Analiza gospodarjenja v ozdih
Razumljivo obdelani podatki iz zaključnih računov so osnova za odločanje delavcev
OrganlzaclJ« združ*n«ga d«f* lzd«tu|«jo anallz* goftpo-dar|«n{a z«lo Č»»to. Obs*g takin« analtze in tem*ljlto»t obdatav« zavlal od n|an«ga namena. Anallz« gotpodar)*-n|a Izctolafo, pr*dno •• odločl-|o za oba«zn«|ia lnv«stlcl|«, ko m z banko dogovar|a|o za kradtte, ko razmliljajo o •pr»-membl proizvodnega progra-ma v marketlniklh obravna-vah ttd. Normalno )•, da v«ak dobvr gospodar anallzlra avo-J« go«podar)«n|« v«čkrat v t«-ku l«ta, pr*dv««m pa na kon-cu lala. C» hoL*mo, da bo d*-lavttc gospodar z razuhatl avojega d*la na družbenlh aradslvth, mora pred odtofil-tvaml o razpor«|anju r«zulta-tov svojaga d«la dobftl prt-m«mo anallzo gospodar}«nja.
V zakonu o združenem delu je doloCena obveznost posio-vodnih organov za obravnavo rezultatov gospodarjenja na zborih delavcev. V prakai |e iz-polnjevanje tega določila v ve-Čini orgamzacij združenega dela izgledalo tako. da je fl-nančni ali računovodski stro-kovnjak pred kolektivom pre-čital nekaj podatkov, priprav-Ijenlh in obdelanih po metodo-logiji kontnega plana iz perio-didnega oziroma zaključnega računa. S tem je bila sicer ob-veza zakona o združenem delu opravljena, več pa ne. V tzje-mnih pnmerih je kdo še ka) dodal. Zelo redki so bilt prime-h, ko je indlvidualni poslovo-dni organ podal pismeni ko-mentar k računovodskim po-datkom.
Vse to je bilo običajno opravljeno v časovni stiski, tik pred oddajo računa. Zaradi vsega tega so bili po pravilu tako penodiini kakor zaključni računi sprejeti brez razprav-
OružbenopolitiČne     organi-
zacije. predvsem zveza komu-nistov in sindikati, so se takfini praksl uprli. V naži občint.smo že v teku leta 1978 poizkušali menjati prakso na tem področ-ju. V januarju 1979 leta je bila po inictativi Predsedstva CK ZKJ. v organlzaciji sindikatov v vseh TOZD. DO oziroma SOZD v Jugoslaviji izvršena analiza gospodarjenja. Informacija o analizi gospodarjenja je bifa obravnavana na samoupravnih skuplnah ali zborih deiavcev.
TakSen pristop je omogočil delavcem razpravo o gospo-darjenju s predlogi \n odloči-tvami o rezultatih svojegadela, v organizacijah. kjer združuje-
jo svoje delo. pred aprejemom latnega obračuna. Sprejeta stališča o delitvi dohodka so služila razporeditvi dohodka v zaključnih rafiunih za poravna-vo obvoznosti po samouprav-nih sporazumih, za OD, skup-no porabo, razStrjeno repro-dukcijo, za skupne potrebe ko-iektiva irt za skupne naložbe z dobavitelji ali kupci.
V teku 1979 leta se je praksa informiranja kolekttva oanaiizi gospodarjenja ponavljala vsaj pred sprejemom periodifinih obračunov V raznoliki praksi v dosedanjih obravnavah 3mo si pridobtli vellko izkuSenj. Te opozarjajo. da s proobsažnimi podrobnimi analizami ne do-sežemo cilja, Ker v teh dneh izdelujemo v organizacijah združenega  dela  analizi  go-
spodarjenja za informiranje delavcev \b prav, da opozori-mo na nekaj tzku&enj na tem področju. Ue gre za predpiso-vanje šablon, paC pa za opozo-rilo, da bo informacija spre-jemljiva in dostopna res vsake-mu detavcu.
Jasno je. da morajo delavci razpravljati o gospodarjenju ob koncu poslovnega leta naj-man) na osnovi dveh doku-mentov in to;
-  o analizi gospodarjenja v pretekfem letu. katero poda in-dividualni   poslovodni   organ dovotj zgodaj na zborih delav-cev oziroma v samoupravnih skupinah. Na teh zborlh delav-ci sprejmejo staliSČa o delitvi dohodka v zakijučnem računu in ukrepe za odpravo slaboati, ugotovijene v minutem;
-  o zaktjučnem računu, ka-terega izdela strokovna služba po posebej predpisani meto-dologijt.   Zaključni   račun   pa sprejme delavski svet na osno-vi stališč, sprejetth na zbohh delavcev
Informacija o analizi gospo-darjenja, na osnovi vsebinskih pokazateljev. mora btti pri-pravljena pismeno. Gospodar-jenje mora biti analizirano na tak načtn, da ga bodo detavci razumeli,
Kratko, na enostaven način, vendar ne poenostavtjeno. morajo biti obdelani najpo-membnejSi problemi gospo-darjenja. organiziranosti, od-nosov v TOZD in med TOZO v DO oziroma reprodukcijski ce-loti. Tako je npr. obseg poslo-vanja treba oceniti in ga pri-merjati s plamrantm in doseže-nim obsegom v prejSnjem letu. Iz primerjave je mogoče opo-zoritl na vrsto ugotovitev: na vzroke odstopanja v pozitivni ali negatlvni smeri, probleme opremtjenostt. sodelovanja s kooperanti. nabavno. prodaj-no, uvozno, izvozno, finančno in skladiščno problematiko in
NmUI). na zadn^ atmtf
NadalJ. • 1. stranl
sugestije iz tega. Ocenitt je tre-ba proizvodno politiko, proiz-vodni program, delitev dela itd. V primeru, če oproma zao-staja v svoji zmogljivosti. je na mestu opozorilo. da bo v nekaj letih treba misliti na zamenja-vo. od tu sugestija za usmerja-nje sredstev; če pa nabavna služba ni prevočasno oskrbo-vala proizvodnje, je treba po-gledati po vzrokih in prectvideti ukrepe itd. Enako je treba obravnavati tudi oskrbo in go-spodarjenje s (inančnimi sred-stvi itd.
V primeru. da smo pred ne-kaj leti zaključtli pomembno investicijo. je potrebno obde-tati učinek investicije, izvestl primerjavo med predvidentm v investicijakem elaboratu fn do*
seženim, probleme v zvezi s odplačevanjem anuitet itd.
Z ozirom na velike probteme v kadrovskem kompteksu. ki so posledica prehitre rasti ob~ sega poslovanja, prestrukturi-ranja, slabe orgamzacije deta ali neodgovarjajode kadrovsks pofttlke. je tej polrebno posve-titi posabno pozornost. Ob tem je potrebno oceniti racio-nalnost zaposlovanja. kvalifi-kacijsko strukturo. izrabo de-lovnega časa, vzroke za fluk-tuacijo, Izostanke od dela itd.
Kompfeks osebnih dohod-kov prav tako mora biti obde-lan.
Zato. ker so osebni dohodki občutljivi vzvod. skozi katera-ga delavec z boljšim aii slab-Sim delom in gospodarjenjem vpliva na večji ali manjši oseb-ni dohodek. Pa tudi zato, če je siatem delitve dohodka nepri-
merno postavljen, je analiza opozorila. kaj je treba menjati. Kompleks osebnih dohod-kov pa moramo obdelati tudi zato, ker OD predstavljajo v delitvi dohodka pomembno postavko. ki nikakor ne more mimo analize gospodarjenja.
Samoupravna orgamzira-nost in samoupravno povezo-vanje je potrebno prav tako analizirati in obdeiati druzbe-noekonomske odnose znotraj TOZO. med TOZD v DO in izven. kakor tudi do DSSZ.
Še več področij bi lahko pri-poroČili, vendar širina poročila zavisi od problemov v posa-meznlh sredinah oz. od intere-santnih potencialnoprogresiv-nih področij v posameznlh or-ganizacijah združenega deta. Pomembno je. da odpremo področja, skozi katera dalavcl dobe vpogled v dovol| širok
spekter probfemov, na osnovi
katerih lahko odtočajo o delitvi in predlagajo ukrepe za Še boljsa posiovanje in urejanje odnosov.
Po sprejemu zaktjučnega ra-čuna pa izvrSimo analizo Ste-vilčnih podatkov iz zaključne-ga rafiuna. VrSimo primerjave med doaeženim in planiranim za obravnavano in pretečeno leto, 3 sličnimi organizacijami v občtni, republiki, panogi itd. Primerjamo tudi dožene rezul-tate po delavcu. S takšnimi po-datki potrjujemo ali korigira-mo sklepe in ukrepe, ki smo jih na osnovi anallze gospodarje-nja že sprejeli na zborih delav-cev. Predvsem pa moramo s podatkt na razumljiv način seznaniti delavce in omogočiti razpravo in ukrepanje na osnovi tega.
Prirnerno pripravljene anali-ze gospodarjenja in razumljivo obdelani podatki iz zaključnth računov so osnovna podlaga in orientacija delavcem za raz-pravo in odločanje o gospo-darjenju in organizacijahzdru-ženega defa na vseh ostalth področjih tudi kasneje, ker skozi te obravnave dobe dovolj Siroko intormacijo, da imajo odnos do teko&th probtemov v teku lota. Samo tako so delavci phpravfjeni za razprave na ph-mer o investicijah, o novi te-hnotogijt, razumejo potrebo po boljši organizaciji deia, d&-litvi defa in ostalem, kar se do-gaja v organizaciji, v kateri združujejo svoje delo.
L. N.