ČASOPIS ZA S L O. V E N S K O KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA OB 150-LETNlCI VOJNIH OPERACIJ 1813-1814 V MEJAH ILIRSKIH PROVINC FERDINAND TANCIK (nadaljevanje) lstičasno sta se 13. septembra spopadla pri Zalogu 2 bataljona francoske redne vojske s četo 7. brodskega graničarskega polka, ki mu je poveljeval major Hugo Rlieiiibacli. Francoska pehota se je morala umakniti proti zahodu, vendar le začasno, ker sta francoska bataljona potisnila aA- strijski odred z zavzetih francoskih polo- žajev, da se je moral umakniti in se pridru- žiti Rebrovičevi brigadi, ki so jo sestavljali 4 pehotni bataljoni in 2 eskadrona 5. huzar- skega polka Radetzkega, ki je prodirala iz Novega mesta proti Medvedku (15 km vzhodno od Višnje gore). Marcogxietova di- vizija in 4 bataljoni italijanske garde, ki je prodrla do Šmarja, je potisnila avstrij- ske enote do Višnje gore, jim sledila in ko je zavzela tudi Višnjo goro je preprečila glavnini generala Radivojcviča, da bi po- magala Nugentovim enotam. V Višnji gori je ostala posadka 4 bataljonov italijanske garde s 3 topovi, ki jim je poveljeval bri- gadni general Lecchi, Marcoguetova divi- zija pa se je vrnila po končanih operacijah na področju Višnje gore nazaj v Ljublja- no. Generalmajor Rebrovič je 15. in 16. septembra z bataljonom madžarskega 52. pehotnega polka Franca Karla, 4 četami 6. varaždiinsko-st. jurjevskega graničarskega polka, dvema eskadronoma huzarjev in po- lovično položajno baterijo prodiral proti položajem francosko-italijanske vojske. Na njegovem desnem krilu mu je sledil polkovnik Milutinovic z bataljonom 8. gra- diščanskega graničarskega polka, na levem krilu pa major Rheinbach s četo 7. brod- skega graničarskega polka. Pri Radohovi vasi je krenil Milutinovic jugozahodno z glavne ceste iin prodrl do višnjegorskega gradu, kjer so ostale 3 njegove čete. Z osta- limi 3 četami je prodiral dalje proti fran- oosko-italijanskemu desnemu krilu. Po zavzetju višnjegorskega gradu so 16. sep- tembra Avstrijci zavoje vali tudi nasprot- nikove položaje na višinah pri Višnji gori j in potisnili ostanke Lecchijevih enot do j Šmarja. Avstrijci so zaplenili 2 šestfuntna ; topa in havbico. | Na severnem bojišču Ilirije je začelo 12. i septembra desno krilo motranjeavstrijske \ vojske prodirati proti Žili. Med Paternio- i nom in Sv. Mohorjem so Avstrijci razpo- i redili lovski bataljon. Piatova brigada je ] zasedla Sv. Mohor. Pred prodirajočim 8. j lovskim bataljonom polkovnika Mumba se je 18. septembra umaknila mestna posadka iz sestave francosko-italijanske vojske pro- j ti Podkloštru. Na južnem bojišču desnega francosko- italijanskega in levega krila notranjeav- strijske vojske so dalje prodirale enote \ generalmajorja Nugenta. Nugent je 10. sep- ■ tembra krenil proti Buzetu in 11. septembra I že zavzel to važno cestno križišče, ko se s mu je vdala mestna posadka, sestavljena | iz beneško-istrskih brambovcev. Še isti dan j je prodrl do Kopra, ki ga je 12. septembra i zavzel zaradi istočasne blokade luke, kjer j sta mestu grozili dve angleški vojni ladji j iz 1. angleške pomorske divizije. V Kopru ! je zaplenil 7 topov in prodiral potem dalje« proti Trstu, kjer je 12. septembra zasedel i višine okoli mesta. Istočasno je proti Pulju i prodiral njegov poročnik Deisz z 20 grani- ' carji iin oddelkom brambovcev. Mesto je j oblegal tudi angleški vojni brik iz sestave j 1. angleške pomorske divizije, ki je priplul j z Reke z 80 možmi močnim desantnim od- j delkom. Mestna posadka se je 11. septembra vdala Avstrijcem in jim izročila 57 topov.! 12. septembra so Avstrijci že gospodovali, v vsej Istri in na osvojenih kvarnerskih ] otokih. Razen blokadiiih enot, ki jih je geueral- major Nugent pustil pred Trstom, je nje-i gova glavnina, ki jo je predstavljala bri-{ 37 KRONIKA C A S O 1' I S ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z G O D O V I N O gadči, sestoječa iz Ijalaljona madžarskega 52. pehotnega polka Franca Karla. 4 čet 5. \ araždiiisko-križevskega graničarskega pol- ka, 3 vodov 5. Imzarskega polka Radetzke- ga in 4 trifuntiiih topov, krenila po postojn- \ ski cesti do Jelšan. Generalštabni kapetan | Zucchieri, ki je prodiral iz Trnovega preko ; Zagorja proti Petelinjii. je zadel pri Rado- i hovi vasi na predhodnico desnega krila francosko-italijanske armade in se je moral : nmakniti nazaj do Trnovega. Sele 14. sep- tembra mu je uspelo doseči Jelšane, kjer so se že utrdile Nugentove enote. Franco-' sko-italijanska vojska se je v nižini pri-j pravila za boj in njeno topništvo je z lOj topovi onemogočilo, da bi avstrijsko topni-1 štvo z ognjem u-spešno ščitilo napredovanje ■ Nugentovih enot. Avstrijci so se morali i pred premočjo enot divizijskega generala' Fina umakniti do Sv. Mateja pri Kastavu. j Majorja Gavendo iz 5. huzarskega polka ' Radetzkega je s 3 četami 5. varaždinsko- ; križevskega graničarskega polka in pol i oskadrona 5. huzarskega polka Radetzkega i in odredom 400 graničarjev iz 2. otoškega i graničarskega polka pustil generalmajor . Nugent v Skalnici, sam pa se je umikal ; dalje proti Reki in je po bitki pri Kastvu ; moral spremeniti smer umika in kreniti proti Pazinu. Ruggierijeva in Perreymon- tova brigada sta 15. septembra potisnili iz | Skalnice Gavondove enote, ki so krenile^ proti Reki, a so se morale potem še dalje j umikati po karlovški cesti pred zasledova- ; njem obeh brigad. Po uspešnem napredo-i vanju proti Reki je divizijski general Pino i odvedel iz Reke Ruggierijevo in Perrey-i montovo brigado. Pri Lipi je pustil 1 bata-i 38 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ijon, z drugim bataljonom j^a je okrepil posadko v Trstu in s Palombinijevo divizijo krenil dalje proti Postojni. Po odhodu glav- nine Pinijevega 3. namestništva iz okolice Reke je Gavenda kmalu znova zavzel Reko. Zaradi nujnih operacijskih premikov francosko-italijanske armade podkralja princa Eugena Beauharnaisa se je 17. sep- tembra spremenil tudi bojni razpored nje- govih oboroženih sil. Roiiyerjeva divizija je bila med Bistrico in Pod Vetrovi, Gra- tienova divizija je bila razporejena med Pod Vetrovi in Paternionom in del Piatove brigade iz njene sestave je bil v Sv. Mo- horju. Campijeva brigada je imela svoje bojne položaje pri Jesenicah, Pegotova bri- gada je varovala savsko mostišče pri Črnu- čah, ostali njen del je bil nameščen v Ljub- ljani, medtem ko je Marooguetova divizija in italijanska kraljeva garda branila svoje položaje pri Šmarju. 1 bataljon Palombini- jeve divizije, ki je bila razporejena pri Postojni, je obvladoval področje pri Lipi. Perreymontova konjeniška brigada je bila v Postojni poleg Palombinijeve divizije. Bojni raz]X)red (Ordre de bataille) iz 17. septembra je delil francosko-italijansko armado v 2 skupini. Levokrilno skupino so sestavljale: Quesnelova divizija s Pegotovo brigado in italijansko kraljevo gardo, Mar- coguetova divizija z Janinovo in Depey- rouxovo brigado, Palombinijeva divizija z Ruggierijevo, Galombertovo in Perrey- montovo konjeniško brigado, ki so skupno štele 23.000 pešakov, 2.000 konj in 70 topov. Desnokrilna skupina je vsebovala Rouyer- jevo divizijo s Schmitzovo in Arnaudovo brigado, Gratienovo divizijo s Piatovo in Montfalconovo brigado, Gouyonovo konje- niško brigado in Giflengovo rezervno divi- zijo z Mazzuchellijevo brigado v Tirolah. Desnokrilna skupina je štela 30.100 mož, 3.000 konjenikov in 50 topov. Desnemu kri- lu je poveljeval princ Eugen, levemu pa generalpodpolkovnik Grenier. Skladno z bojnim razporedom francosko- italijanske armade je bila razporejema tudi 2. rezervna skupina glavne avstrijske ar- made generala Johanna Hillerja. Enote ge- nerala Fennerja so bile med Brixnom in Bozenom, generalmajorja Ekhardta pri Spit- talu, 8. lovski bataljon med Spittalom in Sv. Mohorjem. Glavnina notranjeavstrijske armade je bila razporejena pri Celovcu, predhodnica Frimontove brigade je bila v Vrbi pri Rožeku, generalmajor Fölseis pred Črnučami. Radivojevičeva divizija je bila pri Novem mestu s svojo predhodnico pri Šmarju, generalmajor Nugent v Pazinu in enote kapetana Lazareviča so imele polo- žaje pred Trstom. Trije avstrijski diviziojii štajerskega 27. jjehotnega polka Chastelerja so 19. sep- tembra prekoračili Dravo in lovci teh enot so prodrli do Svetne vesi. Njim so sledili ostanki 1. bataljona 27. pehotnega' polka Chastelerja. Avstrijski odred je skupno z 2. bataljonom 27. pehotnega polka Chaste- lerja potisnil 3 francosko-italijanske bata- ljone z njihovih položajev, ki so bili med Svetno vesjo in Šentjanžem. Eugenove eno- te so se preko Podsinje vesi umaknile v okope pri Zgornji in Spodnji Bistrici. Ko je prekoračil general Frimont Dravo in prispel za hrbet italijansko-francoskim položajem pri Bistrici, so se morale pred premočjo avstrijskih enot umakniti Rou- yerjeve sile skozi Zavrh na Jesenice, delno pa proti Štebenu v Ziljski dolini. Divizijski general Verdier je preusmeril enote pri Beljaku in Paternionu proti Podkloštru, kjer je osredotočil tudi Rouyerjevo in Gra- tienovo divizijo. Kmalu po teh uspehih avstrijske vojske je uspelo Mayerjevi bri- gadi Verdieru iztrgati Ljubelj. Iz iržiške in kranjske garnizije sestavljena enota po- sadke z Ljubelja se je po umiku pridružila brigadi Campija, ki je bila razporejena med Jesenicami in Podkorenom. Zaradi padca Ljubelja je bila pretrgana zveza med ©notami divizijskega generala Verdiera in desnokrilno operativno skupino francosko- italijanske armade, ki ji je poveljeval princ Eugen Beauharnais. Ko so Avstrijci zasedli še Beljak, jim je uspelo prodreti do Žile in Pontablja. Oddelek Frimontijeve divizije je napredoval skozi Zavrh proti Jesenicam, kjer je 23. septembra prisilil generala Campija, da se je umaknil proti Podko- renu. Frimontijeva glavnina se je razpo- redila potem med Radovljico in Kranjem. Njegove predhodnice so že dosegale pod- ročje celotnega toka Save Bohinjke in tudi Tolmin in Kobarid v dolini Soče. Tako je 23. septembra Hillerjeva notranjeavstrij- ska armada že obvladovala dolino Save od Jesenic vse do Kranja, ko je presekala črto bojnih pKjložajev francosko-italijanske ax- made na dva neenaka dela in tako ogrožala glavno mesto province Kranjske in sedež guvernerja Ilirije s treh strani. Pred Črnu- čami je bil generalmajor Fölseis, general- major Rebrovič pri Šmarju in generalmajor Živic se je utrdil pri Postojni in njegove enote so se raztezale vse do Razdrtega. Ker je generalmajor Nugent prodiral proti Tr- stu se je tudi desno krilo francosko-itali- janske armade premaknilo iz Ljubljane v 39 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Gorico. General Fontana je 25. septembra s francoskim in italijanskim bataljonom in oddelkom gardnih lovcev odbil pri Črnučah napad enot generalmajorja Fölseisa na oko- pe pri savskem mostišču. Princ Eugen je 28. septembra krenil s kraljevsko gardo proti Vrhniki, kamor mu je iz Šmarja sledil Marcoguet. Tudi zaščit- nica francosko-italijanske armade je 29. sep- tembra zapustila okope pri Črnučah in od- šla proti zahodu. Fölseis je 30. septem- bra napredoval do Ljubljane in dalje proti Grosuplju, kjer se je združil z gene- ralmajorjein Rebrovičem. Fölseis in Rebro- vič sta napotila ])olkovnika Legerja z moč- nejšim oddelkom v Ljubljano, ki se je 3. oktobra vdala, sama pa sta sledila enotam generala Pegota. Podkraljevo desno krilo je bilo prisiljeno se še nadalje umikati,; zato je 30. septembra prispelo vrhovno po- veljstvo, ki ga je varovala Marcoguetova divizija, v Postojno. Palombinijcva divizija je dospela do cestnega vozlišča v Razdrtem. Pri Planini je predhodnica generalmajorja Rebrovica dosegla Pegotovo brigado in se L oktobra z njo borila pri Postojni. Marco- guetova divizija je prispela 1. oktobra v Razdrto z vrhovnim poveljstvom. Istočasno je tudi Palombinijcva divizija dosegla Se- žano. Princ Eugen je z vrho\-nim povelj- stvom zapustil Razdrto in 3. oktobra prispel v Vipavo, ki jo je kmalu zamenjal 4. oktob- ra z varuejšim taboriščem pri Sv. Križu pri Ajdovščini, kjer se mu je pridružil odred, ki je prispel iz Hrušice pri Štanjelu. Francosko-italijanska armada je 19. sep- tembra pričela potiskati levo krilo genera- la Radivojcviča nazaj proti Hrvaški. Z av- 40 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA strijskih položajev pri Beli cerkvi so preg- nali 3 čete madžarskega 52. pehotnega pol- ka Franca Karla in iiotem zavzeli tndii drn- ge položaje generala Radivojcviča j)ri Šmar- ju. Po teh uspehih je Palombini kmalu na- predoval do Višnje gore, Marcoguet pa je sledil umikajočim se Radi vojevičevim eno- tam do Grosuplja. Generalmajor Rebrovič se je 20. septembra moral dalje umakniti do Medvedjka in po njegovem umiku 22. septembra je general Janin zasedel Višnjo goro. Iz Postojne je Palombini krenil v Cerknico in je med njo in Studencem pri Blokah razporedil svojo divizijo. Medtem je general Perreyniont prodiral z 2 bata- ljonoma in eskadronom proti Krki in se potem v Višnji gori povezal z enotami ge- nerala Janina. Pred Palombinijevim pri- tiskom sta varovala levo krilo Rcbrovičeve enote polkovnika Starhemberg in Milutino- vic z bataljonom 8. gradiščanskega grani- čarskega polka, bataljonom 6. varaždinsko- st. jurjevskega graničarskega polka in eskadronom 5. huzarskega polka Radetzke- ga, ki so krenili v Žužemberk. Perrevmont je 23. septembra odšel iz Krke skozi Dobre- polje. Starhemberg in Milutinovic sta mu sledila skozi Brezov dol, Ambrus in Tiso- vec proti Dobrepolju. Perrevmont se je utrdil v Velikih Laščah. Milutinovic je iz Kompolja z bataljonom 6. varaždinsko-st. jurjevskega graničarskega polka krenil po cesti, ki je vezala Ribnico z Velikimi La- ščami. Drugi oddelek je prodiral preko Travnika pri Loškem potoku proti levemu krilu Perreymontovih enot, ostali so pa na- predovali po ljubljanski cesti proti Velikim Laščam. Pred avstrijsko premočjo so se enote Perreymonta umaknile v tamkajšnje gozdove. Iz Karlovca se je istočasno bližal bojišču generalmajor baron Živič z bataljonom 4. slunjskega, 3 četami 3. ogulinskega grani- čarskega polka in huzarji preko Metlike proti Ribnici, ki jo je zavzel s Starhember- govo in Milutinovičevo pomočjo. Avstrijska polkovnika sta 26. septembra prodirala da- lje proti Blokam. Generalmajor Živič je dospel do Sodražice in potem napredoval preko Studenca do Nove vasi. V bližini No- ve vasi se je utrdil Palombini, ki se je 27. septembra že moral umakniti v Cerknico in od tam še dalje preko Unca v Postojno, kjer se je 28. septembra ponovno utrdil. Milutinovic in Starhemberg sta mu sledila, vendar jima je šele pri Grosupljem uspelo dohiteti eno njegovih brigad. Nugent, ki je 19. septembra prodiral iz Pazina proti Kopru, kamor je dospel 20. septembra, je poslal proti Postojni odred majorja Gavende. Nugent je 29. septembra napredoval že do Bazovice in pri Opčinali trčil 3. oktobra na Palonibinija, ki se je pred njim umaknil in 5. oktobra prešel Sočo pri Gradišču ,s polovico svoje divizije, j Drugo polovico divizije je usmeril proti! Mirnu na \ipavi. da je zavaroval umik; podkralju Eugenu. Nugent je obkolil po-j sadko v Mirnu in potem dalje prodiral sko- zi Devin proti Gorici. Poročnik Max Fuller iz nižjeavstrijskega 3. pehotnega polka nadvoj\ode Franca Karla je s 40 možmi varo\al jnost preko Vipave pri Rubijah. vendar se je moral kmalu umakniti pred 1.200 možmi italijansko-francoske pehote, konjenice in 3 topovi. Ko je namesto Verdiera postal general- podpolkovnik Grenier poveljnik levokrilne operativne skupine francosko-italijanske vojske, je po umiku desnokrilne skupine začel 4. oktobra koncentrirati svoje enote in 5. oktobra je združil levokrilno skupino pri Trbižu. Gratienova divizija se je pre- maknila od Rekarjeve vesi do Podkloštra, Rouyerjeva divizija je zasedla utrjeno ta- borišče pri Trbižu, Campijeva brigada je razporedila svoje enote pri Beli peči (pri Fužinah) in napotila bataljon iz svojega sestava proti Kobaridu, da bi vaioval gor- ski prehod pri Bovcu pred avstrijskimi le- tečimi enotami, ki so napadale z juga, ker je uspelo podpolkovniku Mcngenu z eska- dronom 3. ulanskega polka nadvojvode Kar- la zavzeti Tolmin. Pri Trbižu osredotočeno levo krilo francosko-italijanske vojske se je 6. oktobra začelo umikati. Rouyer je krenil proti Naborjetu, Campi proti Bovcu, le Gratien je sam vztrajal v Trbižu do 8. oktobra, dokler Campi ne bi dospel v Bovec in Rouyer v Raccolano, če je ne bi že j)rej zavzeli Avstrijci, ki so hitreje prodirali skozi Mrzlo vodo in Rabelj v dolino Jezer- nice. Med bojem Nugentovih enot s Palombi- nijcvo divizijo 5. oktobra pri Mirnu so po- stali bojni položaji italijansko-francoske vojske vzhodno od Soče že tako izpostav- ljeni pritisku notranjeavstrijske vojske, da je 6. oktobra prešel Sočo pri Gorici ita- lijanski podkralj princ Eugen s svojim vrhovnim poveljstvom in krenil v Gradišče. Podpolkovniku Müutinovicu je 6. oktobra uspelo, da je z 200 graničarji in vodom 5. huzarskega polka Radetzkega zavzel Go- rico. Nugent je ob spodnjem toku Soče pustil Gavendov odred, sam pa je prodiral proti Trstu. 41 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Desnokrilna operativna skupina franco- i sko-italijanske armade je bila 6. oktobra j 1813 takole razporejena: Marcoguetova di-j vizija je od Gradišča in Romansa segala na i sever, južno se je do morja razprostirala \ Palombinijeva divizija. Zahodno od Gradi- ! šča je bila Pegotova brigada. V samem Gra- j dišču je bilo vrhovno poveljstvo z italijan-' sko kraljevo gardo. Hillerjeva notranjeavstrijska armada je bila v začetku oktobra še med Beljakom in j Ziljsko dolino. 7. oktobra pa je že iiapredo- i vala do Trbiža, od koder so se morale Grc- nierove enote iimakniti 8. oktobra proti Žabnici in še dalje do Pontablja, ki ga je 8. oktobra že dosegla levokrilna skupina generala podpolkovnika Greniera. Avstrij- j cem je 8. oktobra uspelo zavzeti Trbiž in 1 Zabnico. Istočasno so prodirale proti Trbižu tudi enote iz Podkloštra, ki so morale po- prej zavzeti mostišče pri Kokovu. Proti Trbižu so prodirale še 4. avstrijske kolone, i 1. kolona, ki jo je vodil general MaTSchall j preko Göriascher Alp skozi Wagengraben : do Kokova in dalje proti Trbižu, so sestav- , Ijale skupina generalmajorja Winziana \ pod vodstvom inženirskega poročnika Sal-; laba, skupina generalmajorja Ekhardta, j vsebujoča 4 čete 8. lovskega bataljona, 9 ■ čet 63. pehotnega polka Bianchija, eskadron j hiizarjev Frimonta, 5 čet furlanskega 13. pehotnega polka Reiskega, bataljon slavon- skega 53. pehotnega polka Ivana Jelačiča, bataljon sedmograškega 51. pehotnega polka j Splenyja, je prodirala preko Sominerwirtlia ' in Bartolograbna pri Ziljski Bistrici do Tr- ; biža. 2. kolona generalmajorja Mayerja je I na levem krilu prodirala od Rateč proti i Beli peči (Fužinam) s 4 četami 9. lovskega ^ bataljona, bataljonom furlanskega 13. pe-i hotnega polka Reiskega in 3 četami koro- i škega 26. pehotnega polka Hohenlohe-Bar- < tersteina. 3. kolona generalmajorja Vecseya ! je ob desnem bregu Žile napredovala do i Bele peči in prodirala dalje proti Rovtamij pri Trbižu z 2 bataljonoma štajerskega 27. j pehotnega polka Chastelerja in 4 bram-1 bovškimi četami. V sredini je prodirala 4. J kolona konjeniškega generala Frimonta s ; 3 bataljoni koroškega 26. pehotnega polka ; Hohenlohe-Bartensteina in huzarji, bataljo- i nom 9. petrovaraždinskega graničarskega { polka in 2 baterijama po cesti od Vrat (med ] Podkloštrom in Trbižem) proti Kokovu. i Zaradi avstrijske premoči se je general- i podpolkovnik Grenier umaknil z levokrilno ! operativno skupino francosko-italijanske j vojske do Pontablja. | Grenierova levokrilna operativna skupi- na francosko-italijanske armade je 11. oktobra pričela delno razporejati svoje enote že v dolini Tagliamenta. Rouyerjeva divizija je na skrajnem levem krilu dose- gala Venzone, Gratienova Ospedaletto in Gemono. Campijevo brigado je pri Koba- ridu potisnil odred polkovnika Mongena do Quesnelove divizije pri Gradišču. Generalmajor grof Nugent je 11. oktobra prispel pred Trst s svojo brigado, ki so jo sestavljali bataljon madžarskega 52. pehot- nega polka Franca Karla, bataljon 5. varaž- dinsko-križevskega graničarskega polka, bataljon istrskih brambovcev in pol eskad- rona 5. huzarskega polka Radetzkega. Pol- kovnik Rabie se je z 800 možmi tržaške po- sadke umaknil v tržaški g.rad. Njegovo francosko topništvo je razpolagalo s 55 tež- kimi topovi. Istočasno z Avstrijci se je po- javil v tržaški Inki tudi angleški admiral Freemantle s svojo eskadro in je v prista- nišču izkrcal angleško pomorsko pehoto in velikokalibrski top, s katerim je 12. oktobra začel obstreljevati tržaški grad. Prav tako je z Visa s transportno ladjo piiplul tudi angleški polkovnik Robertson s 450 možmi angleških kopenskih čet, 20 topničarji, 4 poljskimi topovi in 2 šestcolskinia (147 mm) možnarjema. Kapetan d'Aspre je vdrl v mesto z 2 četama 52. pehotnega polka Fran- ca Karla, četo 5. varaždinsko-križevskega graničarskega polka in vodom 5. huzarske- ga polka Radetzkega. Rabiejeva posadka se je vdala 28. (29.) oktobra. Avstrijci so po vdaji francosko-italijanske posadke za- plenili v Trstu 182 topov. Vrhovno poveljstvo je 23. oktobra zapu- stilo Gradišče in se premestilo v Videm, ker se je levo krilo 2. rezervne skupine glavne avstrijske armade topniškega generala Jo- hanna Hillerja že nevarno približevalo So- či. Italijanskemu podkralju princu Eugenu je kmalu sledilo tudi ostalo desno krilo francosko-italijanske armade. Ruggierijeva brigada se je pa vsa premestila iz Palme v Codroipo, kamor je 25. oktobra prispelo tudi vrhovno poveljstvo. Soulierova briga- da je 24. oktobra usmerila svoj premik proti Sv. Daniehi. Polkovnik Starhemberg in generalmajor Vecscy sta 25. oktobra pro- drla do Vidma, ki sta nm prihajali na po- moč Marcoguetova divizija in Campijeva brigada. Avstrijski odredi iz sestava levokrilne operativne skupine notranjeavstrijske ar- made generala Radivojeviča so 18. avgusta prešli mejno reko Savo, ki je mejila Ilirske 42 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA province in Avstro-Ogrsko pri Zagrebu, Sisku in Petrinji. Odredom, ki so prodirali v Civilno in Vojno Hrvaško, je poveljeval general Tomašič. Njegova predhodnica, ki jo je vodil graničarski podporočnik Jožef Herakovič, je naglo prodirala proti južni Dalmaciji. Ko je dosegla obalo, jo je an- gleški brik prepeljal na Mljet, kjer se ji je pridružilo 200 mož 3. ogulinskega grani- čarskega polka. Z Mljeta so pripluli v Boko Kotorsko, kjer so osvojili francoske utrdbe Espagnol, Perast in Novi. Vendar je bila Herakoviceva skupina prešibka za nadalj- nje samostojne vojne podvige, zato jo je angleška vojna ladja odpeljala na Reko, ki so jo 23. avgusta morali Francozi dokončno prepustiti Avstrijcem. Generalmajor Tomašič je 23. oktobra krenil iz Gospiča v provinci Vojni Hrvaški z bataljonom 1. ličanskega graničarskega polka, ki mu je poveljeval podpolkovnik Popovič, divizionom banderialnih huzarjev in divizionom navadnih vstašev, ki se jim je 27. oktobra pridružil še bataljon 10. pr- vega navadnega graničarskega polka. To- mašičev odred je prekoračil mejo med pro- vincama Vojno Hrvaško in Dalmacijo, ki jo je branil general Roize z 2. divizijo ilir- ske oborožene sile, sestoječe iz 8 bataljo- nov, ki so šteli 6.000 mož. 2 pandurska ba- taljona in 3 bataljoni hrvaških graničarjev so že v začetku sovražnosti med francosko- italijansko armado in Hillerjevo notranje- avstrijsko vojsko prebegli k Avstrijcem. V Kninu in Budvi je bilo 140 francoskih orožnikov, 200 francoskih in italijanskih topničarjev in mornarji ilirske flote. To- mašičev odred je 30. oktobra prodrl do Knina, kjer je poveljeval mali garniziji, ki so jo sestavljali orožniki s franc, kapetanom Damareyem. Tomašič je pa 31. oktobra za- vzel kninsko trdnjavo, iz katere se mu je pridružila dalmatinska posadka. General- major Tomašič je nato prodiral dalje na zahod proti Zadru, v katerem so oborožene sile generala Roize štele 900 mož 1. liškega graničarskega polka, 300 pešakov 4 itali- janskega lahkega pehotnega polka, 70 top- ničarjev, 17 ladij s tristo možmi posadke, 2 četi po 150 mož in 1 elitno četo uradnikov. V Zadar je končno odpoklical tudi vso bri- gado orožniiškega odreda in zadarskega okrožja. Tako je zbral 2000 mož za obram- bo Zada-a. Vojski je poveljeval polkovnik Gond, policiji vojni komisar Germain, top- ništvu poveljnik bataljona Piquet, orožni- štvu poveljnik eskadrona Rigade, floti pa poročnik vojne ladje La Chadenede. Pred Punta-Amica pri Zadru se je 25. oktobra zasidrala angleška fregata L'Alceste, ki ji je poveljeval kapetan Blace. Orožniki za- darske divizije so se razporedili na pri- morskem mostu, da bi preprečili morebitno izkrca vanje desantnih enot. Angleški fre- gati se je 26. oktobra pridružil še brik, ki je križaril po kanalu pred Zadrom in ovi- ral ladje, ki so dovažale živež iz otoka Ugljana v Zadar. Iz Benkovca se je 1. no- vembra umaknila v Zadar pred napredu- jočimi Avstrijci tudi orožniška brigada. Ker so se v zadarski garniziji 2. decembra uprli hrvaški graničarji in pandurji, se je 4. decembra morala vdati zadarska posadka. Topništvu generala Roize so 6. decembra \ Zadru zaplenili Avstrijci 286 topov. Medtem ko je glavnina avstrijske vojske s sodelovanjem angleške vojne mornarice oblegala Zadar, je generalmajor Tomašič napotil polkovnika Danesa z vstaši, ki so se samostojno vojskovali, proti Splitu. V Danesovem odredu so bili vojaški begunci in ujetniki, ki so jih Angleži v svojem po- morskem oporišču na Visu formirali v 1. hrvaški bataljon. Ta bataljon je kasneje sodeloval s floto angleške vojne mornarice, ki ji je poveljeval admiral Freemantle pri 43 KRONIKA ČASOPIS 7, A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO osviijaiiju južnodalmatiiiskili Ink: Slano, Hercegnovi, Cavtat in Ston. Polkovnika Danesa je z njegovim odredom izkrcalo pri Makarski 30. oktobra angleško ladjevje z Visa. Iz Makarske je prodiral proti Skadri- nu, v katerega je vkorakal 51. oktobra. 1. novembra je zavzel Šibenik, iz katerega se je umaknil francoski ])o\eljnik .s 25 Itali- jani. 20 Hrvati in 40 narodnimi gardisti v utrdbo San Nicolo. Iz Šibenika je i>rodiral dalje proti Trogiru, kamor je prispel 6. de- cembra. Ko so 7. decembra napredovali Avstrijci do Solina, je angleški kapetan fregate Hoste že 5 dni oblegal Split, kate- rega je branil poveljnik bataljona Bouille- rot, bivši kapetan 60. rednega pehotnega polka. Pred prodiranjem avstrijskih enot so se orožniki iz ogroženega Sinja umaknili v Klis. Kapetan Bouillerot je odpoklical ^ Split z otoka Brača tudi podpolkovnika Narodne garde Capogrosso z njegovo eno- to. Kapetan Bouillerot je 30. oktobra za- pustil Split s splitsko in solinsko garnizijo, ki so ju sestavljali: 140 orožnikov povelj- nika bataljona Grisogonoja, 19 \ojakov 4. italijanskega lahkega pehotnega polka ]>od- poročnika Perroja, 9 francoskih orožnikov poročnika Fremonona in 7 italijanskih top- ničarjev poročnika Sartorija. Tema garni- zijaina so se pridružili še francoski vojaki in uradniki iz Splita. Tudi iz Klisa je pri- spelo 110 orožnikov in 7 vojakov. V splitski luki so se vkrcali na razpoložljive plovne objekte ilirske flote in odpluli proti Italiji. S kapetanom Bouillerotom je zapustilo Split 320 mož francosko-italijanske vojske in ilirske uprave iz province Dalmacije. Split- ski župan in polkovnik Narodne garde Ca- pogrosso sta 2. novembra izročila mesto angleškemu kapetanu fregate Hostu, ki je zaradi vojnih uspehov pri osvajanju mest v Dalmaciji napredoval v komodorja. V Splitu je izkrcal 600 Hrvatov, ki so z njim pripluli iz Dubrovnika in Stona. V Solinu, ki ga je oblegal jjolkovnik Danese s tam- kajšnjimi prebivalci, so se 2. novembra vdali orožniki iz predstraže kliške garnizi- je. Ko je prodiralo iz Sinja proti Vrliki 60 jjandurjev in 5 orožnikov s kapetanom Ba- sicem, ki jih je 31. oktobra poslal kapetan Bouillerot zaradi istočasnega avstrijskega vdora s severa, so pri srečanju z vstaši pre- bežali pandurji k nasprotnikom. Kapetan Basic se je moral s svojimi preostalimi orožniki 4. novembra vrniti v Klis. Po 5- dnevnem obleganju Klisa, ki ga je ogrožal polkovnik Danese s 1600 vstaši, je zbežalo iz kliške posadke 141 pandurjev. Z ostalimi 250 branilci je kapetan Kernpotich zavračal napade Dancscjevega odreda vse dotlej, dokler niso pričeli trdnjave obstreljevati s topovi. 16. novembra so se ^ dali branilci že skoraj razrušene utrdbe. Avstrijski general Milutinovic je z eskad- ronom in 2 krajiškima bataljonoma, ki so skupno šteli 2.500 mož, 26. decembra iz zavzetega Zadra prodiral proti Splitu. Nje- gove enote so skozi Omiš napredovale do Makarske, iz katere se je posadka s po- veljnikom Nonkovičcm umaknila v utrdbo Norin ob spodnjem toku Neretve. Na tej utrdbi je 18. februarja po 20-dnevnem oble- ganju še vedno plapolala francoska troboj- nica. Avstrijski major Marojevič. ki je vo- dil 63-dnevno obleganje trdnjave Norin, ni mogel NonkoN'icu preprečiti prodor skozi avstrijske položaje, še manj pa njegovega umika v Bosno. Angleški kajjetan Löwen je 10. oktobra na otoku Lopudu netil upor proti ilirski oblasti med jjrebivalci. Uspelo mu je pri- dobiti protifrancosko razpoložene deželanc, ki jih je vodil grof Caboga in drugi patri- ciji, da so z njegovimi 50 mornarji skupaj začeli oblegati Dubrovnik, kjer so zavladali republikanci in se je ponovno okrepilo francosko razpoloženje. Ker vstaši niso bili vajeni dolgotrajnega obleganja, je upal ])oveljnik dubrovniške garnizije general Montrichard, da bodo Dalmatinci kmalu opustili obleganje mesta in se vrnili na svoje domove. General Montrichard je skle- nil v svojem generalštabu, ki je bil nasta- njen v Gružu, da bo s 300—400 vojaki pre- senetil upornike v noči med 8. 'n 9. de- cembrom. Njegov obkoljevalni manever sta izvajala Gargurič, ki je prodiral po ce- sti od zaliva Dubrovniške reke proti Gružu z bataljonom 4. slunjskega graničarskega polka, in Paccioni, ki se je bližal izpostav- ljenim uporniškim položajem z bataljonom italijanskega pehotnega polka, a ni prese- netil oblegalcev. General Milutinovic se je v Splitu vkrcal na transportno ladjo in odplul proti Gružu, kjer ga je v luki že pričakoval poveljnik oddelka angleške vojne flote, ki je sode- lovala z Avstrijci ob Jadranski obali, ko- modor Hoste. Milutinovičeva kolona, ki je štela le 7 in pol čete, ker je ostal z delom njegovih enot polkovnik Danese v Splitu, je prodirala iz Makarske ob obali dalje do Gradaca, kjer se je vkrcala in odplula pro- ti Stonu; tam sta se ji pridružili še dve četi 4. slunjskega graničarskega polka. Ge- neral Milutinovic se je 2. januarja 1814 44 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KHAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA izkrcal v Gružu, kamor jo že 3. in 4. ja- nuarja prispel tudi njegov odred iz Stoua. Bataljon 1. liškega, 2 četi 4. slunjskega graničarskega polka, bataljon vstašev in cskadron banderialnih huzarjev je iz Gru- ža prodiral proti Dubrovniku, kjer je pustil 3 čete in z ostalimi enotami krenil 5. ja- nuarja proti Kotorju, a se je že T3. januarja spet povrnil pred Dubrovnik. Ob obali je razporedil 3 baterije in potem čakal zavez- niške pomoči komodorja Hosta. Deli du- brovniške garnizije generala Montricharda, ki jo je sestavljalo 700 vojakov 4. italijan- skega lahkega pehotnega polka, 50 mož 4. slunjskega graničarskega polka ter 400 na- rodnih gardistov, nekaj francoskih topni- čarjev in orožnikov, so v noči med 20. in 21. januarjem naskočili avstrijske baterije, ki jih je že prej spopolnil komodor Hoste z 2 možnarjema, 6 osemnajstiuntnimi in 2 šestfuntnima topovoma. Med izpadom enot generala Montricharda so Avstrijci zajeli predstraže narodne garde. Čeprav so 22. januarja skušali Avstrijci osvojiti ključno utrdbo Imperial, jih je zavrnila trdnjavska posadka, da so se morali umakniti v Gruž, kjer jih je varovala angleška vojna morna- rica. 21., 22. in 23. januarja je angleško topništvo obstreljevalo utrdbo Imperial z 10 topovi, ki so jih razpostavili na cesti Dubrovnik—Sv. Jakob. Hrvaški bataljon je zavzel Bosanko in Brgat ter tako zavaroval angleško baterijo. Premoč združenih av- strijsko-angleških sil je prisilila posadko utrdbe Imperial, da jo je 26. januarja za- pustila in se umaknila v Dubrovnik. Po padcu utrdbe Imperial, ki je varovala Dubrovnik od severa, je bila nadaljnja obramba mesta zaman, zato je general Montrichard prepustil Angležem in Av- strijcem Dubrovnik in utrdbo Imperial, ki so jo 29. januarja zasedle enote avstrijsko- angleškega odreda. Francoska garnizija ge- nerala Montricharda je zapustila Dubrov- nik, se v luki vkrcala na ladje ilirske flote in odplula v Ancono. Avstrijci so v Dubrov- niku zasegli 163 topov francoskega topni- štva. Še pred koncem leta 1813 je angleška vojna mornarica v imenu guvernerja oku- pirala otoke nekdanje Dubrovniške repub- like: Dakso, Šipan, Lopud in Koločep. Na Hvaru se je 10. novembra izkrcal angleški major Slossor z angleškimi enotami in od- delkom 3. ogulinskega graničarskega polka. Njegov odred je še isti dan zavzel mesto. Le utrdba Napoleone se je še upirala oble- ganju kapetana Kneževiča vse dotlej, do- kler je ni uspelo osvojiti 14. novembra, ko se je vdala tudi posadka utrdbe Espagna. Avstrijci so od Angležev zahtevali, da jim poleg Visa. Lastova, Mljeta, Korčule in Hvara izroče tudi dubrovniške otoke, ven- dar jim niso ugodili, ker se je Avstrija pridružila koaliciji šele po njenih očitnih uspehih. Angleži so zasedli otočje vse dotlej, dokler ne bi drugače odredil angle- ški admiral Freemantle. Ruska vlada je 21. septembra iz Petro- grada obvestila svojega zaveznika črnogor- skega vladiko Petra I. Petroviča Njegoša, da je minila dobra tri leta trajajoča nev- tralnost zaradi Napoleonove kontinentalne blokade, ki je močno škodovala ruskemu gospodarstvu, predvsem pa za,radi ustano- vitve Velikega Vojvodstva Poljske na škodo Rusije. Črnogorska vojska je prekoračila ilirsko-črnogorsko mejo, obšla Maini Gra- dino (1282 m) in pri Martinovičih krenila po cesti proti Bud\i. Ko so se Črnogorci približali Budvi, se je med 22. in 23. sep- tembrom v tamkajšnji garniziji uprl 3. ogu- linski graničarski polk, katerega pripadniki so ubili svojega poveljnika, francoskega ka- petana, in poleg njega tudi orožniškega bri- gadirja. Črnogorcem je upor hrvaških gra- ničarjev omogočil, da so 23. IX. zavzeli z nji- hovo pomočjo Budvo. Po tem vojnem uspe- hti je krenil črnogorski vladika s svojo vojsko dalje proti Boki in 23. septembra obkolil utrdbo Sv. Trojice, katere posadka je obvladovala cesto Budva—Kotor. Utrdbo je branil poročnik Campagnola s 40 vojaki 4. bataljona 4. italijanskega lahkega pehot- nega polka. Uspelo mu je, da je z nekaj vojaki odšel iz trdnjave, toda Črnogorci so ga opazili in ga za skalami čakali v zasedi. Ko je s svojimi 8 vojaki dospel do njih, so ubili njega in nekaj njegovih spremlje- valcev, ostanku pa se je posrečilo, da se je umaknil v Škaljare in Kotor. Po kratkem boju z italijanskimi vojaki, ki so še ostali v trdnjavi, so vanjo vdrli Črnogorci in jo oplenili. Med plenjenjem je nastal v trd- njavi požar, ki je zajel kmalu tudi smod- nišnico, da je eksplodirala in popolnoma razrušila utrdbo. Črnogorci so se umaknili z njenih ruševin in se pridružili oblegal- ceni pred Kotorom. Vhod v Kotorski zaliv so branile baterija na rtu Ostri, baterija v Hercegnovem, ba- terija pri Rose, 2 bateriji na rtu Verigi in baterija na otoku Sv. Djordje pred Pera stom. Črnogorci so 28. septembra osvojili baterijo na rtu Verigi. Zato so bili topni- čarji pri Rose prisiljeni, da so zabili ustja cevi svojim topovom in jih tako onesposo- bili, da bi se jih poslužili Črnogorci, sami 45 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pa so se umaknili v Hercegnovi. Med čriio- gorskim obleganjem Kotora je priplula 13. oktobra angleška fregata Bacchante, ki ji je poveljeval komodor Hoste, v Kotorski zaliv in se vsidrala pred Hercegnovim. Fre- gato je spremljal brik. Vojska črnogorske- ga vladike in bližina angleških vojnih ladij je opogumila posadke v Dobroti. Porastu in Risanu, da so se 14. oktobra uprle. Pre- bivalci Perasta so v mestu zavzeli utrdbo. Hrvaška posadka na otoku Sv. Djordje je umorila francoskega poveljnika Calamana in se vdala Črnogorcem. Bokeljčani in Čr- nogorci so 14. novembra napadli Herceg- novi, kjer se jim je pridružila še hrvaška garnizija. Hercegnovsko trdnjavo Espagnol je branil polkovnik Holevacz, poveljnik 3. ogulinskega graničarskega polka. Ker ni imel moštva, temveč le peščico častnikov in topničarjev, se je umaknil iz trdnjave in se vdal Angležem. Komodor Hoste je raz- orožil branilce in zaplenjene topove vkrcal na ladjo ter odplul pred Ko tor. Izpred Ko- tora je odplul do otoka Sv. Djordja, kjer je vkrcal še topove tamkaj osvojene bate- rije, nato je z osmimi topovi odplul proti Dubrovniku. V noči med 28. in 29. oktob- rom je 350 hrvaških vojakov kotorske gar- nizije razoirožilo italijanske vojake. Ker je general Gauthier s svojimi oslabljenimi silami pričakoval vdor črnogorske vojske v mesto, se je umaknil v trdnjavo Sv. Jo- van, kjer mu ne bi mogli škodovati topovi, ki so jih Črnogorci postavili pred mestom. Ko je nevarnosit minila, se je general Gauthier znova premestil v mesto in utrdil mestna vrata. Kotorska garnizija, ki ji je poveljeval Mihajlovič, je štela le 25 hrva- ških graničarjev in 300 Italijanov, med ka- terimi so bili poleg pešcev tudi topničarji in orožniki. V Dobroti so se zbrali 10. no- vembra delegati vseh bokeljskih krajev in sklenili s Črnogorci zvezno pogodbo. Sesta- vili so tudi začasno vlado pod predsedstvom črnogorskega vladike Petra I. Petroviča Njegoša, v kateri je bilo 9 Bokeljčanov in 9 Črnogorcev. Začasna vlada je dalje vo- dila operacije proti KotoTu. Pravoslavni člani vilade so na skrivaj poslali odposlanca Savo Planienca k ruskemu carju Aleksand- ru L, da bi v Petrogradu dosegel s poga- janji z rusiko vlado, da bi postali Boka Kotorska in Črna gora ruski Protektorat. Katoliška stranka se je pa nasprotno hotela podvreči avstrijskemu cesarju Francu I. Angleški komodor Hoste se je s svojimi vojnimi ladjami v začetku januarja 1814 ponovno pojavil pred Kotorom s topni- štvom. General Gauthier se je s svojo gar- nizijo 4. januarja vdal Angležem, ki so mu dovolili, da je zapustil Kotor in odšel s svo- jo garnizijo v Fermo. Eskadrila angleške vojne mornarice, ki ji je poveljeval komodor Hoste iz sestava flote admirala Freemantla in je imela svoje oporišče na otoku Visu, je prepustila zavze- to Boko črnogorski vojski, s katero je so- delovala v vojnih operacijah v Boki Ko- torski. Komodor Hoste je Črnogorcem 12. januarja izročil še Kotor in potem odplul proti Dubrovniku. Tako je postal črnogor- ski vladika Peter I. Petrovič Njegoš abso- lutni gospodar Boke Kotorske. Ko je pri- sjjcl komodor Hoste v Dubrovnik, je spo- ročil generalu Milutinovicu o zavzetju okrožja Boke Kotorske in ga obenem obve- stil o političnem položaju v teh mestih. Avstrijce je močno vznemirilo širjenje črnogorske oblasti proti Jadranskemu morju. Zato je avstrijski general Milutinovic z 10 četami, ki so skupno štele 3.600 mož in 15 ladjami odplul iz Dubrovnika in 6. ja- nuarja prispel pred Hercegnovi, kjer ga je že pričakovala črnogorska vojska na bojnih položajih. Črnogorski vladika Peter I. Petrovič Njegoš ga je opozoril 7. januar- ja, da je črnogorska vojska zavzela Boko v imenu ruskega carja Aleksandra I. in, da bi lahko avstrijsko nasilje tako razjarilo Črnogorce, da bi prenehalo zavezniško raz- merje med Črno goro in Avstrijo. Ker niso uspela pogajanja med generalom Milutino- vicem in črnogorskim vladiko o prepu- stitvi okrožja Boke Kotorske avstrijskim oblastem, se je moral vrniti v Dubrovnik odred generala Milutinoviča. Dobovič iz Prčana je 16. marca sporočil generalu Milutinovdču, da pred Hercegno- vim pričakuje 2.000 Avstrijcem vdanih Bo- keljčanov avstrijsko vojsko, da bi jim po- magala Črnogorcem iztrgati Boko Kotorsko. 2 bataljona avstrijskega odreda sta ostala v Dubrovniku, z bataljonom 1. liškega in s četo 4. slunjskega graničarskega polka je pa Milutinovic krenil proti Hercegnove- mu. Ko je končno dospel tja, ga ni priča- kal niti en Bokeljčan, temveč le pogumna črnogorska vojska, ki je zasedla strateške višine okoli mesta in z minami prisilila odred generala Milutinoviča, da se je moral naglo umakniti. Neuspehi avstrijske vojske so prisilili avstrijskega generalmajorja Tomašiča, da je 17. aprila napovedal vojno Črnogorcem. V Dubrovnik so pričele prihajati nove enote avstrijske vojske. Vojna galija je ČASOPIS 7A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA pripeljala dva bataljona in poljske topove. Milutinovičev odred se je povečal za nekaj tisoč mož. Pred odhodom iz Dubrovnika so se uprli hrvaški vojaki, ki so med oblega- njem Dubrovnika prebegli k Avstrijcem. Graničarji 4. slunjskega graničarskega pol- ka, ki so se naveličali dolgotrajnega voj- skovanja, so hoteli, da jih vojaške oblasti demobilizirajo in po dolgih letih službova- nja v enotah mejne pehote vrnejo na nji- hove domove, vendar so jih Milutinoviču zveste enote zajele in prisilile, da so kre- nili v Cavtat, kjer se je 3. junija zbralo 26 čet; te so štele 3.600 mož. Zbrane enote so potem krenile proti Kotoru, le del Milu- tiuovičevih čet, topove in strelivo so vkrcali na 15 ladij, ki so odplule proti Boki Kotor- ski. General Milutinovic se je 7. junija poja- vil pred Hercegnovim. Ko mu je uspelo razorožiti mestno posadko, njegovim 4 če- tam pa nadzorovati okoliške komunikacije, so druge njegove enote lahko napredovale proti rtu Verigi. Vojnih operacij v Kotor- skem zalivu se je udeležila tudi avstrijska flota s sodelovanjem angleškega brodovja. Zavzela je baterijo im rtu Rose. Vendar ni mogla doseči Verige zaradi močnega vetra' in so se morale ladje vsidrati v Komburški ožini. Brodovje je doseglo svoj cilj šele zvečer, ko se je polegel veter. Medtem je močna skupina Črnogorcev in Risancev na- predovala proti Danovicim, in je trdno sklenila pred napadalci braniti vsako ped zemlje. Kljub temu, da so srdito napadali avstrijske položaje, so morali odstopati korak za korakom, dokler niso dospeli do Baošiča. Tudi v tem naselju se niso mogli obdržati, morali so se umikati dalje preko Bijele in so se ustavili šele v Kamenarijih, kjer so se utrdili za nizkim kamenitim zi- dom. Istočasno so se ustavile Milutinovičeve čete na zavzetih položajih na rtu Verigi, j kjer jim je uspelo 9. junija uničiti črno- gorsko baterijo, katere moštvo se je umak- j nilo. Kljub tem uspehom avstrijske vojske ni mogel Milutinovic prodreti neposredno do Kotora, kar mu je branila posadka v Perastu. Tretjina prebivalcev Risana je j sestavljala uniformirano stražo začasne • črnogorsko-bokeljske vlade, zato je Miluti- , novic zagrozil Risančanom v posadki Pe- i rasta, da bo avstrijska vojska streljala nji- hove rojake, če se posadka v Perastu ne bo pokorila njegovim enotam, ki so pro-! drle že na strateške višine Boke Kotorske j in patruljirale po gorskih stezah, ki vežejo j severovzhodni del Boke Kotorske s Črno { goro. Te enote so varovale pred črnogor-, skim presenečenjem avstrijske kolone, ki t so prodirale ob obali. Medtem se je bližalo i zahodni obali Kotorskega zaliva avstrijsko brodovje z desantnimi enotami, ki so na- meravale zavzeti Prčan, z ostanki odreda pa je general Milutinovic šel po obali proti vzhodu skozi Drahovac in Dobroto. Iz Pr- čana je dospel tudi del odreda, ki je zavzel mesto in nasproti obale pri Kotoru zavzel svoje bojne položaje. Združene avstrijske enote so se pričele bojevati z glavnino črno- gorskih sil, ki je počasi izgubljala zemljišče. Ko se je zmračilo, je glavnina črnogorske vojske začela napadati položaje Milutinovi- čevih enot, druga skupina levo in desno-j krilnih bočnih enot črnogorske vojske je\ s pobočja vzpetin okoli Kotora valila skale 1 na presenečeno avstrijsko vojsko. Milutino- i vičev odred se je moral umakniti v naselja, j ki obkrožajo Kotor, avstrijski generalštab se pa je nastanil v Dobroti in Prčanu. Naslednji dan, 10. junija, se je nadalje- val boj med črnogorsko in avstrijsko voj- sko. Šele zvečer je enotam generala Milu- tinovica uspelo potisniti Črnogorce nazaj v 47 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Kotor. Enote avstrijskega odreda, ki so obvladovale vzhodno področje Kotorskega zaliva med Kotorom in črnogorsko mejo, so zavrnile pomožno kolono črnogorske vojske, ki je prodirala iz Cetinja na pomoč vladiko vi vojski v Boki Kotorski. Avstrij- ska flota je 11. jnnija razporedila plovne objekte svojega brodovja pred Kotorom in s topništvom začela obstreljevati mesto. Ker se je Peter I. Petrovič Njegoš zavedal premoči avstrijske vojske, je predlagal ka- pitulacijo s pogojem, da izobesijo Črno- gorci rusko zastavo v Kotom. Avstrijci so sprejeli njegov predlog in na obali je za- plapolala ruska zastava. Črnogorska vojska je nato zapustila Kotor in se vrnila v črno- gorsko kneževino. Avstrijski major Dubovic se je potem izkrcal v Sv. Stevanu, obkolil naselje, ki se je še branilo, in hotel prodirati iz Budve preko Grbalja (Župe) do Kotora. Med oble- ganjem Sv. Stevana in Budve je njegovim enotam zmanjkalo živeža in posadkama obleganih mest je uspelo njegovo vojsko potisniti do Kotora, kjer se je oskrbel s po- trebščinami za nadaljnje obleganje. Končno mu je moral črnogorski polkovnik Nikic predati Budvo in se vrniti po cesti preko Maina Gradine nazaj v Črno goro. Naslednji mesec je Avstrija pridobila tudi otoke nekdanje Dubrovniške republi- ke, ko so jih 16. julija 1814 Angleži evakui- rali: Šipan, Lopud in Koločep. Angleške mornariške enote so 15. julija zapustile tudi Hvar, ki mu je 20. julija sledila Korčula iii 27. julija še zadnje oporišče flote admirala Freemantla Vis. Avstrijski cesar Franc I. je 8. avgusta ponovno organiziral nekdanje dalmatinske vojaške enote. S prenehanjem obstoja zadnje ilirske province Dubrovnika in Kotora se je kon- čalo v Sloveniji, Hrvaški in Dalmaciji otb- dobje dolgotrajnih vojn in z njimi tudi despotizem vojaškega diktatorja, ki je na- predne pridobitve francoske revolucije podredil svojim stremljenjem. Čeprav je koalicija hotela ponovno vzpostaviti nekda- nji absolutistični plemiški režim v evrop- skih državah, so bila hotenja njenih vodi- teljev brezuspešna, da bi v gospodarstvu in politiki dosegli predrevolucionarne druž- bene odnose. Tlačanstvu bližnji režim, ki bi omejeval gospodarsko moč buržoazije je prenehal že med veliko francosko revolu- cijo, dokončno pa je zamrl pod Napoleono- vo vlado, ki je stremela z osvajanji zago- toviti Franciji prvenstvo v Evropi. Zavezniške koalicijske vojne sile so na podlagi Pariškega miru 1814 in sklepov Dunajskega kongresa 1815 ozemlje nekda- nje Ilirije vrnile Avstriji. Provinca Vojna Hrvaška je postala sestavni del Vojne kra- jine. Iz teritorialnih področij bivše Ilirije, le brez provinc Dalmacije in Dubrovnika s Kotorom, je 1816 Avstrija ustanovila Kra- ljevino Ilirijo. Prekosavsko Hrvaško so 1822 priključili banovini. Province Krajij- ska, Koroška in Istra z Gorico so postale 1849 sestavni del avstrijskih kronskih oze- melj. Od tedaj do konca prve svetovne vojne je bila kraljevina Ilirija le še imen- ski pojem v naslovu avstrijskega cesarja. OPOMBE Slovstvo: Bogo Grafenatier: Zgodovina slo- venskega naroda, V. zvezek, Doba manufakturne in začetek industrijske prodzvodnje ter hitrega razkrajanja fevdalnih organizacijskih oblik od srede XVIII. do srede XIX. stoletja. Založil Od- delek za tisk in propagando Glavne zadružne zveze, Ljuljana 1962, str. 129-151. — Holz, Oberst Georg Freiherr von: Die innerösterreithischc Armee 1813 und 1814, A. Edlinger's Verlag, Wien und Leipzig 1912. str. 1-60. 86-88, 98-108. — Hor- setzky Adolf: KriegsgescliichtHche Übersicht der wichtigen Feldziige in Europa seit 1792, L. W. Seidel & Sohn, Wien 1905, str. 270-275 — Kamon: Napoleonovi ratovi, Vojnoizdavački za- vod JNA, Vojno delo, Beograd 1957, str. 280. — Pisani Paul: La Dalmatie de 1797-1815, Editeurs Alphonse Picard et Fils, Paris 1893, str 454-476. — Potemkin V. P.: Zgodovina diplomacije, prvi zvezek. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1947, str. 362-392. — Specialni repertorij krajev na Koroškem. Izdala c. kr. centralna statistična komisija, Alfred Holder, Wien 1894. — Specialni repertorij krajev na Kranjskem. Izdala c. kr. centralna statistična komisija, Alfred Holder, Wien 1894. — Tauber Oscar und Dolleczek: Die oesterreichische Armee 1700-1867, zvezek 8. str. 266-278, ZV. 9. str. 389-316, zv. 11, str. 349-555, 375-378, zv. 12, str. 580-401, zv. 15, str. 403-442, ZV. 18, str. 579-6:21. — Mal Josip: Zgodovina slo- venskega naroda. Najnovejša doba, Družba sv. Mohorja, Celje 1928, str. 84-86. — Vojna enci- klopedija. Beograd, I. 1938, str. 725, II. 1959, str. 556-652, III. 1960, str. 671-675, IV. 1961. str. 787. 48