P.b.
Posamezni Izvod 1.^ žil., mesečna naročni a 5 šilingov.
Izhaja v Celovcu —^'ErsAeinungsort Klagenfurt Poštni urad Celovec 2
— Verlags ostamt Klagenfurt 2
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Rlagenturt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klafenfurt 2. Posttach 124.
Letnik \U
Celovec, petek, 31. marec 1961
Štev. 13 (985)
Uradno ljudsko štetje 1961:
Potvorbe in prekrški kot jih v zgodovini
še ne pomnimo
Naše vnaprej povedane mnenje, da vsebuje vsem mednarodnim načelom nasprotujoča uradna interpretacija pojma občevalnega jezika vse možnosti nepravilnih ugotovitev in zameglitev, se je tudi v praksi potrdilo. Vsa poročila, ki jih prejemamo s terena, potrjujejo, da so se s pomočjo take uradne interpretacije pri ljudskem štetju dogajale potvorbe, za kakršne imamo v zgodovini tudi ljudskih štetij le malo primerov. Mimo vseh navodil in uradnih tolmačenj ter predpisov so se številni števni komisarji posluževali še teorije tako imenovanega priznavalnega načela in ljudi prepričevali, da gre pri ljudskem štetju zlasti tudi za vprašanje ugotovitve narodnosti, tako da na južnem Koroškem ljudsko šteiie v pogledu ..občevalnega jezika Jezika, ki se ga oseba poslužuje v občevanju z družin,kimi pripadniki", nikakor ni ugotovilo uradno zaželjenega dejanskega in resničnega jezikovnega stanja.
Saj so znane nemške organizacije SOd-marka, BHS, Abvrehrkampferbund, Bund der Kdmtner Windischen in Karntner Lands-mannschaft ob podpori tiska in organizacijskega aparata desničarskih strank dale navodilo, da ne zadostuje niti ne ugotovitev .vindišarskega” jezika, marveč je treba vsepovsod po možnosti doseči izjavo o nemškem občevalnem Jeziku In so s tem priznale nevzdržnost teorije o posebnem vindišarskem jeziku. Zlasti za Ziljo in severne kraje ob jezikovni meji je velialo Inierno navodilo, da morajo Izginiti Slovenci In vindišarji.
Do kakšnih ugotovitev je ob načrtnem sestavu števnih komisarjev, ki so bili v pretežni večini znani, proti našemu ljudstvu in njegovim pravicam nastrojeni ljudie, moglo priti in je prišlo, |e na dlani. Ali si je mogoče zamisliti, da so bivši SS-ovski oficirji In osebni prijatelji »Fiihrerja", ki so lu-di šteli, zapisovali Slovence! Ali more kdo verovati, da so znani funkcionarji In pristaši nemških nacionalističnih organizacij kot števni komisarji zapisovali proti navodilom teh organizacij in skrbeli v smislu uradnih predpisov za resnično ugotovitev jezikovnega stanja!
Že sedaj imamo številne primere kaznivega vplivanja in protizakonitega postopka pri zapisovanju s strani števnih komisarjev ter nezakonitega in kaznivega vmešavanja posameznih občinskih funkcionarjev in nameščencev pri Izvedbi ljudskega štetja z namenom in ciljem, da se potvori slika jezikovnega stanja na škodo našega ljudstva.
tovitev; ker je bilo »deutsch' že zapisano, je poskušal stranke prepričati In je navadno tudi uspel, da je na izrecno zahtevo potem dodal k že napisanemu „deutsch" še „wšndisch" ali izjemoma morda celo „slowenisch"; v neki gorski občini pa so števni komisarji na slovensko vprašanje po občevalnem jeziku izjavo »sovenji" enostavno prevedli z „windisch". Višek samo-pašništva pa si je dovolil neki profesor in poznan funkcionar in pristaš nemških nacionalističnih organizacij, ki je števnemu komisarju enostavno samclastno odvzel izpolnjene formularje celotne vasi, jih pregledal in baje odnesel na občino. Ne vemo, ali jih je »popravljal” in spreminjal, vsekakor pa vemo, da jih je kontroliral brez dvoma v svrho podatkov za svoje nacionalistične organizacije! Kje je tu uradna tajnost!
Navedli smo le nekaj naših ugotovitev in še nismo navajali imen, ker bomo to storili na bolj pristojnih mestih. Povedali pa smo le stvari, da javnost že danes ve, kaj vse se je dogajalo pri ljudskem štetju leta 1961 na Koroškem. Trdimo, da gre pri tem ljudskem štetju za najbolj masovne potvorbe dejanskega jezikovnega stanja in za najbolj grobe prekrške tudi v primerjavi z ravno ne prijetnimi izkušnjami pri prejšnjih ljudskih štetjih na Koroškem!
Vesele in pri" j cine praznike
vsem naročnikom bralcem sotrudnlkom in prijateljem
želita
uredništvo in uprava
SLOVENSKEGA
VESTNIKA
Belgijske državnozborske volitve:
Protiljudska politika se je maščevala
Dosedanja proti interesom delovnega ljudstva naperjena politika belgijske vlade, ki je pred meseci izzvala veliko stavko po vsej deželi, se je vladni krščansko-socialni stranki maščevala tudi pri sedanjih državnozborskih volitvah. Ne samo, da je ta stranka zgubila več kot 4 %> glasov in 8 mandatov v parlamentu, marveč je zgubila tudi absolutno večino v senatu. Volilni rezultati so prizadeli tudi dosedanjo koalicijsko liberalno stranko, ki je prav tako zgubila 1 mandat tako v parlamentu kakor tudi v senatu. Nasprotno pa so socialisti pridobili na glasovih in so v parlamentu obdržali dosedanje število mandatov,
Na Južnem Tirolskem spet govori dinamit
Skoraj istočasno, ko so po vsej Italiji proslavljali 100-letnico združitve Italije odnosno proglasitve italijanske kraljevine, je v Bocenu zasedal občni zbor južnotirolske ljudske stranke, na katerem je — kakor poročajo listi — »ljudstvo proti volji siran-kinega vodstva proglasilo načelo samoodločbe". Voditelji južnih Tirolcev s predsednikom SVP dr. Magnago na čelu so sicer skušali miriti in so se dosledno zavzemali za načelo pogajanj na osnovi pariškega sporazuma, toda zmagali so ekstremistični krogi, ki so naravnost izsilili resolucijo o samoodločbi ter le ob robu pristali še na tisto obliko reševanja južnotirolskega vprašanja, ki jo vsebuje sklep letošnjega zasedanja Glavne skupščine OZN.
Zato ni čudno, da italijanski krogi spravljajo v zvezo s sklepi občnega zbora SVP tudi dinamitske atentate, ki so se v tistih
dneh dogodili na Južnem Tirolskem: najprej atentati na električne napeljave blizu vasi Mori in Marco, nato po še atentati na italijanske stanovanjske zgradbe v Bocenu in Meranu. Dejstvo, da je do teh terorističnih dejanj prišlo prav na dan proslave 100-letnice združitve Italije, zelo jasno kaže, da gre očitno za izrazito protiitalijansko demonstracijo.
Ob takih dejstvih zgubi žal precej na pomenu tudi poštena izjava dr. Magnage in drugih voditeljev južnih Tirolcev, ki so obsodili vsakršno uporabo nasilja za dosego narodnostnih pravic južnih Tirolcev, kajti neodgovorna dejanja ekstremističnih elementov ozračje le še bolj zastrupljajo.
medtem ko so v senatu pridobili 5 novih sedežev. Zelo dobro so se držali komunisti, ki so si v parlamentu osvojili 5 mandatov (doslej so imeli le 2), kar velja tudi za flamsko narodno zvezo, ki je imela doslej le enega poslanca, v novem parlamentu pa bo zastopana s petimi.
V številkah je izid volitev naslednji: krščanski socialci 2,199.026 glasov ali 42,1 %> (doslej 2,465.549 — 46,49 °/o), socialisti 1,923.968 glasov ali 36,84 °/o (1,897.646 — 35,79 »/s), liberalci 638.211 — 12,22 % (585.999 — 11,05 %), komunisti 163.524 — 3,13 ®/o (100.145 — 1,98 °/o), flamska narodna zveza 158.222 — 3,03 °/o (104.823 — 1,98 °/o). Mandatov v parlalentu so dobili krščanski socialci 96 (doslej 104), socialisti 84 (84), liberalci 20 (21), komunisti 5 (2), flamska narodna zveza 5 (1) in neodvisni 2 (0). Od doslej razdeljenih 106 sedežev v senatu (ostale senatorje bodo izvolili pokrajinski sveti odnosno bodo kooptirani v senat — op. ured.) so dobili krščanski socialci 47 (doslej 53), socialisti 45 (40), liberalci 11 (12), komunisti 1 (1) in flamska narodna zveza 2 (0).
' Izid volitev je v vladni krščansko-socialni stranki povzročil veliko razočaranje in njeni voditelji samokritično priznavajo, da je bil vzrok temu porazu predvsem v neliudskem načrtu varčevanja, s katerim hoče Belgija na račun delovnih ljudi popraviti škodo, ki jo je belgijsko gospodarstvo utrpelo z izgubo Konga. V političnih krogih so mnenja, da bo sedanja vladna kriza trajala precej dolgo, ker nobena stranka ne bo mogla sama prevzeti vladne posle. Nekateri pričakujejo, da bo prišlo do koalicije med krščanskimi socialci, socialisti in liberalci.
Občni zbor Zveze slovenskih prosvetnih društev na Goriškem:
Zahtevamo priznanje vseh pravic
Tako je uradnik neke obilne v Podjuni ljudi »prepričeval”, da so znanstveniki ugotovili obstoj posebnega vindišarskega jezika in je v drugi občini kvasil števni komisar o znanstveno dokazanem »Kdrnfner Wlndlsch"; fako je župan neke občine v Rožu prepovedal števnim komisarjem spraševali po jeziku, kakršen se govori v občevanju z družinskimi pripadniki, češ da je bil na tozadevni seji na okrajnem glavarstvu, kjer je bilo povedano, da se sme spraševali le po »občevalnem jeziku"; spet na drugi občini, kjer so števni komisarji sedeli v enem prostoru kar eden poleg drugega, da o tajnosti popisa niti govora ne more biti, je v podkrepitev »uradnosti" štetja sedel v dotičnem prostoru in na ta način .nadzoroval" izjave celo žandar v uniformi; v neki drugi občini na Gurah in tudi pri Zilji |e občinski tajnik kot števni komisar že kar vnaprej opravil »Flelssaufgabe" In brez vprašanja družinskih poglavarjev *e vnaprej Izpolnil vse rubrike vključno rubrike 14, v kateri je samo ob sebi umevno zapisal »deutsch” in bil silno razburjen, če kdo ni kor podpisal njegovih Izjav In ugo-
Vseafriška konferenca v Kairu
Te dni je zasedala v Kairu tretja afriška konferenca, na kateri so predstavniki številnih afriških držav razpravljali o vseh važnih problemih »črnega kontinenta«. Ugotovili so, da je Afrika dosegla velike uspehe v svojem gibanju za neodvisnost, vendar še ne takšnih, kot bi jih lahko. Prav tako je bilo na konferenci ugotovljeno, da so afriški narodi sicer že precej enotni v svojih stremljenjih, vendar še vedno premalo organizirani in ne dovolj enotni v izvajanju skupnih akcij.
Predstavniki afriških dežel so ponovili svojo odločnost, nuditi osvobodilnim gibanjem vso podporo; pri tem pa so izjavili, da je za Afriko povsem nesprejemljivo, da bi kolonialno nadvlado zamenjala kakršnakoli oblika tujih vplivov, kajti Afrika ne more in ne sme sklepati kompromisov na račun svoje neodvisnosti, zato v Afriki tudi ne sme biti nobene blokovske orientacije, ampak samo enotna afriška orientacija.
O pomenu tretje konference afriških narodov poudarjajo, da bodo sklepi te konference označili začetek nove etape v razvoju osvobodilnega protikolonialnega boja na afriški celini.
ki nam gredo na osnovi ustave našega boja proti fašizmu
Nedeljski občni zbor Zveze slovenskih prosvetnih društev na Goriškem je bil zgodovinskega pomena za nadaljnje delo Slovencev v Italiji, kajti sklenil je združitev gori-ške in tržaške prosvetne organizacije v močno skupno organizacijo, kot so jo narekovali potreba po še večji enotnosti Slovencev v Italiji in istovetnost položaja, ciljev in načina borbe za uveljavitev in obrambo narodnostnih pravic. V tem smislu je zaključil svoje poročilo tudi tajnik goriške prosvetne zveze Miladin Černe, ki je poudaril, naj bi ta občni zbor postal temeljni kamen za skupno stavbo prosvetnega dela, »ki smo ga dolini nadaljevati za svoj narod, ker nočemo kulturno umreti ampak še bolj zaživeti«.
Poleg razprave o prosvetnem delu, ki »je glavno obrambo sredstvo. da lahko uspešno kljubujemo asimilaciji in raznarodovanju*, je bilo na občnem zboru govora tudi o prizadevanjih za dosego pravic in enakopravnosti, ki Slovencem v Italiji gredo na osnovi ustave ter njihovega boja proti fašizmu. Spomnili so se 100-letnice združitve Italije in ugotovili, da je medtem minilo tudi že 15 let nove republiške ustave, vendar Slovenci še vedno čakajo na priznanje pravic, ki jih jim jamči ta ustava. V tej zvezi so ostro obsodili šovinistično in fašistično gonjo proti Slovencem in poudarili, da predstavlja ta gonja najhujši napad na njihove pravice in da ima namen še bolj poslabšati njihov narodnostni položaj. Tem problemom je posvečena tudi resolucija občnega zbora, v kateri je rečeno, da fašistična gonja ne predstavlja le napada na pravice Slovencev, marveč je hkrati tudi najresnejši poskus motenja mirnega sožitja med obema narodoma-sosedoma. Zato je občni zbor zahteval, da pristojne oblasti store potrebne ukrepe, da se taki izpadi rte bodo več ponovili in da se njihovi organizatorji kaznujejo.
Predvsem pa je bila na občnem zboru Z S PD poudarjena potreba po čimvečji enotnosti vseh zamejskih Slovencev, kajti: »Čeprav smo zamejski Slovenci politično različno usmerjeni, pa nas združuje skupna težnja po obstoju in napredku. Ohraniti moramo zavest enotnosti, zavest, da so z nami delovne množice in da je za nami država matičnega naroda, na katere pomoč lahko računamo.«
v * y
8 — §tev. 13. (985)
Nekaj beležk o razstavi
„200 let avstrijskega šolstva”
v celovškem domu umetnosti
Kratko smo v našem listu že zabeležili, da je bila v času od 7. do 23. marca v celovškem Domu umetnosti razstava pod naslovom »200 let avstrijskega šolstva«. Razstava je dala zanimiv vpogled tako na splošni razvoj šolstva od začetkov v nekdanji avstro-ogrski monarhiji do danes, kakor še posebej tudi na položaj šolstva raznih narodnosti, ki so nekdaj živele v mejah monarhije in od katerih nekatere danes živijo kot manjšine v republiki Avstriji. O prvem momentu tukaj ne bomo govorili, zabeležili pa bi nekaj zanimivih podatkov o razvoju slovenskega šolstva pod avstrijsko upravo.
Pretres ljudskega štetja 1951
(Nadaljevanje)
Pretres popisnih podatkov pokaže sam po sebi nevzdržnost trditve o obstoju tretjega, •»vindišarskega« etničnega elementa, ki naj bi bil posledica svojevrstne simbioze ljudi slovenskega jezika z Nemci. Analiza razmerja med jezikovnimi skupinami v kombinaciji z »svindisch« in v kombinaciji s »slowenisch« je pokazala, da je v sodnih okrajih z večjim deležem nemškega prebivalstva odstotek »vin-dišarjev« manjši. Posebno značilno je, da je na severnem robu dvojezičnega ozemlja in izven njega v kategorije z »svindisch« uvrščeno le 4 °/o nenemškega prebivalstva, 96 °/o pa v kategorije v kombinaciji s »slosvenisch«. Ti podatki, ki kažejo, da je odstotek kategorij z »svindisch« tem manjši, čim večji je delež nenemškega prebivalstva, zanikajo osnovno trditev zagovornikov teorije 0 »vin-dišarjih«. To ugotovitev potrjujejo tudi zaključki, dobljeni iz analize jezikovnih podatkov po naravnih geografskih predelih. Pogled na karto šolskih okolišev s simbolnimi znaki za tisto nemško kategorijo, v katero so našteli relativno največ ljudi, in na karto, kjer so označene občine, v katerih »vindišar-jev« niso upoštevali, pokaže nevzdržnost trditve o posebnem vindišarskem jeziku.
Celoten pretres avstrijskega popisa prebivalstva iz l. 1951 z ozirom na jezikovno strukturo prebivalstva na Koroškem se zgošča v naslednje osnovne ugotovitve:
1.	Rezultati popisa ne dajejo osnove za trditev o obstoju tretjega, »vindišarskega« etničnega elementa poleg tradicionalno in faktično obstoječega slovenskega in nemškega elementa na Koroškem; v podatkih popisa pomeni »svindisch« prav isto kot »slosvenisch«.
2.	Vrstni red navajanja jezikov pri dvojezičnih kategorijah je rezultat nestrokovnih faktorjev in ne daje nobenega opravičila za delitev prebivalstva s slovenskim občevalnim jezikom na različne kategorije; vse nenem-ške kategorije skupaj tvorijo enotno slovensko jezikovno kategorijo, kakor so v prvem obdobju po popisu to v internih preračunavanjih upoštevale tudi avstrijske oblasti same.
3.	Takšna enotna slovenska kategorija obsega po podatkih popisa 42.095 ljudi. To število je bistveno prenizko in ne zajema vseh ljudi slovenskega jezika, ker so popisovalci velik del takih ljudi vpisali v kategorijo »deutsch« in na ta način zabrisali njihov obstoj.
4.	Popis zato ni dal zadovoljivega odgovora na vprašanje, koliko je Slovencev na Koroškem in so zaradi tega za znanstveno in politično uporabo še vedno bolj zanesljivi podatki štetja l. 1910 oziroma novejše suma-ricne cenitve posameznih poznavalcev (britanske okupacijske oblasti — 60.000, avstrijski koroški socialistični senator Populorum —
70.000,	ameriški zgodovinar in specialist za nacionalna vprašanja prof. H, Kohn — nad
75.000,	slovenske organizacije na Koroškem — nad 80.000).
5.	Edina znanstveno utemeljena in še posebej v koroških pogojih smotrna metoda za ugotovitev resnične jezikovne pripadnosti prebivalstva je tista, ki jo je l. 1959 ponovno priporočila Populacijska komisija Ekonomsko socialnega sveta OZN, namreč ugotavljanja materinskega jezika prebivalstva.
Od vseh naštetih osnovnih pridržkov pa hočemo pogledati, kakšno teritorialno osnovo za upoštevanje manjšine bi lahko avstrijske oblasti kljub vsem slabostim dobile iz štetja l. 1951, če bi ga hotele upoštevati in ali jim je bilo potrebno uvajati v manjšinsko zakonodajo klavzulo o ugotavljanju manjšine.
Za predstavo teritorialne razporeditve Slovencev na Koroškem in razmerja Slovencev do Nemcev na slovenskem in mešanem ozemlju Koroške bi avstrijske oblasti lahko uporabile podatke o skupnem številu prebivalstva, ki je bilo pri popisu leta 1951 uvrščeno v nenemške kategorije.
Kljub uvrstitvi dela slovenskega prebivalstva ob popisu leta 1951 v kategorijo »deutsch« prevladuje slovensko prebivalstvo od vzhodnega dela Podjune do vzhodne meje Spodnje Zilje. Na ta pas je navezano obsežno področje zahodnih in vzhodnih Gur in pa področje katastrskih občin na območju občine Ruda in Št. Peter na Vašinjah, severno od Drave. V tem sklenjenem pasu predstavljajo območja z manjšim deležem slovenskega prebivalstva: katastrske občine Pliberk, Železna Kapla, Dobrla vas, Sinča vas, Škocijan ter Borovlje. V ožjem, populacijsko, naselbinsko in gospodarsko močno urbaniziranem območju Celovca in Beljaka, ki še spada v teritorij dvojezičnega šolstva, pa je po popisnih rezultatih delež slovenskega prebivalstva nazadoval pod 20 °/o. Od Beljaka se proži krak z manj kot 20 °/o slovenskega prebivalstva na zahod proti Vrbi. Krak v smeri proti Pod-kloštru loči obširno ozemlje sodnega okraja Šmohor s slovensko večino, krak, ki sega proti Vrbi, pa območje Kostanj in Domačal na Osojskih Turah. Krak katastrskih občin med Celovcem, Velikovcem in Grebinjem pa
Slovenščina je postala obvezna za podeželske šole leta 1829 in je s tem bila uveljavljena materinščina pretežne večine prebivalstva zlasti v takratni vojvodini Kranjski in v južnem delu Koroške. Vendar takratna šola še ni imela obveznega značaja, marveč je obvezno šolstvo uvedel šele državni šolski zakon iz leta 1869. Leta 1847 je bilo na Koroškem in Kranjskem skupno 255 nemških, 22 slovenskih in 121 mešanih, to je dvojezičnih šol. Otrok v šolski starosti je bilo v obeh deželah 89.347, od katerih po jih je šolo obiskovalo le 52.391 (ljudske šole 34.648, ponavljalne šole pa 17.743), tako da sta dve petini otrok ostali brez šolskega pouka.
V pičlih dveh desetletjih se je število šol močno povečalo in je bilo leta 1865 samo na Koroškem 248 nemških, 25 slovenskih in 66 dvojezičnih šol. Posebno lep napredek šolstva pa moramo ugotoviti, če primerjamo takratno število šolarjev z današnjim stanjem. Vendar je šel ta razvoj le v eni smeri, to je v smeri razvoja nemškega šolstva. Kajti če upoštevamo, da izkazuje statistika za leto 1865 25 slovenskih in 66 dvojezičnih šol, potem se pač vsiljuje vprašanje, koliko takih šol bi morali imeti danes — če ne bi tudi in zlasti šola služila zločinski politiki raznarodovanja slovenskega življa na Koroškem! Ponemčevalno delo pa potrjuje tudi etnografska karta po ljudskem štetju leta 1851, ki izkazuje n. pr. Dobrlo vas in vso Podjuno še kot izključno slovensko ozemlje (da takrat tudi še niso poznali razlike med Slovenci in „vindišarji", omenimo le ob robu).
Na občnem zboru velesejmskega in olepševalnega društva v Celovcu je velesejmski pre-zident Novak navedel vrsto zanimivih podatkov o razvoju koroškega velesejma.
Letos bo koroški velesejem v znamenju desetletnice svojega obstoja. Razvoj v preteklih letih je ogromen. Dočim je leta 1950 znašal obratni denarni promet velesejma samo 410.741 šilingov, je leta 1960 znašal vsoto
19,081.000	šilingov. Skupni stroški za mestno in velesejmsko halo z umetnim drsališčem in ostalimi napravami so znašali 22,936.608 šilingov.
Zanimiv je tudi razvoj števila razstavljavcev in obiskovalcev na teh gospodarskih prireditvah v dobi enega desetletja. Leta 1950 je celovško razstavo, združeno z jesensko
Za avstrijski lesni sejem v okviru koroškega velesejma so ustanovili delovni komite za priprave in izvedbo posebne gozdne razstave. Program posebne gozdne razstave bodo izvedli tudi na vseh avstrijskih lesnih sejmih ter obsega vsa področja avstrijskega lesnega gospodarstva. Na ko-
lači področje s slovensko večino na vznožju Svinjške planine od območja občin Št. Peter na Vašinjah in Ruda. Če izločimo prebivalstvo centrov, t. j. Pliberka, Železne Kaple, Velikovca, Sinče vasi, Borovelj in Vrbe in upoštevamo le podeželjsko prebivalstvo, znaša delež slovenskega prebivalstva po sodnih okrajih takole: Pliberk 77 °/o Dobrla vas 73 »/o, Železna Kapla 75 °/o Borovlje 57 °/o, Rožck 46 #/o in Velikovec 35 °/o. Prezreti ne smemo, da vključuje sodni okraj Celovec obsežno območje Gur, kjer prevladujejo Slovenci s 60 °U (občina Žihpolje pri tem ni upoštevana), sodni okraj Šmohor pa ima v srednji Ziljski dolini 58 %> slovenskega prebivalstva, sodni okraj Beljak pa pasove pod Karavankami na Spodnji Zilji, na Osojskih Turah in na območju Bistrice na Zilji s približ-
ka razstavi so bile prikazane tudi učne knjige iz raznih dob, vendar je bilo med temi videti le malo slovenskih. Pač pa statistika navaja, da je državna založba v letih 1906—1911 (ko je bila v avstrijskih mejah tudi Kranjska) izdala 650.000 izvodov slovenskih šolskih knjig; toda slabo' spričevalo za avstrijsko »širokogrudnost" in »pra-vičnosf" je sedanje stanje slovenskih šolskih knjig za Koroško.
Končno je bilo na razstavi videti tudi razvoj dvojezičnega šolstva v drugi avstrijski republiki. Še v začetku šolskega leta 1958 1959, torej pred »uzakonitvijo" protiustavnega odloka z dne 22. 9. 1958, je število otrok, ki so imeli v prvih treh letih dvojezičen pouk, znašalo 5702. (Da so le—ti uvrščeni v rubriko »nemško-slovenski učni jezik", čeprav je po zakonu iz leta 1945 veljal za prva tri leta »slovensko-nemški učni jezik”, bodi omenjeno le mimogrede.) In kakšno je število teh otrok danes?
Mislimo, da je ob pogledu na razvoj šolstva v Avstriji in zlasti na Koroškem, kot ga je nudila omenjena razstava, možno le dvoje vprašanj — ali: „Kje so ostali Slovenci, ki jih je bilo pred desetletji še toliko celo po uradni statistiki?" — ali: »Kako je mogoče govoriti o pravični ureditvi šolstva, ko pa pretežna večina slovenskih otrok nima pouka v materinščini?" Če napravimo iz tega zaključek, moramo ugotoviti, da je Avstrija sicer mnogo napravila na področju šolstva, vendar njena šolska politika za Slovence ni bila pravična!
slavnostjo, obiskalo 104.000 gostov, razstavljalo pa je 290 podjetij. Leta 1960 so našteli
293.000	velesejmskih obiskovalcev, razstavljavcev pa je bilo 1046 iz tuzemstva in enajstih držav.
Zelo živahno frekvenco ugotavljajo na umetnem drsališču, predvsem pri hokejskih igrah na ledu ter dvakratnem gostovanju dunajske revije na ledu. Odlične nastope dunajske revije na ledu je v obeh gostovanjih skupno obiskalo 106.000 gledalcev. Visoki so stroški obratovanja v mestni dvorani ter dosežejo skupno s stroški za prireditve okoli
600.000	šilingov na mesec.
Kljub visokim obratnim stroškom pa izkazuje bilanca podjetja za leto 1959 880.000 šilingov dobička.
roškem velesejmu bodo posebno ponazorili izvirno lesno proizvodnjo s pogozdovanjem, transport lesa, lesno sečnjo, lesne sor-timente, uporabo lesa v tuzemstvu in izvoz lesa v inozemstvo. Nadalje bo prikazan doprinos gozda: v narodnem gospodarstvu in drugo. Posebna lesna razstava bo letos na prostornini 4.500 kvadratnih metrov.
no tretjino, ponekod pa še z več kot polovico slovenskega prebivalstva.
To je torej tisti minimum razširjenosti slovenskega prebivalstva na Koroškem, ki re-zultira celo iz golih podatkov avstrijskega uradnega popisa prebivalstva leta 1951, če jih otrebimo neznanstvenih prijemov in fri-volne igre s številkami. Ta minimum, ki ga skuša avstrijska politika ignorirati, je obenem tudi merilo za sedanjo in bodočo avstrijsko jezikovno statistiko na Koroškem, za njeno strokovnost in objektivnost, za odgovor na vprašanje, koliko se je ta statistika približala k maksimumu, to je k ugotovitvi tistega dejanskega etničnega stanja, ki korenini v materinščini koroškega človeka.
(»Razprave in gradivo” InstHuta za narodnostna
vprašanja v Ljubljani)
Beograd. — Tudi letos bo jugoslovanska mladina za 25. maj — Dan mladosti ponesla štafeto po vsej državi. Letošnja štafeta mladosti, ki jo bo mladina začela 8. aprila v Titovem Užicu, bo šla skozi 250 večjih naselij, mladinci pa bodo na tej poti pretekli okoli 7000 km dolgo pot. Na osrednji prireditvi v Beogradu bodo 25. maja predali štafetno' palico predsedniku republike Titu, ki bo istega dne slavil svoj rojstni dan.
Aman. — Jordanski premier Taluni je sporočil, da bo v bližnji prihodnosti prišlo do srečanja med predsednikom Združene arabske republike Naserjem in jordanskim kraljem Huseinom.
Bamako. — Po zaključenem obisku predsednika Tita v republiki Mali je bilo objavljeno skupno' sporočilo, v katerem zlasti poudarjajo pomen tega obiska za nadaljnje sodelovanje med Jugoslavijo in republiko Mali. Maršal Tito je med svojim bivanjem v republiki Mali govoril na skupni seji malijske vlade in najvišjih funkcionarjev skupščine, kjer je zavzel stališče tudi do raznih afriških problemov, glede reševanja mednarodnih vprašanj pa je dejal, da vsako odlaganje pozitivne rešitve pomeni resno nevarnost za mir.
Tunis. — Začasna alžirska vlada in francoska vlada sta sporočili, da se bodo prva pogajanja za ukinitev več kot šest let trajajoče vojne med Francijo in osvobodilnim gibanjem Alžircev začela 7. aprila v Evianu ob Ženevskem jezeru. V zvezi s temi pogajanji je Arabska liga poudarila, da bo alžirskemu ljudstvu nudila vso podporo v njegovem boju za dokončno osvoboditev.
Krems. — Notranji minister Afritsch je na zborovanju socialistične stranke govoril tudi o pojavih neonacizma in dejal, da so sovražniki demokracije še vedno med nami. Minister je poudaril, da je treba odločno nastopiti proti vsem elementom, ki s pisanjem nacističnih parol oli prepevanjem nacističnih pesmi obujajo nacistično miselnost, vojne zločince pa je treba postaviti pred sodišče.
Washington. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je imel daljši razgovor z ameriškim predsednikom Kennedyjem, s katerim sta razgovarjala predvsem o vprašanju Laosa. V političnih krogih prevladuje mnenje, da pomeni ta razgovor uvod v mirno rešitev tega problema. Medtem pa se je v Moskvi sestal svet Varšavskega pakta, medtem ko so imeli zunanji ministri SEATO konferenco v Bang-kogu. Tudi na obeh feh sestankih so govorili o Laosu.
New York. — V generalni debati o kongoškem vprašanju pred Glavno skupščino OZN je govoril tudi jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič, ki je dejal, da je treba temeljito in dokončno napraviti konec vmešavanju Belgije v notranje zadeve Konga. Popovič je ostro kritiziral tudi akcijo Združenih narodov v Kongu in dejal, da je vodstvo te akcije soodgovorno za današnji položaj v tej afriški državi.
Tel Aviv. — 11. aprila se bo v Izraelu začel proces proti vojnemu zločincu in nacističnemu strokovnjaku za »dokončno rešitev" židovskega vprašanja Eichmannu. Avstrija, Jugoslavija, Zahodna Nemčija in Amerika so izraelsko vlado zaprosile za dovoljenje, da bi smele poslati svoje opazovalce na proces.
Dunaj. — V maju bo Avstrijo obiskala delegacija Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze, ki bo s tem vrnila lanskoletni obisk avstrijskih parlamentarcev v Sovjetski zvezi.
Helsinki. — Finska vlada je podpisala pogodbo o pristopu Finske k Mali skupnosti svobodnega trga — EFTA in bo s 1. julijem letos znižala svoje carine za 30 odstotkov, kot so to izvedle ostale članice tega združenja.
Bonn. — Letos jeseni bodo v Zahodni Nemčiji državnozborske volitve, za katere je tudi Vatikan že začel primerno »pripravo". V svojem glasilu ostro napada nemške socialiste in skuša s tem dati podporo Adenauerjevi stranki.
Lep razvoj koroškega velesejma
Lesni sejem na koroškem velesejmu

Po kulturnem in prosvetnem tednu:
Dobili smo dragocene izkušnje
ki nam bodo pomagale pri nadaljnjem delu na kulturnoprosvetnem področju
Leloinji kulturni in prosvetni teden koroikih Slovencev, ki ga je priredila Slovenska prosvetna zveza s pomočjo včlanjenih druitev, je za nami. Bil je to prvi tak poizkus In nas ne sme presenetiti, če morda ni v vsakem oziru tako uspel, kot bi bilo želeti. Dal pa nam je dragocene izkušnje, ki nam bodo pomagale pri nadaljnjem delu na kulturno-prosvetnem področju, reveda le potem, če se bomo iz teh izkušenj učili tako v centrali kakor tudi zunaj v društvih. Zato bomo morali tako eni kot drugi petek tega tedna podrobno analizirati in kritično presoditi vsak posamezni pojav, da nas bodo zaključki, ki jih bo treba napraviti, povedli v našem skupnem delu za ohranitev slovenske prosvete in slovenskega jezika na Koroškem za korak naprej, ne pa nazaj, kar bi bilo v korist le našim nasprotnikom, ki so tudi tokrat pokazali zvrhano mero sovraštva do vsega, kar je slovensko.
Druga polovica tedna — o prvem delu smo poročali že v zadnji številki — je prinesla še dragoceno obogatitev v obliki gostovanj ansambla gledališča »Tone Čutar' z Jesenic z globoko človečansko dramo »Globoko so korenine' ter godbe že-lezarjev z Raven na Koroškem. Vendar bi delali krivico našim domačim skupinam, če bi zaradi navdušenja, s katerim smo sprejemali goste iz sosedne Slovenije, ne našli primernih besed tudi za prireditve, na katerih so sodelovali naši lastni prosvetaši. Seveda se naše dramske družine nikakor ne morejo meriti s kvaliteto Jeseničanov, pa kljub temu so, primemo razmeram, v kakršnih se razvijajo, pokazale mnogo znanja, ki je plod nesebične požrtvovalnosti. To velja tako za igralsko skupino SPD »Bilka’ v Bilčovsu, ki je v nedelja gostovala v Šmihelu nad Pliberkom z igro »Za pravdo in srce”, kakor tudi za skupino SPD »Svoboda" v Št. Janžu v Rožu, katera se je v soboto v Logi vasi predstavila s Finž-garjeva ljudsko igro »Razvalina življenja", ter za igralce Slovenskega prosvetnega društva na Radišah, ki so v nedeljo za domačo publiko uprizorili igro »Podrti križ”.
Posebno razveseljiv je bil v tem tednu nastop mladega pevskega zbora »France Posterk-Lenart” iz Železne Kaple in Št. Vi-
da v Podjuni, ki je v soboto pod vodstvom prav tako mladega pevovodje Vladimira Prušnika navduševal poslušalce v Kotmari
V okviru kulturnega tedna:
Da kar uvodoma povemo: člani ansambla Čufarjevega gledališča z Jesenic, ki so nam dovršeno uprizorili sodobno dramo »Globoko so korenine", niso poklicni igralci, marveč amaterji, ki sc dnevno zaposleni v železarni in na drugih delovnih mestih in samo svoj prosti čas posvečajo odrskemu življenju. Zato nas kvaliteta njihovega igranja še toliko bolj preseneča, in ne samo preseneča, marveč nas je navdušila do skrajne mere, saj so nam posredovali predstavo, kakršne na Koroškem nobena amaterska skupina ne bi zmogla.
V treh krajih — v Dobrli vasi, v Glinjah in v Lečah ob Baškem jezeru je na stotine ljubiteljev odrske dejavnosti z nepopisnim navdušenjem sledilo dogajanju na odru. Čeprav je bilo spremljanje tega dogajanja za gledalce precej težko, smo povsod videli ljudi, mlade in stare, ki so naravnost
vasi. Zbor smo slišali sicer že večkrat, toda tokrat si je izbral skoraj izključno same težke komade, katerih brezhibna izvedba je močno presenetila tudi vse tiste, ki o petju res nekaj razumejo in so zato včasih zelo kritični poslušalci. Toda tudi ocena teh ljudi je izpadla zelo laskavo, zato smemo reči, da imamo na pevskem področju res kvalitetne skupine, ki bi se lahko uspešno pomerile z marsikom. Razumljivo je, da so Kotmirčani temu primerno pozdravili in spremljali podajanje zbora iz Podjune, kar bo tudi njim samim nova vzpodbuda za nadaljnje prizadevanje v gojitvi in širjenju petja — pri nas še vedno najbolj
požirali vsako posamezno besedo, na njihovih obrazih pa je bilo zapisano, da jih je globoka vsebina dela vse prevzela. In res si Jeseničani ne bi mogli izbrati bolj primernega komada, kot je prav drama dveh ameriških avtorjev Gcw-d'Usseau »Glcbcko so korenine”. Delo sicer govori o »nepremostljivem prepadu" med rasami v Ameriki, toda ali ne srečamo tudi pri nas na Koroškem prispodobe starega senatorja z ameriškega juga, v katerem je združeno vse, kar je starega, gnilega in preživelega! Tudi tukaj naletimo na ljudi, v katerih je globoko zakoreninjena narodna nestrpnost, ker se še vedno niso otresli herren-volkovskega duha in zato v Slovencu gledajo manj vrednega človeka. Vendar niso vsi taki: kakor se v drami srečajo na eni strani visoke stene književnik s severa, senatorjevi hčerki in zamorski poročnik, tako jih je tudi pri nas mnogo takih, ki stremijo za mirnim sožitjem in medsebojnim razumevanjem med obema narodoma. Le-ti vedo, da je stena med nemško in slovensko govorečimi Korošci umetno postavljena — postavili so jo tisti, ki predstavljajo stari svet predsodkov in mržnje — zato ne more obstati v času, ko stremi človeštvo za prijateljstvom in sporazumevanjem med narodi.
Nauk, ki ga daje drama »Globoko so korenine", je kratko povedano ta: Vsi smo ljudje, človek bele ali črne polti, človek nemškega ali slovenskega maternega jezika; vsi smo člani velike skupne družine — človeštva. Zato pretrgajmo korenine, ki nas še priklepajo na stari svet, da bodo tembolj živo pognale mlade korenine novega sveta, ki naj bc svet brez sovraštva in brez zaničevanja ali zapostavljanja. Kajti le v tem novem, pravičnem svetu so pogoji trajnega miru!
Ansamblu gledališča »Tone Čufar" na Jesenicah smo res iz srca hvaležni za darilo, ki ga nam je posredoval ob našem kulturnem in prosvetnem tednu.
priljubljene oblike prosvetnega delovanja.
Slovenski pesniki in pisatelji so tudi v drugi polovici tedna nadaljevali z literarnimi urami po raznih krajih in svojo turnejo zaključili s posebno uspelima prireditvama v Selah in na Obirskem. Prav tako so se nadaljevala predavanja, o katerih smo govorili že zadnjič; pridružile pa so se jim še prireditve, na katerih je član odbora tržaške SPZ Drago Pahor govoril o razmerah, v kakršnih živijo in delajo naši bratje v Italiji. Sledil je še prosvetni večer s koristnim razgovorom v Šmarjeti nad Pliberkom, zadnji dan kulturnega tedna pa ie v Železni Kapli in v Globasnici koncertirala še ravenska godba, ki je navdušila s svojim izbranim sporedom res številno občinstvo.
|j Kulturni in prosvetni teden je mimo.
■	Nudil nam je vpogled v najrazličnejše
■	cblike kultumo-prosvetnega delovanja, I predvsem pa je pokazal, da je med r.a-
■	š!m ljudstvom še dovolj zanimanja in I zdravega razumevanja za prosveto in j kulturo. In to je bil hkrati tudi najbolj-j ši odgovor vsem tistim, ki so tudi ob tej i priložnosti govorili besedo zastrupljanju • odnosov med obema narodoma. Deležni
J smo bili marsikatere kritične opombe, I slišali pa smo tudi mnogo izrazoy pri-I znanja in zadovoljstva: pestri sc odzivi, j kakor je bil pester teden, ki nam bo šo-n la za nadaljnje delo!
Objava slovenske gimnazije
Na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence je v tem šolskem letu drugi Dan staršev v petek, dne 7. aprila 1961. V času od 13. do 16. ure se starši lahko porazgovorijo z vsemi profesorji, ki poučujejo njihove otroke.
Ravnateljstvo
KULTURNE DROBTINEm
% Salzburški festival bo tudi letos obsegal uprizoritve predvsem Mozartovih del. Predvidene so opere „Cosi fan tulte", »Beg iz seraja", Jdomeneo" in .Don Giovan-ni", katerim se bo pridružila še Straussova opera .Kavalir z rožo" ter Verdijeva .Simone Boccanegra”. Igrali bodo tudi prvi del Fausta ter Raimundovega »Kmeta kot milijonarja". Koncertni spored bo obsegal 4 solistične koncerte, 12 pevskih večerov, 6 komornih koncertov, 5 matinej, 8 serenad in 4 koncerte duhovne glasbe.
Q Znani koroški slikar prof. dr. Werner Berg razstavlja trenutno v Munchenu, kjer je njegova umetnost naletela na prav tako veliko zanimanje kot povsod drugod, k(’cr je že razstavljal.
0 V dneh od 10. do 15. aprila se bodo v Hamburgu sestali prosvetni ministri držav-članic Evropskega sveta. Obravnavali bodo razna aktualna vprašanja, v ospredju razprav pa bo zahteva po poenotenju šolske izobrazbe v vseh evropskih državah in po razširitvi učenja jezikov. Govora pa bo tudi o ustanovitvi posebne evropske univerze.
Svetovno znana opera v Bayreufhu, ki je bila zgrajena v 18. stoletju, spada med najbolj ohranjena baročna gledališča na svetu. Vendar je potrebna temeljitega popravila in jc Bavarska v ta namen dala na razpolago milijon mark. Popravila bodo izvedli postopoma in računajo, da bo opera dokončno obnovljena do leta 1966.
£ Produkcija nemoralnih tilmov se v Ameriki vedno bolj stopnjuje in je samo v teku enega leta — od 1959 do 1960 — poskočila od 14 na 24 odstotkov vseh v Ameriki izdelanih filmov.
t	\
Razširimo dejavnost in vpliv prosvetnih društev
(4. nadaljevanje)
Prav zaradi tega pa je dejavnost prosvetnih društev še vedno sila stereotipna in enostranska, omejena takorekoč zgolj na petje in dramatiko. V društvih pogrešamo razgledanih in tako splošno kakor tudi strokovno in tehnično izobraženih in usposobljenih sotrudnikov, ki bi najlažje popestrili dejavnost prosvetnih društev.
Slovenska prosvetna zveza je zadnje čase s svoje strani posvečala vzgojim 1 a-dih funkcionarjev prosvetnih društev precejšnjo pozornost. Ona ni le priredila vrsto prosvetnih konferenc in dva zaporedna tečaja za tajnike, blagajnike in ^knjižničarje včlanjenih društev, temveč je po svojih funkcionarjih vedno spet priskočila društvom na pomoč, kadar je šlo za pripravo večjih prosvetnih prireditev in proslav. Namen te pomoči ni bil poseganje v pristojnosti društvenih odborov, temveč le pomoč mladim odborom in odbornikom, da bi se lažje in hitreje usposobili za delo, ki ga večje prireditve zahtevajo. Take prireditve so na splošno dobro uspele. Z vso dosedanjo pomočjo pri sejah in sestankih društvenih odborov in potom prosvetnih konferenc in tečajev vendar še nismo v zaželjeni meri uspeli, da bi društva pričela bolj samostojno kakor doslej vršiti svoje delo in iskati pomoči in opore na terenu samem.
Sicer so izjeme, toda skoraj povsod je tako, da je nad prosvetnimi društvi in njihovo dejavnostjo in nad uspešnostjo njihovih prireditev vedno spet precej kritike Kakor je ta kritika zaželjena in včasih tudi na mestu, tako je mnogokrat neupravičena, ker prihaja s strani ljudi, ki imajo vse sposobnosti in tudi čas, da bi lahko pomagali k boljši kvaliteti in k boljšemu uspehu prosvetnega dela in prosvetnih prireditev. Žal pa teh ljudi ne najdemo pri pripravah prireditev, niti ne v članstvu naših društev. Zato pa njihova kritika društvenega dela ne zboljšuje, niti ^ga ne pospešuje. Večkrat ima za posledico, da marsikak nadebuden mlad prosvetas, ki se v društvu pridno trudi, postane zagrenjen in popusti v svojem neplačanem prizadevanju. Najboljša prosvetna kritika je aktivno sodelovanje v društvih in nesebično prizadevanje za boljši uspeh in naglejši napredek naših društev.
..Globoko so korenine"
v izvedbi gledališča „Tone Čufar" z Jesenic
V celovškem Mestnem gledališču:
Straussova opereta „Tisoč in ena noč”
Mnoga društva še vedno životarijo v vzdušju preteklosti in obupujejo nad mladim rodom, ki ne spoštuje tradicionalnih prosvetnih navad. V taki zagati so društva, ki niso znala zajeti mladine in je vključiti v društveno delo. V območju takih društev se veliko modruje, da mladina izgublja smisel za prosvetno delo in kulturno življenje zaradi motorizacije, športa, plesa, kina in zabavne glasbe. Taka društva se navadno izživljajo le ob gostovanju drugih skupin, sama pa gostovanja ne znajo izkoristiti za obnovo svoje lastne dejavnosti in za povečanje svojega vpliva med mladino. Tu in tam pa za taka gostovanja ne vložijo niti trohice lastnega truda. Če dramatika ali zborovsko petje mladine tu in tam res ne pritegneta, potem je še vedno vrsta drugih oblik, s katerimi se društva med mladim rodom lahko zakoreninijo in ga priklenejo. Pojem športa je tako obsežen in možnosti organiziranega poučnega in istočasno zabavnega izletništva tako mnogotere, da jih vsako društvo lahko v eni ali drugi obliki izkoristi. Nič slabši niso pogoji za zabavne prideditve in društvene plese, pa tudi oblike prosvetnega dela v krožkih šolske mladine so raznotere in lahko sila zanimive in vzpodbudne.
Če hočemo društvom, ki se životarijo, pomagati iz sedanjega brezizglednega položaja, potem jim moramo svetovati,
® da se v prihodnje pričnejo bolj brigati za dijaško in delavsko mladi-n o , ki je v njihovem območju doma;
•	da to mladino primerno nagovorijo in vzpodbujajo k delu v društvu, da jo podpirajo pri njenih oblikah prosvetnega dela, pri športu, pri izletništvu in pri prirejanju zabavnih večerov, končno pa da jo navajajo k združevanju šolarjev v krožke šolske mladine;
•	da nudijo tej mladini primerno vzgojo, organizacijsko pomoč in materialno podporo, ki jo bo v svojih prosvetnih prizadevanjih potrebovala in iskala;
® da vsako zunanjo kritiko na račun društva izkoristijo za vključitev kritikov v neposredno društveno delo, k soodločanju in neposrednemu sodelovanju pri pripravah društvenih prireditev.	(Se nadaljuje)
Ko je Strauss napisal za svojo prvo opereto »Indigo in 40 razbojnikov«, verjetno nihče ni pričakoval, da bo to delo — sicer pod spremenjenim naslovom »Tisoč in ena noč« in popolnoma predelano — doživelo toliko uspeha; pod prvotnim naslovom je vzbudila pozornost le premiera, nato pa je postalo precej tiho okoli Straussovega prvenca na področju operete. Po predelavi pa si je Straussova >Tisoč in ena noč« utrla pot v stalni spored operetnih odrov in je še danes prav tako priljubljena, kot je bila pred dobrim pol stoletjem, ko je zaživela novo življenje.
Premiera v celovškem Mestnem gledališču je spet pokazala, da je med tukajšnjim prebivalstvom še mnogo zanimanja	za	lahko poskočno glasbo,	posebno	še, če je njen avtor
Johann Strauss. V razprodani dvorani	— redkost pri premierah! —	je kar prekipevalo
od navdušenja, ki je veljalo ne samo delu kot takemu, marveč zasluženo tudi izvajalcem, saj so ponovno prepričali vso številno publiko, da razpolagajo s posebnim znanjem za tisto zvrst odrske dejavnosti, v katero spada tudi opereta.
Uprizoritev je s svojo že večkrat dokazano izurjenostjo pripravil Theo Knapp, medtem ko je orkester vodil Karl Heinz Brand. Tokrat je scenske slike oskrbel Helmut \Vink-ler, ki je pričaral na oder čarobni	svet Orienta in s tem dal	opereti	pravo obeležje, ka-
terga ji glasba ne nudi dovolj, ker	je	— kako naj bi bilo pri	Straussu	drugačef — v pre-
težni meri izrazito dunajska. Zelo posrečeni so bili tudi kostumi, ki jih je tudi tokrat zasnovala Anny Arnold.
Med igralci so posebno dopadli Thomas Kleiber in Gina Klitsch, Franz God in Trude Knappl, nadalje Karl Fleinz Schmidt, Hans Joachim Wolf, Betty Kopler ter Hubert Tratt-nig, Horst Reder in Franz VKubak. Videli pa smo tudi balet, ki je v Celovcu prava redkost in moramo reči, da so R. M. Bachheimer (ki je hkrati napisala tudi koreografijo), A. Doutreval in P. Wagner pokazali lepo Znanje.
Vsekakor je bila to premiera, ki obeta, da ji bo sledilo še več posrečenih in dobro obiskanih predstav.

(Vitcuftnjfe,
Pomlad je v deželi — praznik vstajenja in nade v novo življenje. Mlada rast zeleni, rože pestro barvne silijo, iz zemlje, ptički žvr-gole — vse poje pesem pomladi, pesem vstajenja. Narava je polna čudes in skrivnostno snuje roka stvarnika.
Kmet je zabrazdil plug v plodno zemljo. Po večini se ne poti več z volom in konjem, plug mu vleče traktor in kar je prej z naporom opravil v dnevih, stori sedaj v urah. Povsod seve ni tako, še so kmetje, ki jim ora.o in brano vleče vol ali konj, posebno v hribovitih krajih in še dolgo ne bo v vsakem kmetijstvu motoriziran pogon.
Kmetu danes ni pomagano samo, da krepko prime z rokami za delo — delovati mora tudi duh, razum in zdrava pamet. Novi čas zahteva tudi nove prijeme, nove oblike dela, poznanje bonitete zemlje, kakovosti semenja. uporabe ustreznih umetnih gnojil in tisoč drugega.
Fantje, ki so zimski čas izkoristili, da so se na kmetijski šoli učili kmetijskega strokovnega znanja, hkrati pa vzgajali v ljubezni do sočnega, polnega in raznovrstnega kmečkega dela, bodo svojim očetom že pomagali s koristnimi napotki iz širokega področja dejavnosti na kmetih. Nekateri, žal bolj redki, so zimske mesece tudi izkoristili, da so se poglobili v kakšno koristno poučno strokovno knjigo, nastalo po izkušnjah in znanstvenem raziskavanju. ki so jih napisali strokovnjaki. Ne velja več, da pridela najneumnejši kmet najdebelejši krompir, danes lahko že na prvi mah spoznamo, da izobražen kmet bolje gospodari ter se bolj znajde v hitrem razvoju časa, kakor oni, ki mu je teoretična in praktična kmetijska izobrazba španska vas. Še se najdeio na vasi starokopitni kmetje, ki lahko bi rekel s pomilovanjem gledajo na soseda, ki izkorišča vsako priložnost za spopol-njevanje svojega znanja. Tako naziranje pa spada v preteklost, ker za kmeta prav posebno velja, da se z izobrazbo uvrsti na raven vseh drugih poklicev v družbenem življenju.
Tudi dekleta in mlade gospodinje ki so si v šolah in tečajih osvojile precejšnjo stopnjo gospodinjskega znanja, ki je sodobno nujno, ob tej priložnosti recimo posebno v kuharski umetnosti, bodo znale pripraviti in postaviti na mizo za velikonočni praznik iz po večini doma pridelanih sredstev okusna jedila, izoblikovati pecivo, torte in drugo, prav tako kakor se dobi pri konditorju. Za praznike bo tudi marsikatera kmečka in delavska miza obložena z dobrimi kakovostnimi jedili ter ne bo razlike med kmečko in »gosposko* mizo. Nekdaj, še pred malo desetletji, to ni bilo tako, kar prav dobro pomnijo starejši ljudje. Povsod pa tudi še danes ni tako idealno zaradi pomanjkanja potrebnega znanja.
Kmetijsko in gospodinjsko delo je strokovno delo in zahteva temeljite poklicne izobrazbe. Kakor so predpisani učenje in izpiti za obrtniške pomočnike in poznejše mojstre, tudi kmet ne sme zamuditi, da bo njegov naslednik deležen strokovne izobrazbe, s katero bo lahko že njemu samemu koristil, sam pa se bo v bodoče lahko uveljavljal v razvoju, napredku ter spremembah gospodarskega in družbenega življenja. Vedno velja: temu, ki več zna, pripada bodočnost, učiti se je treba v mladih letih, kajti kar se Janezek ne nauči, se tudi Janez ne bo.
Mislimo že zdaj v začetku pomladi, da starši poskrbijo, da bo njihov sin prihodnjo zimo obiskoval kmetijsko šolo. dekle pa gospodinjsko šolo ali tečaje, kar bo neprecenljiva dota, ki jo morejo starši dati svojim otrokom na življenjsko pot. Slovenski fant in slovensko dekle se bosta vpisala v slovenske strokovne šole, ki jim posredujejo potrebno strokovno znanje v domači besedi ter jih ne odtujujejo narodnemu občestvu.
Na praznik se oblečejo ljudje čedno, mnogi si nabavijo nove obleke, dekleta se posebno postavijo z dobro krojenimi oblekami, mičnimi frizurami in rožnatimi obrazi. Da, fant in dekle, prav je in spodobi se za kulturnega človeka lepa in negovana zunanjost. Ob čedni, krepki in zdravi zunanjosti pa mora vladati tudi harmonija lepe, plemenite in značajne notranjosti. Lepa zunanjost in plehka, banalna notranjost sta nasprotje. Želimo, da bo naša nadarjena mladina dovzetna za lepo in dobro, zvesta svojemu rodu, materinski besedi in izročilom prednikov. Želimo, da bo čim bolj dovzetna za kulturne vrednote: umetnost, našo pesem, lepo knjigo, skratka za vse, kar čudovitega ustvarjajo najboljši iz vrst slovenskega ljudstva. Prosvetna društva, iz katerih naj izžareva ogenj izobrazbe, kulture in plemenite človečanske miselnosti, naj bodo naši mladini drugi zaželjeni dom.
Vstajenja dan — vstani tudi narod naš, kajti tudi tvoj je vstajenja dan!
Gostovanje godbe ravenskih železarjev
Kulturni in prosvetni teden koroških Slovencev, ki ga je organizirala Slovenska prosvetna zveza, je zaključen. V številnih krajih koroške zemlje, na področju, ki jo naseljuje od nekdaj slovensko govoreče prebivalstvo, so bile prireditve z različnim, zanimivim in poučnim sporedom. V nekaterih krajih so brali priznani slovenski književniki in mojstri slovenske besede odlomke iz svojih del v vezani besedi in prozi ter posredovali lepoto gojene slovenske besede in čudovite utrinke iz literarne umetnosti. Povsod so ljudje zatrjevali, da prav dobro razumejo tudi lepo zborno slovenščino, čeprav nekateri šovinisti skušajo dokazovati, da koroški Slovenci ne govorimo slovensko. Spet drugod so bile odrske prireditve, koncerti in predavanja o aktualnih vprašanjih. Na splošno je teden uspel zelo povolj-no ter je ta smeli poizkus pobuda za nadaljnjo prosvetno razgibanost in dejavnost.
V okviru tega tedna so imeli ljudje dveh krajev v Podjuni, in to v Železni Kapli in v Globasnici, nevsakdanjo priložnost, da so zadnji dan prireditev poslušali prvovrstno godbo ravenskih železarjev iz Mežiške doline.
Godba ravenskih železarjev ni nepoznana glasbena organizacija in šteje v vrsto prvih godb v Sloveniji, kjer je instrumentalna umetnost na visoki ravni. Pred nekaj leti se je godba odlično izkazala tudi na gostovanju pri glasbenem društvu „Edel-vveiss' v Kapfenbergu, odkoder je odnesla vrhunsko priznanje. Na povratku so se godci ustavili tudi v hotelu Korotan v ‘Sekiri,
v Celovcu in Pliberku. V vseh krajih so tudi zaigrali nekaj komadov in povsod so j;h ljudje, ki so hiteli skupaj, zelo občudovali in jim prisluhnili.
Ni še pozabljeno sodelovanje godbe ravenskih železarjev na proslavi petdesetletnice Slovenskega prosvetnega društva „Edi-nost’ v Pliberku, ko so na večernem koncertu na trgu sipali v tihi večer ubrane akorde in zadivili brez izjeme vse, tudi veliko Pliberčanov, drugi dan na popoldanski prireditvi pa so navduševali stotine poslušalcev.
Zadnjo nedeljo opoldne so se prebivalci iz Železne Kaple in okoliških grap v velikem številu zbrali v kino dvorani, na večer pa so Globašani zasedli dvorano gostilne pri Greinerju. Številni udeleženci v obeh krajih so si edini v tem, da takšne godbe še niso slišali. Godba je kratko in malo prvovrstna, koncertna zmogljivost na višku, odlikuje jo odlična rutina, disciplina in uglajen nastop. Vsak komad, bodisi težjih skladb opernih odlomkov ali iz motivov narodne melodije, je vžigal do prekipevajočega navdušenja. Kapelnik Joško Herman je izboren dirigent ter hkrati izvrsten harmo-nizator koroških narodnih pesmi za godbo na pihala. Naj bo godalnemu ansamblu v prijetno zavest in zadoščenje iz src kipeče odobravanje vseh poslušalcev od najmlajših do najstarejših.
Koncerta sta bila za vse, ki so jih slišali, izredno lep in neizbrisen umetniško glasbeni užitek.
RAZNE VESTI
Velikonočni izletniki v Jugoslavijo se z
motornimi vozili ne morejo poslužiti ceste preko Podkorena, ker je zaradi močnih padavin ob koncu preteklega tedna še zaprta, kljub temu, da so založili za odstranitev snega specialne stroje.
Pokojninska zavarovalnica za delavce,
podružnica Celovec, sporoča, da bodo rente za april izplačali že pred Veliko nočjo. Izplačilni dnevi za rente so predčasno dne 30. in 31. marca.
V Kazazah se je hudo ponesrečil zidar Filip Dišovnik iz Šmartna. Pri gradnji neke
Libnče
Tragične smrti je v petek minulega tedna preminul Jožef Maier, upokojeni železničar. V petinsedemdesetem letu starosti je nenadoma zapustil svojo ženo, otroke in ostale svojce.
Pokojnega Maierja smo poznali kot dobrega, uslužnega in zelo prijetnega človeka, ki je imel vedno tudi smisel za zdrav humor. Ko je bil še mlad, se je izučil za krojača ter je še v visoki starosti izdelal ali popravil kakšno obleko in to v zadovoljstvo vsakega, ki mu je uslugo storil. Pri krojaški obrti pa ni ostal, odločil se je za železniško službo. Pred mnogimi leti je služboval v Dravogradu, potem pa dolga leta v Pliberku, dokler ni vstopil v pokoj. V Dravogradu se je tudi poročil z Dravo-grajčanko, s katero sta živela v lepi slogi ter se jima je rodilo več otrok.
Pogreba minulo nedeljo se je udeležilo izredno mnogo žalnih gostov, med temi mnogo aktivnih in upokojenih železničarjev. K trajnemu počitku so ga položili železničarji, ker vsi so ga radi imeli, ko je bil še aktiven in tudi potem, ko je užival zasluženo pokojnino. Pogrebnim svečanostim sta prisostvovala tudi postajenačelnik župan Kristan in zastopnik sindikata železničarjev. Težko prizadetim svojcem pokojnega Maierja velja odkrito sožalje. —
Prejšnji teden je preminula v Libučah Ebnerjeva mati, vdova po upokojenem železničarju Francu Ebnerju. Pokojno mater je zadnja leta mučila nevarna bolezen, zadevali so jo udarci kapi ter je ponovnemu napadu prejšnji teden podlegla.
Pokojna mati je bila pri vseh zelo spoštovana žena. Lepo je v prejšnjih časih skrbela za svojega moža, ki je zgodaj zjutraj ob vsakem vremenu hodil v železniško službo, razen tega se je žrtvovala ter lepo in dobro vzgojila svoje otroke.
Lepo število žalnih gostov je prispelo k pogrebnim svečanostim na domače pokopališče v Libučah. Žalujočim otrokom in ostalim soiodnikom izrekamo srčno sožalje.
hiše je padel z gradbenega odra kakih pet metrov globoko. Pri padcu je odnesel hude notranje poškodbe ter so ga z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico za nezgode v Celovec.
V	Grabalji vasi so se splašili konji, ki jih
je kmet Janez Lah ustavil s vprego na cesti. Konji so zdirjali in ko je kmet tekel za vozom, je prišel z desno nogo pod zadnje kolo ter se je hudo ponesrečil.
V	Štriholčah v občini Važenberk sta se
dva fantka, eden štiri, drugi pa pet let star, igrala pred^ nekaj dnevi z vžigalicami. Pri tem se je vžgalo gospodarsko poslopje posestnika Kuhnela v Štriholčah. Poslopje je docela pogorelo, ogenj je uničil tudi veliko količino sena. Požarnim brambam iz Štriholč, Št. Štefana in Velikovca se je v naporni gasilni akciji posrečilo, da so preprečile razširitev ognja na sosednja poslopja. Požarno škodo cenijo na okoli 17.000 šilingov.
V	Beljaku je službujoči policist prijel v dvorani glavnega kolodvora 16-letnega glasbenega učenca z Dunaja. Fant se je policistu zdel sumljiv, zato se je začel zanimati zanj. Mladenič je dejal, da je že štirinajstkrat pobegnil z doma, petnajstokrat se je deset dni potepal po Dunaju, potem pa se z nekim avtomobilom peljal v Beljak, odkoder je hotel spet dalje. Policija ga je izročila njegovi materi.
Bilčovs
Igralska skupina našega Slovenskega prosvetnega drušiva .Bilka" se je za kulturno prosvetni teden, ki ga je organizirala SPZ, prav dobro pripravila. Naštudirala je za uprizoritev na odru lepo toda zahtevno, zelo globoko in resno igro „Za pravdo in srce". Igra je precej zahtevna, igralci so morali vložiti za učenje in vaje mnogo truda. Igra traja cele štiri ure, toda je tako zanimiva in raznovrstna v svojih dejanjih in prizorih ter pritegne vse gledalce in poslušalce, da ji sledijo z napeto pozornostjo. Igra zahteva 22 oseb-igralcev, kar je za podeželski oder kar lepo število.
Prvič r.o naši igralci uprizorili to igro v nedeljo 19. marca. Vreme je bilo neugodno, kar pa naših igralcev ni spravilo v slabo voljo. Popoldne so nastopili z generalno vajo in kljub gosto padajočemu snegu se je zbralo kar lepo število gledalcev. Snežilo je vse popoldne, da je bila podoba kakor sredi zime. pri večerni prireditvi pa je občinstvo kljub temu napolnilo dvorano pri Miklavžu. Liudje so spret želeli prisostvovati igri, ker vedo iz izkušnje, da jim naši igralci vedno posredujejo lep kulturni užitek. Vse igralke in igralce moramo ponovno pohvaliti, ker igrali so res tako, da je marsikateri gledalec izjavil, čeprav je igra trajala štiri ure, da bi takšne igralce gledal in poslušal še in še.
V nedeljo, 26. t. m., pa so naši igralci z igro „Za pravdo in srce" gostovali pri Slovenskem prosvetnem društvu .Peca" v Šmihelu nad Pliberkom v dvorani pri Šercerju. Lepa je bila udeležba in upamo, da so bili gledalci tudi v Šmihelu zadovoljni. Vsi nastopajoči so se tudi tam potrudili, da bi zadovoljili zbrano občinstvo.
Še dolgo po predstavi so se naši igralci zadrževali v Šercerjevi gostilni. Zadonela je tudi naša slovenska pesem iz mladih grl. Prehitro nam je minil čas in zadovoljni smo se vračali z avtobusom proti domovom v Bilčovs. Prosvetašem SPD .Peca" v Šmihelu izrekamo našo zahvalo za gostoljuben sprejem in pomoč pri odvijajočih se dejanjih.
NESREČA NE POČIVA
Gradnja predora skozi Langenberg za
podjunsko železnico je združena z nevarnostmi. Upravičeno prejemajo delavci to-koimenovane nevarnostne doklade. Nikdar ne veš, kdaj se kaj zgodi in kakor je stara izkušnja, nesreča nikdar ne počiva. Pred nedavnim je v rovu zaposlenego Franca Nebela zasulo kamenje, ki se je zrušilo nanj. Na srečo so nesrečo zapazili delovni tovoriši, ki niso trenutek oklevali ter so v nap>ornem delu izp>okali ponesrečenega iz ruševin. Delavec je bil hudo poškodovan in nemudoma so ga prepeljali v bolnišnico za nezgode v Celovec. Na srečo p>oškodbe niso življenjsko nevarne.
»Pomoč za Pliberk”
Nekateri Pliberčani ne morejo spati, ker ni potrebnih sredstev za dogradnjo Grenzland-heima. Pred nedavnim so Pliberčani, to se pravi tisti, ki smatrajo obmejno mesto ogroženo za pangermanstvo, romali v Feldkirchen s krikom »Pomoč za Pliberk«, da bi jim pomagali dokončati začeto gradnjo Grenzland-heima. Domače zbiralne akcije so bolj medle, kakor slišimo. Pod vodstvom šolskega ravnatelja Miklina se je napotil v Feldkirchen mešani pevski zbor, spremljal pa jih je tudi pliberški župan Micheu.
In kaj so strmečim Feldkirchnerjem grozotnega povedali o obupnih razmerah za nemštvo v pliberškem kraju, je posneti tudi iz govora feldkirchenskega župana Huberja, ki je v svojem otvoritvenem nagovoru dejal, da je treba pozabiti domače skrbi, ker spodnja Koroška zasluži, da se za njeno usodo brigamo in ne preslišimo njenih klicev na pomoč. Najnujnejša zadeva Pliberka je, da dokonča gradnjo Grenzlandheima, ki naj bo kulturni center za Pliberk in okolico ter važna trdnjava ogroženega nemštva spodnje pokrajine.
Za ta nagovor se je zahvalil pliberški župan Micheu ter v »pretresljivih• besedah očrtal preteče razmere svojega mesta, ki se mora ne le finančno, temveč tudi politično težko boriti. Predvsem ljudsko štetje prizadeva tukaj, kakor na vsem spodnjem Koroškem, velike skrbi, ker razdeljene tiskovine dajejo možnost za različne razlage, težka spačenja ter potvorbe, kar skriva pri tako
fanatičnem nasprotniku kakor so Slovenci skrajne nevarnosti.
Tako beremo v Kdrntner Nachrichten, v onem listu, ki se odlikuje po strupenih izpadih proti koroškim Slovencem. Ta list skuša sploh dokazovati, da Slovencev na Koroškem ni in se človek nehote sprašuje, zakaj torej takšen strah! Ali je morda to izraz slabe vesti, bojijo se lastne sencei
Pri teh jeremijadah za pomoč pri dograditvi pliberškega Grenzlandheima lahko spet sklepamo, kam pes taco moli. Iz takih in podobnih izjav je upravičen dvom, da bi mogel dom res služiti čisti in plemeniti kulturi vsem brez razlike narodnostne pripadnosti ali političnega prepričanja. Prizadevanje za pospešitev gradnje Grenzlandheima namreč preveč očitno izvira iz nemško nacionalne nestrpnosti in se je treba bati, da bo tudi ta dom služil le pojačeni dejavnosti proti slovensko govorečemu prebivalstvu v Pliberku in okolici.
w2ebeebm
Petek, 31. marec: Vel. potok Sobota, 1. april: Vel. sobota Nedelja, 2. april: Vel. noč Ponedeljek, J. april: Vel. poned.
Torek, 4. april: Izidor Sreda, 5. april: Vincencij Celrlek, 6. april: Sikst
Stanovanja pred 4000 leti
Od nomadskega šotora do opečnatih hiš
Nikjer na svetu se ni ohranilo vse v današnje dni toliko spomenikov kakšnega minulega ku'turnega razcvita kot v Egiptu. Vsa dežela od Nilove delte pa do njegovih kataraktov je posejana z ostanki piram d, svetišč in palač, z obeliski, kipi in grobnicami, ki pa Zopet hranijo napise, slikarije, sarkofage in mumije.
Vse to razkošno bogastvo pa je samo del Zgodovinskih dokumentov egipčan ke kulture; tisti del, ki izkazuje njihovo kar pretirano skrb za čaščenie bogov in vladarjev. Kakor so na eni sti-ani nastaja'e razkošne zgradbe čudovito posbkane grobnice in dragocene posmrtne zakladnice, se je na drugi strani odigravalo življenje običajnega Egipčana v ne-žganih opečnatih hišcah, na cestah velemest, po poljih in ob namakalnih kanalih.
To življenje ni bilo »dragoceno«, zato je sproti izginjalo. Le malo je ostalo po njem in če ne bi bilo upodobljeno na slikarijah palač in grobnic, v priloženih modelih in deloma tudi opisano v ohranjenih zapiskih, ga danes skorajda ne bi poznali.
Prvotni poljedelski prebivalci Nilove doline so si gradili svoja domovanja iz gradiva, ki jim ga je v izobilju nudila dolina sama: iz glinastega rečnega blata in obrežnega trstičja. Po obliki so bile te kočice zelo slične kopa-
To in ono o podmornicah
0 Največje podmornice doslej so gradili Ja-ponči In to med minulo vojno. Tri od njihovih podmornic (1-14, 1-40 in 1-400), ki so jih 1944. leta zgradili v Kavasakiju, so bile dolge po 134 metrov. Vsaka od teh podmornic je mogla natovoriti po tri hidroplane In vsaka od njih je imela po osem torpednih cevi s premerom 53 cm in po en top kalibra 170 mm. Vsaka podmornica je tehtala 144 ton, lahko pa je naložila že 6,5 ton tovora.
0 Atomski podmornici »Naufilus* in „Seawolf” (ZDA) se lahko potopita najgloblje — več kot 230 metrov — in imata največji akcijski radij: okoli 40 tisoč kilometrov I
0 Sovjetska zveza ima po znanih podatkih največ podmornic od vseh držav na svetu.
0 NajhujSa podmornižka nesreča se ni zgodila med vojno, marveč v mirnem času:	angleška
podmornica .Thetis* se Je 1. junija 1939. leta potopila v Liverpoolskem zalivu. V podmornici Je bilo 99 ljudi, od katerih se ni nihče reiil.
0 Največja podmorniika torpeda imajo premer 60 centimetrov, uporabljale pa so jih anglelke podmornice med minulo vojno. Torpeda je Izna-fel ameriški inženir Robert Fulton (1765—1815) in to leta 1805 na osnovi izuma D. Bashnella. Kot pravo pomorsko orožje jih je 1864. leta izpopolnil Robert Whitehead.
0 Največji mornariški konvoj je doslej sestavljalo 167 ladij in podmornic s skupno tonažo okoli milijon ton. Ta konvoj so junija 1944. leta sestavili iz ameriških in angleških ladij, ki jih je spremljalo 50 podmornic. Se nikoli dotlej se ni hkrati zbralo toliko podmornic v enem samem konvoju.
stim kožnatim šotorom tistega dela prebivalstva te doline, ki se je že v mlajši kameni dobi — bila so to nomadsko-nabiralska plemena — umaknil iz obrobnih puščav v ro-dovitnejše predele obrežja. Tam so se ti prišleki pomešali z domačini in se jim prilagodili, hkrati pa so jim tudi posredovali del svojih starih običajev in navad.
Ko so postale takšne uljem podobne kočice pretesne, so jih morali povečati; dobile so četverokotno obliko, hkrati pa se je spremenil tudi način gradnje. V današnjem El Amra-hu izkopani model zgradbe iz predzgodovinske dobe predstavlja hišico s poševnimi glinastimi stenami in lesenim tramom kot opornikom nad vrati. Ta zgradba obsega en sam prostor in nima razen vrat prav nobenih odprtin.
Toda zakaj poševne stene? Agrodje hišice, še vedno samo leseno in trstičasto, je bilo samo ometano z zgneteno glino in zato je bilo seveda nujno, da so bile stene pri tleh močnejše, sicer bi jih teža strehe, pa tudi vsak močnejši veter zlahka prevrnila.
Danes vemo, da so Egipčani pričeli zidati svoia bivahšča iz opeke šele v obdobju Stare države. Takrat pa zgradbe tudi precej pridobe na svoji prostornini: notranjščina je vse večkrat predeljena, poiavljajo se line in okna in celo prvi zidani oboki.
Zanimivo je, da so zidali Egipčani svoje zgradbe ves čas do rimske zasedbe le iz ne-žgane opeke. Glino so samo pomešali s peskom ali s slamo, jo pregnetli in oblikovali v lesene modele, potem pa so jo sušili na soncu. Kamna pri gradnji domov preprostega ljudstva sploh niso uporabljali in kamnolomi so dobavljali gradivo le za vladarske palače in pa — v dobi piramid (2980 do 2475 pr. n. št.) — za njihove grobnice-piramide. Šele v Amarnskem času (1364 do 1330 pr. n. št.) začnejo po mestih, predvsem seveda v prestolnici Amarni, uporabljati kamnite bloke in klade kot gradivo tudi za meščanska stanovanjska poslopja.
Pri Gizah in Kahunu so še danes vidni opečnati temelji zgradb iz obdobja Stare države; to so ostanki obrtniških naselij in svetišča, ki jih je dal postaviti faraon Che-fren v bližini svoje grobnice-piramide. V teh naseljih pa se, poleg običajnih skromnih hišic preprostih delavcev, poiavljajo tudi zgradbe, ki so v Amarnskem času postale splošen tip stanovanjske zgradbe in se kasneje tudi niso več spreminjale.
Podeželske stanovanjske zgradbe pa so bile nasprotno le redkokdaj zidane v nadstropja in dobršen del življenja je bil prenešen v vrtove in v zidane ali lesene paviljone sredi njih. Tu ni bilo utesnitev kakor v mestih, toda takih hiš je bilo malo.
H>še Egipčanov najpreprostejšega stanu pa so bile največkrat samo štiridelne: obsegale so majhen sprednji prostor, pa sobo, katere strop je bil v sredini podprt z lesenim stebrom, kuhinjo in manjšo sobico Kopalnic ni bilo. udobja tudi ne. Dostikrat so si morali ljudje še to borno bivališče deliti z živino.
Za 1. april:
Kos opeke
Davi je nekdo ukradel kos opeke iz zidu in porušil nebotičnik v kup kamenja in prahu.
Ker se je promet ustavil, pometači so prišli in pometli ruševine, preden bi preštet do tri.
A preveč so se zagnali: dvignili so val prahu in v megli nihče ni videl niti svojega nosu.
Toda ni še konec kugel Prah se v reko je zvalil in vso vodo zamočviril in jo v močnik spremenil.
Kdo bo zdaj ta močnik snedel brez zabele in solil Naj ga snejo pometači, ki pometli so smetil
Ali naj ga sne potepec, ki opeko je ukrall Toda ta se je že zdavnaj brez sledu od tod pobraL
Menda bo še kar najbolje, če tako se zapove:
Prvi April je skuhal kašo — Prvi April jo naj poje!
Kajetan Kovič
Velikonočno jajce
Simbol življenja ...
Pri vseh narodih je jajce postalo simbol kalečega življenja. Znamenje praznikov, ki v začetku zoreče pomladi kličejo nove klice v brstje in popje.
Jajce. pa naj bo že skromno pobarvan pirh, lepo izrisana pisanica ali le z zlatom okrašena podoba jajca, prikliče v spomin praznik pomladi in vstajenja.
Izvor velikonočnega jajca sega daleč nazaj v prve čase človeške kulture. Že starim Egipčanom je jajce pomenilo plodnost in rast. V suhi dobi so polagali nojeva jajca na Nilove bregove, da so se mladiči pod vplivom sončne topline in rečnih poplav — sami izvalili. Pri Asircih, Babiloncih in Kaldejcih je pomenilo komu darovati jajce voščiti srečo in bogato žetev.
Pri narodih Bližnjega vzhoda pomeni še danes jajce simbol sreče. V koptskih cerkvah v Kairu, Aleksandriji, pa tudi v mohamedanskih mošejah vise lestenci v obliki velikih srebrnih jajc.
Tudi o barvanih jajcih pišejo že stari zgodovinarji. Rimski pisatelj Elius Lampadius pripoveduje, da so rdeče pobarvana jajca prišla v navado že za časa cesarja Aleksandra Severa v 3. stoletju po Kristusu. Ko se je namreč rodil ta cesar, je baje kokoš v cesarskem kurniku znesla rdeče jajce. Po drugi basni pa spominjajo rdeča jajca na mučenje prvih kristjanov z ognjem.
V zgodnjem srednjem veku je jajce predstavljalo kar podobo tedaj pojmovanega osvetja. Rumenjak naj bi pomenil sonce, ki
sc prosto suče v ozračju, to je v beljaku; vst pa obdaja lupina, zemeljska skorja.
Germanski narodi, posebno Goti, so verovali v jajce kot v prinašalca sreče. Zato se na severu v Nemčiji, Rusiji, pa tudi na Madžarskem in. kar je še bolj čudno, tudi na Japonskem silno razveselijo, če gnezdi čaplja na strehi in izvali jajca, tisto hišo,, menijo, se bo gotovo naselila sreča.
... In simbol vstajenja
Krščanstvo je skušalo v te stare vere in navade vcepiti svojo miselnost. V 4. stoletju je prišlo v navado, da so družine pošiljale na veliko soboto ali na dan Vstajenja košaro jajc v cerkev, da so jih razdelili revežem. Preprosto ljudstvo je v teh velikonočnih jajcih videlo posebno hranilno moč, zlasti po štiridesetdnevnem postu. V postnem času niso uživali jajc.
Polagoma se je sakralni pomen jajca izgubil. Obnovil pa se je v 12. stoletju, ko imamo prva pričevanja o cerkvenem blagoslovu jajc, kar se je še danes ohranilo v obredniku kot Benedictio ovorum.
Obenem z blagoslavljanjem je prišlo tudi v navado obdarovanje, posebno z rdeče pobarvanimi jajci. Začelo se je v Franciji za časa Ludvika XIV. v 17. stoletju. Veliki umetniki kot Watteau in Laficret so krasili velikonočna jajca s podobami. Še danes jih lahko občudujemo v versajskem muzeju. Po teh umetnikih je šla v svet navada ne samo barvati, ampak tudi risati in slikati velikonočne pirhe.
Korenine
Dobriča Čosič
....Noši strehi je zasijalo sonce," premolkne, čudeč se sam sebi. Moram ga rešiti, moram, drhti; zbere vse sile Sn nadaljuje: »Napisal sem oporoko in onemu vzel pravico do dedovanja. Zdaj ti to lahko povem. Če je kaj greha, naj gre na mojo dušo. Zapustil si bil hišo in delo. Ne grojam te. Takšni smo Katici. Ti in ono, kar bo prišlo na svet, sta mi edina. Dobro, glej, to o oporoki sem ti imel povedati," globoko, zlomljeno zaječi. Tudi sadno drevo cepimo, pa rodi in živi, pomisli.
V hlevu rezgeče in hrza kobila. Polni mesec se je okrvavil no plotu za jeseni.
.Veseliti se moraš!" jezno reče Ačim.
.Saj se veselim," skoraj zašepeče Djordje.
Oba gledata okrvavljeni mesec.
.Šel sem v Beograd, prosit tvoje prijatelje in Vuka-šina, naj te rešijo iz zopora. Nobeden ni hotel niti s prstom ganiti zate. Šel sem .. ."
.Zdaj to ni važno."
.Morol bi ti bil prej povedati."
.Pojdi n večerjaj z ženo," prožneje ukaže Ačim. Sam naprrej sedi na piragu stare hiše, pisane od mesečine Ir> senc jesenovega listja.
Djordje stopi v kuhinjo. Vrnil se je s prolja, da bi vi-
Simko. Obstane med vrati. Ona se ne obrne. Postav-lQ Večerjo na mizo in lomi kruh.
.Ali je res tisto, kar si mi rekla?"
.Pridi večerjat," — ne gleda ga — .čas je, da se gre spat," reče rezko.
Ukazuje. Zdaj ve, da je ne more niti udariti. Oproro-ka. Njeni lahki koraki mu gredo preko srco. Vendar ima neki izhod: žganje. Tudi noč diši po žganju. Moči pa ima za tistih pretnajst korakov do kleti. Pot drži tja, od koder je davi odšel, ko mu je vzela prosodo. Po stari proti se ne blodi in noge go lahko odvlečejo med sodčke z žganjem. Roke vidijo tudi v temi: hitro so našle prosodo, pest odbije čep in sod mu veselo pronudi svoje prekoče breme. Niti jezika ne more ovlažiti.
Umrl boš Djordje... Umrl bom. Nič za to. Saj tudi nimam za kaj živeti. A kaj bi umiral, šele štirideset let imam. Jalov si. Iz tebe niti trava ne more prognati. Moram, vidim, da moram. Za kakšnega vraga si garal vse življenje, zdaj pa v ilovnato prst? Kako se bo tujec naužil tvojih cekinov... In premoženja. In žene. Mlada je še. Šele zdaj je prišla. Posušila bo prerovske fante. Ti p>a — v ilovnato prst. Ej, prav nič mi ni žal. Kdo v okrožju je v petnajstih letih zaslužil več kakor jaz? Nihče. No, kaj ti je potem žal? Tako moje kakor Vukašinovo bo prožrl tujec. Le s kom se je zapletla? Nagovarjal jo je, da bi s Tolom. Dolgo misli, Ni, ni. One to zmerom naredijo z nekom, ki ga ne sumiš. Da ne bi p>osumil na Mijata, ga zmerja pred menoj. Grozi, da ga bo piognala. Celo premoženje bom razmetal v krila. Najprej vsa dekleta po Prerovem. Cekin na p>op>ek. Dekliški p>opki. Iz njega prasne nekaj kakor smeh. Prerovo pa polno njegovih nezakonskih otrok. Niti mrtev ne dam premoženja. Na popke in nezakonske otroke. Nihče me ne sme pomilovati.
Ona stoji s svetilko nad njegovo glavo.
.Beži! Nočem od tod. To je najmehkejša ptostelja, ti
pa si vlačuga, jaz ti plačujem, vsem vločugam pošteno plačujem. Ti pa, če moreš, porajaj še psičke. Porajaj zverinice, za vse je kruha v moji hiši. Ne morejo pojesti, kolikor imam."
.Spet se je povrnilo," šepne ona zase in stekleni valj na svetilki zabrni.
.Tu sem... Sporoči Vukošinu, da je celo p>osestvo moje."
Ona spusti svetilko na sod in ga skuša privzdigniti in odpeljati v sobo. Ko jo brcne in obsuje s psovkami, se ona umakne in se s suhimi očmi zagleda vanj. Ni razumela utopljenskega momljanja. S svetilko odide v svojo sobo. Brez jeze, umirjeno. Nima se več česa bati.
On ostane sam v temi. V temi je tudi on tema. Vse je tema. Naj jo ubije? In tuje v njej? Tuje? Vstane, beli tlak gori v mesečini, Mijat pokojno spi! Njega? Naslanja lice na duri Mijatove sobice; kakor p>otok buči dihanje govedi, hitro odide ven na pot, ozka stezica med njivami izpodnaša noge, nep>oklana koruzna stebla se tarejo v glavi, ta plava v belkasti pršavici, morda je moj, obstane. Posluša. Hoče verjeti. Niti začutil ni, do že gre po poti ! skozi vas, ne sliši, da je šumljanje polja utihnilo, in že je ' pred durmi svoje sobe. Rob pxxiboja mu žuli čelo. Dolgo | si ne upa vstopiti. Sebe se boji. In nje. Ona dvakrat zt»' kašlja, s tem mu pove, da ve, da je tukaj. Izziva me, vstopi, obstane, ker se oba vidita v mesečini. Ona sede ; na p>osteljo in ga opazuje. Culi, da se ga Simka ne boji. V temi sobe je mesec izvrtal bleščečo luknjo, ona je v njej, lasje se ji svetlikajo pod ruto kakor ivje. Noge go držijo nezanesljivo, ne misli, zavoljo česa, potisne zapah na vratih, pobito stopi k postelji in sede zraven nje. Ona se ne premakne. Gleda ji v obraz. Iz velikega črnega očesa ji pogled odteka skozi okno. Na oknu v kozarcu
Nekaj za praznike
Orehov zvitek
Naše napake pri kuhanju
V x e m i : 7 runenjakov, 21 dkg sladkorja, 14 dkg orehov, limonino lupino, J beljakov, 7 dkg moke.
Za nadev: 2 rumenjaka, 10 dkg sladkorja, 6 dkg čokolade, 1,5 dl mleka, 20 dkg surovega masla, 3 dekagrame orehov.
Rumenjake in sladkor penasto vmelamo, pridamo naribane orehe, nastrgamo limonino lupinico rahlo primešamo trd sneg iz beljakov in moko. Na dno pekača polotimo papir in nanj za prst visoko namažemo testo in hitro spečemo v vroči pečici. Pečeno testo zvrnemo na desko, odstranimo papir in ga takoj zvijemo. Ohlajen zvitek odvijemo, ga namažemo z nadevom in Se povrhu namažemo z nadevom in potrosimo z zrezanimi orehi.
Čokoladni puding
Vzemi: 9 dkg surovega masla, 7 dekagramov sladkorja, 6 rumenjakov, 7 dkg čokolade, 4 dkg mandeljev, 2 žemlji, mleko, 6 beljakov.
Za preliv: četrt litra vode, 10 dkg sladkorja, 15 dkg čokolade.
Surovo maslo umeSamo s sladkorjem in rumenjaki, dodamo zmehčano čokolado, zmlete mandelje in v mleko namočeni, ožeti in pretlačeni žemlji. Nazadnje rahlo primešamo trd sneg iz beljakov in zmes vlijemo v dobro namazan in s sladkorjem potresen kalup za puding, puding kuhamo v sopari eno uro. Kuhanega zvrnemo na topel krožnik, prelijemo s prelivom in takoj serviramo.
Preliv: Za preliv skuhamo vodo, sladkor in zriba-no čokolado.
NASVETI
Če dolgo hodimo ali če smo močno utrujeni, običajno čutimo bolečine v nogah. Kaj pogosto nam le-te tudi otečejo. V takšnih primerih si je dobro umiti noge v topli vodi, v kateri ste raztopili pest grobe morske soli. Lahko dodate tudi žlico kisa.
*
Usnjene torbice očistimo z mlačnim mlekom. Nato pa jih na tanko namažemo z belo pasto za čevlje ter jih osvetlimo z mehko krpo. Talko čistimo vse torbice, tudi torbice iz svinjskega usnja.
#
Kakaove madeže čistimo s toplo vodo, če jih z vodo ne odstranimo, jih namažemo z rumenjakom in glicerinom, nato pa jih izperemo v mlačni vodi.
*
Jelenovo kožo, ki jo uporabljamo za brisanje šip, moramo tudi kdaj pa kdaj oprati. Najbolje jo operemo v mlačni milnici. Če je zelo umazana, jo pred tem lahko namilimo. Zadnii vodi za izpiranje pa dodamo nekaj kapljic glicerina.
*
Nove kakaove, kavne in čokoladne madeže moramo politi z nekaj kapljicami glicerina in jih nato oprati v mlačni vodi ali v vodi, ki smo ji dodali morsko sol. Stare madeže pa moramo dolgo namakati v mlačni vodi. Madeže kave, kakava in čokolade zelo težko čistimo, zato se potrudite, da jih boste očistili takoj, ko jih opazite.
Za hrano izdamo mesečno precej denarja, ♦oda številne so gospodinje, ki ne znajo prav ohraniti njeno vrednost in pustijo, da se jim kvari, suši, gnije ter jo potem končno nerabno zavržejo. Predvsem naj bodo shrambe, kjer spravljamo prehranbene proizvode, temne, toda zračne. Police morajo biti premakljive, da jih laže čistimo in se pri tem toliko ne utrudimo.
Od časa do časa, morda je dobro, da kar vsak mesec, pregledamo vsebino svoje shrambe. Predvsem imejmo zaznamovano vsako vrečico, da že na zunaj spoznamo njeno vsebino. V tem primeru so prav dobre polivinilne vrečice, ki pa morajo ostati odprte, sicer se v njih hrana hitreje pokvari.
Tudi zaloge nikdar ne kopičimo, temveč porabimo najprej zalogo in šele nato kupimo novo. Vedno tudi pazimo, do ni v shrambi nikdar vlage. Zato ne bomo nesle v shrambo pravkar prečen, še topel kruh, temveč ga bomo najprej ohladile. Prav tako tudi zavreto mleko, ki ga pa v shrambi ne smemo proslaviti poleg živil, ki imajo močan vonj, n. pr. čebula, kislo zelje in podobno.
Ostanke jedi, ki jih lahko še uporabimo, najbolje shranimo v prorcelanastih, steklenih, a tudi lončenih posodah, ki jih lahko temeljito operemo. Manj prikladne so lesene, ker vpijajo in jih ni mogoče nikdar prav očistiti.
Pri kuhanju pa je treba paziti tudi na to, da je posoda neodkrušena, predvsem za praženje, medtem ko za kuhanje lahko še uporabimo tisto posodo, ki ima že načet lošč.
Česen za solato se pripravi mnogo hitreje tako, da ga sproti stremo z nožem na de-
ski, pro kateri smo protresli za posamezno jed odgovarjajočo količino soli. Tudi mesa ne peremo, saj izgubi pri pranju mnogo dragocenih hranilnih snovi. Raje ga zbrišemo z vlažno krpro, potem pa ga vržemo (če delamo zrezke ali pečemo) na vrelo mast, da na zunanji strani naglo zakrkne ter tako ohrani v sebi vse dobre sestavine. Tudi med pečenjem ne prebadamo mesa z nožem ali vilicami, ker se pri tem izteka sok, temveč ga samo obračamo s kuhalnico.
Če kuhamo vampe, ki zavzemajo obilo prostora, jih zvijemo v štrukelj in jih lahko tako kuhamo v manjši posodi. Kadar pa kuhamo pljuča, jih najprej dobro operemo in prvo vodo odlijemo zaradi tega, ker vsebuje morda razne klice, ki so bile v pljučih.
POMLADNO SONCE
|	.. je lahko sovražnik kože, če se ne
| držimo ustreznih pravil. Predvsem se | vsakokrat, kadar izpostavljamo obraz | in vrat sončnim žarkom, namažimo z
♦	mastno kremo, ali pa s kremo, ali z mlekom za sončenje vsaj deset minut
♦	prej. Posebno na debelo se namaži-I mo okoli oči, čez čas pa na veke | položimo kose vate, da tako prepre-« čimo vnetje zaradi premočne sončne | svetlobe. Vrat naj sončijo le mlada
♦	dekleta, ker so pri starejših ženskah t na porjavelem vratu gube še bolj | vidne. Ne pretiravajmo s sončenjem l niti z izrazito rjavo barvo, rahlo za-| gorel obraz pa vpliva mladostno in | daje zdrav videz.
Kadar belimo stanovanje
Strošek, ki ga moramo odšteti za slikanje stanovanja, je izreden in precej velik. Zaradi tega moramo dobro preudariti, kako bomo prostore preslikali, da bomo čim delj zadovoljni z izbranim barvnim tonom in da bodo stene čim delj ohranile svežino barve. Barva močno vpliva na razpoloženje človeka. Zaradi tega obarvamo prostore po namenu, ki mu služi: delovne ali bivalne prostore poslikamo živahneje od onih, ki nam služijo za počitek.
Do neke mere je tudi slikanje stanovanj podvrženo modi. Bile so dobe, ko so prevladovale težke temne barve, pa tudi take, ki so cenile ornamente, arabeske in idilične slike po stenah ali celo stropih. Že v dobi našega življenja se je način slikanja sten nekajkrat premenjal, saj je tudi razumljivo: kadar barvamo sami, se le redko odločimo za iste barve in iste vzorce. Ker so današnja stanovanja ekonomično izrabljena in se ne moremo bahati s prostori, se navadno odlo-
čimo za mirne, svetlejše tone. Današnja doba ceni oranžne, rumene in zelene tone v vseh odtenkih, njena prava posebnost pa so barvne kombinacije, včasih tudi v velikih kontrastih med svetlimi in temnimi toni ali v mirnih in živahnih barvah. Ornamente ali vzorčaste stene odklanja. Prav tako niso več v navadi bordure iz črt, ki so ostro ločile barvo stropa od sten. Dočim je bila v polpretekli dobi sobna slikarija v stanovanjih sila bogata — so bili stranski prostori in kuhinje samo pobeljeni. Danes je obarvano celo stanovanje in tvori barvno harmonijo celote.
Pri izbiranju barv moramo paziti tudi nekoliko na pohištvo, tapetniške prevleke in preproge: eno z drugim ne sme biti v nesoglasju.
Če hočemo imeti stanovanje slikano v modernih barvnih kombinacijah, se moramo skoraj vselej obrniti na strokovnjaka. Taka izbira barvnih kombinacij zahteva precej znanja in rutine. Lahko pa vam bi dali nekaj
Pa vendar vse razume
Otrok — dojenček ne more razumeti naših besed, ki sicer pridejo do njegovih ušes, a jih možgani še ne znajo razvozlati, Toda dete v trenutku »registrira» naše kretnje, mimiko in celo intonacijo. Poskuša oponašati in v trenutku je v istem razpoloženju, kot smo mi. Otrok živi z nami v veselju in žalosti, miru. in vznemirjenosti, v sigurnosti, in razumevanju. Mi mu posredujemo celo vrsto občutkov, on pa jih nehote oponaša. Ko se nasmejete malemu, le nekajmesečnemu otroku, vam bo nasmeh prav verjetno v trenutku povrnil. Če boste jokali, bo tudi otrok vznemirjen itd.
»Pa naš otrok je nervozen,« boste morda zaskrbljeno ugotovili, in to za komaj sedemmesečnega malčka.
S kakšnim jezikom ste ga ogovarjali v teh sedmih mesecih. — Prav gotovo so bile vaše besede polne ljubezni, nežnosti, želje, da bi ga zabavali. Toda kako je bilo s tistimi gibi, intonacijo glasu, mimiko, z vsem ritmom življenja, ki ste ga nudili svojemu otroku? Če s* *f l™eli družinske ali poslovne skrbi, če ste bili živčni zaradi bolezni — vse to se je odražalo tudi na vasem malčku, ker so vse te skrbi brez vaše volje in zavesti bile v vsem vasem obnašanju, glasu . . . Povišan g^as, strogi in jezni gibi z rokami, ropot v hiši — vse to ustvarja živčno in napeto atmosfero, ki izzove pri otroku prav taka razpoloženja.
Otrok se ne rodi živčen, trmast, napadalen, vendar pa ze ima pri rojstvu določeno osnovo, na kateri je te lastnosti prav lahko razvijejo. V katero smer se bodo njegove lastnosti razvijale^ je odvisno od tega, v kakšnem okolju bo živel. Najvažnejše je, da v prvih letih življenja govorite otroku z občuteno govorico, ki mu bo pomagala, da v sebi vzpostavi duševno ravnotežje.
Matere, ki povsod vidijo nevarnost, z mimiko izražajo slabo razpoloženje, govore z nervoznim glasom in pri tem niti ne Domišljajo, kako slabo bo to vplivalo na duševni in telesni razvoj njihovega otroka.
Ne pozabite, da je prav prvih sedem let za izoblikovanje človekove osebnosti največjega pomena. Pravilna, občutena govorica in mirno obnašanje ima zelo važen vpliv na zdravje in duševno ravnotežje otroka. Prav matere imajo v tem primeru izredno odgovornost.
splošnih smernic, kako naj se odločimo v skromnejših okoliščinah:
® Soba, v kateri delamo, čitamo ali v njej bivamo, naj bo slikana v vseh niansah rumene ali zelene barve. Odtenki so proti južni strani lahko hladnejši, t. j. bolj zeleni ali modri.
•	V prostorih, ki so obrnjeni proti severu, pa naj prevladujejo sončno rumeni toni.
•	Spalnice obarvamo v mirnih, nekoliko zamolklih barvah, kot je barva banan, bele kave ali mlečnega kakava.
•	Kuhinje in stranski prostori, ki imajo manjše ploskve sten, pa naj bodo pobarvani enobarvno, toda v živahnem tonu.
Nemirnih, barvnih vzorcev pa ne vnašajmo v naša stanovanja.
nekaj cvetov. Regrat! Tedaj, ko se je vrnil . . . Strup teče po njem, povsod, kakor kri.
Stala je nema, zledenela od beline srajce, z zmedenostjo, s katero ga je bosa prvič dočakala s poti, s širokim razporkom na nedrju. Z zgornjim robom pogleda je opazil, kako z roko zbira srajco, da bi skrila belo vdolbino med dojkama, in zapljusnil ga je val studa zavoljo gričkov dojk v očeh, tistih v Beogradu in njenih, zlatnikov, razsutih na pogrinjalu in vlažnega ranastega nasmeha na njih, v postelji, smrdljivi od znoja, znoja zanikrnih žensk, in mehkih vdovinih lopatic na dlaneh . ..
„Zakaj ne naliješ vode? Posušilo se ti je cvetje," reče nekaj nesmiselnega, zakaj regratovi cvetovi so sveži, in to jesensko, poslednje cvetje se drži brez vode. Samo da mine ta noč. In jutrišnji dan.
»Pozabila sem. To nabira Nikola. Kadar koli je mesečina, blodi po travnikih."
»Tega norca moram nagnati iz hiše."
»Naj te sezujem?"
»Nikar, ali pa, sezuj me."
Ona se skloni, da ga sezuje. Gleda v zvitek njenih las pod naglavno ruto, v mleko krepkega, dolgega vratu in široko lopatico v počasnem poševnem premikanju, pod bombažasto bluzo in laneno srajco. Čigav je? Ko so njeni prsti potegnili nogavico, so se dotaknili njegovih meč. Naježi se. Ti prsti so božali tudi tujo nogo in tuj vrat. Pa vendar, čeprav ne bi hotel, povsem jasno čuti, da jo ljubi. Tudi tisto, kar je v njej. Tisto, kar bo zrastlo iz teme njenega mesa. Zdrzne se. Ona vzdigne glavo, cel obraz se lepo vidi v mesečini, miren, obrnjen navznoter vase, in njemu se zdi, da je žalosten, da so ji oči polne solz, da ji nalahno razpočene ustnice drhtijo. Odvodnice raznašajo drhtavico po njem. Ko bi mu zdaj povedala resnico, ko
bi mu samo povedala, čigav je. Ne bi se jezil, ne bi je mučil, ljubil bi ga kakor svojega, zakaj on mora, zakaj vse v njem je mrtvo in pusto. Prepričal se je, da iz njega ne more vzkliti življenje. Djordje se zavali na posteljo, da skrije oči in obraz v senco. Da mu ne pade solza na kopico mesečine.
Simka stopi k oknu in ga zasloni s telesom. Pod akacijo se svetlika kupček rumene koruze. Hotela bi, da bi bila tema in da ga ne bi videla. Lahko pozablja Djordja za hrbtom, na postelji. Samo eno prebiva v njej: rodila bo ob prvem okopavanju koruze. Akacija bo vzcvetela.
V njem se mahoma vse stlači v krč. Gotovo je slišala, ko sem ji tisto noč govoril o Tolu. Da bi s Tolom ... Djordje se privzdigne, sede in tiho, brez jeze, reče:
»Simka, pridi, da te nekaj vprašam." Ona obrne obraz k njemu. »Sedi zraven mene." Položi ji roko na ramo in se zagleda vanjo. »Nekaj bi te prosil. Poprej nikogar nisem prav ničesar prosil. Veš. Niti tebe nisem prosil. Vse, kar sem potreboval, sem plačeval in kupoval. Zdaj moram. Povej mi po pravici, na svojo . . . Nočem, da mi na kaj prisegaš. Povej mi tako, človeško."
»Nimam kaj skrivati. Vse ti lahko povem." Ona se odmika; njegova roka ji pade z rame.
»Ali ti je težka?"
»Ni. Reci, kaj si hotel?"
»Zakaj me sovražiš?"
»Ne sovražim te. Zaspana sem. Vse ženske so te dni zaspane."
»Dobro. Ali se spominjaš tiste noči, v začetku poletja je bilo, ko sem te zbudil iz spanja in vprašal: , Al i si slišala, kaj sem ti govoril?' To je bilo zdavnaj, toda natanko to sem te vprašal. Zanesljivo vem."
Obraz ji preleti nekaj kakor drget, kakor senca, obrvi so se ji namrščile in se primaknile ene k drugim, roke je upognila na razmaknjene, razrastle kolke, razkrečila bosa stopala.
»Zate ni nič slabega, lahko bi povedala. Daj, povej mi zdaj, kaj sem ti govoril." Primakne se k njej, da bi jo bolje videl in slišal. V ušesih potok. Komaj jo vidi.
»Ne vem, na katero noč misliš. S teboj sem imela več ko eno hudo noč."
Ve, izmika se, da.
»...Spominjaš se, bil sem pijan..."
»Nisi bil samo enkrat pijan."
Nisem, prav ima, vse bi dal, ko bi ne bilo res, kako da tega ne veš, slepica?
»• •. Pijan človek pa izgubi pamet in govori tako. Vse mogoče."
»Ničesar nisem slišala. Rekla bi ti. Zdaj ti pa res lahko vse povem.”
»Moreš vse, kajneda?" povzdigne glas.
»Morem," prikima.
»Pa mi nočeš povedati?"
»Ni, da nočem. Ne vem."
»Prav ničesar nisi slišala?"
»Na kaj hočeš, da ti prisežem?"
Oči so mu padle na njen trebuh. Zdi se mu, da je že narastek Dolgo molči in potem reče:
»Nikar ne prisegaj. Nikomur ne prisegaj."
»Čas je, da zaspiva," se odpenja.
Zgrabi jo za roko:
»Čakaj! Od kod veš, da nisem . . . pomanjkljiv moški?"
»Ker sem noseča." Iztrga mu roko.
(Se nadaljuje)
Priznani slovenski pesniki in pisatelji so nam delili darove iz bogate zakladnice slovenske književnosti

FRANCE BEVK sodi med najbolj plodne slovenske pisafelje in e napisal že okoli 100 knjig, v katerih nam je odkril značaje in trpljenje svojih primorskih rojakov — naših bratov ob Soči in Jadranu. S svojimi mladinskimi poveš icami in črticami pa je omogočil, da je tudi pri nas na sto ine slovenskih otrok vzljubilo slovensko besedo in pričelo spošfo-Va i slovensko knjigo. Svo e boga e pisateljske izkušnje in motive je črpal iz lastnih doživetij, ko je kot kulturni in politični delavec vztrajal med svojim ljudstvom pod italijansko fašistično pestjo med obema vojnama in ga bodril k vztrajnosti v borbi za pravice in svobodo.
\/ zorni mladosti sem mater kot senca
spremljal na vseh njenih poteh v gozd, v lože in na gmajno. Oči so mi že radoznalo
odkrivale svet in sem jo zato venomer nadlegoval z otroškim čebljanjem. Vprašal sem jo nekoč, kam teče naš potok, ki je žuborel med skalami in prod streho zelenih veja, ter se mi je zdel ves skrivnosten kot bajka.
Izvedel sem, da se naš potok izliva v Bačo, ta v Idrijco, Idrijca v Sočo, a Soča se izteka v morje; tam blizu pa je Trst. Za to so bila potrebna štiri vprašanja in štirje odgovori.
Bilo je prvič, da sem slišal besedi: morje in Trst.
Moja mati nikoli ni videla Trsta ne morja, jaz pa sem ju prvič doživel, ko nisem bil več otrok. Nisem se čudil visokim hišam ne množici ljudi na ulicah, bil sem prevzet od pogleda na neizmerne, razgibane, svetlikajoče se valove od obale do obzorja, nad katerimi so se preletavali galebi. Oči, navajene zelenih bregov moje ožje domovine, so kot žejne svetlobe pile sončno luč, objemale skalnate bregove s trtami in oljkami. Petje škržatov in plivkanje valov, sicer tišina, kakor da je zemlja onemela v pripeki. Omamen vonj po ovenelih vrtnicah, pomešan z duhom voda, sta še danes živa v mojem spominu, nerazdružno povezana s prvim srečanjem z našim morjem.
Tisto leto moje mladosti, ki sem ga kot dijck preživel v Kopru, so se mi oči naužile sonca, a morja se nikoli niso mogle naužiti. V nočeh, ko se je čez mirno gladino kot čez zrcalo razlivala mesečina, me je °d silne lepote rahlo bolelo srce. A ko so vode šumele v viharju in so se valovi razbijali ob skalah na obali, se pršili v kapljice in se penili, se mi je prebujalo čustvo upornosti. V svinčeni daljavi pa so mežikale luči ribiških ladjic, kakor da so zvezde padle z neba in zdaj pa zdaj tonejo v valove in se znova prikazujejo.
Ljubim divje, mrke samote naših gora, ki strmijo v nebo, a šele morje mi je uteši-!o prirojeno hrepenenje po širini. Bil sem še mlad, a sem se že takrat zavedel, da se tu začenjajo naše poti v svet in v bodočnost.
A kako naj to moje čustvo primerjam z ljubeznijo tistih, ki so bili ob našem morju rojeni in so se s srcem povezali z njegovimi bregovi. Daleč je že tisti čas, a se še dcnes živo spominjam nekaterih izmed njih. Med njimi je bil Vane, moj zvesti tovariš iz dijaških let, doma iz Skednja, zdaj že v grcbu, čigar topla beseda mi je v nočeh brez spanja gostolela na uho. Njegov govor je bil ena sama nepretrgana pesem o domačem vrtu, o vinski trti, o tihem pristanu, o barki na valovih, o vseh drobnih, z morjem povezanih otroških doživljajih, ki mi jih je nizal kot drobce svojega srca. S fakim zanosm in toplino kot mi je on pripovedoval o našem morju, govori le za-
ljubljen fant o svojem dekletu. Kadar je Premolknil, da ni bilo več slišati njegovega glasu, so se mu svetile oči, kot da se mu iskre vžigajo v zenicah. In tako kot on, mi ie govoril še mnogokateri, ki sem ga kdaj srečal v vojaški suknji med prvo vojno, v ječah in v izgnanstvu in nazadnje v gozdovih med partizani. Naj je bil kdo še tako •nrk kot noč, so mu od radosti zablestele °či, ko se mu je zdramil spomin na domačijo, na šumenje morja in na srebro oljk •so bregovih.
Pred mojimi duševnimi očmi je starec, ki ga srečal v maju petinštiridesetega, ko Smo verjeli, da so izpolnjene vse naše sa-Jokal je od veselja in se mi opraviče-',°i zaradi solz, ki so mu tekle po licih, ^ i’h ni mogel zadržati. Spominjam se, ka-. ° smo se nekoč, na prelomu stoletja, sme-
I	'akim solzam, ker jih nismo mogli ra-j*umetj. yec|aj pa sem prvič živo občutil,
II	-o so vredne, ker izvirajo iz neslulene y °°ine ljubezni, ki je reševala našo oba-
Literarne ure so pri nas vei ali manj nova oblika kulturno-prosvetne dejavnosti; šele tretjič so nas letos obiskali priznani slovenski književniki in nam brali iz svojih del. Vendar so med številnimi vasmi, ki so bile tokrat zajete v krog tovrstnih prireditev, tudi kraji, kjer so literarne ure pritegnile lepo število ljubiteljev knjige in književnosti. Toda ne samo v takih krajih, marveč tudi v tistih, kjer udeležba morda ni bila tako zadovoljiva, so vsi navzoči z razumevanjem in globoko doživetostjo prisluhnili umetniško oblikovani slovenski besedi, ki so jo posredovali njeni veliki umetniki.
Med nami so bili književniki, katerih imena so zapisana na častnem mestu v slovenski literaturi. Da omenimo zlasti oba trenutno najbolj plodna slovenska pisatelja — Franceta Bevka in Antona Ingoliča, pa tudi ostali, ali po pisateljski dejavnosti ali po letih starosti še razmeroma mladi: Matevž Hace, Janez Menart, Lojze Krakar in Slavko Jug, spadajo med priznane oblikovalce slovenske besede. Navdušili so nas z odlomki iz svojih del in povsod, naj je bila udeležba velika ali manjša, so naleteli na hvaležna srca, željna največjega zaklada — materne govorice.
In Iz globokega srca smo jim hvaležni za darove, ki so nam jih delili iz bogate zakladnice slovenske književnosti.
FRANCE BEVK:
NAŠE MORJE
lo. Še danes) čutim topel stiskljaj roke mladega tovariša, ki ga je rodil sončni breg v Barkovljah in ga je krivica pognala v svet, pa si je s puško v roki utrl pot v svoj rodni kraj. Pekla me je dlan, peklo me je srce in žgalo me je v očeh, ko je zopet odhajal takrat, ko so naše čete zapuščale Trst. Gledal sem za njim. S sončnega brega nad mestom se je venomer oziral, zopet in zopet, s tako muko se je trgal od svetlega morja in od rodne obale.
In potem sem srečal starega Mikolo, ki je sedel na obrasli terasi svojega vrtiča in so mu bose noge visele čez zid. Lica so mu bila drobno nagubana in ožgana kot zemlja okoli njega, venec sivih las mu je obkrožal glavo. V pesti je tiščal pipico, da mu ni padla iz brezzobih čeljusti. Po mirnem, modrem nasmešku, ki mu je igral okoli ust, se mi je zdel sto let star. Majhne, sive oči so mu nekaj iskale po obzorju.
Sedel sem ob njem, v senci košate oljke, ki so se ji skozi veje kot skozi mrežo precejali žgoči žarki. Izpraševal sem ga o njegovi družini, o njegovem rodu, o on mi je odgovarjal. Pogled se mu je umaknil z obzorja in se mu je uprl v preteklost. Zdel se mi je kot stara, častitljiva knjiga o naših ljudeh s Krasa, ki so nekoč prišli do roba suhe zemlje in hrepeneče oči uprli v daljna obzorja.
Iz njegovih besed se mi je odgrinjala stran za stranjo naše preteklosti. Pred duševnimi očmi so mi oživeli tisti davni časi, ko so se tam, kjer danes stojijo visoke hiše in šumi mesto, še razprostirale njive, ki so bile last dedov starega Mikole. Od dav-naj že tam polje življenje v dvigih in padcih in se spreminja obrežje. S kraških bre-
ANTON INGOLIČ
Matija Brenk je bil invalid. Prav zadnji teden vojske se je razletela blizu njega granata in mu vrgla v oči prahu in peska, da mu je postal pogled moten; spoznali so ga za dvajsetodstotnega invalida. Z leti se mu je vid poslabšal, z očmi ni več razločil ženskega čevlja od moškega, zato je moral odložiti šilo in dreto, in leta petindvajsetega so mu priznali osemdeset odstotkov invalidnosti. Dobival je mesečno lepe denarce, s poljskim de-Jom je še tudi nekaj zaslužil; zato ni čuda, da ga je večkrat obiskala Gabrova Zala in ga končno odpeljala pred oltar. Dvajset let mlajša žena pa je imela mnogo potreb in invalidnina je postala kmalu premajhna, saj Matija ni mogel opravljati vseh poljskih del, svoje zemlje pa tudi ni imel mnogo. Vendar je skrbel za svojo mlado ženo in ni dovoljeval, da bi hodila drugam na delo. Začel je zahajati v bližnjo reko lovit ribe. V tem je bil že v mladih letih mojster, prenekatero ribo je prinesel domov ali pa prodal. Dobra jed je bila v hiši in tudi denar. Toda to ni trajalo dolgo. Zalotil ga je zakupnik, graščak iz sosednje vasi. Prvič mu je samo vzel ribe in mu zapretil s sodnijo, drugič ga je naznanil in Matija je odsedel tri dni. No, to še ni bilo tako hudo; toda ne dolgo za tem so mu vzeli invalidnino, češ da je po novih paragrafih nevreden invalidnine, ker je kradel in bil kaznovan zaradi koristoljublja. Matija je povedal v svojem srdu nekaj tako krepkih, a pravičnih, da so ga spet zaprli za nekaj dni. V tistih dneh mu je vid še bolj opešal,
gov so se sfekale k morju delovne roke naših ljudi, ki so iskale kruha. V vrlincu pohlepa in bede pa se li ljudje pogosto niso bojevali le za kruh, za golo življenje, marveč tudi za svoje duše. Mnogo katerega izmed njih smo za vedno izgubili. A če bi mogla zavpiti vsaka sraga, vsaka kaplja krvi naših očetov in dedov, bi kričal vsak kamen, vsaka opeka velikih hiš in širokih ulic ...
Stari Mikola je v presledkih med pripovedovanjem gledal na strehe pod seboj in nemo mu je pelo iz oči: Vse to je naše!
Ne misli samo on tako, temveč mi vsi! To s,o čutila vsa naša srca, vse naše duše vsako uro, daleč v sivo preteklost. Stari Mikola, zadnji ribič svojega rodu, ve, koliko ljudi iz njegove okolice je dalo za ta kos zemlje poslednjo srago in prelilo poslednjo kapljo krvi. Najzadnji je bil njegov vnuk, veseli Karleto, ki je prišel s partizani čez Kras in padel v bregu, ki ga je ozarjalo njegovo detinstvo .. .
Ob tem spominu je šel Mikola z roko čez obraz. Mislil sem, da si je otrl solzo. A solze ni bilo, le pogled se mu je za trenutek pomračil, nato so mu zopet vedro zasijale oči...
Nisem te pozabil, boter Mikola. Morda si medtem že umrl. A če še živiš, kakšne so besede, ki jih danes govoriš tistim, ki so znova segli po znoju in krvi tvojih očetov in dedov? Odpri jim svojo knjigo o naših ljudeh s Krasa, da bodo osramočeni spoznali krivico in priznali nošo pravico. Odpri jim jo svojim sosedom istega jezika, da se jim bodo iz tvojih besed zopet in zopet porodile solze ljubezni, ki so od nekdaj reševale naše morje in nošo obalo.
Ugasle
človeka ni več prepoznal, korak pred seboj ga je videl le še kot senco. Drugega sploh ni razločeval kakor motno svetlobo in sence. Zala ga je vodila od oblasti do oblasti, delala zanj prošnje in pritožbe, a nič ni pomagalo. Vojak Brenk se je boril sicer štiri leta na ruski in italijanski fronti, trpel žejo in lakoto, pustil tam svoje oči, toda izgubil je invalidnino, ker je ukradel nekaj kilogramov rib graščaku, ki je med vojsko z ruskimi ujetniki spremenil močvirnate pašnike in travnike okoli Zatišja v najrodovitnejše njive in tako obogatel. Na njegove številne pritožbe so mu naposled odgovorili, da zoper njega govori še drugi paragraf, da namreč ni oslepel zaradi rane, ki bi jo naj dobil na fronti, marveč je to starostna bolezen.
Kmalu zatem se mu je začela odmikati Zala.
»Kako misliš?« mu je dejala, ko ni bilo prav nobenega upanja več na invalidnino. Z lepimi, belimi rokami, ki pet let niso opravljale težkega dela, si je segla v lase in se gledala v oknu. Bila je svežih in polnih lic, zadnja leta so jo pomladila, čeprav se je smilila včasih sama sebi, ker je imela za moža skorajda slepca. A dobro ji je delo, ker so ji ljudje zavidali zaradi lepega življenja, s kakršnim se še bogate kmetice niso mogle pohvaliti. Zdaj pa naj gre k njim na delo? Zaloputnila je okno in končala ostro. »Nečesa se boš že moral lotiti.«
Matija, že tako majhen možak, je po teh besedah še bolj zletel vase; hotel je odgovoriti, da je vendar toliko let skrbel zanjo, da
j
SLAVKO JUG:
Daleč nekje
Daleč nekje sije sonce in češnje cveto in pomlad, s pisano haljo zastrta, legla je k snu preko trat.
Daleč nekje so spomini na čas tistih čudežnih dni, ko je pred nama bilo še na tisoč odprtih poti.
Zdaj, ko so ustnice tihe in ko sva trudna oba, zdaj, draga, res več ne morem s tabo na konec sveta.
SLAVKO JUG, s pravim imenom Slavko Kočevar, sodi v mlajšo generacijo slovenskih pesnikov, le v dijaških letih je spoznal veliko izrazno moč verzov ter je že kot osemnajstletnik objavil svoje pesmi v .Besedi*, literarnem glasilu mlade povodne slovenske generacije. Leta 1958 pa je izdal svojo prvo pesniško zbirko .Dobro sonce". V svojih pesmih	opeva	svoja	mladostna intimna doživetja, zlasti
ljubezen; poje tako, kakor mu veleva srce in kakor so pred	njim	peli	že	mhogi. Njegovi verzi so nenavadno
topli, mehki in neposredni ter s svojo neizumetničenostjo prebude v srcu sleherna bralca melodije, ki tudi pri modernem človeku tvorijo osnove njegovega čustvenega sveta.
SLAVKO JUG:
Lokvanj*)
Ti si zdaj moj beli lokvanj na umirjeni gladini, lokvanj3 ki mu steblo v mračnih globočinah korenini.
Saj bi te lahko utrgal nad vodo — blesteči kelih, a v dlaneh bi mi ostala rosa listov ovenelih.
Jaz pa bolj kot cvet na vodi rad bi videl v globočino, saj si zame beli lokvanj še globoko pod gladino.
*) lokvanj — nemško: Seerose
V ■
OCI
bi ta leta, ki so še pred njim, lahko ona nekoliko prijela za delo, vendar tega ni rekel; sklonil je osivelo glavo, uprl svoje nekdaj živorjave, zdaj motne, le na pol odpne oči v tla in zamrmral bolj zase kot za Zalo, ki je medtem že zapustila sobo. »Da, nečesa se bom moral lotiti.«
Toda česa? se je vprašal z bridkostjo.
Pravzaprav je lahko samo še sekal šibje, a še sekanje mu je šlo tako počasi od rok, da si je komaj prislužil za tobak. No, in seveda tudi kravico je lahko pasel. Zala je morala na delo k sosedom. Spočetka jih je Matija slišal vsak večer. Polagoma pa se je vdala, toda prihajala je čedalje bolj pozno in z njim je vse redkeje spregovorila ljubeznivo besedo.
Matija jo je čakal na pragu, dokler ni zaslišal na cesti njenih korakov. Nasmehnil se je, se dvignil in jo pozdravil z lepo besedo: »Dober večer, Zala! Dolgo te ni bilo.«
Ona pa ga je trdo zavrnila? »Dozdaj sem delala kot črna živina.«
Potem se je tako dolgo motal okoli nje, dokler ga ni zavrnila: »Ne nori! Lezi pa mi vsaj ti daj mir!«
Matija ni nič več dosegel pri njej. Ležal je sam in upiral motne oči v strop. Videl ni ničesar, čeprav je včasih lila mesečina skozi okno in je bilo v sobi svetlo kakor podnevi. Poslušal je Zalino globoko spokojno dihanje. Nekoč se ni mogel premagati, opotekel se je k njej. Zbudila se je in ga sunila od sebe.
(Nadaljevanje sledi)

Die Sprache
das hochste Gut eines jeden Volkstums
In der Monatszeitschrift >Die osterreichische Nation* veroffentlichte Univ. Prof. DDr. Anton Hilckman aus Mainz unter dem Titel >Vom heimlichen Europa* eine Ab-handlung tiber die sogenannten >kleinen* Volker und ihre Bedeutung fiir Gesamteuropa. Darin spricht er vor altem tiber den Wert der Sprache sowohl bei den grosseren und grossen Volkern, wie auch bei den kleineren Volkern und Volksgruppen bzw. natio-nalen Minderheiten. Dem genannten Artikel entnehmen wir auch folgende Gedanken:
Es isf schon oft gesogt vvorden, die be~ sten und konsequentesten Europaer seien die sogenannten »kleinen' Volker. Es isf sicher sehr viel Richtiges an dieser Aussage.
Jedem Volke Ist gewiss der Wunsch eigen, seine Eigen a rt zu bewahren und auch in der Zukunft das zu bleiben, was es in der Gegenwart ist, was es in einer langen Ver-gangenheit geworden isf. Dieser Wunsch ist sicher den .kleinen" Volkern genauso eigen wie den grossen. Volker und Volkssplitter, die den Wunsch haben, in einem fremden Volksfum aufzugehen, indem sie dessen Sprache cmnehmen, weil diese ihnen als vomehmc' ©rscheint als die eigene, durften im heutigen Europa zu den Seltenheiten gehoren. Aber sicher ist, dass es derartiger ,Umsprochungs'-Prozesse in der Geschich-te unseres Kontinentes eine Menge gege-ben hcrt. Sovveit diese .Umsprachungen" einer temen Vergcmgenheit angehoren, konnen wir sie im Einzelfalle heute wohl nicht mehr gut beurteilen. Uber die „Um-sprachungen", die erst in dem letzten Jahr-hundert erfoigten, ja zum Teil — Gott sei es geklagt! — noch bis in die Gegenwart hlneinreichen, konnen wir hingegen sehr wohl urfeilen; und dieses Urteil kann nicht anders als sehr negativ ausfallen: immer hatten und haben diese .Umsprachungen’ eine ganz grosse geistlge Verarmung zur Folge. Die .Umsprachung’ einer ganzen Volksgruppe bedeutet heute eine ganz grosse Gefahrdung.
Man stosst sehr oft, auch in gebildeten Kreisen, ouf die Ansicht, dass der Fortbe-stand der »kleinen" Sprachen und Volksgruppen eine Frage von untergeordneter Bedeutung sei, dass zum mindesten kein europaisches Interesse an der Erhaltung dieser »kleinen" Sprachgemeinschaften be-stunde.
Ein jeder gute Europaer muss dieser Mei-nung aufs scharfsfe entgegentreten. Auch die .kleinen" Volker gehdren mit zum Beichtum Gesamt-Europas. Europas Reich-tum ist seine geisfige Vielgestoltigkeit, und dazu gehoren auch seine Sprachen. Europa hat vierzig Kultursprachen; und diese Zahl ist keine Schvvache, sondern ein Reich-tum, Europa als Gonzes wird armer, wenn auch nur eine einzige dieser Sprachen ver-schwindet, d. h. wenn auch nur ein einziges dieser »kleinen’ Volkstumer aufhort, das zu sein, wos es ist, und in einem der »grossen" Volkstumer oufgeht. Der Untergang einer Sprache ist zuglelch auch ein Untergang des befreffenden Volkstums, dem man mit allen MiHeln wehren solite.
Die Sprache ist das hochste Gut eines jeden Volkstums; es gibt keine vorneh-men und keine „gew6hnlichen" Sprachen; jede Sprache ist e!was Heiliges, sie ist ehrwiirdig in sich selbst, zum mindesten tur das Volk, das sie spricht, und wenn dieses auch nur 5000 Seelen zahien solite, auch wenn es nicht elnmal eine eigene Kunstllferatur, ja vielleicht nicht einmal eine eigene Vclkspoesie besasse, die Sprache ist deswegen das hbchste Gut eines Volkes, weil sich in ihr seine Seele dussert, weil sie die Trdgerin sei-ner Tradition ist, die mit dem Sterben der Sprache aufhbren, zum mindesten aufs Susserste gefahrdet sein wiirde. Ein Volk kann seine Sprache nicht preisge-ben und sle gegen eine andere ein-tauschen, ohne sich damit in eine ganz grosse, geistlge und slttliche Gef&hrdung zu begeben; diese Gefdhrdung ist die der Entwurzelung.
Schon das Aussterben der Dialekte bedeutet eine grosse geistige Verarmung,
nicht nur tur die Stamme, die ihre Dialekte preisgeben, sondern auch tur die gesamte Nation, der diese Sfdmme angehoren. Wenn dies schon fiir die Dialekte gilt, so gilt es erst recht und in noch viel hoherem Masse tur die eigentlichen Sprachen, auch wenn diese nur Regionalsprachen sein mogen, denn das gesamte Geisfesleben eines Volkstums ist eben an seine Sprache gekniipft. Die Bewahrung des Geisteserbes der Ver-gangenheit hcrt die Erhaltung der Sprache zur Voraussetzung.
Der Einwand, dass die Existenz von Regionalsprachen die Einheif eines Staates gefahrde, wird zwar oft erhoben, muss aber trotzdem durchaus abgelehnt werden. Selbst in den Kreisen der sogenannten europai-schen Foderalisfen begegnet man oft der Auffassung, dass die Vielsprachigkeit ein Hindernis fur die heute so dringend not-wendige europaische Einigung sei. Man kann darauf immer nur erwidern, dass die Beibehalfung einer Regionalsprache ja doch in keiner Weise ein Sich-abschliessen gegen die Aussenvvelt bedeute.
Dass die Ezisfenz der .kleinen" Volksgruppen und der regionalen Minderheiten kein Hindernis fiir die europfiische Einigung bedeutet, ist allein schon durch die Tat-sache bewiesen, dass Oberall die .kleinen" Volker und die Minderheiten zuglelch die bev/usstesfen und zuverlfissigsten Europaer sind. Sie sind es — und wer vvollte es ihnen verargen? — auch aus wohlerwogenem Interesse, denn von einer europaischen Einigung, wenn sie im Geiste eines vvirklichen und echten Foderalismus vollzogen wird, haben gerade diese Gruppen nur Gutes zu erwarfen.
■	In den Nationalstaaten, zumal wenn
■	sie die sprachliche Vereinheitlichung fur K ein Zeichen von Kraft halten, wird die I Existenz von Regionalsprachen und uber-
I haupt von volkischen Minderheiten I immer gefahrdet sein.
Ob die .kleinen' Volker weiterbestehen werden, liegt In allererster Linie an ihnen selbst; denn kein Volk geht unter, wenn es nicht will, d. h. nicht miide sich in seinen eigenen Untergang ergibt. Die eigene Sprache aufgeben, bedeutet allerdings, an sich selber zweifeln, oder gar verzweifeln. Der Untergang eines »kleinen" Volkstums ist niemals ein schicksalhaffer Vorgang; keine Sprache, die unterging, mussfe untergehen. Der Untergang eines »kleinen" Volkstums ist immer ein sozialpsychologischer Vorgang; als solcher ist er aber ouch stets umkehr-bar. Allerdings nur unter einer Bedingung kann der Schwund einer .kleinen" Sprache und der Untergang eines Volkstums aufge-holten werden, namlich nur dann, wenn seine Urr.ache, der sozialpsychologische Mln-derwertigkeitskomplex, beseitigt wlrd, d. h. eine .kleine" Sprache kann nur gerettet werden, wenn die, die sie sprechen, sich ihrer nicht nur nicht schbmen, sondern, im Gegenfeil, stolz darauf sind, in ihrer Sprache etwas besonders Wertvolles zu besitzen. Dieser Erfolg kann aber nur dann erreicht werden, wenn die »kleine” Sprache von allen Schichten der befreffenden Volksgruppen, auch von den vvirtschaftlich fuhrenden Schichten, gesprochen wird.
Im gesamteuropa ischen Interesse kann nur gevvunscht werden, dass uberall in Europa die geistig fuhrenden Schichten der »kleinen* Volker sich ihrer Veranfwortung, die eine Verpflichtung gegenuber dem eigenen Volk wie gegenuber Europa bedeutet, bewusst werden und daraus die vol-len Konseguenzen ziehen.
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45 , 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnasiika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 1. 4.: 8.00 Dela Roberta Schumanna — 8.45 Sirni pisani svet — 11.00 Operni koncert — 12.03 Soli-s'ičqi koncert — 14.00 Pozdrav nate — 16.00 Mladinska oddaja — 16.45 Lepa pesem — 19.00 Narodne pesmi iz vsega sveta — 20.15 Glasba s Champs-Elysee.
Nedelja, 2. 4.: 8.05 Glasbena medigra — 9.00 Zabavni orkestri iz vsega sveta — 11.00 Veselo petje, veselo igranje — 12.00 Tekmovanje godb na pihala — 13.00 Operni koncert — 13.45 Lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 17.05 Za ples — -19.00 Šport
—	20.10 »Modi*, opereta.
Ponedeljek, 3. 4.: 8.05 Vesel začetek — 9.00 Zabavna glasba — 11.00 .Travniki bodo zacveteli' — 12 00 Ritmične skice — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav na!e
—	17.05 Za ples — 18.00 Opere!na glasba — 19.00 Šport
—	20.10 Operna oddaja.
Torek, 4. 4.: 8.00 Koroški hišni koledar — 8.45 Domači zdravnik — 14.30 Iz kulturne dejavnosti dežele — 15.15 Komorna glasba — 17.10 Popoldanski koncert — 19.30 Diplomatska konferenca na Dunaju —	20.15 Radijska
igra.
Sreda, 5. 4.: 8.00 Tako zveni v koroški deželi — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.45 Glasba za mladino — 16.30 Godba na pihala — 19.00 Od plošče do plošče — 20.15 Orkestrski koncert — 22.40 Priljubljene viže.
četrtek, 6. 4.: 8.00 Zveneča alpska dežela — 8.45
Avstrijci v tujini — 13.10 Mladina poje — 14.30 Ura pesmi
—	15.30 Koroški avtorji: Viktor Rogy — 17.10 Vedno spet radi poslušamo — 18.00 KuLurne vesti — 18.20 Oddaja za delavce — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela — 22.50 Avstrijski
plesni orkestri.
Petek, 7. 4.: 8.00 Orkestrski koncert — 8.45 Ljubezen, zakon, družina — 14.45 Komorna glasba — 15.30 Kulturno ogledalo — 18.00 Zapojmo koroško pesem — 20.15 Halol Teenagerji! — 22.40 Večerna glasba.
II. PROGRAM:
Poročila:	6.00,	7.00 ,	8.00,	13.00,	17.00,	19.00,	22.00,
23.00.
Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.05 Šolska oddaja — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 15.00 Šolska oddaja
—	17.10 Kulturne vesti — 19.30 Zabavna oddaja — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Večerna izdaja — 23.20 Glasba za nočnega delavca.
Sobota, 1. 4.: 8.20 Operni koncert — 9.15 Ti in žival — 9.45 Velika noč v Evropi — 10.45 Aktualna reportaža —
11.00	Ljudske viže — 13.15 Prvi april — 14.40 Tehnični razgled — 15.00 Mladinski koncert — 17.40 Ljudstvo lr» domovina — 20.10 BVs’ajenje", radijska igra Leva Tolstoja — 22.15 Operni koncert.
Nedelja, 2. 4.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert — 10 05 Dopoldanski koncert — 13.15 Za avtomobiliste — 15.00 Operetni zvoki
—	16.00 Plesna glasba — 16.30 Popevke — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Glasba, ki nikdar ne izzveni.
Ponedeljek, 3. 4.: 8.00 Ti si prava — 10.05 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.00 Orkestrski koncert — 13.15 Za avtomobiliste —	14.25 Nogometna tekma Malmo-Rapid
—	16.00 Radijska tekma Zurich-Salzburg-Munchen — 17.05 Lumpacij vagabund — 20.00 Velikonočna parada — 22.15 Plesna glasba.
Torek, 4. 4.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Glasba na tekočem traku — 15.00 Narodna himna in njen nastanek
—	16.30 življenje se prične pri šestdesetih — 17.45 Esperanto — 19.20 Dunajski slavnostni tedni — 20.00 Štirje proti štirim — 20.30 Vindobona, prekrasno mesto — 22.15 Ljudske viže.
Slovenske oddaje Radia Celovec Ponedeljek, 3. 4.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Torek, 4. 4.: 14.00 Poročila, objave. — Socialna visoka šola.
Sreda, 5. 4.: 14.00 Poročila, objave. — Za našo vas.
—	Kar želite, zaigramo.
četrtek, 6. 4.: 14.00 Poročila, objave. — Pojte, pojte, drobne ptice . . .
Petek, 7. 4.: 14.00 Poročila, objave. — Dr. Niko Kuret: Car in blagoslov ob prvem kmečkem delu. — Vesele in poskočne.
Sobota, 8. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.20 Sašo Martelanc: Stari znanci. (Utrinki iz zgodovin vsakdanjih predmetov)
Televizijski program:
Vsakodnevna oddaja: 20.00 čas v sliki. Oddaja Cas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Nenelja, 2. 4.: 17.00 Za mladino — 18.45 Kaj bi lahko postal — 20.05 .Princ Friderik Homburški".
Ponedeljek, 3. 4.: 17.00 Za otroke — 18.10 Za družino
—	19.45 Aktualni šport — 20.05 .Dežela smehljaja", opereta.
Torek, 4. 4.: 19.30 Gospodinjski nasveti — 20.25 .Prvi pomladni dan', komedija — 21.50 Črno na belem.
Sreda, 5. 4.: 17.00 Za otroke — 17.45 Za mladino —
18.15	Za družino — 19.30 Očka je najboljši — 20.25 Vaš nastop, prosimo — 21 05 .Nora dvajse'a leta".
Četrtek, 6. 4.: 19.30 Šport — 20.25 .Pripovedke iz Dunajskega gozda".
Petek, 7. 4.: 19.30 Inšpektor Garrett — 20.25 Prenos iz gledališča.
Sobota, 8. 4.: 19.30 Kaj vidimo novega — 20.25 .Najlepši dan", filmska komedija.
RADIO TRST
Slovenske oddaje na valu 306,1 ali 980 Kc/sek. Sobota, 1. 4.:	14.45 Monieverdi: Madrigali — 15.30
.Starček Abi", legenda — 19.00 Pomenek s poslušalkami
—	20.30 Teden v Italiji — 22.25 Pergolesl: .S'aba» Mater". Nedelja, 2. 4.: 9.00 Kmetijsko oddaja — 9.30 Slovenski
narodni motivi — 11.30 Za najmlajše — 13.00 Kronika tedna v Trstu — 14.30 Sedem dni v svetu — 14.45 .Jaco-bus Gallus" — 17.00 Radijska drama — 21.00 Slovonske nerodne pesmi — 22 00 Nodelja v športu.
Ponedeljek, 3. 4.: 9.10 Skedenjski zbor — 13.30 Glasba po željah — 14.45 Ljubljanski vokalni kvartet — 16.00 Slike iz av'obiografije Branislava Nušiča — 18.00 Italijanščina po radiu — 18.30 Mladi solisti — 20.00 Športna tribuna — 20.30 Operne melodije Torek, 4. 4.: 18.00 Radijska univerza — 19.00 Za najmlajšo — 21 00 Obzornik filmskega sve’a — 21.30 Koncert sopranistko Sonje Hočevar — 22.00 Sprehodi pa antičnih gajih.
Sreda, 5. 4.: 18.00 Slovenščina za Slovence — 19.00 Zdravstvena oddaja — 20.30 »Tat v hiši", drama.
četrtek, 6. 4.: 18.00 Radijska univerza — 19.00 Slike iz goriške preteklosti — 20.30 Simfonični koncert.
Pe4ek, 7. 4.: 18 00 Italijanščina po radiu — 18.30 Rimski Korsakov: .Festival v Bagdadu" — 19.00 Sola »o vzgoja — 22.15 Srečanja s slavnimi glasbeniki.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00. 24.00.
Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj doftačih
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerza
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 1. 4.: 8.05 Glasba ob delu — 8.55 Radijska šola — 9.25 Od melodije do melodije — 10.40 Angleščina za mladino — 10.55 Zabavni orkester radia Beograd
—	11.00 Po svetu jazza — 11.30 Pionirski tednik — 12.0© Godba na pihala — 13.30 Narodne in domače viže —
13.50	Operne arije — 14.20 Šport in športniki — 14.35 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.00 Popevke — 16.40 Mešani zbor iz Maribora — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.30 Pozdrav z gora — 18.45 Okno v svet —
20.00	Nekaj novih in starih domačih za sobotni večer —
21.00	Za prije!en konec tedna.
Nedelja, 2. 4.: 6.00 Nedeljski ju'ranji pozdrav — 7.35 Vojaška godba — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.33 Pesmi za otroke — — 9.45 Orkester Zagrebške filharmonije — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.15 Koroške narodne — 11.30 Nedeljska reportaža — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.45 Iz operete .Mala Floramy*
—	14.15 Voščila — 15.30 Kar radi poslušate — 16.00 Hi>-moreska tedna — 16.40 Slovenske narodne pesmi — 17.0C Melodije za nedeljsko popoldne — 17.30 Radijska igra-
—	13.15 Z zabavno glasbo po svetu — 20 05 Izberite melodijo tedna — 20.50 Hammond orgle — 21.00 Sprehodi po glasbeni galeriji — 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku.
Ponedeljek, 3. 4.: 8.05 Glasba Latinske Amerike — 8.40 Iz filmov in glasbenih revij — 9.20 Operne melodije —
10.15	Veliki plesni orkestri — 10.40 Komorni zbor radie Ljubljana — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Za o roke — 12 00 Folklorni zapiski — 12.25 Zabavni potpuri — 13.38 Francoske pesmi — 14.15 Jugcstovanske radijske postajo pozdravljajo slovenske poslušalce: radio Skopje — 14.35 Voščila — 15.40 Naši popotniki na tujem — 16.00 Operne melodije — 17.15 Šoferjem na pot — 18.00 Sportnf tednik — 18.15 Iz zakladnice španskih skladateljev —
18.50	Človek in zdravje — 20.00 Glasbeni variete — 20.45 Kulturna tribuna — 21.00 Simfonični koncort orkestra Slovenske filharmonije.
Torek, 4. 4.: 8 05 Izberite melodijo tedna — 8.55 Radijska šola — 9.40 Moški zbor »France Prešeren" iz Kro-nja — 10 40 Utrjujmo svojo angleščino — 11.00 Naši operni solisti vam pojo — 11.40 Popevke se vrstijo —
12.00	Veseli Hribovci so prišli s planin — 12.25 Veliki zabavni orkestri — 12.45 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo
—	14.05 Radijska šola — 14.35 Operne uverture — 15.40 Iz domače književnosti — 16.00 Zabavne melodije
18.15	Klavir v ritmu — 18.20 Za mlade ljubitelje glasbe
—	18.45 Izobraževalni obzornik — 20.00 Poje komorni zbor iz Valparaisa — 20.30 Radijska igra — 21.39 V senci broadwayskih nebotičnikov — 22.15 Komorni koncert slovenskih skladb.
Sreda, 5. 4.: 9.00 Jezikovni pogovori — 10.15 Odlomkt iz Puccinijeve opere .Turandot" — 11.00 Sovjetska in romunska zabavna glasba — 11.30 Za cicibane — 12.00 Dalmatinske narodne pesmi — 13 30 Instrumentalni solisti — 14.05 Radijska šola — 14.35 Orgle in orglice — 14.40 Ples kralja Matjaža — 15.45 Radijska univerza —
16.00	Koncert po željah poslušalcev — 17.30 Lepe melo-
Velika noč! Zopetna otvoritev
Bekštanjske gostilne-penzijona
(Finkensteiner Gasthof-Pension) nasproti postaji Bekšfanj
Restavracija specialitet — Srečanje za razvajene okuse pri kuhinjskem šefu ROBIČ « “ Izvirne balkanske specialitete na ražnju — Mednarodna kuhinja, turška kava, lastna konditorija.
dije — 18.00 Kulturna kronika — 18.20 Skladatelji slovenske romantike — 18.45 Z lokom po strunah — 20.0C .Snegoročka", opora.
Četrtek, 6. 4.: 8.05 Glasba ob delu — 8.55 Radijske šola — 9.25 Klavirske skladbe Franza Schuberta — 10.15 Zvočna panorama — 11.00 Ruski točaj za začetnike n, 20 Orkestralna matineja —	12.00 Narodni pevci *
Avguslom Stankom — 12.25 Arije iz francoskih oper —
13.50	Poje Ljubljanski oktet — 14.35 Voščila — 15.40 Iz svetovne književnosti —	16.00 Zabavni zbori —	17.13
Turizem in melodije —	18.00 Operna glasba — 18.3C
Moderna lahka glasba — 18.45 Ljudski parlament —*
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 22.13 Po svetu jazza.
Petek, 7. 4.: 8.05 Škorjanc: Osem narodnih napevov —' 9.20 Za kratek Čas igrajo 5'irje fantje — 9.35 Za mlad« ljubitelje glasbe * — 10.15 Violinist Srečko Zalokar •—
10.35	Glasbene razglednice — 11.00 Iz Mozar'ove oper« .Flgarova svatba" — .11.30 Človek In zdravje — 11.40 Italijanske in francoske popevke — 12 00 Igra Kmečko godba — 12.40 Domači napevi izpod zelenega PohorjO
—	13.45 Godba na pihala — 14.05 Radijska šola **'~
14.35	Tenorist Jussi Bj&rllng — 15.45 Radijska univorz®
—	16.00 Glasbeno popoldne — 17.25 Od plesišča do plesišča — 18.15 Zabavni orkester radia Beograd — 18.3© Ljudske pesmi In plesi iz Grčije — 20.15 Tedenski zunO" nje politični pregled — 20.30 Obrazi iz naše glasben* preteklosti — 21.15 O morju in pomorščakih — 22-3* Moderna plesna glasba.
RADIO PROGRAM