliti mir. Eden teli junakov se je spravil v ponedeljek na naše člane s kuhinjskim nožem, a prepričali so ga s pestmi, da je orjunaško meso pretrdo za Radičevske in Trumbičevske želodce. »Narod«, ki je v torek zjutraj zopet izšel, pa slika seveda vse te junake noža in železnih palic kot nedolžne žrtve in je tako psoval policijo, da ga je morala oblast takoj zopet ustaviti.
Praznik ujedinjenja.
V zgodnjih jutranjih urah dne 1. decembra so prihajale v Split korporativno bližnje dalmatinske Orjune, nekatere celo z lastnimi godbami.
V	širokem kareju se je začel na igrišču Hajduka formirati sprevod Na čelu zastava centralnega odbora z napisom »za otačbinu« in krasno izvezenim državnim grbom. Za njo se je uvrstil centralni odbor in gostje, nakar so sledile v trostopih razvrščene zastave, med katerimi je občinstvo s posebnim zanimanjem ogledovalo prapore iz Slovenije, predvsem onega iz Rakeka in Šiške. Zanimanje je vzbujal tudi oni iz Novega Sada, ki je na treh krajih prestreljen od krogelj Srnao in zastava iz Stare Pazove, ki je bila vsa zavita v črn flor. V tern mestu je namreč padel od morilske roke član Filipovič. Zastavam je sledil velik oddelek uniformiranih akcijonašev, njim pa članice v uniformi, nakar so se vrstile akcijone iz Dalmacije, po veliki večini v narodnili nošah z značilnimi rudečimi čepicami na glavi. Sprevoda, ki je bil od občinstva burno aklamiran, se je udeležilo okrog 900 akcijskih četašev, članice,
4	godbe in mnogo občinstva. Žal. da vsled izredno ozkih ulic, s katerimi se odlikuje Split, ni prišel do polne veljave. Po obhodu po mestu se je zaključil pred narodnim gledališčem, kjer se je v foyeru vršila
slavnostna otvoritev kongresa.
Predsednik direktorija je v vz-nešenih besedah orisal razvoj naci-jonalističnega gibanja, ki je iz skromnih začetkov v Splitu objelo celo državo, tako da zborujejo danes delegati iz najjužnejše Srbije skupno z zastopniki skrajnih severnih mej. Omenjal je težkoče, s katerimi se je morala organizacija boriti, predvsem težavni finančni položaj direktorija, ki je oviral njegovo delovanje. Z željo, da bi prvi veliki kongres prinesel čim več pokre-tu koristnih zaključkov, je proglasil istega otvorjenim. Takoj na to so se konstituirale posamezne sekcije. Ljubljanski oblastni odbor je bil zastopan v sekciji za verifikacijo po br. Galzinji, v progamatični po br. Kranjcu, v organizačni po br. Šlaj-pahu, v finančni po br. inž. Kosmaču. Tudi ostali delegati iz Siovenije so se živahno zanimali za razprave
v	sekcijah.
Med otvoritvijo so se zastave in uniformirane čete udeležile slavnostne maše v starodavni katedrali, nakar so zaeno z vojsko defilirale pred generalom in drugimi predstavniki oblasti, ki so se z velikim zadovoljstvom ponovno pohvalno izrazili o naši disciplini.
Odkritje spominske plošče.
Okrog 11. ure so se začele zbirati na poljani kralja Petra množice Orjunašev, da se udeleže slavnostnega odkritja spominske plošče, ki jo je naša organizacija vzidala v starinsko obzidje v spomin onim junakom iz Splita, ki so žrtvovali svoje življenje svobodi domovine in naroda. Slavnost, kateri so prisostvovali predstavniki vseh oblasti, občine, vojske, dalje sokolsko društvo in deputacije vseh drugih društev, je otvoril predsednik Mirko Koro-lija, ki je povdarjal, da organizacija jugoslovanskih nacijonalistov ne more lepše proslaviti svojega prvega kongresa, kot da se oddolži spominu onih junakov, ki so svoje re-volucijonarno delovanje za svobodo kronali s trnjevim vencem mučeni-štva. Med sviranjem državne himne je padla zavesa in na očrnelem tisočletnem obzidju^ je zablestela bela mramornata plošča:
Za slobodu i jedinstvo Jugoslavije MCMXIV — MCMXVIII dadoše svoje živote junači mučenici — sinovi Splita
Alegreti Dr.	Ninčevič Anton
Buj Ljubo	Petretič Milivoj
Juras Ivo
Kraus Ljubo
Mikačič Ante
Milič Vinko
Jugoslovenski Split Na dan narodnog ujedinjenja 19 P 23.
Na govorniški oder je stopil dr. Ljubo Leontič in v navdušujočih besedah povdarjal, da je naša svoboda velika zasluga onih junakov, ki so za svoje ideje žrtvovali tudi svoje življenje. Kakor pa žive njih ideje med nami še naprej, tako tudi oni niso umrli, temveč živeli bodo večno med nami. Zato jim ne kličemo slava, ampak trikratni živio.
Zastopnik Narodne Obrane polkovnik Pavle Juričič je povdarjal pomembnost dejstva, da se ta spominska plošča odkriva ravno ob ča-
su prvega kongresa vseh Orjuna, ki hoče ustvariti trden temelj za delo, ki so ga započeli junaki, katerih imena se bleste na plošči. Jugoslovanski Split, ki je žrtvoval domovini osem najboljših sinov, je bil zibelka nacionalističnega gibanja in danes zopet druži v sebi nacijonaliste cele države. Po temperamentnem govoru so poklonili vence mestna občina, centralni odbor in sokolsko društvo po svojem starosti, br. dr. Lavšu.
Lahen dež, ki je motil slavlje, se je spremenil v silno ploho, vendar je občinstvo navdušeno pozdravljalo naše čete, ki so spremljale zastave v prostore organizacije. Vse mesto je bilo v zastavah in raz oken so se vsipale kite cvetja na naše vrste, ki so vzklikale kralju,, domovini in narodu.
Zasedanje sekcij.
Popoludne ob 3. uri so začele zborovati sekcije. Predvsem je bilo treba določiti temeljne smernice dela in princip reorganizacije. Plenarno zborovanje vseh štirih sekcij, ki je reševalo ta vprašanja, je trajalo z enournim odmorom do 1. ure ponoči. V zadevi reorganizacije vodstva, za katero so bili vloženi razni predlogi, je bil konečno dosežen po-polen sporazum. Dasi so bili delegati po večini mnenja, da se sedež organizacije prenese v Beograd, so se konečno uverili, da sedaj prilike tega ne dopuščajo in se ujedinili, da ostane direktorij še v bodoče v Splitu. Sestoji iz 7 članov, ki jim pripada eksekutiva sklepov vrhovnega vodstva organizacije, • glavnega odbora, ki ga poleg direktorija tvorijo po 2 delegata iz vsakega oblastnega odbora in tričlanska izpostava v Beogradu. Slednja ima nalogo, vzdrževati zveze med prestolnico in vodstvom organizacije, istega obveščati o razvoju političnih dogodkov in po potrebi posredovati na pristojnih mestih. Ona tvori tudi nekak pripravljalni odbor za konečno premestitev organizacije v Beograd. Glavni odbor zaseda najmanj vsake tri mesece na kraju, ki ga sam določi na prejšnji seji. V nadaljni razpravi je posvetovanje rešilo smernice tiska, finančnega vprašanja in tudi sestavilo kandidatno listo za direktorij, za prestolniško delegacijo in za zastopnika v glavnem odboru Narodne Obrane, s katero je stopila Orjuna glasom pakta z dne 26. avgusta t. 1. v tesno zvezo. Po zborovanju plenuma sekcij je takoj začela zborovati sekcija za verifikacijo in pritožbe, ki je svoje delo končala ob pol tretji uri zjutraj. Ostale sekcije so začele s podrobnim delom drugega dne ob 8. zjutraj,
Drugi dan kongresa.
V	prostorih gledališke restavracije so prihodnjega dne rešile sekcije podrobnosti preosnove organizacije, programa, vprašanje ureditve financ in tiska. Ker vsled obilice dela niso mogle v kratkem času rešiti vseh vprašanj, zavleklo se jc plenarno zasedanje celotnega kongresa do pol enajste ure. Pri polno zasedeni dvorani je otvoril predsednik direktorija, dr. Mirko KoroUja. zasedanje, povdarjajoč, da naj sledi včerajšnji sijajni manifestaciji in slavnostni otvoritvi danes dan resnega dela, ki naj na podlagi elaboratov
sekcij stvori močan temelj za bodoče delo in razvoj organizacije. Pred-no pa preide na dnevni red, predlaga vdanostni pozdrav njega Veličanstvu kralju Aleksandru. Predlog je bil sprejet z velikanskim navdušenjem in dvorana je odmevala nekaj minut oduševljenih vzklikov kralju, kraljici in prestolonasledniku. V zvezi s tem so bile_sprejete in odposlane tudi pozdravne brzojavke Narodni Obrani, udruženju četnikov in vojvodi Stepa Stepanoviču.
Na predlog br. Jevdjeviča — No-
vi	Sad, ki je v markantnih besedah ožigosal desolatne razmere, do katerih je dovedel našo državo sedanji koruptni režim, je bila sprejeta protestna brzojavka notranjemu ministrstvu, v katerem izraža kongres svoje ogorčenje nad preganjanjem naših organizacij in poedinih članov od strani oblasti.
Generalni tajnik Krstulovič je podal tajniško poročilo, v katerem je obširno opisal začetek in razvoj organizacije jugoslovanskih nacijona^ listov, spominjal se je njenih ustanoviteljev in ugotovil, da je marsikateremu nedostatku v poslovanju krivo dejstvo, da je organizacija v svojem začetku bila zamišljena le za Dalmacijo, da se je pa pozneje nepričakovano hitro razširila po vsej državi. Relativno največ organizacij izkazuje Dalmacija s 75 organizacijami, absolutno pa Slovenija s 84 organizacijami z nad 15 tisoč članstva. Zlasti v zadnji dobi se pa pokret zelo lepo razvija v Srbiji, kjer število organizacij dnevno raste. Vsega skupaj šteje pokret 432 organizacij. Števila članstva žal ni bilo mogoče točno ugotoviti, ker posamezni oblastni odbori niso poslali potrebnih podatkov. Poročilo dolži iste v splošnem nerednega poslovanja in trdi, da nosijo mnogo krivde na nedelavnosti oni sami. Pred vsem drugim pa so bile vodstvu vezane roke vsled popolnega pomanjkanja denarnih sredstev. V nadaljnem poroča o važnejših dogodkih v poslovni dobi in izraža konečno upanje, da bo v bodoče zveza med centralo in oblastnimi odbori tesnejša, ker drugače je iiemogoče, da bode vodstvo enotno in delazmožno.
Poročilo tajnika izzove kratko debato, v kateri se zagovarjajo zastopniki posameznih oblastnih odborov proti iznešenim očitkom, konečno pa prekine kongres debate z motivacijo, da je glasom zaključka predkonference naloga ustvariti možnost bodočega dela, ne pa rekri-minacija stare nedelavnosti. Na podlagi tega je bilo vzeto poročilo tajnika na znanje.
Br. Bartulovič pripominja, da govoreč o početkih jugoslovanskega nacijonalnega pokreta^ ne moremo prezreti predvojnih začetkov, ki jim sledimo predvsem v Ljubljano in pozneje v Prago, kjer je nacijonalna omladina začela čisto iredentistično propagando. Spominja se ljubljanskega lista »Preporod« in praške »Jugoslavije«, omenja začetnike po-kreta Fabjančiča in Avg. Jenka, ki je padel kot srbski komita, dalje v graških zaporih umrlega Endlicher-ja, Novaka, brate Kozak in druge. Ugotavlja, da je popolno ujedinjenje v prvem redu zasluga jugoslovanske omladine, ker stari politični voditelji naroda niso bili dovzetni za veliko idejo nacijonalne skupnosti jugoslovanskega naroda.
s s* SU1S9M
l/t01VN&18 aO I VNIAODOL VMSfDMldlNOM
—nrnmnTmnmiii i ^mirnim 11 .........i	,
Iz poročila poslevodečega blagajnika Trepova je bilo razvidno, da je bilo finančno stanje direktorija v resnici zelo slabo. Poleg splitskega je še največ prispeval ljubljanski oblastni odbor, dočim nekateri fi-nancijelno močni odbori niso dali ničesar, ali pa vsaj neznatne vsote. Celokupne dohodke v znesku 122 tisoč dinarjev so izdatki znatno presedli, tako da izkazuje bilanca 31 tisoč dinarjev primanjkljaja.
V	prepričanju, da je novemu vodstvu potrebno predvsem urejeno finančno vprašanje, sklene kongres na predlog br. Žlajpaha, da oblastni odbori poravnajo ves deficit, in sicer po ključu, kateri se določi za plačevanje drugih prispevkov.
Verifikacijski odbor je predlagal, da kongres odobri 178 pooblastil, 8 pa zavrne kot nepopolne. Po obojestranskem pojasnilu je pa kongres odobril tudi sporna pooblastila, tako da je bilo na kongresu pravomočno zastopanih 186 organizacij, med temi 75 iz Slovenije. Na predlog istega odseka je bila soglasno zavrnjena pritožba mariborskega mestnega odbora proti razpustu, enako priziv Radivoja Reharja proti izključitvi. Oboje z motivacijo, da nista bila predložena pravilnim potom v določenem roku.
Po izvajanjih br. Korolije, ki je branil stari direktorij proti prehudim očitkom nedelavnosti, je bil staremu odboru odglasovan absolutorij z istočasno zabeležbo zahvale v zapisniku.
Dopoldanski program je zaključil referat prof. Cičin - Žaina o našem programu. Obrazložil je, da je isti v splošnem dober, da pa pogrešamo jasne in še posebno poljudne stilizacije. Da se to doseže, naj se poveri novo vodstvo ali posebna anketa, da izdela program v obliki, ki bo zadovoljeval vsakogar. Končno je opozarjal, da je za smernice programa odločilne važnosti referat dr. Barfuloviča.
Popoldansko zborovanie
se je pričelo ob znatno večji udeležbi z referatom Nika Bartuloviea, pisatelja in upravnika splitskega narodnega gledališča o smernicah in nalogah naše organizacije. Referat, ki se odlikuje tudi po svoji pesniški stilizaciji tvori vsebinsko tako popolno obrazložitev vseh nalog našega nacionalističnega pokreta, da nam služi lahko kot evangelij našega dela. Potrudili smo se, da smo dobili prepis in tako ga prinašamo v ceuni na drugem mestu. Priporoča tno ga zlasti vsem govornikom in agitatorjem, ker v njem najdejo vse, kar rabijo za propagando. Sijajno delo. br. Bartuloviea je kongres nagradil z naravnost entusiastičnim odobravanjem in sklepom, da se ga natisne v obliki posebne brošure. Debata ni mogla prinesti nobene spopolnitve, edino pripomba brata Jevdje vica, da mora biti ena glavnih nalog Orjune, da privede vse zasužnjene brate v okrilje naše nacijonal-ne države, je bila sprejeta z odločnim odobravanjem in vnesena v resolucijo na prvo mesto.
Polkovnik Pavle Jurišič, delegat Narodne Obrane, je ponovno čestital kongresu, ker dokazuje z vsem svojim delom, da postaja Orjuna odločilen faktor v naši državi.
Nadaljna referata o kulturno prosvetnem delu med narodom in agitacijskem delu je vsled pičlega časa združil v eno celoto poročevalec prof. Roca. Povdarjal je, da ima po-kret, akotudi je inteligenca zanj največjega pomena, bodočnost zasigu-rano le, če se bo razširil med najširše plasti naroda. Treba je zato poskrbeti za sredstva in ljudi, ki bodo vse svoje moči posvetili edino
propagandi med ljudstvom. Treba je širiti med narodom izobrazbo. Več kot z vsem kričanjem, bodemo dosegli s podrobnim delom, s širjenjem slovstva, s predavanji, sestanki, brošurami, letaki in listom. Predvsem bi bilo potrebno, da se bavimo z mislijo izdajanja posebnega nacionalističnega lista za kmetsko ljudstvo. Hvaležna misel bi bila tudi uvedba potujočega kina s primernimi propagandnimi filmi. Sploh se mora vse naše podrobno delo 'usmeriti v pravcu, da spravimo med narod čim več duševne kulture. Ne trudimo se takoj ustvarjati nacijona-liste, skušajmo odgojiti ljudi — in državi bo dovolj koriščeno! Ce se nam posreči vzgojiti dobromisleče ljudi— potem ne bo nikdar več med našim narodom terena za elemente a la Radič.
Referat o organizaciji, poverjen br. Bulatu, je vsled trenutne indi-spozicije poročevalca odpadel, mesto tega je pa poročal br. Jevdjevič o zaključkih sekcije za reorganizacijo. Njih bistvo, reorganizacijo vodstva, srno navedli že pri poročilu o sekcijah, ostale spremembe so pa večinoma logične posledice te glavne premembe. Posebnost novih pravil je tudi v tem, da predvideva za oblastne odbore znatno širšo avtonomijo v svojem delokrogu. Tako lahko v bodoče oblastni odbori po potrebi sami razpuščajo organizacije in poverjeništva. Vodstvo oblastnih odborov je spremenjeno v toliko, da se v bodoče voli upravni odbor iz cele oblasti. Ta širši odbor, obstoječ iz 21 članov, zaseda najmanj vsake 3 mesece, tekoče posle pa rešuje eksekutivni odbor 7 članov, ki biva stalno na sedežu organizacije. Po pojasnilu še preostalih detajlov je kongres vzel na znanje vse spremembe pravil za interno poslovanje med organizacijami takoj pravomočno.
O našem tisku je podal poročilo dr. Matošič, ki uvodoma povdarja, da je slabega stanja posameznih naših listov krivo predvsem neracijo-nelno postopanje. Da se temu izognemo v bodoče, naj bi listi izhajali samo na sedežu oblastnih odborov. Listom se naj pa zagotovi stalen krog odjemalcev s tem, da se stori obvezen sklep, da mora vsaka naših organizacij biti naročena na vse naše liste. Zlasti pa moramo v bodoče posvečati več pažnje glavnemu organu »Pobedi«. Res je, da ista doslej ni vedno vsebinsko odgovarjala potrebam, temu se bo pa v bodoče odpomoglo na ta način, da se pri direktoriju osnuje centralna sekcija za tisk, ki bo istočasno dajala smernice tudi vsem drugim li-; stom, pri katerih je bilo doslej mnogokrat opažati neenotnost v presoji poedinih slučajev. Članki principi-jelnega značaja se pa morajo v bodoče predložiti direktoriju, ki odgovarja za njih enotnost. V svrho propagande se naj v bodoče vedno izdaja almanah, eventuelno tudi v obliki koledarja. Največje važnosti za naš razvoj pa je vprašanje izdajanja dnevnika, ki bo politična vprašanja obravnaval z našega stališča. Kakor je pa to vprašanje važno, ne smemo pristopiti k njegovi rešitvi dokler niso ustvarjeni predpogoji za njegov gospodarski obstoj. Jasno je tudi, da bi bilo edino ugodno mesto za njegovo izdajo Beograd. Sekcija za štampo priporoča nadalje čim pogostejše izdajanje letakov in brošur, katerim pripisuje izredno propagandno vrednost. Iz istega vzroka priporoča, da se v listih prinaša vsebina v obliki kratkih notic, ne pa dolgoveznih člankov, ki jih večina ne čita.
Debata, ki se je razvila o točnem poročilu, je podala marsikak zani-
miv detajl, predvsem je pa pokazala, da so vsi listi aktivni, ki imajo urejeno dobro administracijo. Tako n. pr. ljubljanska »Orjuna« in »Vi-dovdan«, dočim ostali listi slabo izhajajo vsled netočne uprave in površnosti naročnikov. Predlog glede obveznega naročanja listov je kongres v celoti osvojil. Vprašanje dnevnika se pa prepusti v rešitev glavnemu odboru.
Imenom finančnega odseka je poročal br. Nani o novem finančnem načrtu, ki ga je izdelala sekcija v svrho financiranja vodstva organizacije. Direktorij bi naj izdelal proračun svojih potreb, v njih kritje naj pa služi članarina, delni dohodki praznika žrtve, znaki, izkaznice in dohodki iz eventuelnih gospodarskih podjetij. Članarina se določi mesečno na 3 dinarje, ki se plačujejo potom posebnih znamk na ta način, da organizacija izda posebne marke, ki se nalepljajo v izkaznico kot potrdilo vplačane enomesečne članarine. Te znamke proda glavna blagajna oblastnim odborom po 1 Din, oblastni odbori mestnim po 2 Din, mestni pa članom po 3 Din. Na ta način pripade glavni blagajni od vsakega člana 1 Din mesečno, oblastnemu odboru in mestnemu ravno toliko. Od praznika žrtve pripade glavni blagajni 25%, oblastnemu odboru 25%, mestni organizaciji 50%. Če bi pa vsi ti dohodki ne krili potreb glavnega odbora, razdeli se breme z izrednimi sklepi na poedine oblastne odbore.
Debata, ki se je razvila o finančnem načrtu, je sicer ugotovila njega dobre strani, vendar se pa večina ni mogla z njim sprijazniti, ker je imela pomisleke proti mogočnosti izvedbe. Končno so se delegati uje-dinili na to, da se finančni načrt sprejme in naloži v izvedbo oblastnim odborom, izdatke glavnega vodstva pa krijejo oblastni odbori po prostovoljno določenem ključu. Za začetek se vzame za podlago približni proračun 140 tisoč dinarjev letno, ki se razdeli v sporazumu z oblastnimi odbori tako, da plača letno Ljubljana in Novi Sad po 24 tisoč, Beograd 50 tisoč, Skoplje 8 tisoč, Sarajevo in Zagreb po 10 tisoč, Split 20 tisoč dinarjev.
Prispevki so plačljivi v enakih mesečnih obrokih v naprej. Direktorij poda na prvi seji glavnega odbora obračun, na podlagi katerega se eventuelne višje dajatve porazdele po istem ključu, kot je določen za prvi približni proračun. Za prihodnje leto naj pa direktorij izdela točen proračun. Delegati vseh oblastnih odborov so obljubili, da bodo skrbeli za to, da bodo oblasti vestno vršile svoje dolžnosti napram centrali. Po sprejetju finančnega načrta je bil kongres za malo časa prekinjen, tekom katerega so članice Splitske organizacije postregle delegatom s čajem in pecivom.
Po odmoru je prešel kongres na volitve direktorija. V smislu dogovora na predposvetovanju je bil izvoljen novim predsednikom
dr. Ljubo Leontič.
Viharno odobravanje, ki je spremljalo izvolitev, je bilo popolnoma na mestu. Dasi naša organizacija nikdar ne goji osebnega kulta, se mora mirno priznati, da je v osebi novega predsednika našla človeka, ki daje absolutno jamstvo za točno izvršitev vseh sklepov, ki jih je stvoril prvi kongres. Ime dr. Le-ontiča je predobro znano vsem onim, ki so se udeleževali predvojnega omaldinskega pokreta. Saj je bil on duša praške Jugoslavije in skoro vsi pragmatični članki so izšli izpod njegovega peresa. Bil pa ni samo mož besed, temveč tudi mož
(V
%
%
dejanj. Ob izbruhu vojne je dezertiral, skrival se nekaj časa po Trstu, odtod pa s pomočjo tamošnjih Slovencev pobegnil v Italijo, da stavi svoje moči na razpolago Jugoslovanskemu odboru. Njegov širokopotezni jugoslovanski nacijonalizem je pa skoro naletel na odpor pri konservativcih (Trumbič i. dr.) in tako je odšel v Švico, kjer je v zvezi s Fabjančičem izdal jugoslovanski manifest, ki je bil dolgo časa na poti oficijelnim krogom jugoslovanskega odbora in tudi oficijelni srbski vladi. Ne strašeč se truda, je odpotoval v južno Ameriko in romal tu od vasi do vasi, šireč evangelij jugoslovanske edinosti. Njegovo delo je bilo kronano z uspehom. Ustanovil je preko 60 organizacij Narodne Obrane, ki so z materijelnimi sredstvi vzdrževale ves jugoslovanski odbor in izredno mnogo prispevale za dobrovoljsko akcijo. Po vojni se je naselil v Dubrovniku, kjer je sicer deloval na političnem polju, igral pa ni večje vloge, ker v Jugoslaviji ni bilo terena za poštene ljudi. Trumbič je žel triumfe, dasi bi moral dajati odgovor za marsikateri četudi mogoče nezaveden greh, Leontič se je pa zadovoljeval s tem, da je širil prosveto med dalmatinskimi težaki. Slučaj usode pa je, da je ravno ob času, ko so se zaslepljene mase začele odvračati od Trumbiča, izbrala Leontiča za predsednika organizacija, v katere rokah bo mogoče v doglednem času usoda države.
Zvesta opora novemu predsedniku bo novi direktorij, v katerega so bili izvoljeni bb. Niko Bartulovič, Miroslav Korolija, dr. Matošič, dr. Krstulovič, prof. Čičin-Šain in Culic. Z istim aplavzom kot te, je kongres pozdravil tudi izvolitev četni-škega vojvode Rističa za delegata v glavni odbor Narodne Odbrane in članov prestolniške izpostave bb. Radojloviča, Mogoroviča in Jevdje-viča. Po izvršenih volitvah je prevzel predsedniško mesto burno akla-miran brat Levutič in se v vznesenih besedah zahvalil za poverjeno mu dolžnost, ne čast. Mnogo časa izgubljajo ljudje s tem, da iščejo krivcev svetovne vojne. Jugoslovanska omladina pa ima pogum priznati, da je ona izzvala vojsko, ne Avstrija. To krivdo še danes prevzemamo nase, ker vojna je rešila vsaj eno vprašanje, to je vprašanje nacijonalne države. Ce pa smo imeli kot strgani dijaki pogum, napovedati boj celi habsburški državi, ne smemo se plašiti napovedati boj onemu, kar je v naši državi še ostalo habsburškega. Prevzemamo nase nalogo, da ono, kar je bilo započeto v prestolnici pokojne Avstrije, dovršimo v prestolnici rnlade, prerojene Jugoslavije. Kakor je nam kongres z vso brezobzirnostjo naložil breme vodstva organizacije, tako bomo z vso odločnostjo in surovostjo izvajali disciplino med članstvom. Mi smo obsojeni, da ostanemo manjšina, pa imamo tudi pogum, manjšina ostati. Ta manjšina bo ali ostanek stare garde, ki bo do zadnjega moža padla v boju za narod in državo, ali pa bo tvorila početek nove generacije, ki bo prerodila vse Jugoslovane. Življenje ali smrt — drugega gesla ne poznamo.
Viharno in navdušeno vzklikanje novemu predsedniku je polnilo dvorano po teh njegovih besedah, s katerimi je pokazal na dovolj jasen način, da ima voljo in tudi moč dovesti našo idejo do zmage.
Orjuna in zasužnjeni bratje.
Predsednik ljubljanskega oblastnega odbora, inž. Kranjec, je predvsem čestital novemu predsedniku in je tako njemu, kakor tudi ostalemu vodstvu zagotovil najizdatnejšo
pomoč od ljubljanske oblasti. V na-daljnem je prebral predlog Orjune Bled, ki ga je osvojila cela ljubljanska oblast, da naj kongres sklene* da vsaka naših organizacij vzame v zaščito en kraj zasedenega ozemlja, s katerim mora vzdrževati vezi in ga v prvi vrsti podpirati. Predlog je bil od zborovalcev sprejet enoglasno in je vsako utemeljevanje utonilo v burnem vzklikanju zasužnjenim bratom.
Orjuna in Sokolstvo.
Po vsej državi, predvsem pa v Dalmaciji, je vzbudil veliko nevoljo med članstvom sklep saveznega odbora, da se poleg sokolskega znaka ne smejo nositi drugi znaki. Neraz-položenje je pa povečalo pisanje staroste zagrebškega društva II., dr. Gavrančiča, ki je v oficijelnem sokolskem listu napadal Orjuno. Poročevalec br. Žlajpah, bivši večletni član starešinstva jugoslovanskega sokolskega saveza, j.e povdarjal, da je že pred Orjuno obstojala v naši državi organizacija, ki bi po svojem programu morala vršiti ono, kar vršimo mi. Iz potrebe nedelavnosti je nastala naša organizacija, vendar smo se pa vedno zavedali, da so na-cijonalni cilji Sokola in Orjune isti in tega se je zavedala tudi večina sokolstva, ker naši najboljši člani izhajajo ravno iz sokolskih telovadnic. Ker pa je sokolstvo danes v državi »organisatio grata«, so se v njega vrinili politični konjunkturisti, ki skušajo potom organizacije doseči koristi za svoje osebne častihlepne namene. Ti skušajo tudi sedaj vsejati razdor v naše skupno delo. Ne predlaga nikakega protesta ali resolucije napram tem ljudem, ker sokolstvo je samo dovolj jako, da se jih bo otreslo. Želi pa, da izda bodoče vodstvo organizacije spomenico na sokolsko članstvo, v kateri naj pojasni, da med Sokolom in Orjuno ni nikakih nasprotstev, temveč da Orjuna dejansko vrši nalogo, ki bi jo Sokol moral rešiti že ob prevratu, kakor jo je v svoji državi reši! češki Sokol. Izvajanja br. Žlajpaha so navzoči Sokoli - Orjunaši ponovno prekinjali z odobravanjem in tudi končni predlog je bil sprejet z živahno aklamacijo.
Orjuna in delavstvo.
Brat Bornimissa (Zagreb) in brat Turnšek (Trbovlje) sta v daljših izvajanjih dokazala, da je delavsko vprašanje eno najvažnejših vprašanj države in naše organizacije ter zahtevala, da novo vodstvo čim prej pristopi k osnutku delavskih sindikatov v okviru naše organizacije. Kongres je to zahtevo osvojil in izročil glavnemu odboru, ki jo je na svoji prvi seji tudi že meritorno obravnaval.
Pred zaključnimi besedami predsednika je ponovno spregovoril polkovnik Jurišič povdarjajoč, da je tako prijateljska kot sovražna javnost z veliko pažnjo motrila potek kongresa. Kakor ima Orjuna v preteklosti neprecenljive zasluge za to, da se naša mladina ni zavedla v komunistične vode, tako je z delom na svojem kongresu pokazala, da so upravičene nade, ki jih v njen po-kret stavijo vsi resnični prijatelji močne, prerojene Jugoslavije.
Predsednik br. Leontič je ob 23. uri zaključil kongres s pozivom na članstvo, da naj vedno disciplinirano, toda odločno brani čast organizacije in države. Po sporočilu, da bodo resolucije odglasovane drugi dan ob 12. uri, je zaključil zasedanje s pozdravom:
Orjuna zdravo!
Po zaključku se je razvila animirana zabava v dvorani, kjer je pri-
&
^	rasa
redila Splitska Orjuna banket v čast delegatom drugih oblastnih odborov. Med navdušenimi nagovori in prepevanjem nacionalističnih pesmi se je zaključil sestanek pozno v noči.
Tretji dan kongresa.
Je bil izpolnjen s sejo novega glavnega odbora, ki je poleg tekočih poslov predvsem stiliziral resolucije, ki so bile nato na zaključnem plenarnem zborovanju soglasno spre-
jete in tako zaključile delo prvega velikega kongresa vseh Orjun v dr-žavi.
Nade, ki smo jih stavili v ta kongres, so bile v polni meri izpolnjene.
Hoteli smo trdnih temeljev organizaciji in te je kongres ustvaril.
Na nas vseh, odborih kot članstvu, pa je, da na tih temeljih posvečamo vse svoje moči delu za prero-jenje in popolno ujedlujenje mlade Jugoslavije.	Fr.	Ši.
Re ^liicile. sprelete v Splitu dne 1-> 2. in 3. stessmbra 1923.
Prvi kongres »Organizacije Ju-goslovenskih Nacijonalista« dne 1., 2. in 3. decembra 1923 v Splitu je po vsestranskem pretresanju vseh življenjsko važnih vprašanj o naši domovini, narodu in o svojem pokre-
a zlasti o želji, da se čimprej ustvari najvišji ideal »Orjune«: edinstvena, enotna, močna in napredna Jugoslavija, zaključil na svojih zborovanjih kot direktivo svojega bodočega delovanja sledeče:
1. Verna svojemu idealu celokupnosti Jugoslavije, se bo borila »Orjuna« z vsemi silami za to, da se Popravijo vse one mednarodne pogodbe, ki so nam odtrgale stotisoče naših krvnih bratov, in ki so posledica tujega imperialističnega nasilja in naše nesloge.
2. »Orjuna« ponovno povdarja, da je samostojna, nezavisna, izven strank in nadstrankarska organizacija vseh poštenih, borbenih in zavednih Jugoslovanov, in da stoji radi tega njeno delo izven vsakršnega strankarskega, plemenskega, razrednega ali verskega vpliva.
3. Politika »Orjune« je jugoslovanska in teži v prvem redu za tem, da združi vse narodne moči; prav tako za združenjem intelektualcev, ki čutijo za narodno edinstvo s ciljem ustvarjanja ene unitaristične intelektualne večine, kot voditeljice naci-jonalistične borbe, kakor nič manj za združenje zavednega meščanstva, delavstva in kmetskega ljudstva, in sicer s tem, da bo z dostojanstveno taktiko, delom in odločnostjo vse storila, da osvobodi zapeljane dele naroda separatističnega in defetističnega vpliva, smatrajoč, da je močna država nemogoča, če ni ljudstvo, tako kmetsko kakor delavstvo in meščanstvo, nacijonalno zavedno in ako niso izpolnjene njih upravičene zahteve.
4. Kongres »Orjune« protestira Proti vsakršnemu sumničenju, da bi bilo njeno delovanje v protežira-nie tega ali onega plemena ali stranke in konštatira, da morejo in morajo imeti zaupanje v delo »Orjune« enako vsi pošteni Srbi, Hrvati in Slovenci, ki čutijo za narodno edinstvo.
5. Napram vsem iskreno nacijo-tialnim strankam in grupam bo vodila »Orjuna« politiko resne in nepristranske kritike, a tudi ostro borbo proti vsem nezdravim pojavom In tendencam v teh strankah. Proti vsem nenarodninv separatističnim *n defetističnim strankam pa, kakor rudi proti izdajniškim elementom bo »Orjuna« z vsemi svojimi razpoložljivimi močmi in s prikladno taktiko branila čast, dostojanstvo in intere-Se naroda in države ter s krvjo zaslužene plodove osvobojenja in uje-dinjenja.
6. Prepričana, da se ne more naša država rešiti iz krize nikdar z ničevim, partizanskim in osebnim usiljevanjem, hoče' »Orjuna« spra-
viti v naše javno življenje čim več novih, odločnih in sposobnih moči, ki imajo popolno pravo na to, in ki bodo največ pripomogli, da se javno življenje očisti vseh slabih, partizanskih in plemenskih režimov, nedelavnosti, korupcije in plemenskih sporov ter slabe administracije, defetizma in apatije.
7. Delovanje »Orjune« je i kulturno, socijalno 1 ekonomsko, ter hoče, gledajoč realno na vse probleme sedanjosti, zavzemati tudi napram njim svoje stališče:
a) »Orjuna« zahteva zlasti izboljšanje našega pouka in čim jačje širjenje kulture v vseh narodnih slojih. Sama bo v svojih vrstah odga-jala čim več jakih kulturnih poedin-cev, med narodnimi masami pa bo širila z agitacijo in prosvetnim delom znanje, plemenitost, človečan-stvo in nacijonalizem;
b) »Orjuna« zahteva, da se ma-terijalni in družabni položaj vseh intelektualnih delavcev, zlasti pa javnih uradnikov in nameščencev tako izboljša, da bodo mogli posvetiti dolžnostim svojega položaja vse svoje sposobnosti;
c) »Orjuna« smatra, da se mora agrarni problem, ki je skozi vse dobe oviral naše politično in ekonomsko življenje, in ki je v poslednjih 5 letih vsled nesposobnosti in brezvestnosti merodajnih faktorjev upro-pastil eksistenco celih družin, kmetov in posestnikov, rešiti brez odlašanja in končno, v pravcu ekonomskega napredka in socijalne pravičnosti.
d) V delavskih vprašanjih se bo »Orjuna« zavzemala za vse opravičene zahteve in potrebe delavskega naroda, ki so v soglasju z interesi nacije in napredka.
e) Smatrajoč, da je v interesu nacije naša ekonomska neodvisnost, se bo borila »Orjuna« proti vsakemu vsiljevanju in vmešavanju tujih interesov v naše gospodarsko življenje ter hoče podvzeti vse, da se naša industrija, trgovina in obrt emancipirajo od vseh teh zunanjih vplivov in da koristijo ekonomskemu in kulturnemu procvitu naše Domovine.
f) Prav tako bo zavzemala »Orjuna« odločno stališče v vseh soci-jalnih vprašanjih, ki so življenske-ga interesa za našo nacijo, kakor izpolnitev upravičenih zahtev vojnih invalidov, vdov in sirot po padlih vojakih, dalje: dobrovoljcev, četašev, upokojencev in ostalih zapostavljenih slojev naroda.
8. Končno povdarja »Orjuna« kot borbena nacijonalistična organizacija zlasti disciplino, red in pozitivno delo v svojih vrstah kot prvi pogoj za dosego zgoraj omenjenih ciljev. Njen nastop bo vedno samozavesten in odločen, toda trezen in dostojanstven, tako da združi v svojih vrstah čimprej vse poštene in zavedne Jugoslovane.
Pozdravne brzolavke kongresu.
Na zborovanju kongresa v Splitu Je bilo prečltanih preko 50 pozdravih brzojavk, ki so došle iz cele države. Med drugimi navajamo sledeče:
Beograd. Iznad svega otadžbina, draga bračo naša, napred složno, kleduju Vas čete orjunaša. Zdravo Bjelič.
Beograd. Pozdravljajuči Vaš sa-stenak, četnici Vam žele sreču i slo-Ku u svetom nacijonalnoin poslu — Presednik Šuškalovič.
Beograd. Sprečen važnim četnič-‘m poslovima žalim, što na kongres ne mogu doči. Pozdravljam sKreno i toplo sve učesnike nacio-.e * želim Vam pun uspeh u ple-cnitom radu za dobro otadžbine. urnag mojih gledišta neka bude rat Mogorovič. Zdravo! Vojvoda IJa 1 rifunovič-Birčanin.
Beograd. Dragu braču vode i osioce najsvetije ideje otadžbina
izmed svega — pozdravljamo iz ju-goslovenske prestolnice, neustraši-vog, a pri tom plemenito i gosto-ljubivog Beograda uzklikom: Samo sloga Jugoslovene spasava. Zdravo! Oblasni Beograd,
Beograd. Otažbina iznad svega! Akciona gordog Beograd prestolnice Jugoslovena upire svoje oči pr-vom kongresu Orjune očekujuči od njega proglas sloge, ljubavi i akcije. Zdravo! Akciona Beograd.
Zagreb. Srdačno pozdravlja sa-kupljenu braču cele Jugoslavije očekujuči najbolje plodove.
Orjuna.
Brod. Orjuna u Brodu pozdravlja sabrane delegate na kongresu sa željom za složni rad za narodno je-dinstvo. Živela jedinstvena Jugoslavija. Živeli učesnici kongresa. — Orjuna.
Dol. Lendava. Pripravljajoči trdne temelje bodočnosti ujedinjene in
neujedinjene Jugoslavije in sigurnosti njenih mej.
Orjuna Dol. Lendave.
Maribor. Po novom putu napred do pobede! Mestni odbor: Stefančič, Cazafura, Kenda, Škerjanc, Marčan, Reja, Doležal, inž. Vedernjak, Zorko.
Šoštanj. Ob priliki prvega kongresa obilo plodonosnih uspehov do naše popolne zmage. — Orjuna Šoštanj.
Trbovlje. Mnogo uspeha, naprej do končne zmage! Vse za nacijo! — Orjuna Trbovlje.
Priština. Sa Kosova šaljem pozdrav u mislima sem sa Vama. Živela ideja Jugoslovenstva. — Ba-ljozovič.
Zagreb. Pozdrav sa obsjedane ali ne pobedene Strossmayerove kule. Poručite Soči, da još živi slepac i njegova struna. Neka ne zdvaja veli Jože, dok živi Orjuna. — Akad. klub Orjuna.
Crikvenica, Uz bratski pozdrav da živi Jugoslavija. — Orjuna.
Pakrac. Srečan i uspešan rad želi — Orjuna Pakrac.
Ogulin. Šaljemo nacionalistički pozdrav kongresu i želimo najbolje uspehe. Živela Orjuna širom Jugoslavije. — Orjuna.
Vinjevac. Buduči nam nemoguče prisustvovati kongresu želimo naj-bolji uspeh. — Orjuna Vinjevac.
Bled. Za Naciju neustrašeno napred. — Orjuna Bled.
Podgora. Na prvom kongresu pozdravljamo braču iz svih krajeva naše mile Jugoslavije. Ponosno i smelo napred za ustvarenje i očuva-nje naših ideala. — Za nacionaliste Podgore: Rozandič, Pavlinovič, Mr-kušič, Kokič.
Sarajevo. Pozdravljamo kongres Orjune želeči dobre uspehe za buduči rad. — Oblasni i Mesni, Sarajevo.
Beograd. Sprečen hitnim ne-odložnim poslovima pored najbolje volje i želje ne mogu na kongres doči, zato ovim putem šaljem bratske iskrene pozdrave i srdačne želje da rad kongresa bude krunisan punim uspehom na dobru sreču kralja i nedeljive otadžbine. Zdravo! — Miloš Radojlovič, predsednik ob-lasnog.
Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna
specialna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska klet.
poiom
Vee otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že od Din 250'—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1.
fteš pokret.
Maribor. V soboto, 8. t. m. se je vršil v Mariboru izredno dobro obiskan sestanek mariborske Orjune, katerega sta se udeležila tudi zastopnika oblastnega odbora inž. Kosmač in Žlajpah. Slednji je podal obširno poročilo o kongresu, nakar je sestanek po kratkem poročilu o nečuvenem favoriziranju Nemcev od strani vlade sprejel soglasno sledečo
resolucijo:
Mariborski in okoliški nacionalisti zbrani dne 8. decembra 1923 na plenarnem sestanku v »Narodnem domu«, sklicanem po Mestnem odboru Orjune v Studencih pri Mariboru:
protestirajo najodločnejše proti nemškemu izzivanju v Mariboru in okolici, ki zadnje čase vedno bolj narašča in ogroža naš nacijonalnl razvoj;
protestirajo proti nameravani prireditvi nemških buršakov (viso-košolcev) v Mariboru v Gotzovi dvorani, ker se vse njihove dosedanje slične prireditve pokazale izrazito iredentistično tendenco in so se jih vedno udeležili tudi najbolj zagrizeni nemški visokošolci nacionalisti iz Avstrije;
protestirajo proti temu, da bi se Nemcem dovolila koncesija za osnovanje svoje tiskarne v Mariboru, v kateri nameravajo izdajati strogo nemško-nacijonalistično in iredentistično pisan dnevnik ter s tem znova buditi nemčurstvo in odpadni-štvo med prebivalstvom, ki je slovanskega pokoljenja, toda ni narodno zavedno;
protestirajo proti snovanju nove banke v Mariboru s strani Nemcev, ker bi taka banka služila očividno samo za finansiranje nemške nacijo-
nalne in iredentistične propagande;
zahtevajo enoglasno, da vlada ne ugodi prošnjam Nemcev v navedenih zadevah ter odklanjajo v nasprotnem slučaju vsako odgovornost za eventualne posledice, ki bi sledile in
izjavljajo, da bodo, dokler avstrijska vlada ne da koroškim Slovencem onih pravic, ki jim pripadajo po St. Germainski mirovni pogodbi, budno pazili na to, da tudi Nemci, živeči v Jugoslaviji, ne bodo uživali nikakih privilegijev, kakor so jih uživali doslej.
Pripravljeni smo se boriti proti nemškim nakanam z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
DRUŠTVENI ZNAKI. Oblastni odbor je prejel večjo množino krasno izdelanih društvenih znakov iz Čehoslo vaške. Cena komadu 10 dinarjev in jih razpošilja Oblastni odbor le po povzetju. Ker nam leži v znakih za naše razmere ogromen kapital brez obresti, pozivamo vse organizacije, da čim preje krijejo svojo potrebo in nas s tem rešijo občutnega bremena.
Laško. Na predvečer 1. decembra se je na poziv župana gosp. dr. Roša vršila bakljada. Povorko je otvorila znana domača godba in gasilci. Okna so bila okrašena res lepo, tako, da je čast vsem tržanom Jugoslovenom. Vidi se, da trg Laško ne zaostaja za mesti.
Nastopni večer pa je priredil mestni odbor »Proslavo ujedinjenja« v prostorih kopališča. Na proslavi je sodeloval salonski orkester gosp. Friškoviča iz Zidanega mosta. Proslava se je otvorila ob zvokih »Or-junaške koračnice«. Za tem je brat predsednik Firm v kratkem in jedrnatem govoru proslavil ujedinjenje. Spominjal se je tudi na neodre-šene brate, ter pozival vse navzoče, naj gredo med narod in naj ga uče samozavesti in ponosa na svoj jezik, svojo državo, svojega kralja, ker le po tej poti bodemo lahko utrdili svojo državo, ter priskočili rieodreše-nim bratom na pomoč. Petletnica naj bode spodbuda k delu, da je treba ujedinlti vse Jugoslovene v eno državo od Triglava, Korotana tja do črnega morja in Jadrana.
Po vzkliku kralju, kraljici in prestolonasledniku je odigral orkester »Bože pravde«. Nato je sledila še koncertna točka »Eno uro v ruski vasi«, nakar se je razvila neprisiljena in vesela prosta zabava in ples.
Zagorje ob Savi. V nedeljo dne 16. 12. 1923 ob 15. uri se vrši v Sok. domu (Zborovalnicl) članski sestanek Orjune Zagorje. Vabimo tudi vse sosednje organizacije, da se po možnosti udeleže našega zborovanja. Važno je posebno raditega, ker nam bo delegat poročal o kongresu v Splitu. Vabimo pa tudi vse somišljenike in nesomišljenike. Vsi ste dobrodošli. Od članstva se pa zahteva polnoštevilna udeležba. Kogar ni, ga črtamo iz naših vrst. Bratje in sestre, krepko na delo za Nacijo! Strnimo se v vrste naprednih borcev!
Odbor.
Mestni odbor izreka tem potom najtoplejšo zahvalo vsem bratom, sestram - in darovateljem, ki so s svojim delom in darovi pripomogli k sijajno uspeli »Proslavi ujedinjenja«, posebno pa še mil. sestram Elsbacherjevi in dr. Krošekovi, ki sta se ob tej priliki izkazala kot najagilnejše in požrtvovalne članice.
Zahvaljujemo se tudi restavra-terju kopališča g. Romu, ki nam je vseskozi šel na roko, ter ga priporočamo vsem narodnim društvom. — Mestni odbor Orjuna Laško.
Šoštanj. Rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. proslavi tukajšnja Orjuna na svečan način dne 17. decembra ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Kunst. Na sporedu je predavanje o zgodovini dinastije Karadjordjevičev, petje itd. Prireditev je brez vstopnine ter se vrši pri pogrnjenih mizah. Udeležba za člane obvezna.
Mestni odbor.
Zahtevajte povsod samo
„IDES“ antracen črnilo
katero ie v korist »Jugoslovanske Matice".
Pisalni stroji „IDEAL-C“.
THE REX C0., Ljubljana.
H
POZORI
francoska savaro-vaSna družba v Parizu
Osnovana leta 1828* Glavnica 300 milij. frankov.
Prevzema požarna In življenska zavarovanja vseh vrat.
Generalno zastopstvo za Slovenijo:
Ljubljana, Sv. Patra c. 33
Agilni zastopniki se sprejemajo.
Manufaktura, “©839 moda,
_
-	.	te&K°	|
a«*'6**	=
dei"' |
ol«'"1'' 1
4 « ST	*5, 2.	^-O
j SI —
* « ■	*	» SP
Klobuke, čepice, nahrbtnike 1.1. d. v veliki izberi pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2.
POOBLAŠČENI
DOBAVITELJ VSEH UNIFORMSKIH POTREBŠČIN OR. JU. NA.
LJUBLJANA
f/
VIDOVDANSKA 2
Zahtevajte brezplačen cenik, navodila za mero In plačilne pogoje
Zahtevajte povsod našo domačo
KOLINSKO CIKORIJO
izvrsten vrtdatek za kavo.
„ITO
46 zobna pasfn o(Mranm*e nej.lijeteii duh iz iu;.
H
Telefon 70, 349.
no napadajo! Gospod Koradej, ali Vam je znana razsodba kraljevega sodišča v Šoštanju, v kateri so bili obsojeni radi napada na g. Vrabiča, neki Koradej Anton, vodja »kulturnih Udarnikov« in Ferder Rudolf, član iste »organizirane armade«, vsak na 5 dni zapora? Mi bi o tem molčali, če se ne bi pretekle dni zgodilo, da je Koradej Anton zopet napadel nekega sodelavca Delobsta, katerega je sumničil, da je član Or-june. Tudi za ta napad bo g. Koradej dajal odgovor pred sodiščem.
Javnost naj izve, kdo povzroča napade na nič hudega sluteče pa-sante. Ali se more dokazati le en slučaj, da je Orjuna napadla kakega delavca ali nasprotnika? Delavci, ali sedaj vidite kake voditelje imate? Pristopajte k Orjuni, katera dela nesebično za boljšo bodočnost naroda, katerega večino tvorita kmet in delavec. Spodite Vaše sedanje voditelje, kateri so podkupljeni od čifutsko-nemškega kapitalizma ter Vas zapeljujejo na stran pota, ker od Vaše nevednosti so odvisna njihova korita.- G. Koradeju pa povemo: »Mi ne vstajamo, mi že stojimo in bomo stali, ne da bi sovražnikov se bali!«
Orjuna, Šoštanj.
Dopisi
POZORI Stara, priznano solidna trgovina z oblekami J. MAČEK se je preselila na Aleksandrovo cesto 12 (hiša Pokojninskega zavoda), kjer prodaja še nadalje po znatno znižanih cenah.
Narodnega doma. Pevsko društvo »K o m š i j a« je odpelo več narodnih pesmi dovršeno; alegorije predstavljajoče ujedinjenje so občinstvo naravnost očarale. Krasna je bila deklamacija »Soči«, vrhunec prireditve pa je dosegla uprizoritev Korolijeve simbolične drame »Juga-na, vila najmlajša« po dramatičnem društvu. Med odmori je neumorno igrala celjska železničarska godba. Ko je bil program izčrpan, se je pričela prosta zabava, neprisiljeno in mirno, kakršna je mogoča le med brati.
Šoštanj. V »Socijalistu« z dne 15. novembra t. 1. se gospod Anton Koradej, vodja Udarnikov v Šoštanju, izvija na vse načine, da ni ne on, ne kateri drugi zahrbtno napadel tajnika šoštanjske Orjune, g. Vrabiča, ter ga pobil na tla. Očita dopisniku, da so bila poročila v »Jutru« in »Orjuni« izmišljena in lažniva. Gospodin Koradej, kdo laže? Zakaj niste poklicali pisca tistega članka na odgovor pred sodišče, kot grozite v »Socijalistu«? Ali ste mu morda odpustili, ker je blatil »Vašo osebno čast«? Sedaj Vam pa res verujemo, da ste »organizirana armada« Udarnikov, kateri zahrbt-
Proslava ujedinjenja v Celju. Organizacija jugoslov. nacijonalistov v Celju je priredila slavnostno slavje našega narodnega ujedinjenja v Narodnem domu. — Na oficijelni proslavi ob 11. uri dopoludne so bili navzoči zastopniki vojske, oblasti, narodnih društev in občinstvo. — Lepo dekorirana velika dvorana je bila polna samih .lugoslovenov. Prvi je govoril predsednik organizacije, br. Tripalo. Ne kot stranka, ne politik, kot nacijonalist je govoril; njegove besede so bile iskrene, polne ljubezni za ujedinjene brate, za ne-odrešeno Primorje in Korotan ter za najko Rusijo in občinstvo je burno pozdravilo njegova izvajanja. Govoril je tudi starosta celjskega Sokola, br. dr. Milko Ilrašovec, po-vdarjal je pomen Sokolstva za ujedinjenje in pozival vse one, ki stojijo ob strani, da pomagajo pri zgradbi države. Celjsko pevsko društvo je dovršeno odpelo krasne pesmi: »Slovenec, Srb, Hrvat«, »Na Adrijo«. Kralju Aleksandru se je odposlala brzojavka. — Po burnih ovacijah na kralja in petju narodne himne, je predsednik proslavo zaključil.
Drugi del proslave se je vršil zvečer ob 8. uri v vseh prostorih
TRftOE MSRK C
Ing. V. Nikolič
Kraljev, dvorski liferant
Ljubljana - Moste
Telefon št. 562.
164831
napravite svojim dragim z nakupom prvovrstnega pisalnega stroja ki ga dobite na obroke pri
THE REX, Ljubljana
Gredišže US	foHefo«	2S8
Autosarai*
je najmodernejše urejena in Izvršuje vsa tiskarniška dela od najpriprostejšegn do najmodernejšega.
Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvoniica šolskih zvezkov.
LJUBLJANA
GLiNCE 37.
Zahtevajte samo
MODNA TRGOVINA
A, Sinkovič
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA Mestni trg 19.
CENEZMERNE1 _ Smrekove storže,
hrastove ježice in orehe kupuje
„FRUCTUS“
11.1IMJMU, IABOH l
>M e d i c i n a 1 - C o g n a c“ z modrim križcem ,J amaica-ru m** z modrim križcem ,Cognac-rura**z modrim križcem , C i t r o n e - rum “z modrim križcem ,MedicinaI-pelmkovac“ z modrim križcem »Najfinejše csrem likerje** z modrim križcem , Slivovka m brinjevec“ z modrim križcem
Šolski zvezki za 6snovne šole in srednje šole, Risanke, dnevniki in beležnice.
Ljubljana
ALKO
SsssSrala:	podružnica:
Ljubljana, Kolodvor- Zagreb, Maribor, Je. ska ulica štev. 41	senice, Karlovac,
Ekspoziture:	Koprivnica,	Osijek
Ljubljana, drž. kolo-	Sušak, Beograd
dvor. Beli Monastir.	Trst.	^
AUTOMOBILE
kolesa, motorje, v sefa
vfsS, ©sje,	i!%
druge petrefeiscišse
iitaa vedn© w saSogl
m sil • v*v
Prodno kupiš, oglej si izložbo pri
A. Sinkovič nasl.
ljubijana.
Prodaja do konca mo seca z 10 do 20% popustom.
Gradbeno podjetje
Inserirajte ¥ „ORJUNI“!
SLOGRAD
Tel. iinter. 1SQ.
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
Frankopanska ulica 151,
barve, mastila, lake, kit, kiei, emalte, Žo-plže in laiamteno žlstl fSrtiei
najboljše vrste nudi tovarna
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
I¥J^$£ ZAKOTH8K
(j. a o. s.
Maribor Ljubljana Novi sad
podružnica.	centrala.	skladišče.
Tovarne:
LJUBU AN A-NEDVODE
[Tiska Učiteljska tiskarna Y Ljubljani.
Stran 4.	 »ORJUNA«____________________________________Stev.	58.