V SREDIŠČU POZORNOSTI Leto XXXVIII Št. 12 CENA 23 din Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek KRANJ, torek, 12. 2.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Podelili šest gorenjskih Prešernovih nagrad — V Krizah pri Tržiču so minuli petek podelili gorenjske Prešernove nagrade, ki jih gorenjske kulturne skupnosti namenjajo izjemnim dosežkom na področju kulture. Letos so jih prejeli (od desne proti levi): igralka Tatjana Košir z Jesenic, zborovodja Janez Bole iz Radovljice, literat Marko Hudnik z Jesenic, literat in prevajalec Tone Pretnar iz Tržiča, literat Franci Zagoričnik iz Kranja in Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja. Foto: F. Perdan Pomlad na cestah Napovedovanje se je že večkrat izkazalo za nehvaležen posel. Vendar pa je ocena, kaj nas čaka na cestah, ko se bo zima poslovila, ta trenutek vseeno precej bolj realna, kot je bila lani ta čas. Pred letom dni namreč niti niso bile znane še ocene, koliko denarja bo sploh na voljo za tako imenovano redno vzdrževanje cest. Letošnja slika je s tem v zvezi precej drugačna. Programi in standardi so v okviru Skupnosti za ceste Slovenije sprejeti; v glavnem pa tudi že v občinskih skupnostih za ceste na Gorenjskem. Izjema so le Jesenice, kjer se še niso odločili. In kakšiio bo spomladansko soočenje z gorenjskimi cestami? Kaže, da letošnja zima za ceste vendarle ne bo pobrala toliko denarja, kot ga je lanska. Vendar pa je hkrati tudi moč pričakovati, da lanska zima ni naredila toliko škode, kot jo bo letošnja. Hud mraz v januarju bo prave zobe prav gotovo pokazal, ko bo. nastopila spomladanska odju-ga. Cestarji pričakujejo, da bo udarnih jam letos precej več kot lani. Zato ocenjujejo, da bodo letos dobršen del denarja, namenjenega za redno vzdrževanje cest, porabili predvsem za krpanje. Na Gorenjskem imamo 106 kilometrov magistralnih cest in za redn'o vzdrževanje (zimska služba, krpanje, košenje, cestna signalizacija, pregledi,) je v programu 84 milijonov dinarjev. Regionalnih cest je na Gorenjskem 431 kilometrov. Zanje je v planu Skupnosti za ceste Slovenije 167 milijonov dinarjev. 538 kilometrov pa ima Gorenjska lokalnih cest. Za njihovo vzdrževanje naj bi iz bencinskega dinarja in registracij občinske skupnosti za ceste dobile 77 milijonov dinarjev. K temu pa naj bi v posameznih gorenjskih občinah primaknili denar še iz dodatnih virov. Tako so se že odločili v kranjski in tržiški občini. V radovljiški in škofjeloški občini bodo denarja za lokalne ceste imeli približno toliko kot lani. V jeseniški pa se morajo še odločiti. Cestarji upajo, da spomladansko soočenje s cestami ne bo preveč neprijetno. Za zdaj vsaj kaže, da nikjer ni posebne bojazni, da z denarjem, ki bo na voljo, ne bi uspeli zakrpati vseh lukenj. Res pa je tudi, da kaj več tudi ni moč pričakovati, čeprav bo slika, ki jo bodo kazale nekatere ceste, marsikje takšna, da bi bila najbolj upravičena celotna obnova zgornja ustroja. Koliko bo takšnih potreb in možnosti, pa bo pokazala šele pomlad. A. Žalar Svetovni pokal v alpskem smučanju Kranjska gora pričakuje najboljše kranjska gora - smučišče v Podkorenu je že nared za Petek in soboto. Na tem smučišču bosta v dveh dneh veleslalom in slalom za moški svetovni pokal v tehničnih disciplinah. Nedeljski zaključek osemindvajsetega svetovnega prvenstva v Bormiu je svoje že naredil, toda moške in ženske že čaka zadnji del svetov-nega pokala. Vse misli tekmovalcev v Bormiu so bile že v Kranjski gori, saj bo petek in sobota Prizorišče novih obračunov. Smučarska moška karavana v dveh tehničnih disciplinah bo že od danes naprej na prizorišču v Podkorenu. Organizatorji »Pokala Vitranc« delajo. Čeprav je v teh dneh padlo veliko snežnih padavin, pa so organizatorji z vso resnostjo pripravili podkorenško smučišče. Tako bodo izpeljali ta svetovni pokal, ki je bil predviden v Kranjski gori že lanskega decembra, a je odpadel, ker je bilo premalo snega. Vsi najboljši bodo imeli tako smučino, kot so jo v Kranjski gori že navajeni. V petek bodo nastopili v veleslalomu. Start prve vožnje bo ob 9.30, druga vožnja bo na sporedu ob 13. uri. V soboto bo prva vožnja slaloma ob 9.30, druga pa ob 12.30. .dh Izgube v treh zdravstvenih skupnostih kJ? Sprenjske zdravstvene skupnosti so preteklo leto zaručile z izgubo, največja — 24 milijonov din — pa bo verjetno v škofjeloški skupnosti — Izgube bo treba letos pokrili z višjo prispevno stopnjo še ^ranJ ~~ Čeprav še niso znane vse številke, saj nekaj obračunov manjka, že grob izračun kaže, da so gorenjske zdravstvene skupno-, 1 Preteklo leto zaključile z izgubo okoli 6 milijard starih din. Medtem vilk ° ^re^ noDena izmed zdravstvenih skupnosti ni bila v rdečih šte-kah, pa se to zdaj kaže kar za tri občinske zdravstvene skupnosti in Cer za radovljiško, škofjeloško in tržiško. Čeprav je že sredi leta ka-to. da bo zaradi manjšega prihodka in velikega porasta stroškov, ^ edvsem za bolnišnično dejavnost, izguba v škofjeloški zdravstveni Upnosti velikanska, pa je bilo proti koncu leta vendarle nekaj manj ^.roškov, tako da je izguba za sedaj ocenjena na 24 milijonov novih s,n- Nekaj manjša — 19 milijonov din — je v radovljiški zdravstveni uPnosti, v tržiški pa je presegla 16 milijonov din. V jeseniški zdrav-SeVeni skupnosti je bila med letom izredno kritična situacija, vendar VaJe s Pomočjo ostalih gorenjskih skupnosti, nekaj pa zaradi zmanjše-fjnnja„stroškov za zdravstveno varstvo, ustalila in rezultat je pozitivni p ^nčni zaključek leta. Tudi kranjska zdravstvena skupnost nima iz-r °- ampak celo presežek. Pri tem pa je treba dodati, da v finančnih zultatih še ni obračunana ne republiška ne vse regijska solidarnost, ni U!f.gne na primer v Škofji Loki številko o izgubi še povečati, v Kra-tern r ^e n* ^a obračunana regijska solidarnost do Jesenic, pa po- m ne bi bilo presežka dohodkov nad odhodki, ob W gorenjskih zdravstvenih delovnih organizacijah ni nobene, ki bi sreri°nCU 'eta 'me^a izgubo. Kaže, da je k temu pripomogel večji pritok val GV' k* so Jin tako v juniju kot novembru lahko zaradi odobrene 0llZacije sredstev skupne porabe nakazale občinske zdravstvene čUn?/l0sti- Vendar so le-te ob skromnejšem prihodku in povečanih ra-rde--l! Za bolnišnično zdravljenje izven regije potegnile krajši konec. Iz la c'n številk jih niso mogli rešiti pičli presežki iz leta 1983, všteti v zdr Prihodek. Letos jih prav gotovo ne bo, vsaj v treh gorenjskih p0j^avstvenih skupnostih ne, zato jim ne bo kazalo drugega, kot izgubo rivati letos /. nekaj višjo prispevno stopnjo /.a zdravstveno varstvo. L. M. Razgrnjen zazidalni načrt »Stagne -Nart« Tržič — Že blizu pet let se v Tržiču pripravljajo na pozidavo Stagn in Narta v krajevni skupnosti Kovor. Te dni pa je stanovanjska skupnost stvar pripeljala tako daleč, da je v nedeljo, 10. februarja, po tržiškem radiu že obvestila občane o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta »Sta-gne-Nart« za gradnjo stanovanjskih hiš. Gre za 41 stanovanjskih enot, 30 na Stagnah in 11 na Nartu, nekaj vrstnih in nekaj individualnih stanovanjskih hiš. Prednost bodo imeli občani, ki žive in delajo v Tržiču, graditelji, ki se ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, ki je potrebna tej krajevni skupnosti, in družine z večjimi stanovanjskimi problemi. Osnutek zazidalnega načrta bo mesec dni razgrnjen v prostorih komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja občine Tržič, v prostorih sedeža krajevne skupnosti Kovor in Turističnega društva Tržič. Osnutek zazidalnega načrta »Stagne-Nart« sta izdelala Arhitekt biro SGP Tržič v Kranju in Projektivno-konstrukcij-ski biro SGP Stavbenik Koper iz Ljubljane. Stanovanjska skupnost Tržič je za zbiranje interesentov za gradnjo individualnih in vrstnih stanovanjskih hiš razpisala tudi posebno anketo, ki naj bi jo interesenti za gradnjo izpolnili do 28. februarja in v njej navedli, kakšni so njihovi predlogi za gradnjo, ali se strinjajo s predvidenim načinom skupinske gradnje in za kakšen tip gradnje bi se odločili. Če bodo njihove pripombe tehtne, bodo upoštevane v zazidalnem načrtu. Svoje pripombe in predloge pa lahko delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije ter občani vpišejo tudi v knjigo, ki bo na voljo na mestih razgrnitve osnutka zazidalnega načrta. Ko bo zazidalni načrt dokončno sprejet, ne bodo dovoljena nobena odstopanja. Vsi interesenti, ki se bodo dokončno odločili za gradnjo, se bodo morali včlaniti v stanovanjsko zadrugo Černetov vrt v Kranju, ki bo sklepala pogodbe za pridobitev in dodelitev parcel. Vse potrebne informacije bodo interesenti dobili v strokovni službi IS gospodarskih dejavnosti občine Tržič, Cankarjeva 1, ali v prostorih Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja SO Tržič, Trg svobode 18. D. D. Nova bančna poslovalnica na Trati — V pritličju novega stanovanjskega bloka v Frankovem naselju na Trati pri Škofji Loki so minuli teden odprli novo bančno poslovalnico Ljubljanske banke, ki bo ljudem približala bančne storitve, hkrati pa razbremenila bančno poslovalnico v Škofji Loki, kjer so včasih že kar utrujajoče vrste. Izgradnja in oprema 53 površinskih metrov velike poslovalnice je veljala dobrih 6 milijonov dinarjev. Za začetek bo odprta popoldne. Na petkovi otvoritvi so se zahvalili Francetu Štuklju, piscu publikacije Hranilništvo v Škofji Loki, ki jo je izdal Zgodovinski arhiv Ljubljana. Foto: F. Perdan V železarni referendum ni uspel Jesenice — V jeseniški železarni so dolgo časa pripravljali samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in dela sklada skupne porabe. Sestavni del tega sporazuma je tudi metodologija vrednotenja zahtevnosti del in nalog. Nov sporazum skupaj s katalogom so pripravili predvsem zato, ker je bil stari zastarel, v njem so imeli izredno nizko osnovo za osebne dohodke, zaradi česar so bili predvsem prizadeti delavci, ki so odhajali v pokoj. Vsi v železarni so ugotavljali, da imajo preveč dodatkov, z osebnim dohodkom pa so preveč stimulirali količino, premalo kvaliteto, progra-miranost proizvodnje in njeno sestavo. Delavci so bili seznanjeni s prednostmi novega samoupravnega sporazuma, ki temeljijo predvsem na merilih, ki spodbujajo dobro delo, predvidevajo večjo osnovo, skrbe za večjo socialno varnost, nudijo možnost podeljevanja spodbudnejših nagrad za izjemne dosežke. V javni razpravi so imeli delavci največ pripomb na točkovanje konkretnih delovnih zadolžitev. Če bi referendum uspel, bi po sprejetju sporazuma še tri mesece obračunavali osebni dohodek po dosedanjem sistemu, vzporedno pa prikazali poskusni obračun po osnovah in merilih novega sporazuma. Nameravali so odpraviti vse pomanjkljivosti, ki bi se pojavile pri vrednotenju posameznih del in nalog. A referendum, ki so ga razpisali minuli četrtek, 7. februarja, ni uspel. Na volišče je prišlo 88,93 odstotkov zaposlenih, za referendum pa so od skupaj 24 temeljnih organizacij glasovali le v jeklarni, livarni, vratnih podbojih, družbeni prehrani, delovni skupnosti in Monterju Dravograd. Vsi ostali so glasovali proti sporazumu. D. Sedej Vaš turistični servis KOMPAS KRANJ tel 28-472 28-473 O LAS 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 12. FEBRUARJA 1985 PO JUGOSLAVIJI Visok skok cen Glede na lanski januar so cene na drobno letos januarja povišale kar za 65,7 odstotka. V Sloveniji so se januarja zlasti podražile stanarine, tobak, razsvetljava, meso, stanovanjski obratovalni stroški, alkoholne pijače, komunalne storitve, tekoča goriva in maziva. Primerjava z lanskim januarjem kaže, da so se v zadnjem letu najbolj podražila kmetijska kemična sredstva za 128 odstotkov. Volna in pletenine so se v zadnjem letu podražile za 123 odstotkov, nogavice za 112 odstotkov, usnjeni izdelki za 109. Zdravila dražja za tretjino Zdravila so se podražila za poprečno 35 odstotkov, kar so s podpisom samoupravnega sporazuma potrdili predstavniki štirinajstih farmacevtskih hiš in zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja in skupnosti zdravstvenih organizacij Jugoslavije. Sporazuma ni podpisala le zagrebška Pliva, ki vztraja na tem, da bi se cene njenih 149 zdravil zvišale za sto odstotkov. Zdravstveni zvezi sta Plivi podaljšali rok, ko naj bi se pridružila sporazumu, do 12. februarja. Če tega ne bo storila, bosta zahtevali, naj zvezni izvršni svet in zvezni pravobranilec samoupravljanja ustrezno ukrepata. 50.000 mladih na delovnih akcijah V Jugoslaviji ocenjujejo, da se bo letošnjih 50 mladinskih delovnih akcij udeležilo 50.000 mladih jugoslovanskih brigadirjev. Prve mladinske akcije se bodo začele že maja, končale pa novembra. Ker bo cena brigadirske ure za približno 30 odstotkov večja od lanske (podražila se bo od 240 na 310 dinarjev), menijo, da bo celotna vrednost letošnjih del presegla 1,6 milijarde dinarjev. Priznanje trboveljskim rudarjem Predsedstvo SFRJ je trboveljskemu rudniku podelilo red dela z rdečo zastavo, ob 180-letnici rudnika za izjemne dosežke pri odkopavanju premoga in nadpo-prečne rezultate v okviru nove organiziranosti slovenskih rudnikov rjavega premoga. Letos bo 540 trboveljskih rudnikov nakopalo 597.000 ton premoga v jamah in 185.000 ton na dnevnih kopih. Druga jedrska elektrarna Slovenija in Hrvaška naj bi začeli graditi drugo jedrsko elektrarno leta 1987 in po zdajšnjih izračunih bo veljala 1800 milijonov dolarjev. Domači in tuji strokovnjaki so že potrdili, da bi bila Prevlaka, 27 kilometrov jugovzhodno od Zagreba najbolj primeren kraj za gradnjo nuklearke na Hrvaškem: Nuklearko naj bi zgradili predvidoma leta 1992. Priznanja mladim za poznavanje požarnega varstva — V skupnosti za vastvo pred požarom občine Kranj so v preteklosti sklenili dati večji poudarek kadrovanju v gasilsko organizacijo. Ena od oblik, s katero uspešno spodbujajo zanimanje zanjo in dvigajo raven požarnovarnostne kulture med mladino, so vsakoletna pionirska tekmovanja v kvizu o požarnem varstvu. Na tej prireditvi je lani sodelovalo okrog 200 osnovnošolcev iz kranjske občine. Ker se jih je nekaj posebej izkazalo z zelo dobrim znanjem v sklepnem delu tekmovanja, so se odločili, da njihovo prizadevanje prvič nagrade z javno pohvalo. Tako so na nedavni seji skupščine skupnosti za varstvo pred požarom podelili priznanja devetim tekmovalcem, ki so pod vodstvom prizadevne mentorice Zdenke Frelih dosegli dobre rezultate. Priznanja so prejeli Valči Oblak, Nataša Naglic, Tomaž Maznik, Zalka in Tina Jenko, Urška Vre-ček, Stane Oblak, Nataša Fliser in Meta Babic. (S) — Foto: S. Saje Večja povezanost s članstvom Na seji občinske konference ZSMS Radovljica obravnavali delo osnovnih organizacij in sprejeli pravila o organiziranosti in delovanju ZSMS v občini J Radovljica — »Aktivnost osnovnih organizacij ZSMS v radovljiški občini ima še vedno preveč manifestati-vni značaj, premalo pa so organizirane in delujejo znotraj političnega sistema.« Z drugimi besedami to pomeni, da se mladi udejstvujejo pretežno v kulturnih in športnih akcijah, premalo pa se njihova prisotnost odraža v samoupravnih organih in drugih oblikah družbenopolitičnega dela. Druga ugotovitev s petkove seje občinske konference ZSMS v Radovljici pa je, da domala povsod v osnovnih organizacijah vodstva premalo sodelujejo s članstvom. Še vedno je preveč v ospredju forumsko delo. Ti dve oceni sta bili izoblikovani na podlagi obiskov članov predsedstva v osnovnih organizacijah v občini od srede novembra lani. Na seji občinske konference so ugotovili, da so obiski marsikje poživili dejavnost, koristne bodo tudi nekatere delovne izkušnje posameznih osnovnih organizacij ZSMS. Uspešne so bile tiste osnovne organizacije tako v organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih, kjer so se lotili konkretnih problemov, s katerimi se srečujejo mladi. Ugotavljajo tudi, da so domala povsod posvečali premalo skrbi uresničevanju kadrovske politike. Kadrovsko politiko so še posebej poudarili, ko so obravnavali in sprejeli pravila o organiziranosti in delovanju ZSMS v občini. Odločili so se za svojevrstno novost. Zavzeli so se za odprte kandidatne liste za posamezne funkcije in sprejeli predlog, da imajo posamezni kandidati za predsednika, podpredsednika in se- kretarja občinske konference ZSMS pravico, da v pismeni obliki predstavijo svoj odnos do nalog pri opravljanju funkcije, za katero kandidirajo. V razpravi je bilo v zvezi s takšnim predlogom sicer nekaj pomislekov, vendar so ocenili, da takšna oblika lahko le koristi kasnejšemu delu tako vodstev kot organizacij. . * . A. Zjalar OBLAČILA -AfotsosL Tržič Komisija za delovna razmerja OBLAČILA NOVOST Tržič objavlja prosta dela in naloge FINANČNI KNJIGOVODJA Kandidat mora izpolnjavati naslednje pogoje: — končana srednja šola ekonomske smeri in — dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih. Delovno razmerje se sklepa za določen čas — nadomeščanje delavca ob odhodu v JLA. Nastop dela je možen takoj. Kandidati naj oddajo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi, na naslov OBLACI-LA NOVOST, TRG SVOBODE 33, Tržič. PRAVNIK SVETUJE ZASTOPANJE ODVETNIKA T. B. iz Jesenic Pooblastili ste odvetnika, ki naj bi vas zastopal na obravnavi. Vendar na obravnavo ni prišel. Obravnavo ste imeli v drugem kraju, kjer ima on odvetniško pisarno. Poslal pa je svojega zastopnika. Ko ste ga iskali v njegovi odvetniški pisarni, ga niste dobili, niti niste dobili prepis zapisnika obravnave. Zato stevzahtevali od odvetnika vse dokumente in si vzeli-drugega. Odgovor: Če z odvetnikom niste bili zadovoljni, ste pooblastilo preklicali in si vzeli drugega odvetnika. Pripominjamo pa, da odvetnik na vsako obravnavo, zlasti če gre za drug kraj, lahko pošlje svojega namestnika. Tudi kopije zapisnika ni dolžan izročiti stranki, saj on potrebuje dokazno gradivo za pripravljanje nadaljnega gradiva (ev. pritožbe). Res pa je, da se je dolžan s stranko pred obravnavo ali drugače pomeniti zaradi pravilnega zastopanja. Stranka mora sama urediti odnos s svojim odvetnikom in ustrezno ukrepati. ODŠKODNINA Š. B. iz Škofje Loke Iz vašega pisma je razbrati, da želite zvedeti, ali lahko zahtevate odškodnino za steber za električni vod visoke napetosti, postavljen na vašo parcelo? Odgovor: Če gre za zemljišče, ki je vaša last, nihče brez vašega soglasja ne more na njem postaviti ali zgraditi ničesar. Tudi ne električnega stebra. Načeloma velja, da lahko od vsakega, ki karkoli zgradi na vaši parceli, zahtevate odstranitev zgrajenega objekta. Najmanj pa lahko zahtevate odškodnino, če se si- cer strinjate s tem, da objekt na vašem zemljišču ostane. KDO BO DEDOVAL T. K. iz Jesenic Po razvezi ste z možem lastnika vsak polovice hiše, obenem pa vam je mož po razvezi izplačal eno četrtino, eno četrtino pa ste podarili svojima otrokoma. Ker je starejši sin v prometni nesreči umrl (bil je brez otrok in neporočen), vas zanima, komu pripada sedaj ta četrtina? Odgovor: Kljub temu, da ste z možem razvezani, sta edina dediča po umrlem sinu. Torej vam in možu pripada vsakemu 1/16 vrednosti hiše po umrlem sinu. DEDOVANJE PREMOŽENJA A. M. iz Radovljica Od očeta ste podedovali hišo in vrt. Polovico podedovanega premoženja ste letos z darilno pogodbo podarili ženi. Napravili pa ste tudi sodno oporoko, na podlagi katere naj bi vaše premoženje, to je polovica hiše in vrta, po vaši smrti dobila vaša žena. Imate dve hčeri, pri čemer je ena hčer iz prvega zakona. Zanima vas kako bo z dedovanjem po vaši smrti? Odgovor: Svojo voljo glede dedovanja vašega premoženja ste izpovedali v oporoki, pri čemer pa bosta imeli vaši hčeri pravico uveljaviti nujni delež. Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico tistega deleža, ki bi šel vsakomur izmed njih po zakonitem dednem redu. Po zakonitem dednem redu pa bi vaša otroka in žena vaše premoženje dedovali po enakih delih. Pri izračunu nujnega deleža pa se poleg raznih strškov, dolgov itd., ki zmanjšujejo vrednost zapuščine, upoštevajo tudi darila, ki se vrednostno dodajo dobljenemu ostanku vrednosti zapuščine. Mišljena so darila, dana osebam, ki bi po zakonitem dedovanju prišle v poštev kot dediči, torej tudi darila, ki ste jih dali ženi. NAŠ SOGOVORNIK Brane Praprotnik Nekaterih staršev šola sploh ne zanima Kranj — Svet staršev naj bi bil povezava med osnovno šolo in starši. Vendar dobro delovanje sveta še ne pomeni, da je povezava s starši zares vzpostavljena. Na kakšne težave naleti svet pri svojem delu, je v pogovoru povedal predsednik sveta staršev na celodnevni osnovni šoli Bratstva in enotnosti na Planini Brane Praprotnik. »Med nalogami našega sveta je tudi navezovanje stika s starši učencev, ki jim v šoli ne gre najbolje. Toda že vseskozi se dogaja, da za najboljše in za dobre učence starši hodijo povpraševat, za najslabše pa se povečini ne zanimajo. Ni jih na roditeljske sestanke, ne pridejo niti na posebna vabila sveta staršev, zgodi se celo, da zaloputnejo vrata pred delavcem šolske svetovalne službe. Žal naš svet kljub vsemu trudu še ni našel načina, da bi spodbudil starše vzgojno problematičnih otrok k sodelovanju. Šola vsega ne zmore sama.« Katere pa so še druge oblike, s katerimi šola priteguje sodelovanje staršev? »Starši imajo dvakrat letno ob tako imenovanem odprtem dnevu priložnost prisostvovati vsem oblikam šolskega dela — od pouka do šolske prehrane. Da bi pritegnili starše, smo celo organizirali športna tekmovanja med starši, učenci ter učitelji. Pa se je znova izkazalo, da se da pritegniti le starše učencev nižjih razredov, iz vijših pa manj, komaj po kakšen predstavnik staršev se še najde. Kot da bi se z bližajočo se puberteto pota staršev in njihovih otrok povsem ločevala.« Menda so se starši med šolskimi počitnicami izkazali kot dobri organizatorji? »Res, naš svet je predlagal, naj bi našim učencem letos starši pomagali preživljati zimske počitnice, sajkončnovsi otroci ne gredo v smučarske tečaje. Tako je bila prvi teden šola plavanja, menda se jih je nekaj celo naučilo plavati. Starši so vodili tudi ure v telovadnici, kjer je bilo vsak dan pri igrah z žogo najmanj deset otrok. Le za likovni tečaj, ki sta ga bila pripravljena voditi slikarja Jalovec in Trobec, žal ni bilo zanimanja med učenci. Tek na smučeh in predvideni pohod na Jošta sta zaradi slabega vremena odpadla. Lahko ocenjujemo, da je bila pripravljenost staršev, ki so te medpočitniške dejavnosti vodili — in to brezplačno — velika, celo večja od pripravljenosti otrok.« Ali je svet staršev podprl misel, naj najboljši učenci preživljajo manj časa v šoli? »Je. Celodnevna šola na Planini, ki je bila grajena za 600 učencev, zdaj pa jih je kar 900, enostavno ne zmore več tolikšne natrpanosti. Ideja, da so najboljši učenci manj ur v šoli, učijo se pač doma, se je izkazala kot dobra. Nekatere razrede je bilo možno zmanjšati za kakšno tretjino. Ugotavljali smo, da se je razbremenjevanje šole obneslo, saj so imeli učenci, ki so se učili doma, prav tak uspeh kot poprej.« L. M. Kam nameravajo osmošolci? Kranj — Letošnjim osmošolcem se naglo približuje dan, ko se bodo morali opredeliti, kam po osnovni šoli. Namere o tem so sicer že povedali v začetku osmega razreda, v marcu pa se bodo prijavili na določeno šolo, šele dejanski vpis v srednje izobraževanje pa bo pokazal, kam se je usmerila letošnja generacija gorenjskih osnovnošolcev. V odgovorih gorenjskih osmošol-cev, anketa je zajela 2437 učencev, se kaže, da bo primanjkljaj pri vpisu zlasti za metalurgijo, gumarstvo, elektroenergetiko, tekstilno mehaniko, tekstilno kemijo, strežbo ter za smer gradbinec II. Za te programe ho treba še pred prijavljanjem v marcu spodbuditi usmerjanje, spodbuda za vpis v te programe pa naj bi bile tudi razpisane kadrovske štipendije. Sorazmerno velik razkorak pa je glede na možnosti v kovinar-stvu in strojništvu, čeprav sicer manjši kot prejšnja leta. Letos je začelo zanimanje za program kmetijca upadati. Vsaj namere kažejo tako. Ko je bil z začetkom usmerjenega izobraževanje ta program uveden v Kranju, je bilo zanimanje izredno. Vsekakor bo treba možnosti in potrebe prihodnjega pri- liva v kmetijsko izobraževanje teme ljito raziskati. Namere za tekstilno stroko nai'a ščajo že nekaj let, predvsem na t* čun tekstilne konfekcije — tako tu v ta namen. Za drugi del zmanjšanja deviznega neravnovesja pa gre zasluga tistim gospodarskim organizacijam, ki so z lastnim deviznim prilivom odplačale svoje devizne obvez-n°sti in tako bistveno olajšale težo starih deviznih bremen. Posebej banjska Sava, ki je ravnala zelo ekonomsko in trezno, drugi so se slabše obnašali. Sava je svoje devizne obveznosti poravnala deloma 2 lastnim deviznim prilivom, deloma z združevanjem po reproceloti.« • Letos bodo razmere pri odkupu deviz od občanov drugačne? »Prišlo je do sprememb pri razpolaganju z deviznimi sredstvi, odkupljenimi od občanov. Temeljnim bankam ostane le 46 odstotkov odkupljenih deviz. Odvajati jih mora-'jo torej tako kot delovne organizacije, 44 odstotkov v federacijo in 10 odstotkov v republike za skupne potrebe. Računamo, da bomo letos v zameno za kredite odkupili od občanov za 5 milijonov dolarjev deviz, kar pomeni, da bo v banki ostala le slaba polovica tega. ' Lani smo opazili, da je polovica odkupljenih deviz nov denar, le polovica pa z deviznih računov občanov. Ljudje jih torej hranijo doma. Razumljivo je, da želimo v banko pripeljati predvsem ta denar. Razmišljamo o ugodnejših pogojih, vendar so to šele razmišljanja. Lani je močno upadel devizni priliv zdomcev. Motijo jih nenehno spreminjajoči se predpisi. Devizni pripis obresti jim je povzročil kup sitnosti, motil jih je toliko bolj, ker banke drugod po svetu takšnega običaja ne poznajo.« • Deviz od občanov bo torej manj kot lani; na kakšne dodatne vire deviznih sredstev računate? »Investicijsko politiko bomo vezali na projekte, ki bodo dali dodatni devizni priliv, s katerim bomo lahko poravnali stare devizne obveznosti in tako zmanjšali devizno neravnovesje. Tako bomo denimo hotaveljskemu Marmorju pomagali pri nakupu nove opreme, s pomočjo katere bo več izvozil, del ustvarjenih deviz pa odstopil za. zmanjšanje deviznega neravnovesja. Na Gorenjskem imamo niz srednje velikih in manjših gospodarskih organizacij, ki dobro in učinkovito delajo, ki so izredno gospodarne, vztrajne in iznajdljive. Denimo Kladivar iz Žirov, Tehtnica iz Železnikov, podobno bodo v škofjeloškem Šeširju znatno pove- Aprila spet priložnost za kupčije in oglede ?« 5. do 15. aprila bo v Kranju 24. mednarodni sejem gozdarstva ln kmetijstva. Kranj — Poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem, ki letos kaznuje 35-letnico, bo program sejemskih prireditev tako kot običajno tudi letos začel z mednarodnim sejmom gozdarstva in kmetijstva. To-rstni sejem ima v Kranju že dolgo etno tradicijo, saj bo letošnji že šti-nmdvajseti po vrsti. Zanj je na Go-rerjjskem in tudi drugod v domovini ln izven meja precej zanimanja. Sa-lani je na njem sodelovalo okrog domačih in tujih razstavljalcev, l5ne^etin dneh pa si ga je ogledalo u tisoč obiskovalcev. renjske kmetijske zadruge — TZO Naklo naj bi sejemsko kuhinjo popestrile z domačimi dobrotami, pomembna pa'bo tudi predstavitev brionskega turizma. O spremljajočem programu se Gorenjski sejem že dogovarja. Za zdaj je jasno le to, da bo -v Kranju dvo-'dnevno zvezno posvetovanje o razvoju hribovskega kmetijstva, na katerem bodo tudi gorenjski in slovenski kmetijci predstavili svoje izkušnje. (cz) čali proizvodnjo za izvoz. Podpirati moramo razvoj teh srednjih in malih tovarn, malega gospodarstva, ki dopolnjuje večjo industrijo in je vrh vsega zelo prilagodljivo. Žal pa so nekatere tovarne slabo konkurenčne. Modernizacija mora biti stalen vzvod vsem, predvsem tistim, ki izvažajo. Velike možnosti se na Gorenj-skemodpirajo v izvozu, ki je zaradi naravnih danosti tako rekoč zlata jama. Gorenjci bi morali biti učitelji turizma, zgled strokovnega koncepta, kako mora biti turizem organiziran. Le k sosedom čez mejo bi se morali ozreti po izkušnje. Gorenjsko gospodarstvo bi zelo rado združevalo sredstva v turizmu, saj je turistični devizni priliv 'najcenejši'. Toda v turizmu ni razvojnega koncepta, ni strokovnosti. Tudi v kmetijstvu možnosti niso povsem izkoriščene, naravne danosti, ki jih imajo živinoreja, pridelava krompirja in skoraj pozabljeno sadjarstvo. V te programe bi morali razvojno vlagati.« • Za katere naložbe so letos predvidena največja posojila? »Letos in še naslednji dve leti bomo naprej peljali izgradnjo jeseniške elektrojeklarne, ki je s celotno predračunsko vrednostjo ocenjena na 18 milijard dinarjev. V skupni okvir sodi deset srednje velikih gorenjskih gospodarskih organizacij, kot so Tekstilindus, Gorenjski tisk, Almira in druge, pri katerih bo s posojili za nakup opreme sodeloval tudi mednarodni finančni sklad. V Iskri Telematiki bomo podprli investicijski program na področju telefonskih central Iskra 2000. Večja posojila so predvidena še za pridelavo hrane, turistične objekte, naložbe v tekstilni in lesnopredelovalni industriji.« • Prav zdaj se ukvarjate s pokrivanjem velikih izgub gorenjskega gospodarstva ? »Izgube so lani izredno porasle, zlasti v jeseniški Železarni in Iskri, kjer sta problematični Telematika in Reteče. V Železarni bodo izgubo pokrili sami, težji je problem v Iskri, saj ni rešljiv v enem letu in zahteva veliko sredstev in angažiranja. Sanacijski program Iskre Telematike kaže na nerealen pristop, saj problem ni rešljiv le z večjo proizvodnjo. Izboljšati morajo kvaliteto poslovanja, organiziranosti in dela, kakor tudi podvojiti vrednost proizvodnje. Konec leta je bila mesečna vrednost proizvodnje še pod milijardo, povzpeti se mora vsaj na milijardo in pol, na dve milijardi dinarjev, da se bodo problemi začeli razreševati. Poprečna mesečna vrednost proizvodnje bi morala znašati dve milijardi dinarjev. Kako bo izguba v Telematiki pokrita, še ni dokončno znano. Prav zdaj se pogovarjamo. Del sredstev za pokritje lanske izgube bo Telematika verjetno dobila iz republiškega sklada skupnih rezerv, vendar bo seveda to le del.« M. Volčjak Kot smo slišali na sestanku orga- S£ acijskega odbora (v njem so pred-krn'?-1^* .gorenjskih in republiških l0v koških, gozdarskih, živilskih in 2b0 .n organizacij, gospodarske gih.rmCe' Gorenjskega sejma in dru-jem°^anizacij), bo tudi letošnji se-Petn • Se k° zacel Petega in sklenil predajstega aprila, zanimiv prikaz vilstvSem kmetijstva, gozdarstva, ži-2arrr r *n l°vstva- Odbor ima obilo t^u J • kako popestriti sejem; če ga "° uspelo uresničiti vsaj del te-na in°uem k° seJem uspela strokovna* ?mercialna prireditev. SeJm k10 pri kmetijstvu: ves čas ba p razstava ovc, pestra ponud-prec>aznOvrstnih kmetijskih strojev, g0r v?ern za obdelovanje zemlje v pa t njjskih razmerah, en dan sejma bo n razstava živine, na kateri se rniv^ftavilo blizu 120 goved. Zani- Jeseni tudi tehniki strežbe Blejska gostinska šola bo že jeseni vpisovala tudi peto zahtevno-stno stopnjo in sicer smer tehnik strežbe — Po prvih podatkih bo na voljo 30 kadrovskih štipendij katalog s pregledom najbolje 3ta^eni.l} gorenjskih kmetij, s pred-kar ij0 družbenih posestev, mle-gost' *turističnih kmetij« ter večjih lja/lnskih obratov. Na sejmu bi ve-odb Predstaviti — so menili člani ske2ra "~" tudi pridelovanje semen-ren?a krompirja,.po katerem je Gorkih Poznana tudi zunaj republi-je D meJa, čebelarstvo, za katerega Več Vsem med mladimi čedalje VaistZanirnanja, sadjarstvo, zavaro-kingAif v kmetijstvu, način urejanja ^°vit uga °k°lja in izboljševanja ro-Uresr^'.n tal, prizadevanja JLA pri in šg /Cevanju kmetijskih načrtov — bi s bl lahko naštevali. Živilstvo naj i*dei. Predstavilo s prehrambenimi $tro: z embalažo za te izdelke in s s*r§f Za predelavo, gozdarstvo in le-Pre(jp° s stroji za posek, spravilo in v°-stn 0 lesa ter z izdelki iz kakova gorenjskega 5r8ani^.u .gorenjskega lesa, lovske :*lftriiCeaci«ie. z razstavo in opremo, aktiva kmečkih žena Go- Bled — Srednja šola za gostinstvo in turizem na Bledu, edina tovrstna na Gorenjskem, bo jeseni lahko vpisovala tudi peto zahtevnostno stopnjo, in sicer smer tehnik strežbe. Tako je minuli teden odločila posebna republiška izobraževalna skupnost za gostinstvo in turizem in s tem uresničila večletna prizadevanja blejske šole.Posebej odkar jo vodi ravnatelj Bratko Škrlj in turizem dobiva vse večji pomen je želja po popolni srednji šoli postala vroča. Vpis na šolo je namreč zadnja leta vse bolj krojilo dejstvo, da ne odpira vrat za nadaljevanje šolanja na višjih in visokih šolah. Vpisovali so se zato predvsem osmošolci s slabšimi spričevali, pri čemer seveda velja pohvaliti spremembo, da je na šoli vse več domačinov. Poslej bo torej mikavna tudi za odličnjake in prav dobre, kar je seveda najboljši obet, da bo šola dvignila kvaliteto pouka. Vsekakor velja povedati, da imajo prizadevanja po boljši šoli trdno oporo v turističnem gospodarstvu, ki vse bolj spoznava, da so izobraženi in strokovni delavci najpomembnejši temelj kvalitetnejše ponudbe. Lahko celo rečemo, da ima zahteva po obstoju in kvalitetni rasti blejske gostinske šole podporo vsepovsod na Gorenjskem, ne le na Bledu. Lani se je na blejsko šolo vpisalo sto učencev, jeseni se jih bo verjetno več. Tudi obiski po osnovnih šolali, na katerih učitelji in ravnatelj blejske šole novačijo vpis, bodo poslej spodbudnejši, saj jim ne bo več treba pete stopnje le obljubljati, temveč jo bodo lahko ponudili. Dileme, katero smer pete zahtev-nostne stopnje dobiti, so bile. Sprva so največ govorili o gostinsko turističnem tehniku, za katere je med mladino največ zanimanja. Toda odtehtale so potrebe združenega dela, ki je slednjič le temeljito pogledalo, kaj potrebuje. Pokazalo se je, da bi najmanj možnosti za zaposlitev imeli prav gostinsko turistični tehniki, dosti več tehniki kuharstva, največ pa tehniki strežbe. Prav v strežbi in v kuhinjah hoteli in restavracije potrebujejo boljši kader, za delo v recepcijah in agencijah je moč dobiti tudi delavce s sorodnimi srednjimi šolami. Po prvih podatkih bodo delovne organizacije že letos razpisale 30 kadrovskih štipendij za smer tehnika strežbe. Torej se za zaposlitev bodočih tehnikov strežbe ni treba bati. Popolna srednja gostinska šola na Bledu je le prva stopnica pri izboljšanju strokovne sestave zaposlenih v gostinstvu in turizmu. Podatki namreč kažejo, da pri deležu delavcev z visoko, višjo in srednjo izobrazbo krepko caplja za poprečjem gospodarstva, zasuka se šele pri kvalificiranih delavcih. Odpira se torej tudi vprašanje turistično gostinskega izobraževanja na višjih in visokih šolah, kjer izvirnih rešitev še ni. M. Volčjak Nezavidljive razmere v živinoreji Vse več telet konča v klavnici Bo mesa še letos manjkalo ali ne? O tem si niti kmetijski strokovnjaki niso enotni. Nekateri previdno zatrjujejo, da je upadanje kupne moči prebivalstva že opravilo svoje in da občani s podpovrečnimi mesečnimi prejemki ne bodo zmogli več redno kupovati mesa. Poraba se bo torej zmanjšala. Krize ne bo! Drugi napovedujejo pomanjkanje mesa prej kot v enem letu. Pri tem se sklicujejo na podatke, ki kažejo, da zanimanje za rejo goved spričo pomanjkanja domače krme ter zavoljo dragih krmil in precenjene koruze upada; vse več telet, med katerimi so tudi primerna za nadaljnjo rejo, konča v klavnici namesto v hlevu. Trenutni položaj v živinoreji ni najbolj zavidljiv. Kmetom primanjkuje domače krme. Samo v Gorenjski-kmetijski zadrugi, ki združuje kmete iz kranjske in tržiške občine, imajo naročil za 150 ton sena. V škofjeloški zadrugi je največje pomanjkanje krme na hribovskih kmetijah. Čeprav tamkajšnji občinski intervencijski sklad regresira nakup krmil in koruze (na podlagi oddanih količin mleka in mesa), se njihova poraba zmanjšuje. Kmetje škofjeloške zadruge so lani pokr-mili 10.700-glavi čredi krav, mlade plemenske živine in pitancev 1150 ton krmil ali 450 ton manj kot običajno. Lani je vseskozi primanjkovalo koruze; le nekaj več kot 80 ton so jo dobili do decembra, medtem ko so jo prejšnja leta v tem obdobju pokrmili že več kot 800 ton. Pred novim letom je zadrugi le uspelo zagotoviti zadosti koruze (600 ton), kar naj bi skupaj s krmili — le-teh je dovolj — vsaj delno ublažilo pomanjkanje domače krme. Zanimanje za rejo živine upada, ker med krmili (in drugim reprodukcijskim materialom) ter mesom ni ustreznega cenovnega razmerja. To se navsezadnje kaže tudi v tem, da čedalje več telet, primernih za rejo, konča v klavnici. V Mesoizdelkih so lani zaklali trikrat več telet kot leto pred tem. V škofjeloški zadrugi, na primer, so morali v preteklosti nabaviti vsako leto še 300 do 500 telet zunaj škofjeloškega področja; zdaj jim tega ni treba, saj že število telet iz območja zadruge zadošča za potrebe tamkajšnje živinoreje. Kmetje so decembra pričakovali podražitev živine, zato so jo iz previdnosti zadrževali v hlevu. Ko so 19. decembra začele veljati nove cene in se je že izkazalo, da bo mnogim primanjkovalo sena (dokup krmil in koruze pa se ob zdajšnjih cenah ne splača), se je začel pritisk na klavnice. Po podatkih škofjeloških Mesoizdelkov čaka v Gorenjski kmetijski zadrugi na odkup 130 do 150 goved in v Kmetijski zadrugi Škofja Loka 100 goved. Položaj rešujejo republiške rezerve, ki bodo za poletne mesece zamrznile 40 ton boljših kosov mesa ali približno 250 goved. Vsem tem težavam bi se bilo moč izogniti, če bi na Gorenjskem imeli svojo hladilnico mesa.(mimogrede: zamisel o njej naj bi se začela uresničevati še letos). Ker zadruge in klavnice ne morejo sproti odkupiti živine, kmetje uberejo najkrajšo pot: goveda, predvsem odslužene krave, koljejo doma. Meso, ki ga ni videlo strogo oko veterinarskega inšpektorja, pa prodajajo sosedom, sorodnikom, prijateljem .. .Dobri poznavalci razmer v gorenjski živinoreji trdijo, da so kmetje lani zaklali doma več živine kot jeseniška klavnica. . , q Zaplotnik v__'_ Rezultati opravičujejo vlaganja 80-članski kolektiv Agromehanike Kranj je lani zabeležil 2 mili jardi celotnega prihodka — 20 odstotkov celotne proizvodnje h vozijo- Kranj — Začetki temeljne organizacije združenega dela Agromehani-ka v KŽK Kranj segajo v leto 1967. Agromehanika je postala temeljna organizacija 1975. leta in ima v svojem programu zapisano trgovsko ter proizvodno dejavnost. Slednja se nanaša predvsem na proizvodnjo kmetijskih strojev, rezervnih delov zanje in servisno dejavnost. Okrog 80-članski kolektiv je lani ustvaril 2 milijardi celotnega prihodka in s tem upravičil dosedanja vlaganja v proizvodnjo in trgovsko mrežo. Agromehanika že od začetka zastopa na področju trgovine v Slovenije tovarno traktorjev Tomo Vinko-vič iz Bjelovara. V zadnjih treh letih so prevzeli tudi zastopstvo traktorjev IMT za Primorsko in Gorenjsko. Sicer pa ima Agromehanika poleg poslovnega centra v Hrastju pri Kranju svoje poslovne centre še v Mariboru, v Križevcih na Hrvaškem, v Bjelovaru, Derventi in v Baru v Črni gori. Agromehanika je postala poznana širom po državi, zadnje čase tudi v tujini, predvsem zaradi svoje lastne proizvodnje kmetijskih strojev; posebno še, ker skrbi, da je trg vedno dobro preskrbljen z rezervnimi deli in servisnimi storitvami. Najbolj poznani so njihovi stroji za zaščito rastlin, nadalje sadilniki za sadike in krompir, predsetveniki in drugi priključki. Prvi so na primer razvili škropilnico in danes tega izdelka ni treba več uvažati. Njihov razvoj in proizvodnja sta vedno temeljila na lastnem znanju in na domačih mate- rialih. Najbolj poznana je škropiln ca tip 340 1, ki je primerna predvsen za domače površine, ki jih imajo ze sebni kmetje, in ustreza tudi trakto) jem, ki jih ima danes večina kmete valcev. V zadnjem obdobju so proi vodni program razširili tudi na sp cialne stroje, primerne za obdelav plantažnih nasadov in za zaščit rastlin v njih. Stroje za kmetijsko obdelavo ii zaščito rastlin nameravajo nenehni razvijati in dopolnjevati, hkrati p bo tržišče vedno dobro založeno tud z rezervnimi deli. Trenutno s svojim izdelki zalagajo 40 večjih odjema! cev po vsej državi in še lastno trgov sko mrežo. Za svoje izdelke so dosle dobili že vrsto priznanj in tudi-po te plati se uvrščajo med pomembn proizvajalce kmetijskih strojev v d žavi. Letošnji proizvodni načrt s ovrednotili na skoraj tri milijarde d narjev, pri čemer bodo morali kar 7 odstotkov celotnega proizvodneg programa (zaradi narave dela ozirc ma uporabe strojev) uresničiti že ' prvem polletju. Letošnjo celotno pre izvodnjo imajo že prodano, 20 odstol kov bodo izvozili. Glavni kupci njihc vih izdelkov so na Poljskem, Češke slovaškem, v Tunisu, Avstriji. Zac nje čase so se jim pridružili tuc kupci iz Kanade. Ob vseh načrtih in uspehih. Agromehaniki še posebej poudarji jo, da so vložili svoje lastno znanj in da so prenekatere uspehe doseg tudi s sodelovanjem na področju nu lega gospodarstva. A. Žalar Do polletju morajo v Agromehaniki izpolniti 70 odstotkov letnega program Na sliki: montaža črpalke OLA81 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 12. FEBRUARJA 19$ TORI Zlatoporočenca v Podbrezjah — Ivana in Franc Perč iz Podbrezij sta 23. januarja praznovala 50-letnico poroke. Oba sta domačina — Franc se je rodil 1907. leta, Ivana pa šest let prej — in poznala sta se že v rani mladosti. Spoprijateljila sta se na neki vaški veselici in potlej sta se odločila za skupno življenjsko pot. Ta je bila vse prej kot lahka, saj je bila delo sedlarja in hišne pomočnice trdo, zaslužek pa slab. Še težje je bilo med vojno, ko je Franc odšel v partizane. Samo da se je vrnil, je še danes vesela njegova žena, ker takrat sami pač ne bi bilo lahko poskrbeti za štiri sinove in hčer. Skupaj sta vse zmogla, in lepše jim je šlo, ko se je Franc zaposlil v tržiški predilnici. Sedaj, ko so njuni otroci odrasli in imata pet vnukov ter pravnukinjo, sta najbolj zadovoljna. V njihovem krogu jima hitro minevajo dnevi, ki jih zaradi pešanja zdravja v glavnem preživljata doma. Včasih, se spominja France, je bilo drugače; po osvoboditvi je deloval v Zvezi borcev, Socialistični zvezi inp redvsem v domačem gasilskem društvu, od katerega je ostal le še pn kot edini izmed ustanovnih članov. (S) — Foto: S. Saje Končno imajo svoj prostor Društvo naturistov Gorenjska v Dragočajni gradi svoj na turistični kamp — Z ukinitvijo depozita bo oživljeno tudi mednarodno sodelovanje gorenjskih naturistov Kranj — 12. januarja so se na rednem letnem občnem zboru zbrali tuli člani Društva naturistov Gorenjska. Delovno leto je za njimi. Na pobu-lo Turističnega društva Dragočajna, .i ima ob Savi že dolga leta svoj camp, so se gorenjski naturisti tu lo-ili urejanja naturističnega kampa, ti lahko postavili prikolice in šoto-e. Zanimivo je, da so s pripravo na-urističnega kampa v Dragočajni podbudili tudi številne Ljubljanca-e, ki so vneti za golo kopanje in vse aže, da bodo spomladi tudi ti pri-kočili na pomoč za dokončno uredi-ev kampa. Drug prostor za naturistično kopa-, rje pa se obeta naturistom v Bohi-lju, saj so v sodelovanju z Gorenj-:k» turistično zvezo in Turističnim Iruštvom Bohinj uspeli dobiti upo-abno dovoljenje za kopanje in son-:enje ob zgornji obali Bohinjskega ezera. Še naprej pa si bodo prizade--ali, da bi svoj prostor dobili tudi na »obcu ali kje drugje na Gorenj-kem. Tudi sicer so bili gorenjski naturiti lani zek> delovni. Organizirali so rvi zimski športni dan, udeležili so e srečanj naturistov v Banovcih, v •olarisu in v Dobrni, pripravili so je-enski društveni piknik v Ribnem, o seh pomembnih stvareh pa je dru-tvo svoje člane obveščalo z glasilom Obveščevalec«. . Letos bodo nadaljevali z ureja-ijem kampa v Dragočajni. Pripra-ljajo tudi poseben sporazum o sode-Dvanju s Turističnim društvom Dra-očajna, ki bo obojestransko oprede-eval pravice in obveznosti. V njem o tudi določeno, kaj vse mora dru-tvo naturistov še postoriti, da bi vojim članom zagotovil prost vstop v kamp, da bodo tu organizirali srečanja, da bodo imeli popust za kampiranje svojih članov in podobno. S prostovoljnim delom bodo v kampu uredili tudi objekte za rekreacijo. Tudi letos Društvo naturistov Gorenjska pripravlja vrsto zanimivih srečanj. Tako bo od 17. do 19. maja mednarodno srečanje naturistov »Alpe-Adria« v Solarisu ali v Monse-ni, konec avgusta bo jesenski društveni piknik v Dragočajni, konec oktobra pa bo v Dobrni srečanje in turnir v odbojki za pokal »Staneta Frliča«. Vsako 2. in 4. soboto v mesecu pa se bodo naturisti dobivali na kopanju v hotelu Park na Bledu. Tudi letos bo društvo pripravilo rekreacijski zimski športni dan, ekipa od-bojkašev pa bo sodelovala na turnirjih »Alpe-Adria« v Dobrni in mogoče tudi v Celovcu ali v Gradcu. Z ukinitvijo depozita bo zagotovo oživljeno tudi mednarodno sodelovanje gorenjskih naturistov z naturisti z Vrbskega jezera in od drugod. Združenje društev naturistov Slovenija bo sodelovalo na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, njemu pa je zaupana tudi organizacija naturističnega tabora »Slovenija 85« v okolici Bleda. Tudi pri tem bodo seveda sodelovali gorenjski naturisti. D. Dolenc DELFIN vam nudi bogato izbiro SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH RIB im več časa preživeti v naravi,'je geslo naturistov. Jesenski piknik v Rib-ym je bilo eno takih prijetnih srečanj članov Društva naturistov Gorenj-a. -Foto: K. Dolenc PISMA BRALCEV »MANIPULIRANJE Z ZAUPANJEM OBRTNIKOV« Odgovor upravnega odbora Društva obrtnikov občine Kranj na članek z enakim naslovom, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu v petek, 25. januarja Članek »Manipuliranje z zaupanjem obrtnikov«, ki ga je napisal kranjski obrtnik Rafael Pintar, lastnik Kava bara, ni samo neprimeren in tendenciozen, temveč tudi neresničen in nerazumljiv, saj ne vemo, čemu služi takšno pisanje. Da javnost ne bi bila napak obveščena, jo želimo seznaniti z resnico o »manipuliranju«. Upravni odbor kranjskega Društva obrtnikov je po treh letih sklical občni zbor in nanj povabil evidentirane člane, prav tako pa tudi druge obrtnike, ki imajo sedež v kranjski občini (skupno 1074), da jih seznani s cilji in delom društva, obenem pa vzpodbudi, da se v čim večjem številu včlanijo v društvo. Pripravil je tudi osnutek novih pravil, ki jih je vsak vabljeni lahko prebral v £rostorih Društva obrtnikov na ikozarjevi 1 v Kranju. Osnutek pravil res ni bil razmnožen in poslan vsem, saj bi to pri 1074 vabljenih veljalo 35 starih milijonov dinarjev. Osnutek bi bil lahko na zboru deležen sprememb in zato ne bi bilo smotrno razmnoževanje v toliko izvodih. Ne glede na to so bila društvena pravila n'a občnem zboru soglasno sprejeta. Vabilu je bila priložena tudi »neka pristopna izjava«, pri čemer je treba poudariti, da je društvo prostovoljna organizacija in podpis izjave nikogar ne obvezuje, da bi bil član društva proti svoji volji. Višina članarine je bila skladno s pravili določena na občnem zboru v višini 50 starih tisočakov letno, kupon pa je bil namenjen izključno kontroli števila večerij v hotelu Creina, kjer je bil občni zbor. Vse to bi Rafael Pintar lahko zvedel pri »vodilni strukturi« društva obrtnikov, torej pri kateremkoli članu upravnega odbora, ne pa da je s tendencioznim pisanjem zavajal javnost, ko je govoril o domnevnih nepravilnostih v kranjskem Društvu obrtnikov. Pn tem naj povemo, da so člani upravnega odbora vsi obrtniki in opravljajo to dolžnost nepoklicno in zato lahko pride pri njihovem delu tudi do napak. Kljub temu menijo, da uživajo zaupanje in podporo tistih obrtnikov v kranjski občini, ki so člani društva in so jim izrekli zaupanje. Očitno pa je drugačnega mnenja Rafael Pintar, ki je občni zbor zapustil predčasno, saj njegove razprave nihče od navzočih ni odobraval. Upamo, da smo s tem pokazali pravo sliko občnega zbora in da smo odgovoriii na pisanje Rafaela Pintarja. O tem ne nameravamo več polemizirati v sredstvih javnega obveščanja, sploh pa ne z nekom, ki našega dela ne pozna! Upravni odbor Društva obrtnikov občine Kranj ZAPRTA RIBCEVA HIŠA Vsako leto nas v dneh pred 8. februarjem pot zanese v Prešernovo Vrbo. To je postalo že družinska navada in brez tega obiska bi februarskim dnem nekaj manjkalo. Letos smo se v Vrbo namenili že v nedeljo, 3. februarja. Vendar so bila vrata Ribčeve hiše zaprta. Sprejel nas je le listič na vratih z napisom, da je hiša zaprta do 7. februarja. Težko si je to pojasniti. Bomo poskusili drugič, smo dejali, saj smo blizu. Kaj pa drugi, iz bolj oddaljenih krajev? Ljudi iz domovine in tujine bi kazalo v Vrbo posebej vabiti. Vrata Prešernove hiše pa bi morala biti stalno odprta, posebej v dneh, ko se spominjamo njegove smrti. To si je pesnik zaslužil, prav tako pa tudi vsi, ki sami od sebe zahajamo v ta kraj. Magda Štupnikar, Podnart v—_s Razstavi v Centru slepih Škofja Loka — V praznovanje 8. februarja se je vključil tudi škofjeloški Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika. Učencem, delavcem in oskrbovancem" centra se je" predstavil Tomaž Lunder z razstavo fotografij in portretov iz urbane krajine. Učenci srednje šole in oskrbovanci so poskrbeli za krajši kulturni program in razstavo več letnikov knjig Prešernove družbe. ČRTOMIR ZOREČ PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU Obvestilo bralcem Dvajset let je že minilo od časa, ko je Gorenjski glas pričenjal ob' javljati — v vsakotedenskih nadaljevanjih — zanimive zapise »Po Prešernovih stopinjah«. Avtor Črtomir Zoreč, tedaj kustos Prešernovega spominskega muzeja v Kranju, je že v začetku poudaril, da se zapisi ne bodo dotikali pesnikovega dela, pač pa bodo skušali prikazati le človeške plati njegovega življenja v Kranju. Zapisi bodo torej skušali približati bralcem Prešerna — človeka. Će pa nekoga spoznaš tudi po tej strani, ti je potem njegovo delo tem ljubše in bolj razumljivo* bolj blizu ... Zato smo po tej poti, po Prešernovih stopinjah v Kranju, že pred leti radi hodili. Zdaj pa je zrasel že nov rod in najbrž ne bo narobe, če gremo še enkrat na to lepo potovanje. Tem raje, ker je avtor v teh letih prišel do novih spoznanj o pesniku, do novih pomembnih podatkov, vse zapise je zato bistveno dopolnil, zboljšal je tudi jezik, skratka, zapisi nočejo biti le kak slep ponatis! Tudi slikovno gradivo bo delno novo. Zdelo se nani je prav, da naše bralce vnaprej obvestimo o zapisih* ker se je naša uprava že pred leti znašla večkrat v zadregi, ker ni mogla interesentom poslati starih izvodov lista z objavami zapisa. Mi moramo namreč neprodane izvode lista sproti odpravljati v papirnice, ker nimamo za skladiščenje dovolj prostorov. Zato prosimo, da bi interesenti, ki žele imeti komplet objav, to naše obvestilo upoštevali« Podlistek bo predvidoma izhajal vse leto 1985. Pripominjamo še, da so avtorju zapisov stali z nasveti ob strani prof. Anton Slodnjak, prof. Alfonz Gspan, prof. Ivan Kolar in prof. Vilko Rus, žal, vsi so že med pokojnimi. Tov. Zoreč nas je zaprosil, da napišemo, kako jim je za prijateljsko pomoč hvaležen in da naj nov natis zapisov »Po Prešernovih stopinjah« velja tudi njim v spoštljiv spomin. Uredništvo Podoba Kranja ob koncu prve polovice novem času (1846—1849). Po litografiji preteklega stoletja — torej v Prešel O. Wagnerja Končno! Po tolikih, dolgih letih grenkega in ponižujočega čakanja, je, tedaj že pet-inštiridesetletnik, doktor France Prešeren le postal samostojen odvetnik, sam svoj gospodar. Polnih štirinajst let je čakal na ta trenutek. Petkrat zapored je vlagal prošnje ža dodelitev advokature — a vsakokrat zaman! Bili so to hudi udarci za občutljivega pesnika, ko so mu leto za letom prizadevali krivico. In nič manj boleči za človeka, ki je šole odlično končal in čigar dotedanje delo, bodisi pri komorni prokuraturi, bodisi pri odvetniku Blažu Crobathu, je bilo kar vsekdar najbolje ocenjeno. Tudi priporočila ob njegovih neuspešnih prošnjah so vsa hvalila Prešerna kot izvrstnega, poštenega in izvedenega jurista. A kaj, ko pa je bil oblastem sumljiv zaradi svojih svobodoljubnih nazorov! Ni bil klečeplazec, niti svetohlinec! Svoje pošteno mišljenje o vseh stvareh je vedno odkrito povedal. Ni hotel živeti tako, kot je zahtevala takratna malomeščanska lažimorala; živel je po svoje, svobodno — to pa je bilo tedanji cesarski birokraciji kar se da nevšečno! Vendar pa se Prešeren ni in ni hotel odreči poklicu, ki si ga je v mladosti sam izbral, zoper voljo svojega sorodstva. Hoteli so njegovi domači, da bi postal duhovnik — a po prostosti hrepeneče pesnikovo srce si je želelo svobodnejšega poklica. In prav odvetništvo je bilo tedaj, ena od redkih strok, ki je zares zagotavljala vsaj relativno samostojnost in neodvisnost. Sicer pa so smele obstojati odvetniške pisarne na tedanjem Kranjskem le v Ljubljani in še te v strogo omejenem številu. Šele leta 1846 je bilo dovoljeno, ustanoviti nekaj novih advokatur tudi v drugih mestih dežele. To leto je dunajsko justično oblastvo razpisalo štiri nova odvetniška mesta: dvoje v Novem mestu, po eno v Postojni in v Kranju. Ker pa so se Prešernu vsi dotedanji poizkusi, da bi dobil advokaturo v Ljubljani izjalovili, je sedaj sam prosil, da se mu dodeli mesto na podeželju. Ta prošnja, šesta po vrsti, nosi datum 26. aprila 1846. Kmalu nato, že 22. julija 1846, je bil na Dunaju podpisan dvorni dekret o postavitvi doktorja Franceta Prešerna za prvega odvetnika v Kranju. Splet naključij je tako pripeljal že osivelega pesnika bliže domu, bliže Vrbi, dragi vasi domači . .. Nepojmljiva igra časa in življenja je naredila še en razplet: istega dne, ko je bil podpisan Prešernov odvetniški de kret, je vrhovni cenzurni urad na Dunaju dovolil natis »Poezij«, seveda z do- ločenimi pripombami, korekcijami $ črtanji. Ko je še celovško apelacijsko sodis^ pristalo na imenovanje novega odv'e nika v Kranju, je moral Prešeren dj1 j 5. septembra 1846 žapriseči pred lJul bljanskim sodnikom in plačati za^l vane takse. Še istega dne se je tudi o** J povedal dotedanjemu kruhu pri pfija tel j u in pobratimu doktorju Blažu Cr°j bathu, kateremu je skoraj štirinajst le zvesto služil kot prvi koncipient. ,1 Nepremožen kot je bil, se je mpf* Prešeren za stroške selitve v Kranj sf daj še zadolžiti. Dr. Franc Rus mu J, res posodil 200 goldinarjev, proti vi"1*1 tvi s 5 % letnimi obrestmi. S svojo sestro Katro in z mladim P' sarjem Andrejem Rudolfom se je ob koncu septembra leta 1846 P°s?0 vljal od Ljubljane, kjer je toli*1 ustvarjal, toliko ljubil in toliko upal • ' Celih trideset let je bila Ljublja>j? ^ Prešernu vse. Bila je priča njegov1, j., ri najbolj srečnih ur; tu so živeli njeg0 p0 , prijatelji, tu je doživljal svoje ustv*^ »ej jalne zmage. Zdaj pa je zapuščal Htg d\ bljano, ki jo je v najbolj prešerfl1j. rr urah imenoval »ljubico nebes in srecf'> • tel zapuščal je mesto, ki je zdaj hran*' °§ic< zanj le še troje ljubih grobov — Cor *Upj, vega, Smoletovega in Korvtkovega; puščal je v tem mestu nezakonsko »1 ter Ano Jelovškovo in dvoje drobn1' nepreskrbljenih otročičev. Ernesti* in France sta izgubljala očeta Vendar pa so prav v teh urah g^S kega slovesa, v Blasnikovi tiskarni tiskali prve pole »Poezij«! Ali je PeS^j opazil, da so se mu vremena nenadoij* hotela zjasniti, da mu je življenje z^S darovalo kar dvoje nasmehov hkfg^~ obet neodvisnosti in zmagovit izid ge pesmi, posvečenih neuslišani 1Ju^2j|\**» zni, strahu in upu? Ali pa je morda šel ta zasuk sreče krive že prepozni' ?*^»^ Svojemu prijatelju Stanku Vrazu > v pismu sedaj lahko sporočil, da je "'jj tolikih nezgodah in neprilikah« uspel in da se je odpravil v Kranj jjg&j trebuham za kruham«. -^^fl S kakšnimi čustvi se je spuščal r šeren v novo obdobje svojega živ/Li nja? S polnimi jadri gotovo ne, saJ^j bila v njegovih letih že jesen, z vse tegobami, brezupom in pastmi. ^ Tu pa je bila tudi že stara pesnik0 j lastna napoved, napisana sicer P šestnajstimi leti, toda za čas, ki je z nastopil: Te leta. ki so meni še ostale, Cel dan iz pravd koval bom rumen Zvečer s perjdtli praznil bom bok&&\^'( Preganjal z vinam bom skerbi obla* f L Gostje iz Avstije v kranjski glasbeni šoli — Glasbena šola Kranj je za Prešernov dan, v petek, 8. februarja zvečer, priredila v svoji mali obnovljeni dvorani izredno lep kulturni večer. Gosta iz Avstrije, baritonist Giinther Brucher in pianist Otto Kolleritsch, sta nastopila z deli F. Schuberta, J- Brahmsa in G. Mahlerja. Brez dvoma bi bil za vse v dvorani večer še lepši, če bi v prostoru ne zijala tolikšna praznina. Kljub tako kvalitetnemu in vabljivemu programu smo lahko našteli ta večer le nekaj čez dvajset ljudi. Ne vem, kaj sta si ob tako slabi udeležbi mislila umetnika iz Gradca. Vem le, da nas je bilo še enkrat lahko sram, da se tako malo zanimamo za umet-nost in to pokažemo prav na praznik, kot je Prešernov dan. Umetnika sta bila prijazna in zaradi našega navdušenja že tako obširnemu in zahtevnemu programu dodala še dve deli F. Schuberta, vendar vsi, prav vsi, smo odšli iz glasbene šole ta večer osramočeni. Le da zdaj sramota ni odmevala le do Ljubljane, od koder navadno prihajajo v Kranj umetniki, pač pa celo za našo mejo ... D. Dolenc Olga Gracelj med Prešernovimi nagrajenci Ljubljana — Pretekli teden so ode v Cankarjevem domu slovesno podeljene Prešernove nagrade 1985. Dobili so jih igralec Polde Bibič, mojster slovenskega igralstva in umetniške besede, Pesnik Ivan Minatti za liriko, zbrano v knjigi Prisluškujem tišini v sebi in skladatelj Vilko Uk-mar za življenjsko delo. Med enajstimi nagrajenci Prešernovega sklada pa je bila tudi Gorenjka, Blejka, sopranistka °lga Gracelj. Olga Gracelj je že z osmimi leti začela obiskovati glasbeno šolo v ^Radovljici; klavir se je učila p tovarišici Trnkovi. Srednjo glasbeno šolo je obiskovala v Ljubljani, in sicer teoretsko pedagoški oddelek. Že v srednji šoli je pela v zboru in se učila solopetja pri prof. Sonji Bleivveis. Po končani srednji šoli je tri sezone pela v opernem zboru, potem se je odločila za študij na sloviti angleški akademiji Royal Northern Colle-ge of Music v Manchestru. Že drugo leto študija je kot odlična učenka imela šolanje v Angliji brezplačno. 1977. je diplomirala. Že med študijem je veliko nastopala po Angliji in prejela v Londonu nagrado za lepo petje »The Countess of Munster Trust«. Po študiju je koncertirala tudi na Danskem in Finskem. 1979. leta je debitirala na ljubljanskem opernem odru in od takrat zaživela v številnih opernih likih, uveljavila pa se je tudi kot odlična koncertna pevka. Zlasti prepričljivi so njeni koncertni nastopi v klasičnih vokalnoinstrumental-nih delih. V zadnjem času je na ljubljanskem in mariborskem opernem odru zablestela v vlogah Minke v Gorenjskem slavčku, kot Violetta v Traviati in kot Ru-salka. Olgi Gracelj izrekamo prisrčne čestitke tudi v uredništvu Gorenjskega glasa! D jy J TOMŠIČEVA 44 ^ Kranj - Ker so se v gradu Kisel-! laJn začela obnovitvena dela, bodo V°slej lutkovne predstave v Stebriš-*jl dvorani Mestne hiše Gorenjske-*4 f"^2^* v Kranju. V četrtek, februarja ob 16. in ob 17. uri bo z ogico marogico nastopila lutkovna ■ *uPina Osnovne 4ole Zabreznica. Pogovor o sodobni literarni zgodovini Kranj — Osrednja knjižnica in Slavistično društvo iz Kranja bosta danes ob 19. uri v časopisni čitalnici Osrednje knjižnice v Kranju, Tavčarjeva 41/2 pripravila srečanje z dr. Jožetom Pogačnikom. Pogovor o njegovem delu in problemih sodobne slovenske literarne zgodovine bo vodil Franc Drolc. slov0stnju P°delili velike in male Prešernove plakete — Na četrtkovi *K Veri?** 80 v Kranju podelili priznanja kranjske kulturne skupno-^Htiisu ^rc^ernove plakete so prejeli: mentorica folklorne skupine Krišei°Vo ^anJa ČiPc< mentorica folklorne skupine Visoko Lenka ^er*ioi) zb°rovocU ve, vst Pri k, ski na; de] str k.r ki ■sk, kl< 5©] I??EK, 12. FEBRUARJA 1985 5 SODIŠČA Dve leti za poskus umora B- Djurić je lani spetembra v Kokri skušal spraviti vinjenega sodelavca D. Markovića do njegove sobe, Marković pa ga je pri tem nekajkrat zabodel z žepnim nožem Kranj — Na dve leti zapora je bil Pj"ed temeljnim sodiščem v Kranju obsojen Stanoje — Delija Marković, star 37 let, iz Teslica, ker je zagrešil KRONIKA 7. STRAN GLAS Kaznivo dejanje poskusa umora Marković ima družino doma v Tepcu, a je že vrsto let zaposlen pri jezdnem gospodarstvu Kranj, tozd ^eddvor, ter začasno biva v sam-skem domu v Kokri. V istem sam-skem domu stanuje njegov sodelavec Boro Djurić, celo sobi sta imela ?n° zraven druge. Sodelavca nista °lla v najboljših odnosih, vendar je a° sporov navadno prihajalo, kadar *e Je Marković napil. Tudi 19. sep-J^bra lani, bila je nedelja, je bil "^arković pijan. Bil je pri znancih na °bisku, ko pa se je vračal, ga je zna-nec nekaj časa proti samskemu do-mu spremljal, da ne bi zaradi vinjenosti padel v vodo. V samskem domu le Marković stopil v jedilnico, kjer ^° nekateri gledali televizijo, bil je siten in se je vtaknil v Bora Djurića, vendar je nato odšel v prvo nad-popje, kjer so stanovalci igrali kar-e- Tudi tukaj ni dal miru in je nadlegoval sostanovalce, jih žalil, vendar o znali ravnati z Markovićem, ka-rjr je bil vinjen. Tudi tokrat ga je aen od sostanovalcev začel porivati njegovi sobi, kjer naj bi pre- Proti spal pijanost. Marković se je znašel sosednji sobi, vendar ga je stanovalec porinil ven na hodnik. Tudi *daj še ni dal miru. Iz pritličja je Prav tedaj prišel še Boro Djurić, da b! sitnega Markovića vendarle sprani spat. Z eno roko ga je Djurić, ki ludi ni bil povsem trezen, porival Proti njegovi sobi, Marković pa se je Pranih češ da njemu ni nič rekel, da žalil le druge. Pred vrati svoje so-De> do koder ga je Djurić pripehal, Pa se je Marković obrnil, dvignil levo roko, z desno pa začel udarjati Djurića po hrbtu. Pričam, ki so to opazovale, se je zdelo, da gre za običajne udarce, toda ko je Djurić zavpil, da je zaboden in je padel po tleh, je bilo očitno, da je imel Marković v roki nož. Kasneje se je izkazalo, da je imel Marković v desnem žepu hlač odprt žepni nož z okoli 7 cm dolgim rezilom. Nož je potegnil že odprt iz žepa, tako da je prerezal hlače tik pod žepom. Djurića je zabodel v hrbet, da je klecnil, ko pa se je pobral, ga je Marković z levo roko prijel za vrat, z desno pa še nekajkrat zabodel v hrbet. Pri tem sta bila dva udarca z nožem tako usodna, da bi Djurić lahko zaradi tega umrl, vendar so mu zaradi hitre prve pomoči in zdravniškega posega še lahko rešili življenje. Sodišče je ugotovilo, da je bil Marković v času storitve tega dejanja popolnoma kazensko odgovoren. Pri tem se je opiralo tudi na mnenje izvedenca psihiatra, ki je obtoženega pregledal. Res je bil takrat Marković pijan, kar je sicer z ostalimi okoliščinami in upoštevanjem njegovega značaja, zmanjšalo njegove sposobnosti obvladanja, toda ne bistveno. Za poskus umora je sodišče Markovića obsodilo na dve leti zapora. Med olajsilnimi okolnostmi je sodišče upoštevalo njegovo obžalovanje, dosedanjo nekaznovanost, osebnost in družinske razmere ter mu ne nazadnje, ker je dejanje ostalo le pri poskusu, odmerilo kazen pod najnižjo mejo, ki jo določa zakon. Med ob-težilnimi okolnostmi pa je sodišče upoštevalo to, da je bilo v preteklem letu več takšnih kaznivih dejanj in je kazen primerna tudi glede generalne prevencije. Sodba še ni pravnomočna. L w vrnil sposojenega denarja „ *J °N brez zaposlitve, si je M. Gligorič sposojal denar, vrnil pa ni — Obsojen na 8 mesecev zapora Radovljica - Milan Gligorič, star zan I Se Je v letu 1983 znašel brez aposlitve. Ko se je januarja tega le- « mudil v Kranju, je nagovoril F. P., mu-J6 posodil 46000 din- Napletel v kratiT*^ verJetno zgodbico, da bo nar kern dobil stanovanje in da deda r Potrebuje za polog. Obljubljal je, den • r Vrne v neka-> dneh- Vendar sai ?rja ni Potreboval za stanovanje, Dpt, "-ega niti ni kupoval ali iskal. C]a še do danes ni vrnil-Do ez. dva meseca je poiskal novega JLi podajalca, vendar je tokrat ho- PoV^300,0 din" S- H- Je Prosil- naJ mu Q>sodi denar za vožnjo do Splita, jer Je trenutno zaposlen kot turisti-ral V SPUt naJ bi Gligorič mo- nar j' sicer bo izgubil službo. De- v S v* POt Si ^e izProsi1' ali Je res šel Pa * aa.ne> m pomembno, resnica p0 Je-da je tudi na ta dolg pozabil, zabil je vrniti tudi 1000 din znan- ponoči vstopal v tuja stanovanja 1 jjTed radovljiškim sodiščem je bil Iztok Jug obsojen na 1 leto in i J° mesecev zapora zaradi vrste tatvin in nedovoljenega vstopa v i luJa stanovanja lvilaai?°vl*ica ~ Zaradi večjega šte-hz R ?znivin dejanj je bil Iztok Jug enot iice- star 23 let. obsojen na zan kazen 1 leto in 10 mesecev ■Kran*' senat temeljnega sodišča !štev«Ke?°ta f^dovljica, pa je upo-soip kazen, na katero je bil ob- \j*} Pred vojaškim sodiščem. ktok t kaznivih deJanJ- ki Jih Je bil *etu iq 8 obt°zen. se je začela že v ben 1982. Večinoma gre za tatvine skUnma' ki jih je zagrešil sam ali viamr1 2 mlajšim bratom. Ponoči je rnoVj 1 V rezervoarJe osebnih avto- cu, ki ga je srečal na pošti. Tokrat je Gligorič nujno rabil tisočaka, ker naj bi peljal kot vodič skupino nemških turistov v Avstrijo. Vendar je tudi ta znanec čakal na vrnitev dolga zaman. Zaradi vseh treh kaznivih dejanj je bil pred kratkim pred temeljnim sodiščem Kranj, enota Radovljica, obsojen na enotno kazen 8 mesecev zapora. Med olajšilnimi okolnostmi je sodišče upoštevalo le njegovo priznanje, med otežilnimi pa to, da je v kratkem času ogoljufal tri ljudi za znesek, za katerega je vedel, da ga ne bo mogel vrniti, saj je bil takrat nezaposlen. Ta dejanja je zagrešil v preskusni dobi, saj je bil že poprej obsojen. Sodišče mu je naložilo, da mora oškodovancem vrniti dolg, F. P. pa naj bi od njega dobil 92.000 din, kolikor je posojilo, dano pred dvema letoma, danes dejansko vredno. L. M. vlar tran^inajst. Razen tega je vzel še lA^StOr H runi a-----l.„l„ l„4.„l„ car takih tatvin se je nabralo JAt61?101"' drugić pony kolo, v letalu I ternkSi ^e Pripojil reševalni pas, sep-I vzTi- lani Pa Je v stanovanju J. A. I j 'z suknjiča 900 din. S vin Jug Je Pred sodiščem vse tat-13 - gre za 19 kaznivih dejanj, 1 * iznal, ni pa priznal drugih kazni n dejanj,kir, a,1".zakrivil naj . 1 nn, ih dejanj nedotakljivosti sta- tala obtož-tudi 7 niCa £anJ. ki mu jih je očitah kaznivuT!?vil naJ bi namreč lovarr e'anJ nedotakljivo.,.. VembrJa',.0d decembra 1983 do no-Vst0pi]d naJ b' ponoči sedemkrat Primer V stanovanja. V večini ki imafV^gre za radovljiške družine, skih v d° ?ekleta- Pri teh nočnih obi-riasiije ekuškib sobah sicer ni šlo za I d°kit. nrazen v enem primeru, ko je Str*h in1"101 za vrat- vcndar je bil Kim nocv?nemirJenje, ki ga je s ta-?'umiiiv obiskom povzročil, rajal p n° zel° veliko. V hiše je priha-Sk°zi nI001' Preko ba^onov ali pa ler Ka ' se tiho gibal po hiši, dobnih riJl.so pi'ePodili kriki prestraši " bafk nUt0 PU * balkonov. V je. reševal s več primerih je Iztok Jug dekleta poznal, pa tudi one njega, saj so se srečevali pri športu. V nekaj primerih so ga prestrašene dekleta prepoznale po glasu, četudi ni govoril slovensko. Sodišče se je na podlagi pričevanj prič in drugih dokazov prepričalo, da je Iztok Jug zakrivil tudi ta kazniva dejanja iz obtožnice. Za vsa kazniva dejanja mu je sodišče odmerilo enotno kazen 1 leto in 10 mesecev zapora. Sem je vštelo tudi kazen za tatvino, ki jo je zagrešil med služenjem vojaškega roka, in jo prav sedaj prestaja. Ko je ocenjevalo kazniva dejanja, ki jih je zagrešil Iztok Jug, znan kot izreden športnik, z velikimi uspehi v padalstvu, si je sodišče pomagalo tudi z mnenjem izvedenca psihiatra. Le-ta je ocenil, da ne gre za kakšne odklone. Tudi alkohol, četudi gre občasno za prekomerne količine, pri teh dejanjih, ki se jih Iztok Jug (kot pravi) ne spominja, ni bistveno vplival. Sodišče je zato ocenilo, da gre za poseben splet nedozorelosti, vzgoje in okoliščin. Pri odmeri kazni je upoštevalo tudi obtežilne okolnosti, saj gre za večje število dejanj, predvsem pa za vznemirjenje, ki so ga njegovi nočni obiskovalci povzročili v času, ko se je pripetilo pri nas več hujših nasilnih dejanj. Sodišče je upoštevalo, da je še zelo mlad, doslej nekaznovan, da gre /,a dobrega športnika, torej človeka, ki ni brez pozitivnih lastnosti. Proštostna kazen naj bi pripomogla, da bi spoznal, da se tako ne more uveljavljati v družbi. Sodba še ni pravnomočna. L. M. Ponarejeni listki lota Kranj — V petek, 8. februarja, sta prišla na postajo milice v Kranju dva občana ter povedala, da sta 6. februarja v Kranju v prostorih loterijskega zavoda kupila od neznanca dva sistemska lističa lota. Eden je za listič odštel 10.000 novih din, drugi pa 8000 din. Neznanec je listke prodajal s pretvezo, da so številke na listkih izžrebane. Denarja pa nima časa dvigniti na pošti, ker se mu menda mudi domov zaradi rojstva otroka. Občana sta mu verjela, saj je listke pogledala tudi uslužbenka loterijskega zavoda. Vendar pa se je izkazalo, da so bile sicer številke prave, vendar pa jih je neznanec vpisal naknadno, to je po žrebanju. Doslej se ve le, da je oba listka vplačal nekje v Ljubljani. Občana sta tudi opisala neznanca: star naj bi bil okoli 25 let, temnolas z velikimi črnimi brki, nosil je črn suknjič iz skaja in kavbojke. Domnevajo, da bo goljufijo z listki lota še poskušal ponavljati. Pečica padla v kopalno kad Tržič — V četrtek, 7. februarja, dopoldne se je v svojem stanovanju smrtno ponesrečila Marjeta Hladnik (roj. 1919). Hladnikova se je nameravala skopati, zato je z električno pečico, ki jo je postavila na pralni stroj, segrevala kopalnico. Ko pa je stopala v kad (ali izstopala), pa ji je pri tem spodrsnilo, tako da je pečica padla v vodo in Hladnikova je bila takoj mrtva. GORENJSKA NOČNA KRONIKA DRUGI KRAJI, DRUGI OBIČAJI Ko je te dni naš znani smučar Grega Benedik, član državne smučarske reprezentance, v Podkorenu treniral superveleslalom, smučišče ni bilo kljub nevarnosti posebej označeno. Prav lahko bi trčil ob kakega rekreativnega smučarja, posledice pa bi bile za oba kaj hude. Bolj natančni (celo preveč) pa so le streljaj daleč v Kranjski gori, kjer je reditelj na smučišču pregnal smučarske vaditelje, ki so se hoteli sprostiti z dričanjem na napihnjenih avtomobilskih gumah. Ne le, da so vaditeljem pokvarili zabavo (in tudi gledalcem), še miličnik jih je zapisal zaradi prekrška. Očitno so v Podkorenu premalo, na kranjskogorskih smučiščih pa preveč natančni. KDOR GA NAJDE ... Ne zgodi se ravno pogosto, da odleti med vožnjo kolo. To se je zgodilo tovornjaku KŽK Kranj, Tozd Mlekarna, nekje pri Hrušici. Voznik je sicer ustavil in kolo iskal, a ga ni našel. Saj ga tudi mi mogel, ko pa je zadnje kolo, potem ko se je odvilo, zaplesalo čez cesto in trčilo v avtobus kočevske registracije. Voznik je bil prijazen in ga je pobral, svoj naslov pa pustil na bližnji postaji milice. TUDI TAKŠNI SO Mladi zahodnonemški gosti v hotelu Larix so oni dan pošteno pretiravali. V bazenu so se zabavali na moč hrupno, noreli po vodi in zganjali neumnosti, tako da so motili druge goste. Ko pa je hotel posredovati kopališki mojster, so ga oblečenega vrgli v vodo. Niso se hoteli umiriti niti, ko je hotelsko osebje poklicalo miličnike. KDOR JO NAJDE ... Smola pa takšna! S tovornjaka, kije vozil pohištvo v Škof jo Loko, je na odseku med Plevno in bencinsko črpako padla na cesto miza. Šofer se je sicer vrnil na kraj, kjer naj bi izgubil ta kos pohištva, že čez nekaj minut, toda žal je miza medtem že dobila ».noge«. ODKRILI ZBIRALCE SPOMINKOV Znano je, da hotelski gostje radi odnesejo s seboj kakšno malenkost za spomin. Toda gost. ki jo je v Škofji Loki hotel popihati s hotelskimi brisačami v kovčku, je pretirana. Povedali so mu. da pri nj'ih zbiralci spominkov, še posebej pa kompletov brisač, niso cenjeni. No. gosta zaradi te "blamaže« verjetno ne bo tako kmalu nazaj. L. M. Za večjo prometno varnost Številke opozarjajo V enem od prejšnjih sestavkov januarja smo že obravnavali prometne nezgode v preteklem letu. Napisali smo, da je lani na gorenjskih cestah umrlo 55 ljudi, torej 6 več kot leto poprej. Med poškodovanimi v prometnih nesrečah pa je bilo lani 524 oseb, leto poprej pa nekaj več — 578. Poglejmo kako je bilo to po posameznih občinah. Umrli Poškodovani 1983 1984 1983 1984 Jesenice 14 4 101 120 Kranj 14 26 199 162 Radovljica 11 10 102 93 Škof j a Loka 9 9 130 90 Tržič 1 6 46 59 Gorenjska 49 55 578 524 Med gorenjskimi občinami je bilo lani največ mrtvih v kranjski in radovljiški občini. Večina teh nesreč se je pripetila na magistralni cesti predvsem zaradi prevelike hitrosti, nepravilnega prehitevanja in drugih vzrokov. Nesreč bi bilo prav gotovo manj, če bi vozniki bolj upoštevali opozorilne znake na cestah, ob slabših voznih pogojih zmanjšali hitrost in nasploh vožnjo prilagodili vremenskim pogojem, da ne bi prehitevali brez potrebe itd. Mrak NESREČE AVTO TRČIL V CESTARJA Škofja Loka — V petek, 8. februarja, ob 7. uri se je na regionalni cesti Petrovo brdo—Skofja Loka pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Vasja Mencinger (roj. 1955) iz Tolmina je peljal proti Škofji Loki. Ko ga je na spolzki cesti začelo zanašati, je zapeljal v levo in trčil v službujočega cestarja Jerneja Benedičiča (roj. 1933) z Loga. V nesreči si je Benedičič zlomil nogo. ZAVIRAL NA GLADKI CESTI Ljubelj — Na magistralni cesti Ljubelj —Podljubelj se je v petek, 8. februarja, ob 23.30 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Igor Brezovar (roj. 1959) iz Ljubljane je peljal proti Podljubelj u z neprimerno hitrostjo. Ko je na zasneženem vozišču pri Begunjskem plazu zaviral, ga je zaneslo v levo na nasprotni vozni pas, po katerem je pravilno po svoji desni pripeljal voznik Heinz Helmo Peterlin iz Boro-velj. V trčenju je bil ranjen sopotnik Tomislav Jerman in so ga prepeljali v Klinični center, škode na avtomobilih pa je za 270.000 din. AVTOBUS V NEOSVETLJENO VPREGO Jesenice — V petek, 8. februarja, nekaj po 6. uri se je na Titovi cesti pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in neosvetljene vprege. Voznik avtobusa Albin Ga-šperin z Jesenic je peljal proti Koroški Beli in pri hotelu Korotan dohitel neosvetljeno vprego. Avtobus je sicer zaviral, vendar pa trčenja ni mogel preprečiti. V trčenju je z voza padel voznik Leopold Krašovec (roj. 1909) in so ga ranjenega prepeljali v bolnišnico. NEPREVIDNO CEZ CESTO Škofja Loka — V soboto, 9. februarja, nekaj pred 9. uro se je na regionalni cesti v Škofji Loki pripetila prometna nezgoda. Marija Miklavc (roj. 1926) iz Škofje Loke je pred avtobusno postajo prečkala cesto po prehodu za pešce, pri tem pa se ni dovolj prepričala, če je prosto. Tedaj je mimo pripeljala voznica osebnega avtomobila Jelka Kovač iz Ljubljane, ki kljub zaviranju pred prehodom ni mogla ustaviti in je zadela Miklavčevo. Hudo ranjeno so prepeljali na zdravljenje v Klinični center. L. M. Dosedanji razvoj požarnega varstva v kranjski občini Razkorak med potrebami in možnostmi SIS za varstvo pred požarom je ocenil uresničevanje začrtanih ciljev v srednjeročnem programu — Pomanjkanje denarja in kadrovske težave osnovna vzroka za zaostajanje — Več požarov, večje škode Kranj — Požarno varstvo je ena od nalog, za katero mora skrbeti sleherna družbenopolitična skupnost. V kranjski občini so si zadali na tem področju za sedanje srednjeročno obdobje mnoge obveznosti, vendar načrtov niso mogli v celoti izpolniti. Po ustanovitvi interesne skupnosti za varstvo pred požarom se je sicer izboljšalo financiranje, vendar bi morali zaradi zamujenega v preteklosti vložiti mnogo več sredstev, kot jih je bilo na razpolago. Načrti popolnjevanja s predvideno gasilsko-reševalno opremo so po eni strani ostali neuresničeni zaradi pomanjkanja denarja, po drugi strani pa ni dovolj potrebne opreme na domačem tržišču. Ob tem so razvoj zavirale še kadrovske težave, saj je za gasilsko dejavnost še malo zanimanja med mladimi; nekaj tudi zato, ker ni ustrezno rešeno usposabljanje kadrov za te potrebe. Zaradi takšnih razlogov sta opremljenost in usposobljenost poklicne gasilske enote v Kranju dokaj skromni, kar delno velja tudi za prostovoljne gasilske enote. Tako tudi ni primerna operativna sposobnost, za učinkovito ukrepanje v požarih in drugih nesrečah; še posebej zaradi dejstva, da razkorak med potrebami in možnostmi nenehno veča hiter razvoj tehnike in tehnologije, požarnih nevarnosti pa je v sodobnem okolju vse več. To potrjujejo tudi podatki o naraščanju števila požarov in večanju požarnih škod. Od leta 1980 do predlani so v kranjski občini našteli 263 požarov; 56 prvo leto, zatem pa 64, 66 in 77 leta 1983. Od 5,7 milijona dinarjev požarnih škod leta 1982 je škoda v 1983. letu narasla kar na dobrih 20,4 milijona dinarjev. Požarov in škod bi bilo najbrž še več, če ne bi gasilske enote posveča le veliko skrbi tako operativni kot preventivni dejavnosti. V preteklem srednjeročnem obdobju je 44 društev v kranjski občinski gasilski zve- zi izvedlo prek 3300 vaj v operativnih enotah GD, pionirske, mladinske in članske desetine pa so imele prek 1350 šolskih vaj. V preteklosti so gasilci vložili veliko truda tudi v izgradnjo in obnovo raznih objektov, ki so pomembni za izboljšanje požarne varnosti. Dogradili in prenovili so 15 domov ter uredili kar 34 vodnih bazenov. Kupili so 8 vozil, 10 črpalk, 16 dihalnih aparatov in 40 zaščitnih oblek, za visoko temperaturo, s kompletno delovno obleko pa so opremili 500 operativnih članov. Večina gasilskih društev ima svoje motorno vozilo, urejen gasilski dom ali orodišče in osnovno opremo za gašenje z vodo. V prihodnje jim bo treba priskrbeti zlasti več sodobne opreme za zahtevno gašenje požarov in težje reševalne akcije. S. Saje t——-> Sprejet osnutek dolgoročnega plana Kranj — Delegati skupnosti za varstvo pred požarom občine Kranj so se zbrali minuli četrtek na 6. redni skupščini. Po sprejemu predlogov samoupravnih aktiv skupnosti so namenili osrednjo pozornost obravnavi osnutka dolgoročega plana z analizo razvojnih možnosti SIS za varstvo pred požarom. Strinjali so se z njegovim besedilom in ga soglasno potrdili. Med drugim so razpravljali tudi o finančnih načrtih skupnosti, planu dela interesne skupnosti in skupščine za letošnje leto ter predlogu samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo Strokovna služba SIS občine Kranj in samoupravnimi interesnimi skupnostmi — ustanoviteljicami službe. (S) Osemindvajseto svetovno prvenstvo-v alpskih disciplinah Reprezentantom Švice kar štiri zlate kolajne BORMIO — Na smučišču Stelvio je bila v nedeljo osma odločitev in zadnje dejanje letošnjega svetovnega prvenstva v alpskem smučanju. V zadnji preizkušnji so pred več kot dvajset tisoč gledalci nastopili moški v slalomu. Na startu tega pomembnega slaloma «za svetovnega prvaka je nastopilo petindevetdeset tekmovalcev iz triintridesetih držav. Med temi so bili tudi štirje Jugoslovani: Bojan Križaj, Jože Ku-ralt, Rok Petrovič in Tomaž Cerkovnik. Naša četvorica je bila med tistimi, ki naj bi osvajali res odlična mesta, če ne že medalje. A obrnilo se je drugače. Junak tega moškega slaloma za svetovno prvenstvo je postal še ne dvaindvajsetletni Šved Jonas Nillson, ki je tako s to zmago prismučal enako zlato kot njegov reprezentančni kolega Stenmark pred tremi leti v Schladmin-gu. Od naših štirih je le Bojan Križaj izpeljal slalom in zasedel še vedno odlično peto mesto, čeprav je bil Bojan Križaj v igri za osvojitev ene od medalj, saj je bil po prvi vožnji tega slaloma na drugem mestu, takoj za vodilnim po prvem nastopu Girardellijem in pred Švedom Nillsonom. Razplet je nato postavil vse na glavo, saj je postal svetovni prvak prav tisti, na katerega niso računali. Novi svetovni prvak Jonas Nillson je bil hitrejši od Luxemburžana Girardellija in tretjega, Avstrijca Roberta Zollerja. Toda Nillsonovo prvo mesto ni tako veliko presenečenje, saj je ta mladi Šved leta 1981 osvojil svetovni mladinski naslov, lani na olimpijskih igrah v Sarajevu pa ie bil četrti. Vseeno, pravi podvig tega Šveda, ki je na prvem mestu prehitel prvega favorita za to zlato,Marca Girardellija. Bojan Križaj je bil na odličnem petem mestu. Bil je tudi v igri za osvojitev ene od medalj. Bojan je drugo vožnjo izpeljal dobro, a bil le prepočasen, da bi lahko posegel po odličjih. Kot je po tekmi dejal, je bil na drugi progi premalo agresiven, da bi bil lahko še na višjem mestu. Od naših je v prvem nastopu moral iz proge Jože Kuralt, na devetem mestu pa je bil Rok Petrovič, Tomaž Cerkovnik pa sedemnajsti. Petrovič je na drugi progi imel najhitrejši vmesi čas. To ga je stalo. Odbil je ko-lec, ki se mu je zakotalil med smuči in konec je bilo izvrstne vožnje in rezultata, ki bi mu prinesel res pravo uvrstitev med prvo peterico. Skoraj enako se je nato zgodilo Tomažu Cerkovniku, ki je moral pred ciljem v sneg. Bojan Križaj je bil tako edini uvrščeni Jugoslovan. A tudi to njegovo peto mesto je res pravi in velik mednarodni uspeh, saj vemo, da je Bojan nastopil že na štirih svetovnih prvenstvih in treh olimpijadah. Na zadnjem svetovnem prvenstvu v Schladmingu pa si je prismučal slalomsko srebro. ANDREJA LESKOVŠEK TRINAJSTA Predzadnji dan letošnjega svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah so ženske nastopile še v slalomu, na isti progi kot naslednji dan moški. Po zaslugi Perin Pelen in njene reprezentančne kolegice Guigard so Francozi osvojili zlato in srebro, medtem ko je bronasto kolajno Italija dobila po zaslugi izredne vožnje Magonijeve. Od Jugoslovank je bila v igri po odstopu Anje Zavadlav, Mateje Svet in Veronike Šareč le Andreja Leskovšek, ki je na koncu pristala na trinajstem mestu. To je tudi uspeh za Andrejo in žensko alpsko smučanje. Najboljša je še vedno Metka Jerman, ki je bila prav v slalomu v Schladmingu osma. Največ uspeha na tem osemindvajsetem svetovnem prvenstvu v Bormiu so imeli Švicarji, ki so osvojili štiri zlata odličja, tri srebrna in eno bronasto. Junak pa je Pirmin Zurbriggen, ki je dvakratni svetovni prvak, enkrat pa je bil drugi. Francozi so osvojili eno zlato in eno srebro, Američani eno zlato in tri brone, Zahodni Nemci eno zlato, Švedi eno zlato, Avstrija ima v rokah štiri srebrne medalje in eno bronasto, Luxemburg ima eno srebro in en bron, Italijani pa en bron. Naslednje svetovno prvenstvo leta 1987 bo v Cras Montani D. Humer Množična rekreacija je zapostavljena Marjan Mesec, predsednik športnega društva Jakob Štucin iz H rastja Hrastje pri Kranju — V športnem društvu Jakob Štucin v Hrastju pri Kranju so pred dnevi pregledali enoletno delo in sprejeli program za letos. Društvo obstaja že osem let, še posebno pa je zaživela dejavnost v njem pred petimi leti. Danes ima prek 200 članov. Organizirani so v kolesarski, tekaški, nogometni in kegljaški sekciji. Predsednik je Marjan Mesec, ki takole ocenjuje delo. »Med aktivnejšimi sta kolesarska in tekaška sekcija. Sicer pa je bil lani program prireditev v našem društvu precej obsežen. Delovni start v društvu se začne že v začetku leta s Štucinovim kronometrom. Sledi aprilski tek dveh mostov, ki je neke vrste mali maraton. Prizadevamo si, da bi ta prireditev prišla tudi v program Kaveljca in Korenine. Maja je vedno na programu kolesarski maraton do spomenikov padlih borcev in talcev. V začetku julija, za krajevni praznik, imamo več prireditev. Takrat je na programu Štucinov kolesarski kronometer, ki šteje tudi za veteransko prvenstvo Slovenije. Razen tega je v okviru praznika tudi nogometni turnir, pa kegljaški turnir za Štucinov kegelj. In tudi srečanja v šahu, košarki, namiznem tenisu in podobno. Prvo nedeljo v septembru je na programu najbolj množična kolesarska prireditev, to je kolesarski maraton za Kaveljca in korenino. Lani smo zabeležili okrog 1000 udeležencev. Sezono končamo v oktobru s še eno tekaško prireditvijo.« »Kaj menite o aktivnosti in delu v minulem letu?« »Uspelo nam je, da smo organizirali vse po koledarju predvidene tekmovalne in rekreacijske prireditve. Zadovoljni smo, da smo najuspešnejši veteran ski kolesarski klub v Sloveniji. Imamo tri uspešne kolesarje: Franca Pleste-njaka, Milana Freliha in Ivana Raj-glja. Sicer pa imamo 15 kolesarjev, ki vsak hip lahko posežejo v sam vrh na prireditvah v Sloveniji. Kar zadeva kegljače in nogometaše, tekmujejo v občinski ligi; vendar so zaradi pomanjkanja denarja njihovi rezultati spre- menljivi. Razen tega si v društvu prizadevamo, da organiziramo redno rekreacijo za krajane v športni dvorani na Planini in na kegljišču Triglava.« »In načrti za letos?« »Sprejeli smo program vseh dosedanjih, tako rekoč tradicionalnih, prireditev. Ob tem moram poudariti dvoje: razlika med vrhunskim in amaterskim športom, kar zadeva materialno plat, je po mojem vendarle prevelika. Množična rekreacija ni pravilno vrednotena. Od občinske zveze za telesno kulturo smo lani dobili 40 tisoč dinarjev. S tem ne pokrijemo niti polovico stroškov ene same prireditve. Veliko nam pomagata Tekstilna tovarna Zvezda in KŽK Agromehanika. In kadarkoli se obrnemo na obrtnike na našem območju, nam tudi pomagajo. Največkrat tudi sami člani primaknemo kakšen dinar, da prireditev lahko izpeljemo. Pri tem moram pohvaliti zares dobro sodelovanje z organizacijami v krajevni skupnosti; še posebno s člani gasilskega društva, ki nam vedno pomagajo pri organizaciji večjih prireditev. Letošnji program smo si dokaj široko zastavili, vendar upamo, da ga bomo uresničili in dosegli morda nekaj več uspehov. Spodbuda za nadaljnje delo je tudi prostor, ki smo ga letos dobili v okviru preurejenih prostorov krajevne skupnosti.« A. Žalar Namiznoteniški dvoboj Jugoslavija : Madžarska Vstopnice že v prodaji Kranj —- Namiznoteniški delavci Kranja se skrbno pripravljajo na dvoboj evropske namiznoteniške super lige Jugoslavija : Madžarska, ki bo v sredo, 6. marca, ob 16.30 v športni dvorani na Planini. Postave obeh moštev in vrstni red na lestvici obetajo, da bo to zanimiv in ogleda vreden športni dogodek v Kranju. Člani organizacijskega odbora so sklenili, da bo vstopnina le 100 dinarjev — zato, da bi čim večjemu številu mladih in ostalih ljubiteljev namiznega tenisa v Kranju in na Gorenjskem omogočili ogled dvoboja. Vstopnice so že v prodaji v turistični agenciji Alpetour v Kranju (hotel Creina). SPOROČILI STE NAM Tržič: prvi veleslalom za Trim pokal — Člani podružnega zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Tržič so na Zelenici pripravili prvo izmed treh veleslalomskih tekmovanj za Trim pokal. Nastopilo je 95 smučarjev, v glavnem iz Tržiča in okolice. Rezultai — moški — A: 1. Miran Markič, 2. Milan Klemene, 3. Stojan Lukanc; B: 1. Alojz Polajnar 2. Jože Rozman, 3. Franc Komac; C: 1. Milan Nadišar, 2. Bruno Teran, 3. Dušan Meglic; D: 1. Pavel Kralj, 2. Marjan Šarabon, 3. Slavko Čadež; ženske — A: 1. Suzana Rupar-čič, 2. Polona Ceglar, 3. Majda Pernuš; B: 1. Sonja Sajovic, 2. Ana Jerman, 3. Jerca Srebrnjak; C: 1. Marija Vodnik, 2. Mila Kralj, 3. Katra Markič. - J. Ki-kel Begunje: smučarski skoki za pokal Bleda — Člani Smučarskega kluba Bled so s pomočjo blejskega turističnega društva kljub pomanjkanju snega uspešno izvedli v Begunjah tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Bleda. Nastopilo je blizu 50 tekmovalcev iz petih gorenjskih smučarskih klubov. Starejši pionirji so se merili na 42-me-trski skakalnici, pionirji A in B skupine pa na »tridesetki«. Ekipna zmaga je pripadla skakalcem Žirovnice-Jeseni-ce, drugi je bil Bled, tretji Triglav, četrti Tržič in pete Rateče. Zadnje tri ekipe niso imele tekmovalcev v vseh starostnih kategorijah. Med pionirji A je zmagal Knafelj (Triglav), med pionirji B Ravnik (Žirovnica-Jesenice) in med starejšimi pionirji Kropar (Triglav). Rezultati — pionirji B (do 11 let): 1. Ravnik 149,3 točke, 2. Torok (oba Žirovnica-Jesenice) 149,2, 3. D. Jekovec (Tržič) 148,1, 4. Dolhar (Rateče), 5. Meglic (Tržič); pionirji A (do 13 let): 1. Knafelj 195,1 2. Jagodic 187,0, 3. Kocelj 174,5, 4. Zupan, 5. Štele (vsi Triglav); st. pionirji: 1. Kropar (Triglav) 189,6, 2. Petek 186,5, 3. Gašperin (oba Žirovnica-Jesenice) 184,8; 4. Triplat (Bled), 5. Legat (Žirovnica-Jesenice). — M. Gašperin Sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih Žiri — Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZSS Škofja Loka in Smučarski klub Al-pina prirejata v petek, 22. februarja, ob 15.30 v Žireh sindikalno prvenstvo škofjeloške občine v smučarskih tekih. Start in cilj teka bosta ob glavni cesti v Dobračevi. Moški, stari do 40 let, in ženske, mlajše od 30 let, bodo tekli na 5 kilometrov, vsi ostali pa na polovico krajši progi. Udeleženci prvenstva bodo razdeljeni v osem skupin po starosti in spolu: moški do 30 let, od 31 do 40 let, od 41 do 50, nad 50 let in upokojenci, ženske do 30 let, nad 30 let in upokojenke. Najboljša sindikalna ekipa bo prejela prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta in najboljši trije v vsaki starostni kategoriji medalje. Po razglasitvi rezultatov — le-to bo v domu Partizana v Žireh — bo tudi žrebanje za praktične nagrade. Prijave, ki morajo vsebovati ime, priimek in rojstno letnico tekmovalca ter naziv organizacije, sprejema občinski svet ZSS Škofja Loka (Dom Zveze borcev, Kidričeva 1) do petka, 15. februarja. Letos tudi upokojenci Tržič — Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu tudi letos pripravlja skupaj s športnimi klubi delavsko prvenstvo tržiške občine v veleslalomu, teku na smučeh, sankanju in trojni kombinaciji. Sankanje bo na progi Zapotoki v Podljubelju, teki v Snakovem in veleslalom 10. marca na Zelenici. Na tekmovanju lahko prvič doslej sodelujejo tudi upokojenci. Zaključek prvenstva z razglasitvijo rezultatov bo v petek, 29. marca, ob 18. uri v dvorani TVD Partizan Tržič. J. Kikel '-->l Z avtobusom na Tek treh dežel Kranj — Športno društvo Kokri-ca organizira v nedeljo, 17. februarja, avtobusni prevoz na Tek treh dežel. Prijave sprejema ZTKO Kranj, telefon 21-176. Avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina ob 7. uri. >- ^ Pionirsko šahovsko prvenstvo Gorenjske Begunje — V okviru srečanja pionirjev — šahistov bo Šahovska sekcija tovarne Elan iz Begunj pripravila v soboto, 16. februarja, ob 9. uri v begunjski osnovni šoli ekipno gorenjsko šahovsko prvenstvo /a mlajše in starejše pionirje in pionirke. Prijave sprejema Maks Vrečko (Klan - telefon 75-010, int. 320) še danes, v torek, do 12. ure. Drugi Prešernov spominski tek — Sedmerica tekačev iz Kranja in okolice — Janez Umek, Dušan Mravlje, Franc Kaučič, Milan Klemen-čič, Goran Križnar, Pavel Močnik in Dušan Hribernik je slovenski kulturni praznik počastila s tekom od Kranja do Vrbe. Na startu, v Kranju pred Prešernovo hišo, in na cilju, v Vrbi pred Prešernovo rojstno hišo, so recitatorji in pevci pripravili kulturni program. Tek sta organizirala Turistično društvo Kranj in Mladinski servis s pomočjo Tekstilindusa, Planike, Leka, KŽK-Mlekarne Kranj, Živil-Delikatese, Neoplante in Tobačne tovarne — Kranj. — Foro: F. Perdan Konjeniški šport Uveljavitev gorenjskih kasačev Minulo, jubilejno, 110. leto kasaških tekmovanj pri nas pomeni tudi novo uveljavitev gorenjskega kasaštva. Konjeniški klub Komenda je na lestvici najboljših slovenskih klubov (po oceni KK Ljubljana) na četrtem mestu — za Ljutomerom, Ljubljano in Mariborom; Brdo je na šestem in Triglav-Bled na sedmem mestu med desetimi konjeniškimi klubi. Na lestvici najboljših slovenskih dvoletnih kasačev je kobila Deta z voznikom Damijanom Zupanom (KK Triglav-Bled) tretja, Nepal B, last KK Brdo (voznik Damijan Oražem iz KK Ljubljana) peti, Fison na vajetih Ivana Kosca (KK Komenda) osmi in Fizon z voznikom Jožetom Hartmanm (KK Komenda) deveti med 33 kasači. Med desetimi najhitrejšimi dvoletnimi kasači so štirje gorenjski konji: Delta je tretja, Nepal B četrti, Evi B (KK Brdo — voznica Angela Škofic) deveta in Fizon deseti. Na absolutni lestvici 2- do 12-letnih kasačev je Darius (KK Komenda — Peter Zmrzlikar) 12., Deta 18., Nepal B 22., Fison 32., Lino (KK Komenda — Ivan Kosec) 35., Alba MS (KK Triglav-Bled - Tone Pavlin) 39., Fizon 44 itd. med 109 konji. Na prvih osmih mestih absolutne lestvice 2- do 12-letnih kasačev so konji iz Ljutomera, iz zibelke slovenskega kasaštva. »Konj leta« je postala Rebe-ka (na vajetih Branka Puharja), ki je v drugem delu sezone prehitela poškodovano Fegrino. Gorenjski ljubitelji ko- njeniškega športa se slednje spom^ mo predvsem s kasaških tekem na Br' du: tri leta zapored je zmagala na sp0' minski dirki maršala Tita, lani pa Je bila »le« druga. Fregina, ki je absolu1' na rekorderka Jugoslavije, se po bes6' dah njenega voznika Alojza SlaviČa P0' slavlja od kasaških tekmovanj, — s 3 zmagami, z enajstimi drugimi mesti.; desetimi tretjimi in s slovesom, da J? kot prvi jugoslovanski kasač v zgodovl' ni tega športa pri nas zaslužila več k° milijon dinarjev (1,59) nagrad. »Voznik leta« je postal Branko Pj*' har, ki je uspešno vodil Rebeko k vrn11 absolutne lestivce lani najboljših S»0j venskih 2- do 12-letnih kasačev. Drug1 je Alojz Slavič s Fegrino, tretji Mai*0 Slavič st. z Dorico MS in četrti Mar^ Slavič ml. z Alko MS. Peter Zmrzli^r je 13., Ivan Kos (oba KK Komenda) 1*' Damijan Zupan (KK Triglav-Bled) l8' Angela Škofic (KK Brdo) 22., To?« Pavlin (KK Triglav-Bled) 34., J°*e Hartman (KK Komenda) 40. itd. Čeprav je bilo lani v Sloveniji m*1?, kasaških tekmovanj, so bile dirke za*1'" mive, predvsem zaradi dramatik1 borbe med Fegrino in Rebeko, p rej;* netljivih izidov (zmaga Albe MS in T0' neta Pavlina na uvodnem tekmovanj v Ljutomeru, slavje Fizona in voznici Jožeta Hartmana v Komendi itd.), n,e katerih spornih sodniških odločitev ^ tudi zavoljo uvajanja kasaških stav. C. Zaplotnik j Kranjski alpinisti V vrhu jugoslovanskega alpinizma Kranj — Kranjski alpinisti sodijo že vrsto let v vrh slovenskega in jugoslovanskega alpinizma. To so dokazali tudi lani, ko so preplezali prek 600 smeri v domačih in tujih gorah. Opravili so 115 vzponov šeste težavnostne stopnje, 30 sedme in 9 vzponov osme stopnje. Povprečna ocena je 4,7 — torej peta stopnja, kar članom kranjskega alpinističnega odseka doslej še ni uspelo. Kranjski alpinisti so lansko zimo opravili nekaj težjih zimskih vzponov. V domačih gorah je Srečo Reh-berger skupaj z Iztokom Tomazi-noam (AO Tržič) kot prvi pozimi po.iovil Direktno smer v Stenarju (VI, A2, 600 m). Tomo Česen je preplezal slovito steno Les Droites v Centralnih Alpah. Z angleško navezo je v severovzhodni steni preplezal 1100 metrov visok Lagardov ozebnik (V + , 70-90 stopinj). Poleg tega so člani AO Kranj opravili prvo in drugo ponovitev spodnjega slapu v Ledinskem vrhu, ki je eden najtežjih pri nas. Srečo Rehberger se je poleti izkazal z nekaj izrednimi prostimi ponovitvami. V Dolomitih je z Bine-tom Šterom prosto splezal smer Hermana Buhla v Rotvvandu (1. jugoslovanska prosta ponovitev, VTII/VII), potem Direktno smer v Cima Scotoni in Casin-Ratti v zahodni Cini (obe sta VIII), v Tofani pa še Pilastro (VII-I-). Pri nas je opravil naslednje proste ponovitve: Beli raz v Dedcu (VII -f), Cizljevo v Špiku (VII), Glavo v Planjavi (VII), El condor passa v Anič kuku (VIII) in Internacionalo v Ospu (VIII-t-). Poleg teh je splezal še vrsto smeri sedme težavnostne stopnje. Tomo Česen je bil prvi v severni steni Široke peči, ki je sam splezal slovito Čihulovo smer, vrh vsega še prosto (VI + ). Sam je bil tudi v Cizljevi smeri v Špiku, v Široki peči je soliral smer Krivic-Cedilnik (VI. A2) ter smer Juvan-Štebljaj (VII/ VI). V Anič kuku je z Janezom Tri-lerjem v prostem plezanju ponovil tudi Klin (VIII, VII). Izkazali so se tudi drugi člani alpinističnega odseka — Igor Kalan, Bine Šter in Jože Povšnar. Vsak iz' med njih je opravil vsaj polovico vzponov šeste težavnostne stopnje: Kalan in Šter prvo prosto ponovitev smeri dr. Chodounskega v Kočni (VII — ), Povšnar kot prvi v prostem plezanju Švicarsko smer v Rakovi špici (VII), s Šterom pa še Libere-ško v Frdamanih policah (VI + ). Razgibana je bila tudi ostala dejavnost v odseku. Konec minulega leta so uspešno sklenili dveletno nadaljevalno alpinistično šolo, nova pa se je uspešno začela letos. Poleg sredstev, ki jih dobijo od matičnega planinskega društva in od ZTKO Kranj, so tudi sami skrbeli za i? boljšanje gmotnega položaja. Obešali so transparente za PPC Gorenjski sejem, ozemljili so kočo na Krvavcu. Sodelovali so pri čiščenju Paklenice, nosili so štafeto mladosti in pripravili več predavanj. Štirje člani odseka — Tomo Česen, To; maž Jamnik, Janez Triler in Andrej Zidar so lani opravili izpit za i11' štruktorja, štirje alpinisti so tud1 kategorizirani športniki. Rehberge1" je v mednarodnem razredu, Česen in Andrej Štremfelj sta v zveznem, medtem ko Matej Kranje podaljša' je republiškega. V letošnji slovenski himalajski odpravi sta tudi dva člana kranjskega odseka — Česen in Jamnik. Decembra lani so na češki koči sprejeli med aliniste Igorja Kalana in Jožeta Povšnarja, peter1' comed starejše in enega med mlajse pripravnike. T. Česen Delovna organizacija ŽIVILA KRANJ vam je pripravila od 11. do 15. februarja '85 DEGUSTACIJO PROIZVODOV i>d**A*. in VIPAVA v naslednjih prodajalnah Od 9h do 12h od15hdo18h | 11. 2. PC GLOBUS PC PLANINA center 12. 2. DELIKATESA (central) PC VODOVODNI STOLP 13. 2. PC ZLATO POLJE PC BRITOF 14. 2. PCKLANC SP LABORE 15. 2. PC RADOVLJICA SP DELIKATESA Bled I I Pokusite in prepričajte se o kvaliteti omenjenih proizvodov delavska univerza tomo brejc kranj vpisuje v naslednje teCaje: "- tečaj za strojnike centralnega ogrevanja, "~ tečaj skladiščnega poslovanja, — tečaj za telefoniste, ' — tečaj za snažilke, ~~ tečaj strojepisja, — tečaj stenografije, r tečaj strojnega šivanja (po intenzivni metodi) — tečaj strojnega pletenja (potrdilo ustreza za pridobitev obrtnega dovoljenja) Vse informacije dobite osebno na Delavski univerzi Kranj ali po telefonu 27-481. tečaje računalniškega opismenjevanja Jmate hišni računalnik, pa ne veste, kako bi ga kar najkoristneje ^porabili? Želite poglobiti znanje programiranja v jeziku BASIC? belite, da bi se tudi vaši otroci naučili računalnik čimbolj koristno uPorabiti? Nameravate računalnik šele kupiti, pa se ne morete odločiti katerega? pri odločitvah in pri uresničevanju želja vam bo v veliko pomoč znanje, ki si ga lahko pridobite v tečajih računalništva. Učenje v "jih temelji na PRAKTIČNEM DELU Z RAČUNALNIKI TIPA ZX SPEKTRUM. Izbirate lahko med trideseturnim OSNOVNIM TEČAJEM UPO-JJABE HIŠNIH RAČUNALNIKOV in štirideseturnim tečajem RAČUNALNIŠKEGA JEZIKA BASIC, ki je namenjen tistim, ki osno-Y® že poznajo. utroci do 15. leta se lahko vključijo v tečaj s posebnim, zanje prilagojenim programom. Cene vseh tečajev so zelo ugodne! v tečaje se lahko vpišete do 16. februarja 1985. Pismeno na naslov ^elavska univerza Tomo Brejc Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1, po telefonu pa na št. 064-27-481 (od ponedeljka do srede od 7. do 16.30, V četrtek in petek pa od 7. do 15. ure). Tam dobite tudi vse druge ^formacije. poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj Razpisna komisija • .. PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ, po., razpisuje prosta dela in naloge 7 DIREKTORJA ^a direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: ~~ je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene ž zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ~"~ ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne ali tehniške smeri, aktivno znanje enega svetovnega jezika, . zunanjetrgovinska registracija, ^ |ma najmanj pet let delovnih izkušenj, Je moralno in politično neoporečen. Rajanje mandata je 4 (štiri) leta. ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba predložiti v 8 losmih) dneh po razpisu v zaprtih kuvertah priporočamo na naši jo"' PPC GorenJski seJem KranJ' stara c 25 ~ za razPisno komi- ? I***?™ bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni (petnajst) po izmeni izbiri ustreznega kandidata. M DS TOZD Sestavni deli in DS Delovnih skupnosti skupnih služb razpisujeta dela in naloge: 1. VODENJE TOZD SESTAVNI DELI 2. VODENJE RAZVOJA IZDELKOV Pogoji: pod 1. Za vodjo TOZD Sestavni deli je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, predpisanih v členu 511. Zakona o združenem delu, izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo kemijske, ekonomske, organizacijske smeri ali čevljarsko tehnično šolo v Pirmassensu, —■ da ima 3 leta delovnih izkušenj na odgovornejših delih in nalogah v čevljarski, kemijski industriji, v komerciali, finančno-računovodski službi, splošni službi ali službi za organizacijo, oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih delih, če ima kandidat višjo šolsko izobrazbo, — da obvlada nemški ali angleški jezik, — da izkazuje sposobnost samostojnega, ustvarjalnega in uspešnega opravljanja del in nalog. pod 2. — visoka strokovna izobrazba čevljarske, organizacijske ali ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj*, — znanje enega svetovnega jezika ; — sposobnost vodenja, organiziranja, komuniciranja in hitrega samostojnega odločanja — sposobnost hitrega dojemanja modnih novosti, kreira^ nja mode, ekonomike, tehnologije in kalkuliranja — uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo. Izbrana kandidata bosta imenovana za dobo 4 let. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti z oznako: »vodenje TOZD Sestavni deli« oziroma »vodenje razvoja izdelkov«. TRIO - TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE TRŽIČ, Pristava 117 razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili VODENJE OBRATA NOTRANJIKOV Kandidat mora poleg splošnih,z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo strokovno izobrazbo za poklic inženir usnjarsko predelovalne tehnologije, — da ima nad 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju dela manjših proizvodnih organizacijskih enot. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v zaprti kuverti v 15 dneh po objavi razpisa na naslov TRIO — TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE TRŽIČ - za razpisno komisijo. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka za sprejem prijav. @ metalka METALKA LJUBLJANA TOZD TRIGLAV TRŽIČ n. sol. o. Cesta na Loko 2, Tržič objavlja proste delovne naloge in opravila: VODENJE IZMENE Pogoji: — strojni tehnik , 4 leta delovnih izkušenj — delovodska šola strojne smeri 5 let delovnih izkušenj, — tečaj iz varstva pri delu, — poskusno delo 3 mesece, — dodatno funkcionalno izobraževanje Kandidati naj pošljejo prijave ali se osebno zglase v Metalka Ljubljana, TOZD Triglav Tržič, n. sol. o., Cesta na Loko 2, Tržič. Prijave se zbirajo 8 dni od dneva objave. MERKUR kranj MERKUR — trgovina in storitve, n. sol. o. Kranj, Koroška c. 1 TOZD UNIVERSAL - PRODAJA NA DEBELO, n. sub. o., Jesenice Jesenice, Sp. Plavž 3 razpisuje po sklepu Delavskega sveta TOZD in na osnovi statuta TOZD, prosta dela in naloge DIREKTORJA TOZD UNIVERSAL - PRODAJA NA DEBELO, n. sub. o., Jesenice — za dobo 4 let Poleg splošnih pogojev zahtevamo še: — visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — organizacijske sposobnosti za vodenje, — moralno-politične vrline. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Merkur — trgovina in storitve, n. sol. o. Kranj, Koroška c. 1, Kadrovsko-soci-alna služba, s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetju odločitve. Komisija za delovna razmerja OŠ Janko in Stanko Mlakar Šenčur razpisuje prosta opravila in naloge NEKVALIFICIRANE DELAVKE ZA ČIŠČENJE TELOVADNICE IN DELA V KUHINJI Delovno mesto je razpisano za nedoločen čas z deljenim delovnim časom. Nastop službe je možen takoj. Prijavite se v 8 dneh po objavi razpisa na naslov OŠ Janko in Stanko Mlakar Šenčur. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS - Todraž 64224 GORENJA VAS Komisija za delovna razmerja objavlja oz. ponovno objavlja prosta dela in naloge, s polnim delovnim časom: 1. VZDRŽEVALEC MRT II — 1 delavec 2. ELEKTRIKAR — 1 delavec 3. STROJNIK ZUNANJEGA TRANSPORTA — 2 delavca 4. ZUNANJI DELAVEC DROBILNICE IN VZORČEVALNICE 1 delavec 5. POMOČNIK STROJNIKA DROBILNICE IN VZORČEVALNICE 1 delavec 6. KNJIGOVODJA OSNOVNIH SREDSTEV — 1 delavec 7. RAZNA RUDARSKA DELA -KV RUDARJI — več delavcev 8. NADZORNIK JAMSKIH DELOVIŠČ — 2 delavca Pogoji: pod 1: — elektrotehnik — šibki tok — »S« izpit, pasivno znanje angleščine — delovne izkušnje nad 6 mesecev — poskusno delo 2 meseca — izmensko delo pod 2: — KV elektrikar — 6 mesecev delovnih izkušenj — enomesečno poskusno delo — jamsko in izmensko delo — starost nad 21 let pod 3: — KV avtomehanik — 6 mesecev delovnih izkušenj — izpit za strojnika TGM — poskusno delo 1 mesec — izmen»ko delo pod 4: — NK delavec — 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo i mesec — izmensko delo pod 5: — KV kovinar ali KV elektrikar jaki tok — 6 mesecev delovnih izkušenj —"poskusno delo 1 mesec — izmensko delo pod 6: — ekonomski tehnik — znanje strojepisja — 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo 1 mesec pod 7: — KV rudar (3-letna poklicna šola-rudarska) — 3 mesece delovnih izkušenj — poskusno delo 1 mesec — jamsko in izmensko delo — starost nad 21 let pod 8: — rudarski tehnik — strokovni izpit — 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca — jamsko in izmensko delo Delovno razmerje se sklene za vsa dela za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za vsa dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo vabili na razgovor in ogled delovnih pogojev. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi. GLAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI Prvi korak je naš... Nočnemu skoku, prevozu cementa, hucke packu (oprtnemu prometu)... dodajamo še 3 novosti 1. Zajamčen transport, ki obsega prevoz blaga v dogovorjenih rokih med postajami Železniškega gospodarstva Ljubljana (s posebnim dogovorom tudi med postajami na mreži jugoslovanskih železnic) in zagotovitev potrebnega števila in vrste vagonov za dogovorjeni dan. 2. Prednostni zakup vagonov, ki zagotavlja dogovorjeno število invvrsto vagonov na vseh postajah na območju Železniškega gospodarstva Ljubljana za dogovorjeni dan. 3. Zakup vagonov, ki zagotavlja dogovorjeno število in vrsto vagonov na vseh postajah Železniškega gospodarstva Ljubljana. r Naslednji korak je vaš... železniško gospodarstvo ljubljana ALPETOUR HOTEL CREINA VAS VABI NA VESELO PUSTOVANJE dne 16. 2. 1985 od 20. do 02. ure Na voljo vam bosta dva pustna menuja: I. MENU Domača šunka s hrenom Mrežna pečenka Pekljani goveji jezik Kisla repa po domače Ajdovi žganci Sestavljena solata Krof Kava Creina II. MENU Domača šunka s hrenom Ramstek z-zeliščnim maslom Pečena svinjska krača Mešana priloga Sestavljena solata Krof Kava Creina Za veselo razpoloženje bo skrbel ansambel MODRINA. Zabavni program in izbor najlepših mask. PRVA NAGRADA za najboljšo masko je BREZPLAČNA POVRATNA LETALSKA VOZOVNICA ZA BRUSELJ, DRUGA IN TRETJA NAGRADA - brezplačni povratni letalski vozovnici za DUBROVNIK itd. V torek dne 19. 2. 1985 pa bo VELIK PUSTNI PLES, od 20. do 01. ure VABLJENI! Do konca februarja ugoden nakup gospodinjskih potrebščin, posode, keramike, kozarcev, zaves, prtov in še kaj. PRI VEČJIH NAKUPIH DARILO ZA KUPCE! Sodelujejo: Iskra, Velana, Ideja, Ferromoto. Blagovnica Kranj jlOjEK, 12. FEBRUARJA 1985 -Mali oglasi tel±27-960___ )pbodam _ MALI OGLASI, OSMRTNICE, OGLASI, OBJAVE 11. STRAN O LrAS K\ °£am KRAVI pred telitvijo drugo n.wle. Črnivec 18 c, p. Brezje S'hH>godno Prodam GLASBENI CEN-i. ° HI-FI Gorenje, tel.: (064) 66-875 po a.4puri. 1042 KioSdam 11 tednov stare, rjave JAR-P~E. Stanonik, Log št. 9 Škofja Loka H t>_ 1678 Vodarn dvomanualne ORGLE Sol- ?n m ELEKTRIČNO KITARO - so-Zminec št. 4 Škofja Loka 1228 *h £radi selitve prodam KUHINJSKE ^EMENTE, SPALNICO in trajno ža-rco PEČ kupersbusch — nemško. Na-NjJ v oglasnem oddelku. 1229 k Vodarn 5 mesecev brajo KRAVO, ^šar, Martinj vrh 32, Železniki 1230 prodam TRAKTOR 404. Brleč *ln\nrc' Pionirka 15, Nožice Radomlje i9J1235 123i a\ikdam OJAČEVALEC 50 W z zvočen t in mikrofonom za na harmoni-Jelene Lojze, Kalinškova 4, Kranj 1 1232 Prodam barvno TELEVIZIJO in MI- Prodam FIAT 750, dobro ohranjen za 7 SM. Ogled v torek 12. 2. od 15. do 18. ure. Tekstilna 14, Kranj 1255 Prodam DIRKALNO KOLO - italijansko, št. 58. Jan Jože, Sp. Gorje 201 1256 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977 registrirana do 6.2. 1986. Schafer Francka, Oberne 14, p. Boh. Bela 1257 Prodam rabljene GUME za Zastavo 750. Cena po dogovoru, tel.: 77-656 popoldne 1258 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1979, december. Stanič, Za Žago 10, Bled 1259 Prodam MOSKVIČ 1500 letnik 1979. Leveč, Trg osvoboditve 1, Žiri (Zadružni dom) 1260 ZASTAVO 101 GTL, staro 14 mesecev prodam. Koprivnik, Retnje 48, Križe — Tržič, popoldne 1261 DIANO-6, letnik 1978 nujno prodam za 95.000 din, telefon 77-319 1262 Tri vogale vi, četrtega pa mi.. - Do konca februarja bo po vseh poslovalnicah Astre ugodna prodaja gospodinjskih potrebščin - Včeraj m danes v Kranju demonstracije gospodinjskih aparatov Iskre 'uaam barvno TELEVIZIJU in ^•KAMO. Egon Krničar, Koroška ce ..^18, Kranj 1233 Slektrdam MOTORKO Stihl ( iflk."*varil letnik 1977. Brborovič, Pipa A5 68 Šenčur 1234 —'onik, stara 5 mesecev in LADO k^a68 6e ^odam ETAŽNO PEČ za centralno ,Ernocentral 23, LEPILO za stiroppr, t»AS?P°R in plastično MREŽO, JANCERJE št. 43, kuhinjski LESTE-tel.: 24-457 popoldne. 1235 ^odam 10 MREŽ za betonsko plo- 0 »n novo PRIKOLICO za osebni av-; Lončar Rada, Reteče 27 Škofja Lo- 1 1236 Swro šolska 4/A, Stražišče -raT»J 1276 ro?MlVALNI STROJ EI nerabljen ggana za 7 SM. Informacije na tel.: P 74-427 popoldne 1277 il o°darn sto let staro SPALNICO, ^23-471 1278 fUPlM_ lo^pim SMREKOVE PLOHE. Na- II v oglasnem oddelku ali tel.: 41-103 K 1247 t upim RISALNO DESKO z apara- __ l itaKdam FIAT 126 P, letnik 1982 -J &■ Tel,45-316 H" Ko tm ZASTAVO 101, letnik 1974, iri0m°°riovljeno s stereo-radiokaseto->va Universum. Cena 9.5 M Zevm-rani štl (°rebek) tel.: 27-044 Lj 1123 (k cdam VW 1300, letnik 1971. Zoran vec. Cesta na Klanec 55, Kranj u 1249 ČrPWum ZASTAVO 750 LE, letnik Krber 1982, 16.000 km. Tel.: (064) iCr59od7-dol5.ure 1250 kvfie* Prodam ŠKODO 110-L. ob-'rraiQna m registrirana do 2. novem-» Kun, ,tel-: (064) 21-500 1251 li cei^REZERVNE DELE za Primo h6° Primo. Tel.: (064) 23-645 od 15. lc|PrnHe V23L >$Kniam DlANO, letnik 1977, dobro a^iinT0, garažirano, 59.000 km, regi-Aooo-,. do februarja 1986, cena A l4u din. Ogled vsak dan od 8.-10. 3^ui8"Ure- Vengar' KeJŽarie253 *K°?*m dobro ohranjeno ZASTAVO ■iSistra k 1973- cena ca. 50.000 din, f'l bre aci]a 28. 2.1985, tehnični pregle-8-l76 registracije opravim sam. Tel.: ~~ torek, sreda od 17. dO 18. ure 1254 stanovanja Uslužbenca iščeta ENOSOBNO STANOV AJE v Kranju. Šifra: DOMAČINA 1263 Mlajša intelektualka išče SOBO v Kranju, Šifra: KRANJ 1264 Mlad par brez otrok išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 1265 V najem vzamemo skladiščni prostor v samem Kranju ali v bližnji okolici. Skladišče potrebujemo za skladiščenje pohištva. Šipad Commerce Zagreb, Prodajalna 811 Kranj, JLA 6, tel.: 22-738. V Kranju, oziroma okolici iščem LOKAL (40—50 kv. m) za obrt. Telefon: 28-427 822 ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom 2 km od Bleda zamenjam za enakovredno v Kranju aH okolici. Naslov v uredništvu 1266 V Bohinju na Ribčevem lazu ali v Ukancu kupim VIKEND ali HIŠO. Ponudbe poslati pod: ZDOMEC 1267 zaposlitve Zaposlim dva KV ali PK slikople-skarja z večletno prakso, odsluženim vojaškim rokom in znanjem izdelovanja demit-fasad. Začasno delo v tujini — OD po dogovoru. Kličite vsak dan od 19. do 20. ure, tel.: (064) 22-391 1268 Za nedoločen čas dobi delo samostojni ORODJAR ali REZKAR. Telefon: (064) 44-550, Porenta Pavle, Sv. Duh 48, Sk. Loka 1199 STRUGARJA ali KOVINARJA za delo na stružnih avtomatih in delavca za predelavo plastike, z odsluženim vojaškim rokom sprejmem. Možna samska soba. Ponudbe na Glas Kranj pod: ZAPOSLITEV Zaposlim STAVBNEGA KLEPARJA. OD po dogovoru, tel.: 75-814 1201 PRODAJALCE KNJIG - PRIROČNIKOV za območje Slovenije iščem. Napišite kratek življenjepis, prednost imajo kandidatii z osebnim vozilom. Ponudbe pod: FEBRUAR 1203 FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Frizerski salon Kalan, Škofja Loka, tel.: 60-138 1269 prireditve PUST VESELIH UST v dvorani na Primskovem na PUSTNO SOBOTO. Igra ansambel SIGNAL. Maske nagrajene — veselo bo — VABI ŠPORTNO DRUŠTVO PRIMSKOVO. 1279 Hokejski klub Kokrica prireja v SOBOTO 16.2. 1985 in v TOREK 19. 2. 1985 ob 20. uri veliko PUSTOVA-NJE v Kulturnem domu na Kokrici. Zabavala vas bosta ansambla OBVEZNA SMER in STRMINA. Najboljše maske nagrajene. 1270 Odbor za prireditve pri DPD SVOBODI v Stražišču vabi na VESELO PU-STOVANJE, ki bo v SOBOTO 16. 2. ob 20. uri v domu KS v Stražišču. Igra ansambel JURČEK. Ob rezervaciji boste postreženi s hladno večerjo in obveznim pustnim krofom. Predprodaja vstopnic v trafiki v Stražišču. 1271 obvestila Novosti v Astri: odslej bomo v pritličju, k|er so že doslej prodajali tudi dekorativna blaga, lahko izbirali tudi vse vrste tankih zaves Kranj — Prodajni program Astre v Kranju je gorenjskim kupcem že dobro znan, saj je ta trgovina z vsem potrebnim za dom že dolgo v Kranju, pa tudi izložbe vzdolž Prešernove ceste sproti opozarjajo na novosti v hiši. V pritličju dobimo vse za oblogo tal, tapete, dekorativno blago, čistila in plastično galanterijo, v prvem nadstropju domujejo bela tehnika, mali gospodinjski aparati, posoda, steklo, svetila in elektromaterial, na vrhu, v drugem nadstropju, pa se dobe barve in laki, delovna zaščitna sredstva, kot so delovne halje, zaščitne rokavice, čevlji, škornji in tehnično blago, kot so klina-' sta jermena in podobno. Te dni pa se obeta v Astri še posebno živahen promet. Delavci Astre so se namreč pripravili na posebno ugodno prodajo, ki bo trajala vse do konca februarja. Namenjeno je gospodinjstvom, posebno mladim družinam, kajti nekatere stvari bodo ponudili resnično poceni. Od 10- do 40-odstotni popust bo namreč pri izdelkih Eksperimentalne tkalnice IDEJA Kamnik, Steklarne Hrpelje, Ferromota Maribor, Velane iz Ljubljane, KLI Liboje in Iskre. Tako bo tu mogoče ceneje dobiti blago za zavese, prte, blazine in podobno, izredno lepo in moderno oblikovano steklenino, keramiko iz Liboj, čistilne krpe in gobice ter električne gospodinjske aparate iz Iskre. Po stari ceni bodo te dni v Astri prodajali zelo iskane »multlpractice«. Včeraj in danes (torek, 12. februarja) bodo uporabnost tega aparata v Astri prikazovali demonstratorji iz Iskre. Obetajo se torej zanimivi dnevi Astre. Marsikaj praktičnega in lepega, predvsem pa poceni, bomo lahko te dni izbrali in kupili. Tudi za darila, kajti 8. marec ni daleč! Kot nam je povedal poslovodja Astre Drago Sitar, nameravajo to akcijo, ki so ji dali naslov »Tri vogala vi, četrtega pa mi..-.«, ponoviti vsak februar in bo postala nekakšna hišna tradicija. D. D. Te dni Je gospodinjski oddelek v prvem sebno dobro založen — Foto: D. D. nadstropju Astre v Kranju »e po- MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrla naša dolgoletna sodelavka METKA HLADNIK upokojenka Lekarne Tržič Na zadnjo pot smo jo spremili v soboto, 9. februarja 1985 ob 15. uri na pokopališču v Tržiču. Vestno sodelavko bomo ohranili v lepem spominu. GORENJSKA LEKARNA KRANJ izgubljeno Na cesti Kranj—Bled sem izgubil vrečo s tekaškimi SMUČMI. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Janez Klemenčič, tel.: (064) 40-579 1272 V soboto 2. 2.1985 sem izgubila v Škofji Loki srebrno verižico z obeskom (Lurška Marija) na relaciji Partizanska cesta—Novi svet—Spodnji trg— Loško gledališče. Ker mi je drag spomin .prosim poštenega najditelja, da obesek iz prijaznosti odda v pisarni Turističnega društva Škofja Loka proti nagradi 1273 Dne 2. 2. 1985 sem izgubil kolo tovornjaka 8,25x20 na relaciji Hrušica— Kranjska gora. Poštenega najditelja čaka nagrada. Sporočiti na naslov: Ilić Brane, Tončka Dežmana št. 6, Kranj ROLETE: lesene, plastičke in žaluzi-je vseh vrst, popravila rolet in žaluzij naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610 1212 ostalo 1274 Potrebujem VARSTVO za 17-meseč-no deklico. Naslov v OGIASNEM oddelku. 1218 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, prababice in sestre FRANČIŠKE ČELIK roj. DOLENEC se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz DO TERMIKA, ISKRA-ERO in ALPINA, ki so našo mamo pospremili k zadnjemu počitku in njen grob zasuli s cvetjem ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala dr. Gregorčiču in dr. Perdanovi ter sestram, ki so dolga leta skrbeli za njeno zdravje. Zahvala g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: mož Urban, sinovi: Francelj, Janez in Milan ter hčerki Angela in Vida z družinami ter brat Janez in sestra Micka. Volča, Preddvor, Virmaše, Žiri, Kranj, dne 7. februarja 1985. Kartonažna tovarna Ljubljana Industrija papirja in embalaže Ljubljana, n. sol. o. TOZD »JELPLAST« KAMNA GORICA Na osnovi 150. in 152. člena Statuta je delavski svet na svoji seji dne 31. 1. 1985 sprejel sklep o razpisu del in nalog DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima najmanj višjo šolsko izobrazbo ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na sorodnih delih. Pri izbiri kandidatov bomo' upoštevali kriterije družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju karovske politike po sedežu temeljne organizacije. Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 letni mandat. Pismene ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim opisom dosedanjih delovnih i/.kušenj naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: KTL TOZD Jelplust, Kamna gorica 70, pod oznako »za razpis«. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili pisno v 10 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša draga žena in mama MARIJANA STENOVEC roj. DOLINAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, vsestransko pomagali ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju iz Cerkelj in Golnika za lajšanje bolečin, gospodu župniku, pevcem in zvonarjem. Zahvala tudi Cestnemu podjetju Kranj, sodelavcem Planike Kranj in Integral TOZD Turbus Ljubljana za podarjene vence. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: mož Miha, hčerka Marica ter sinovi: Franc, Milan in Jože z družinami. Cerklje, Zg. Jezersko, 6. februarja 1985 Miha, GLASOVA ANKETA Stol čaka obiskovalce. Marsikateri se sprašujejo, ali se bodo po petih letih lahko spet vzpeli na njegov vrh — Foto: S. Saje Kmalu spet na Stol Med 22. in 24. februarjem bodo s spominskimi pohodi že dvajse-tič označili obletnico bitke na Stolu — Na dosedanjih prireditvah blizu 44 tisoč obiskovalcev — Za varnost nujno upoštevanje navodil organizatorja Jesenice — Jeseniški alpinisti so 1962. leta, ob 20-letnici bitke jeseniške čete z Nemci na pobočjih Stola, pripravili skupni vzpon članov domačega planinskega društva in nekdanjih borcev na najvišji vrh Karavank. Tedaj so se zavzeli, naj bi zimski pohod na Stol postal tradicionalen. In res so 1967. leta priredili pohod, na katerem je sodelovalo 84 udeležencev, za njim pa so se vsako leto zvrstili novi. Med 22. in 24. februarjem letos bo organizacijski odbor — le-ta deluje pri koordinacijskem odboru planinskih društev jeseniške občine in občinskem odboru ZZB NOV — izvedel že dvajseto prireditev. Prvi dan bo na sporedu pohod šolske mladine do Valvasorjevega doma, druga dva dneva pa bosta namenjena množičnemu pohodu na Stol oziroma po planinah pod Stolom, kar bo seveda odvisno od snežnih in vremenskih razmer. Šolarji bodo imeli v petek kulturni nastop pri domu, tod pa bosta proslavi tudi v soboto in nedeljo, obakrat ob 12. uri. S pohodi in svečanostmi se bodo udeleženci spomnili junaškega boja 20. februarja 1942. leta na Stolu. Obenem bodo slovesno označili 40-letnico osvoboditve domovine. Na prvih pohodih je malokdo pričakoval, da bo prireditev kmalu prerasla v eno največjih planinskih in družbenopolitičnih manifestacij pri nas. Že desetega pohoda leta 1975 se je udeležilo prek 2250 obiskovalcev Stola, pet let pozneje pa se je število udeležencev skoraj podvojilo. Na vseh dosedanjih prireditvah je bilo že blizu 44 tisoč pohodnikov, ki so prišli iz številnih krajev Slovenije, sosednjih republik in tudi zamejstva. Med hotenji organizatorja seveda nikoli ni bila v ospredju težnja po Obvestilo Naročnike obveščamo, da bodo prejemali od torka 12. februarja, do četrtka 14. februarja,položnice za plačilo polletne naročnine časopisa. Prosimo, da nam naročnino čimpreje poravnate! ČP Gorenjski glas V._—_— deseganju rekordne udeležbe. Prizadevali so si predvsem, da bi bil vsak pohod^za udeležence lepo doživetje. Zato so ob pomoči gorskih reševalcev, alpinistov in miličnikov skušali vsakokrat zagotoviti varen pohod. Ker se v množici vedno najdejo nedisciplinirani posamezniki in se je zaradi tega primerilo že več nesreč, organizatorji že sedaj opozarjajo na nujnost upoštevanja njihovih odločitev in navodil gorskih reševalcev. Prav tako ponovno opominjajo, da je zimski vzpon na Stol zahtevna tura; udeležijo naj se je le telesno dobro pripravljeni in primerno opremljeni pohodniki. Kakor so še sporočili organizatorji, je program letošnje prireditve že narpd in ne bo bistveno drugačen kot na prejšnjih pohodih. Tudi tokrat bodo pohodnikom za prvo udeležbo izročili izkaznico in bronasto značko, za trikratno srebrno, za petkratno pa zlato značko. Udeleženci, ki bodo desetič na pohodu, bodo med proslavo prejeli posebno plaketo. Za jubilejni pohod bodo izdali novo spominsko brošuro, ki jo bo dobil vsak obiskovalec. V prodaji bo tudi jubilejna značka. S. Saje Tržič za gorenjske prireditve Tržič — Člani izvršnega sveta skupščine občine Tržič so na seji 7. februarja sklepali tudi o deležu Tržiča pri finansiranju prireditev Gorenjske v letu 1985. Proračun občine Tržič mora v ta namen zagotoviti skupno 177,880 dinarjev. Za smu-ške polete »Planica 85« naj bi prispevala 10 odstotkov ali 71.900 dinarjev, za festival športnega in kratkega filma v Kranju 20 odstotkov ali 28.200 dinarjev, za FIS veleslalom Bled 20 odstotkov ali 21.490 dinarjev, za izseljenski piknik v Škofji Loki 20 odstotkov ali 14.290 dinarjev, za konjeniško prireditev na Brdu 15.000 dinarjev in za prireditev »Po poteh partizanske Jelovice« 27.000 dinarjev. Člani izvršnega sveta skupščine občine Tržič so soglašali s predlogom, le s Telesnokulturno skupnostjo se bodo še dogovorili za delež 12.000 dinarjev, ki naj bi jih prispevali k prireditvi »Po poteh partizanske Jelovice«. dd Nov frizerski salon na Trati — V prit ličju norega stanovanjskega bloka v Frankovem naselju na Trati pri Škofji Loki so pred kratkim odprli tudi nov frizerski salon, ki sodi v sklop izgradnje stanovanjske soseske. Namenjen je ženskam in moškim, ženski salon je odprt ob torkih, sredah in sobotah dopoldne, ob ponedeljkih in četrtkih popoldne, ob petkih pa ves dan. inoški pa med tednom popoldne, v soboto dopoldne, ob petkih pa ves dan. Foto: /•. Perdan Koroški večer Radovljica — V petek, 15. fe--bruarja bodo prišli v goste pesniki z zamejske Koroške, ki se bodo občinstvu predstavili s kulturnim večerom, ob 18. uri v avli Osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici. Predstavili bodo pesniško zbirko Andreja Kokota »Ringaraja« in tri pesnike mlajše generacije — Jožico Čertov, Majo Haderlap in Fabjana Hafnerja. Nastopil bo še oktet Radiški fantje, pesmi pa bodo brali člani Linhartovega odra mladih iz Radovljice. V slogi je moč! Na Primskovem se pravilo, da je v slogi moč, potrjuje v praksi. Toliko, kot so naredili prizadevni člani Športnega društva Primskovo do zdaj, ni uspelo marsikje desetletja. Prazna hvala seveda nikomur ne koristi, zato Primsko-vljani vabijo v Kokrški log vsakogar, ki bi rad balinal ali igral nogomet. Na občnem zboru tega marljivega športnega kolektiva so pregledali delo in izvolili novo vodstvo. Predsednik ŠD je prizadevni balinarski delavec Jože Šoba, podpredsednik pa Pavle Dremelj, bivši nogometaš in zdaj organizator nogometne sekcije. Vsekakor pa je potrebno ob tem dodati, da so v minulem letu postavili v Kokrškem logu ob že prej lepem igrišču in modernih garderobah še lepo in pokrito balinišče. Naložba in delo s tem projektom sta bila glavna cilja ŠD, ki je tako rekoč iz nič ustvarilo pogoje za rekreacijo'krajanov in drugih. Danes samo v nogometni sekciji nastopa čez 60 igralcev, krožek pa vodijo tudi na osnovni šoli Simona Jenka. Balinar-ji že dosegajo tekmovalne uspehe in le malo je manjkalo, da niso postali člani najboljše gorenjske lige. Vse to je mogoče ob veliki pomoči delovnih kolektivov na področju KS in izven nje, precej posluha za delo pa imajo družbeno-po-litične organizacije na terenu in organi KS, saj je športno društvo eno najbolj delavnih v občini. Rezultati pri moštvih v nogometu so obenem dokaz množičnosti, balinarji so ustvarili materialno podlago za razvoj. Vse to je zasluga skupnih naporov, saj do leta 1972 področje ob Kokri ni bilo nič drugega kot »odpisano zemljišče«. Trdo delo in nešteto prostovoljnih ur — to je »recept« na Primskovem. Seveda pa vsi športni delavci poudarjajo, da tudi širša skupnost ne bo smela stati ob strani, če naj rekreacijski center ob Kokri dobi širše razsežnosti — trim sekcijo, teniška igrišča in podobno. Prvi njihov cilj je pomožno igrišče za nogomet in normalni pogoji za delo balinarjev. Mnogi danes radi poudarjajo, da prostovoljno delo kot tako ni več tako v ospredju. Dokaz za nasprotno trditev imajo člani ŠD Primskovo in zato si tudi letos obetajo plodno leto, saj ne delajo le zase, ampak za vse rekreacije željne občane. M. Š. Zakaj še vedno pogorišče na Jakobu Kranj — Na Jakobu nad Preddvorom so imeli člani Planinskega društva Slovenijales-žičnice iz Ljubljane planinsko postojanko, ki je ob silvestrovanju pred sedmimi leti pogorela. Obiskovalcerp, sicer daje gostoljubje bližnja koča Pri Franciju, vendar jo njen lastnik zaradi starosti vse težje oskrbuje. Zato je na mestu vprašanje, kje se bodo izletniki ustavljali, če bo tudi ta koča zaprta; in še bolj, zakaj na pogorišču stare planinske koče ne zgrade nove postojanke. Takšno pobudo so že v preteklosti dali planincem Slovenijale-sa člani planinske sekcije Iskra iz Kranja. Delovnih moči jim ne manjka, zato so pripravljeni sami postaviti novo kočo. Odprli bi jo za vse obiskovalce, ne le za svoje člane. Zagovarjajo namreč stališče naše planinske organizacije, da v gorah ne bi smeli postavljati raznih »sindikalnih domov«, ki so zaprti za nečlane določene delovne organizacije. Žal pa planinci pri dogovorih niso mogli najti skupnih rešitev in tako je ostalo le pri .pobudi. Prav gotovo je nedopustno, da se kljub pripravljenosti na Jakobu zavlačuje obnova postojanke. Ker gre tudi za uveljavitev širšega družbenega interesa, kranjski planinci razmišljajo o predlogu izvršnemu svetu, da razlasti lastnika nekdanje koče. (S) Smučanje — draga, a prijetna rekreacija Kranj — Slovenci smo pripravljeni za smučarijo, za rekreacijo in tekmovalni šport, žrtvovati marsikaj. To se kaže v dobrem odzivu v darilni akciji Smučarske zveze Jugoslavije Podarim — dobim, v dolgih vrstah pred žičnicami in tudi v kar precejšnjem prometu v trgovinah s smučmi in z ostalo smučarsko opremo. Čeprav se je draginja že krepko zajedla v delavčev žep in je udarila tudi po smučariji, mnogi ob užitkih, ki jih daje vijuganje po smučiščih, pozabijo na visoke izdatke. Številni pa si spričo nizkih mesečnih prejemkov tega ne morejo več privoščiti in so primorani izbirati med cenejšo zimsko rekreacijo — drsanjem ali smučarskimi teki. visno od tega, kje bodo ugodnejši snežne razmere. Zdi se mi, da S° se ljudje pripravljeni prej odp0' vedati čemu drugemu kot srn)1' carskim užitkom. Nekateri 88 vedno pogosto menjavajo srni* carsko opremo in tudi gneča n? smučiščih se ni bistveno zmanj' šala.« • Tone Nikoleti, strojni mehanik iz Stražišča: »V prostem zimskem času igram mali nogomet ali namizni tenis, kegljam, plavam, smučam ali tečem na smučeh. Med vsemi temi športi je alpsko smučanje najdražje, a če je lepo vreme in zadosti snega, tudi najlepše. Najraje vijugam na Krvavcu, najbližji je, smučišča so obsežna in vedno dobro urejena. Letos še nisem smučal, vseskozi je malo snega, pa tudi službene in družinske obveznosti mi tega ne dopuščajo. Ko je bilo okrog Kranja še dovolj snega, sem le parkrat tekel na smučeh. Upam pa, da bom do konca zime našel čas tudi za smučanje na Krvavcu.« • Saša Štilec, študentka iz Kranja: »Prejšnja leta sem več smučala, karte so bile cenejše in tudi snega je bilo več. Letos sem bila le enkrat na Starem vrhu, načrtujem pa še enotedenski dopust na Voglu ali na Kobli — od- H J< P n i v } Pr< sta za čai Je, de grj ni • Emil Brovč iz Tržiča: prav je letošnja zima pičla s st& gom, sem doslej kar dosti smuč8)' Sedemkrat sem bil na Zelenic1' To je Tržičanom najbližje -sm£ čišče, dobro je urejeno in tud smučarske karte so dokaj pocefl1' saj enodnevna vozovnica stane j 450 dinarjev. Ne bi rekel, da J draginja že razredčila vrste srn)1 carjev; vsaj za Zelenico tega ne ■ mogel trditi. Od malih nog srn11 čam redno vsako zimo in četu** \ bi bile karte in oprema še dražji ^ se verjetno smučariji ne bi odre kel. Če je lepo vreme, dovolj "° bro steptanega snega in prime^ no število smučarjev, potem je)" juganje užitek, ob katerem vek pozabi na drag bencin, *l drago opremo in na vse druge I datke, ki so povezani s smuča1"1 j0<< C. Zaplotnik _;__ Nikotinizem Nikotinizem je socialna bolezen, ki prav gotovo ne ogroža le kad)'' cev, pač pa tudi nekadilce. Zakaj? Pri kajenju ločimo namreč glavni & vzporedni dim. Glavni dim nastane pri inhaliranju, vzporedni pa izM garete v roki, na pepelniku. Po analizi, ki so jo napravili anglešk'J zdravniki, je ena ura v zakajenem prostoru enako štirim pokajenim clJ garetam, deset minut vdihavanja zadimljenega zraka pa je enako P° do cele minute aktivnega kajenja. Vsaj polovico nekadilcev kajenje prostoru moti, saj tožijo zaradi pekočih oči, imajo suha usta, slabo ji'*' je, nekateri občutijo vrtoglavico, glavobol, lahko nastanejo motnje koncentraciji, pri hujših zastrupitvah celo nastane dvojni vid ali neZ*' vest. ,j Zaradi cigaretnega dima so še posebej ogroženi dojenčki, m^1 otroci, astmatiki, srčni in pljučni bolniki, alergični bolniki in rekonv* lescenti. Če kadi nosečnica, potem govorimo o pasivnem kajenju z& rodka, posledice tega pa se kažejo v tem, da otroci zaostajajo v ras*1, pogostejše so motnje v nosečnosti; lahko nastopi predčasen porod, Vff veča se umrljivost dojenčkov, večja je obolevnost dojenčkov zlasti n dihalih, poveča pa se tudi umrljivost dojenčkov. , Še nekaj značilnih posledic kajenja. Največ strupenih snovi, pre^ vsem rakotvornih, nastaja pri kajenju cigaret, manj pri kajenju cig^v in pipe. Povzročitelja raka benzipren in nitrosamin v cigaretah sta p1"1 šotna tudi pri takoimenovanem vzporednem kajenju. Znano je, da I zaradi kajenja zmanjšajo obrambni mehanizmi v pljučih, zato je tu*1 več obolenj dihal. Kajenje pa tudi povečuje število gub na obraZ^ obarva zobe iz bele v rumenkasto barvo, ki ji ni kos niti najboljša W sta za zobe. Tudi takoimenovana Biirgerjeva bolezen je značilna z kadilce, imenujejo jo tudi »kadilska noga«. Najhujša posledica te bol^ zni pri kadilcih je amputacija noge. Kadilci se žal ne držijo — razen izjem seveda — kadilskega bont^ na, ki naj bi vsaj malo obvaroval nekadilce. Tako se nekateri ne dr^ niti tega, da je v nekaterih prostorih napis, da se tu ne kadi ali če se tem vsi prisotni tako dogovorijo, kadi se ne v jedilnicah, spalnicah, P' vsod tam, kjer so otroci, še posebej pa ne v telovadnicah, na športne^ igrišču, v vrsti za vstopnice, med hojo na cesti, pri mizi, če drugi še J* do, v bolnišnici, zdravstvenem domu in sploh tam, kjer opazimo, da W jenje druge moti. prof. Slava Pelko (M m: i Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, B*d ' Ijica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kr«™ / Glavni urednik Milan Bajželj — Odgovorni urednik Jože Košnjej" > Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, H«?' |,i Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Z*j in Danica Zlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblik«V|ji lx>jze Erjavec, Slavko Hain in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (K*"?^ ca) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol tednik, od januarja 1960 tn , tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in P^'.jji Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: d'y tor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835>^| merciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prome*"^ davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje 750 din