UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8' (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od B. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se no vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo : : ’• NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstr o-Ogrsko in Bosdo K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne. \ \ ‘ UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in oraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana in reklame 40 vin. i.io_i.it. "tejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ——— Reklamacije lista so poštnine proste. ————— Stev. 410. V Ljubljani, v sredo dne 16. oktobra 1912, Leto II. Vojna na Balkanu. Gospodarska katastrofa. Balkanska vojna je Rotovo dejstvo: po odgovoru balkanskih vlad in turške porte na mirovno posredovanje velevlasti je bila usoda miru zapečatena. Včeraj pa je Grška nemeneč se za garancijo evropskih držav anektirala Kreto in s tem brez formalitet in ceremonij napovedala Turčiji vojno. Krečanski poslanci, ki jim je Grška vlada še pomladi z oboroženo silo zabranila vstop v atenski parlament, so nemoteni prišli v zbornico; ministrski predsednik Venizelos jih je v imenu vlade pozdravil in izjavil, da je za Grško in Kreto en sam parlament — v Atenah. Nedvomno je, da je samolastni korak grške vlade v popolnem soglasju z ostalimi balkanskimi kabineti in da je počila na Balkanu splošna vojna. Še preden se je balkanska vojna začela — ljute in krvave praske ob črnogorski meji so omejene na tesno ozemlje, na skromne množine vojaštva in so za razvitek balkanske vojne neznatnega strateškega pomena —, še preden je izbruhnila balkanska vojna, je Evropa že okusila njene grenke sadove in težka gospodarska kriza preti uničiti ugodno konjunkturo. Na pariški borzi so minule dni doživeli »črni petek«, kakor ga ne pomnijo izza franco-sko-nemške vojne in v Berlinu, na Dunaju in v Peterburgu so silni polomi kurzov razdejali mnogo premoženj. Divja panika se je lotila borzijancev in špekulanti prodajajo za slepo ceno, z ogromno izgubo papirje, ki so jih bili Pokupili, da rešijo, kar se še rešiti da. Vsa mirovna zagotovila borznih komisarjev so kakor Blažev žegen ta finančno posredovanje velikih bank je kakor kaplja v morje. Tuintam si je že nekaj od sreče ogoljufanih borzijancev pre-striglo nit življenja. Če bi bila udarjena samo borza, bi se ne žalostili nad strašnim udarcem. Že nekaj let je borza razuzdano rajala. Ogromni dobički, ki jih je navalil velikemu kapitalu drednotski militarizem, so otvorili na borzi hitro polko in poleg špekulantov po poklicu so fabrikantje in trgovci, uradniki in obrtniki, agrarci in farji kakor obsedeni kupovali akcije, ki so obetale silne dobičke. In izkušnjavc je bil blizu: velike tanke so po vsej državi razprostrle gosto mrežo filialk in vsaka filialka je postala vaba za Spekulacijo. Nezmiselrio so se dvigali kurzi v Vrtoglave višave in cene delnic so izgubile ravnotežje s svojo resnično vrednostjo z dividendami. Gotovi državni papirji so se umikali nezanesljivim špekulativnim papirjem in državne rente s fiksnim obrestovanjem so pešale. Da se podere in sesuje ta nesolidna zgradba na kup, o tem ni bilo nobenega dvoma, da se zgodi neizogibna katastrofa tako nenadno m tako strašno, niso slutili niti najtreznejši opa-zovalci. Ampak žal, da udarec ne doseže le borze. Kedar borza prešerno vriska, spravljajo bor-zijanci ogromne dobičke sami, kedar borza Žaluje, jokajo tudi tisti, ki niso bili deležni lepih časov. Rente so v času nebrzdane špekulacije padale, 'ker je kapitalist imel raje akcijo kakor trdno državno zadolžnico. Zdaj ko so kurzi akcij polomljeni, pešajo tudi rente, pešajo tisti čas, ko dela finančni minister nove dolgove, da plača nove kanone in nove barke. Kaj je tega, ko je finančni minister prodajal štiriodstotne rente še po 100 kron: danes dobi zanje le še po 83 K 15 vinarjev. Če izda država za 180 miljonov državne rente, dobi zanje v štetem denarju le še 83 miljonov, za 17 mi[jo-nov manj kakor pred nekaj leti. Mal dobiček za državne oderuhe Rothschildove sorte, neznosno breme za davkoplačevalca! Ampak državne izgube vsled poloma na borzi za avstrijsko prebivalstvo niso še najhujše. Če padajo kurzi industrijskih papirjev, so v tem izražene črne slutnje borzijancev. Naši industriji se že tedaj, ko je borza kazala veselo in samozadovoljno obličje, ni godilo preveč dobro: Če so imele železarne in tovarne za stroje dela čez glavo, so predilnice, tkalnice in usnjarne že doslej prav težko razpečavale svoje blago in stavbno obrt je dušila visoka obrestna mera in denarna tesnost. Zdaj je celo borzi pošlo veselje in izginilo upanje, zakaj vojna pomenja, da gre blago še težje v denar in da je s kreditom še bolj tesna! Polom borze oznanja delavstvu grenke sadove bal- . kanske vojne še preden se je začela: malo I dela, odpust, brezposelnost in majhne plače! In ko se na efektni borzi rušijo rentni in akcijski kurzi, gredo cene na blagovni borzi v višavo. Aristokratična gospoda, z zlatom težko otovorjena, kupuje oves in žito v opravičenem upanju na dobičkanosno vojaško dobavo. Vojna pomenja za delavstvo brezposelnost in nizke plače ter neznosno draginjo. Že danes propadajo velike tvrdke in obsežna podjetja, ko še ni govora o svetovni vojni, ko še ne grme topovi ob Marici in ob Vardarju. Kaj bo, če se uresničijo bojazni? če izvedejo mogotci svojo strašno grožnjo in nas zavoljo Sandžaka poženejo v katastrofo. Vsa nezmerna beda sedanje družbe bi neznansko narasla, vse pridobitve delavstva bi šle pod nič! Naš interes je mir! Balkanski socialisti proti vojni. Socialni demokratje v balkanskih državah se obračajo do javnosti s plamtečim protestom proti vojni. »Vojna je pred durmi in morda bo že dejstvo, ko izidejo te vrstice. Proletarci nimajo ničesar pridobiti od pustolovščin. Pri eventualni razdelitvi Turčije pogoltnejo velikokapi-talistične velevlasti levji del. Avstrija v Solunu, Rusija ob Bosporu in v Anatoliji, Anglija v Arabiji, Nemčija v ostalem delu Anatolije, Italija v južni Albaniji. Tako podobo bo imel zemljevid ob polomu Turčije in s tistim dnem, ko bo ta zemljevid veljaven, je konec neodvisnosti balkanskih držav. Militarizem in monarhistična avtokracija udušita politično in javno svobodo balkanskih narodov. Iz turške zmage pa bi vnovič vzplamtel mohamedanski fanatizem, vnovič bi dvignila glavo reakcija in uničeno bi bilo, majhno število reform, s tolikimi žrtvami izsiljenih od Turčije. Avstrija in Rusija pa bi imeli dobiček od poraza balkanskih držav in bi razširili svoje pokroviteljstvo. Vzora narodne enotnosti, ki ga navajajo balkanski nacionalisti v opravičenje vojne, socialisti nikar ne pobijajo, ampak kako bodo videli Turki, Grki, Bol- gari, Albanci itd., ki so postali žrtev osvojeval-cev, uresničeno svojo narodno enotnost? V resnici ni argument narodnosti nič druzega kakor pretveza za pravi vojni nagib: teženje po teritorialnem razširjenju. Toda tudi Turki imajo odgovornost ob vsej dvoreznosti evropske diplomacije, ki nikdar ni hotela resnih reform v Turčiji. Turško vladanje označuje popolno nedostajanje resnične svobode in enakosti za narodnosti, nedostajanje varnosti življenja, imovine in pravic državljanov, nedostatna pravičnost justice in neurejena, strankarska uprava. S svojo pregovorno lenobo je povzročila Turčija izseljevanja, ropanja, napade in klanja v množicah po Anatoliji in Rumeliji. Nada, da stori temu novo vladanje kraj in konec, je razočarala. Naslednje mladoturške vlade so samo nadaljevale popi .;~,ije zmote. Pod prestižem navideznega parlamentarizma so z videzom birokratične centralizacije ohranile sistem raznarodovanja, zatiranja, v gotovem oziru so mladoturki celo prekosili svoje predhodnike, ki so bili vendar mojstri v političnem zavratnem umoru.« Nasproti vzoru nacionalistov postavlja oklic, kakor je izrekla že balkanska konferenca leta 1909, železno potrebo tesnega stika, ki naj zedini vsa ljudstva Balkana in bližnjega orienta brez razlike plemena in vete v kar najdemo-kratičnejši obliki. V Turčiji pa bi utegnile le radikalne reforme utrditi mir in redno življenje in omogočiti demokratično balkansko zvezo. Turčija bi morala dati narodnostim svoje dežele popolno enakost za njihove kulturne naprave in jezik, ustanoviti bi morala krajevne vlade in proporcionalno zastopstvo po narodnostnih elementih. Vojna pa. ki podeljuje imperialističnim elementom premoč, utegne imeti za posledico meščansko vojno, ki uduši v krvi mas ali z nazadnjaško zakonodajo socialistično gibanie, civilizacijo in človeški napredek. Oklic sklepa: «Dol z vojno! Živela med-narodno-socialistična solidarnost!« Pod njim ra je nodpis: »Socialisti Turčije in Balkana.« Protest dunajskega delavstva. Na Dunaju so sklicali socialni demokratje v ponedeljek zvečer shod k Wimbergerju, da protestirajo proti vojni. Shod je bil ogromno obiskan. Govorili so sodrugi dr. Adler. Seitz, Pit-toni in Cingr. Soglasno se je sprejela naslednja resolucija: »Shod protestira proti politiki kapitalističnih evropskih velevlasti, ki so s svojim prepirljivim in ljubosumnim postopanjem izzvale krvavo vojno na Balkanu in rodile nevarnost vojne med velevlastmi. Shod pošilja bratske P^drave socialno demokratičnemu delavstvu v Srbiji in Bolgariji, v Rusiji in Italiji, v Nemčiji, na Francoskem in Angleškem. Z zadoščenjem ugotavlja, da se socialni demokratje vseh de?.el z vso silo zoperstavljajo vojnemu hujskanju gospodujočih razredov in svojih vlad Zavedajoči se tega visokega poslanstva mednarodne socialne demokracije, tudi mi protestiramo, da pospešuje vlada naše dežele poostritev razburjenja. Protestiramo, da je vnanji minister vznemirjal Evropo z govorom, ki mora napravljati vtisk, kakor da hoče ščititi Avstrija svoje dozdevne interese v kraških gorah Sandžaka ali v ubožnih vaseh Stare Srbije celo za ceno nevarnosti svetovne vojne. Socialni demokratje protestiramo, da se nevarna ura zlorablja v to, da se trošijo stotine miljonov za militarizem, socialni demokratje protestiramo proti slehernemu vmešavanju Avstrije v balkansko vojno. Koristi avstrijskih narodov zahtevajo mir. Socialni demokratje ne maramo, da se žrtvujejo stotisoči človeških trupel zapuščenim skalnatim gnezdom Sandžaka, da se razprostre nad miljoni ljudi najhujša beda in da se uničijo narodnogospodarske pridobitve desetletij. Pozivamo vlado: Nikakega vmešavanja v balkansko vojno! Balkan balkanskim na-rodom! Ohranitev miru!«_________________ - DR. OTON BAUER: Revščina rudarjev in oderu-štvo s premogom. (Dalje.) Nikakor ne gre zametati meščanstva. Meščanstvo (razred kapitalistov) naj bi izšlo iz naših delavskih slojev, katerih otroci naj bi iedli lažji kruh kakor pa njihovi starši. Torej nikakor ni mogoče odobravati socialno-demokra-tičnega stališča, ki meri na hujskanje proti meščanstvu. (Besede * narodnega« poslanca Rybara na javnem shodu dne 6. oktobra v tržaškem j-Narodnem domu«. Poglejmo si napram tem besedam, kako meščanstvo (razred kapitalistov) napravlja iz delavcev kapitaliste; kako bodo tudi slovenski kapitalisti napravili iz delavcev — kapitaliste! Meščanske stranke obstruirajo socialno demokratične predloge. Teh šest zakonskih načrtov je poslanska zbornica odkazala socialno-političnemu odseku. Ta odsek je sestavil poseben pododsek, ki naj bi presojal te predloge. Tu pa se je pričela obstrukcija meščanskih strank. Trudili so se na vso moč, da bi zavlekli razpravo o socialno demokratičnih predlogih. Za predsednika podod-seka so meščanske^ stranke izvolile nemškega »naprednjaka« dr. Štefana Lichta. Ta gospod ni tujec v rudarstvu. Član je upravnega sveta dveh akcijskih družb, ki imajo premogokope, namreč: premogokopnega industrijskega društva, kateremu pripadajo Franc Jožefov rudnik in rudnik Lotte Marie v severno zahodni Češki, rudnik Sv. Antona in Sv. Neže blizu Falknova ter Ludvvigov rov pri Rakonicah; potem je tudi član rudniške družbe Monte Pro-mina, katere last so rujavi premogovniki v Dal-.maciji. Tega gospoda je »nemška narodna zveza« poslala kot zastopnika v pododsek, kjer naj bi presojal zakone, predložene po socialnih demokratih za rudarje. Že s tem so nemški na-cionalci dokazali, da ne zastopajo koristi rudarjev, temveč koristi premogovniških lastnikov. In res je meščanska večina odseka zavlekla delo tako, da se je od šestih socialno demokratičnih predlogov posvetovalo le o enem, namreč o mezdnem plačevanju v rudništvu. Ostalih pet predlogov niti ni prišlo v razpravo. Meščanske stranke proti tedenskemu izplačevanju mezde. V ostrovsko-karvinskein in v celjskem rudniškem okrožju so se računale in izplačevale A. K. GREEN: Sosedov dom. (Dalje.) Prinesla sem ji sama, ker se je šla takoj predstaviti. Ko sem se vrnila, in stopila v njeno sobo tedaj — — Tedaj je bila žc odšla? — jo je prekinila Lena glasno. — Ne! Toda če bi bili to videli! Tu na ognjišču, oh, še sedaj bi lahko jokala... so goreli zadnji ostanki njene krasne svilene bluze. Komaj košček mi je bilo mogoče rešiti. Toda rešili ste vendar kak košček ? — je zaklicala Lena, ki je pravilno tolmačila moj Pogled. — Škoda, le prav male koščke. In svila le bila tako lepa. Menim, da je imam še en majhen košček v košari za Šivanje. — Pokažite ini ga, prosim Vas — je prosila Lena. — Rada bi ga videla, da bi se spomnila bluze. Gospa je stopila k omarici, na kateri so ?lle razstavljene najrazličnejše reči, in vzela 12 Predala košarico za rečno delo in po njej dolgo brskala. Slednjič nama je pokazala majhen košček svilenega blaga. Bila je krasna, težka, črno-belo karirana svila in nič več nisem dvomila, da imave pred seboj košček blaga one obleke, ki jo je imela na sebi gospa Van Burnamova, ko je zapustila Haddatn. r — Da, tako bluzo je imela, — je dejala Lena, ki mi je čitala misli z obi aza. — Poznam to svilo. — in jo je spravila v žep. , — Rada bi bila dala dami pet dolarjev za Sjuzo, •— je mrmrala gospa obžalovaje. — *oda mlada dekleta današnjih dni so prav nepremišljena. v — In je dama odšla še tisti dan? sem vprašaja videča, da se dobra ženica še vedno ni potolažila nad tako razsipnostjo. — Da, — je odgovorila, — bilo je že pozno in nisem verjela, da bi še dobila mesto. Obljubila mi je, da se vrne, ako ne bi bila sprejeta. In ker se ni vrnila, sklepam, da je mesto le dobila. — Ali veste, kam je šla? — Vam tudi tega ni povedala? — Ne! Sicer pa so bile v tisti številki »He-ralda« le tri take ponudbe. Torej bi ne bilo težko najti pravo mesto. Aii hočete ponudbe pogledati? Slučajno sem številko shranila. Seveda sem pritrdila in prinesla nama je časopis. Pregledala sem ponudbe. Prvi dve mi nista povedali ničesar, toda pri tretji mi je zastala sapa. Iskala se je družabnica za starejšo damo. Zahtevalo se je znanje strojepisja in nekoliko spretnosti v izgotavljanju oblek. V naslovu je bila navedena neka gospodična Špicer. Kako, gospodična Špicer? To je bila vendar teta in prijateljica gospodične Althorpe, zaročenke gospoda Stone! Mnogo sem že slišala, kako ginljivo razmerje je bilo med starejšo damo in njeno nečakinjo in kako neutolažljiva je bila, ker ji je nameraval gospod Stone odvesti njeno ljubimko. Gospodična Althorpe je imela sicer svojo veliko hišo, toda preživela je velik del časa, kadar gospodične Spicer ni bilo pri njej, na njenem domu. Zatrepetala sem ob misli, da se nemara ta zločinka nahaja v tako čislam hisi. Oglas mi je zadoščal. Ne da bi se spuščala v nadaljno razpravljanje in obljubivši da hočem primerno odškodovati gospo Desberger-jevo za izgubljeni čas, sem z Leno odšla. Takoj naj povem, v čem je obstojala obljubljena odškodnina. Naročila sem Leni, naj kuni bluzo najkrasnejše barve, ki jo dobi in naj jo nese na 9. cesto. Mislim, da je Lena moje naročilo dobro i-zvršila, zakaj ko se je vrnila, so se mi zdele jamice v njenih licih globokejše kot sicer. T r i i n d v a j s.e t o poglavje. Takoj, ko sem zapustila gospo Desberger-jevo, sem se napotila k gospodični Spicerjevi, da sc brez odloga prepričam, če je nesrečnica, ki sem jo iskala, v njeni hiši. V nedeljo zvečer ob šestih seveda ni najprimernejši čas za take obiske, in v tem slučaju je bil tem manj primeren, ker sem lahko z gotovostjo pričakovala, da so pri gospodični Spicer, če je sploh doma, gostje. Gotovo sta bila v nedeljo zvečer pri njej gospodična Althorpe in njen zaročenec, če ni bila morda gospodična Spicer pri njej. Misel, da gospodične Spicer ne dobim, me je zelo vznemirila in mir se mi je povrnil šele, ko sem slišala, da je doma. Gospodična Spicer rne je kar najljubezni-vejše spiejela in je znala svoje začudenje imenitno prikriti. Toda ne glede na njen imenitni in ljubeznivi značaj sem gojila od prvega tre-notka simpatije do nje. Iz vse njene osebnosti je odsevala dobrota, vsled česar so bile njene nekdaj lepe poteze nekam ginljive. Bili smo v velikem salonu; iz sosedne sobe sem čula razločno glas gospoda Stone in mladosten, zvonek ženski glas. Gotovo je bil glas gospodične Althorpe. Vkljub temu se nisem obotavljala niti trenotek in pričela sem takoj razgovor o tem, kar me je bilo privedlo tja. — Gotovo se bodete čudili mojemu obisku. Čitala sem pred nekaj dnevi Vašo ponudbo v »Heraldu« in iz tega vzroka prihajam. Ali ste med tem že morda dobili kako osebo, ki Vam ugrja? — Da, sprejela sem mlado deklico, ki mi je zelo vseč. — Tako! Torej ste že preskrbljeni? Dama Vam je bila gotovo priporočena? — Ne, priporočena mi ni bila; niti izpričeval ni imela. Toda njena vnanjost in njen nastop mi je zelo ugajal in želela je tako srčno ostati pri meni, da sem poskusila. Izredno sem zadovoljna ž njo! Uboga deklica! — Uboga deklica? Imenujete jo ubogo, ker je skoraj gotovo kakor mnogo drugih vsled nenadnega udarca usode prisiljena, da sama skrbi za svoj kruh? Gotovo je izgubila starše ali pa sorodnike? — Žalne obleke ne nosi, vendar jo je nedvomno zadela huda nesreča, ker je zelo potrta. Toda to Vas gotovo ne zanima, miss But-terwortli. — Hoteli ste mi gotovo koga priporočiti? Preslišala sem z namenom to vprašanje. Naporno sem premišljevala, kako naj bi ta po-gvoor še nadaljevala. Ali naj gospodični Spicer celo zadevo zaupam, ali naj po ovinkih skušam kaj več izvedeti? Opazila sem njen smehljaj in še bolj sem si bila v svesti, kako mučen je bil moj molk. Kratko in odločno sem rekla: — Prosim, oprostite mi, toda rada bi Vam nekaj povedala, kar se Vam bo morda čudno zdelo. — Prosim, govorite! — No, zelo se zanimam za mlado deklico, ki ste jo sprejeli, toda iz drugih vzrokov, kakor morda mislite. Bojim se, dovolj vzrokov imam za svoj strah... da ni deklica, kakršno človek rad sprejme pod svojo streho. — Res? Povejte mi, prosim, kar veste o njej! Zmajala sem z glavo m jo prosila, naj mi najprej pove, v kakšnih okoliščinah je prišla deklica k njej in kakšna je bila. — Videti je prav krotka, — se je glasil odgovor. — Ni ravno lepa, toda njeno vedenje, njen nastop je zelo simpatičen. Ima rjave lase, rjave oči in jako lepa usta. V resnici, tako ponižna je, poleg tega pa napravlja vtisk izobražene dame, da si ne morem drugega želeti, kot da postane moja družabnica. Zelo je pozorna, zelo uslužna; videti je tudi, da se pri men) prav dobro počuti, — le zelo molčeča je in kaže posebno ljubav do samote. Prve dni sem jo vsled tega prepustila mnogo samo sebi Toda kaj menite z vprašanjem, v kakšnih okoliščinah je prišla k meni? (Dalje.) mefcie le enkrat ua mesec. Bogati lastniki rudnikov dolgujejo ubogim delavcem cel mesec mezdo. Delavci zato dolgujejo trgovcem živila. Vsled tega često padejo v občutno odvisnost. Zategadelj so socialni demokratje zahtevali, naj se lastniki rudnikov prisilijo k tedenskemu mezdnemu izplačevanju. Ali nemški nacionalci in krščanski socialci so predlog odklonili. Krščansko socialni poslanec Schoiswohl je zahtevaj. naj ostane pri mesečnem izplačevanju mezde. Izrazil se je. če bi delavci dobili plačo vsak teden, bi jo zapili in zaigrali; da pa mesečno mezdno izplačevanje delavce vzgaja k varčnosti. Tudi dr. Licht in krščansko socialni-poslanec FiBltaler — žid in antisemit — sta se složno bojevala proti socialno demokratičnemu predlogu. Tedensko mesečno izplačevanje so nemški nacionalci in krščanski socialci dne 17. februvarija 1911 in 26. marca 1912 -ri nas kjer sem jaz doma se sliši 1, toda ta je trdi 1, kakor ga govorijo vRusi in Poljaki" - tako prixyi Župančič. Verjeli mu bomo na besedo, v njegovem kraju se gotovo tako govori, čeprav si vsi Beli Kranjci niso edini o izreki, em govorijo trdi 1, ostanek starih Trubarjevih časov, drugi že dvoustični v, tretji pa res čisti najbrže pod vplivom hrvaških kajkavcev preko meje; čisti 1 govore še Rezijani na Laškem in nekateri Slovenci med Muro in Dravo, kjer se pa poleg bil večinoma govori tudi bia in bio, vsega skupaj največl00.000 ljudi, ta pešcica Slovencev, ki elajo, pač ne bo zapovedovala velikanski večini naroda. Rekli smo: zgodovina jezika. Za časa slovenske roformacije, ko se je postavil temelj našemu književnemu jeziku, se je splošno še pri nas govoril trdi poljski 1, kakor je ohranjen še danes ponekodi v Beli Krajini. Zato pravi Trubar: .Ta L časi debelu po bezjašku izreči. Das K zu zeiten grob auf ungarisch oder bis-yakisch.“ —- Isto pravi Bohorič v svoji slovnici: 1 v časih trdo izgovoriti kakor bi bil dvojen, posebno na na konci n. pr. debel. — Trubar in naši reformatorji niso v pisavi razločevali treh 1-ov ki jih ima slovenščina, mehkega lj: polje, srednjega I:Jep in trdega 1: bil; vse tri glasove so pisali s črko 1. Od tega imamo danes še pisavo: dal, bil, šel, ki je zgodovinsko upravičena. Dobro bi seveda bilo, da bi ta 1 posebe zaznamovali kakor n. pr. Poljaki s črto 'JLj— Kakšen pa je približno glas tega trdega la? p&o podoben našemu dvoustničnemu v. da ruske in poljske era- Kregarja glede zgradbe II. mestne ljudske ko-pelji poleg mestne elektrarne. B. Tajne seje: 1. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročila o raznih prošnjah v personalnih zadevah magistratnih uradnikov. IV. Finančnega odseka poročila: 1. o raznih prošnjah za podporo iz mestnega vseučiliščnega zaklada; 2. o prošnji nekega učitelja mestnega dekliškega liceja za zvišanje aktivitetne doklade; 4. o prošnji gasilne straže v »Mestnem domu« za podporo; 5. o prošnji vdove detektiva Šubra za zvišanje vdovnine. V. Finančnega in šolskega odseka poročilo o prošnji učiteljev z izpitom za meščanske šole za personalno doklado. VI. Stavbnega odseka poročilo o dopisu županovem glede stavbnega vodstva in stavbne doklade pri zgradbi kanalov zbiralnikov. VII. Olepševalnega odseka poročilo o prošnji mestnega vrtnarja Hejnica za prejemanje stelje iz mestnih drevoredov. VIII. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije. — Bojno vriskanje »Slovenčevih« kristjanov se že nekoliko polega in otroci v »Katoliški tiskarni« že spoznavajo, da vojna ni šala. Komaj se je vojna začela, občuti tudi avstrijsko ljudstvo, ki dosedaj še ni neposredno prizadeto, njene težke posledice: gospodarska podjetja se rušijo, kurzi drče v nižino in delavstvu se obetajo brezposelnost, slabe mezde in še hujša draginja. Dočim z zadovoljstvom opažamo, da so se »Slovenčevi« vojščaki nekoliko iztreznili od prve vojne pijanosti in jih tudi že strah obhaja pred posledicami, katerih vzroke so blagoslavljali, jim pa še vedno ni prav, da smo pribili nekrščanstvo njihovih blagoslovov. S tem smo hoteli le poakzati, da so Kristovi nauki prav lepi, kakor so zapisani v evangelijih in v drugih pobožnih bukvicah, da pa nimajo v praktičnem življenju nobene veljave in da jih s svojimi dejanji zatajujejo najbolj oni, ki z jezikom najbolj kričavo barantajo s svojim krščanstvom! — Javno predavanje »Akademije«. Danes ob 8. zvečer predava v »Mestnem domu« gospod pesnik Oton Zupančič o temi »Gledališče in slovenski jezik«. Vstop prost. — Poglobljenje Ljubljanice. Grubarjev kanal je popolnoma dograden, kakor tudi zatvor-nica za deželno brambovsko vojašnico, katera ima namen reguliranja vode zlasti ob suši. Za-tvornica je napravljena tako, da se bodo s pomočjo električnih motorjev velikanske in težke plošče dvigale ali zapirale. Električni motorji bodo lahko po potrebi v teku 18 minut dvignili težke plošče popolnoma. Letošnje poletje pričeli pa so s poglobitvijo glavne struge — Ljubljanice. V poletju so napravili provizorično za-tvornico ob iztoku Gradaščice v Ljubljanico, tako da se sedaj Gradaščiea, ko je zatvorniea zaprta, steka v Grubarjev kanal. V glavno strugo Ljubljanice pride sedaj samo voda iz mestnih kanalov. Po načrtu in po pogodbi pa mora podjetnik, ki izvršuje poglobljenje Ljubljanice, napraviti najprvo po sredi Ljubljanice kaka dva metra širok jarek, po katerem se bodo razne vode, ki prihajajo iz mestnih kanalov, odtekale. Pripravljeno je tudi, da se bo ta jarek od časa do časa temeljito izpral. V ta namen bo treba del zatvornice v Prulah samo nekoliko odpreti. Delo se sfedaj pridno vrši. Jarek pridno izkopujejo. Zanimivo je gledati razne formacije, katere se nahajajo v glavni strugi. Tu vidiš kupe in plasti rjave ali pa modre ilovice, tam zopet droben fini pesek (mlivka), vmes pa je tudi precej kamenja sprimnika ali laborja. Tega je treba razstreliti. Razstreljevanje se vrši redno vsak dan opoldne. Dopoldne navrtajo delavci luknje in jih nabašejo z dinamitom. Vrhu teh min nalože skupaj zvezano tramovje in veje. To ima namen, da ne nese preveč daleč kamenja, ko se mina užge. Ob 12. uri glavni nadzornik zatrobi v rog in delavci hitro popuste delo. V gotovi daljavi nastopita na levem, kakor tudi na desnem bregu po dva delavca z rdečimi zastavami, da usta- vita in opozorita občinstvo. Vsak se mora ustsf*? viti in ne sme naprej. Pri tem poslu pomagajo tudi stražniki in tako obdrže občinstvo v gotovi daljavi. Da se vsak opoldan zbere veliko občinstva, zlasti otrok, nam ni treba pripomniti. Med tem časom pa zažigajo v strugi^ nadzorniki užigalne vrvice. Zažiganje se prične vi sredi položenih min in se zažiga paralelno proti koncu. Ko so zadnje vrvice zažgane, se tudi zažigalci hitro odstranijo. Kmalu potem se začno po vrsti užigati mine. Natančno se spozna po glasu poka, kak učinek da je napravila mina. Nekatere mine eksplodirajo z glasnim ir* visokim pokom. Te mine ne raztrgajo veliko, večkrat se užge in poči samo dinamitna pa-trona, dočim pa zopet druge mine z zamolklemu bobnenju podobnim strelom napravijo velikanski učinek. Veliko in debelo tramovje, katerega! preje nalože delavci na mine raditega, da ne vrže kamenja predaleč naokrog, frči visoko v zrak, ravnotako deli odtrganega sprimnika in kamenje. Delavci potem odstranijo odtrgano kamenje. To se vrši dan za dnevom in na ta način delo pridno napreduje. Drugo glavno delo, katero se tudi pridno izvršuje v glavni strugi Ljubljanice, je polaganje tira, po katerem sc bo razni materijal izvažal iz struge na določeno mesto. Polagata se dva tira, za izvoz pa je pripravljenih par lokomobilov in veliko število voz-huntov. Delavci so različne narodnosti. Največ je Hrvatov, pa tudi nekaj Mace-doncev. Zaposlenih je tudi več domačinov in pa prisiljencev iz prisilne delavnice. Delo je umazano in težavno. Kakor smo že rekli, delo hitro napreduje. Ako ne bo v pozni jeseni kake večje povodnji, je gotovo, da se bo letošnje leto še veliko naredilo. Delo izvršuje tvrdka »Alpenliindische Baugesellschaft«. Tvrdka Cze-czowiczka, katera je gradila Grubarjev kanal, je zapustila Ljubljano. Upajmo, da bo delo vzlic velikim težavam, ki bodo zlasti od Brega, Sta-rega trga in pa do frančiškanskega mostu, vrla in hitro napredovalo in da se ne bo tako P°' časi delalo, kot se je v Grubarjevem kanalu dasi je bilo delo v Grubarjevem kanalu veliko lažje in priprostejše. — S trebuhom za kruhom. V ponedeljek se je- z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 18 Bolgarov in 300 Hrvatov, iz Tirolskega jc prišlo pa 60 Hrvatov, 16 Domžalk in 12 Kočevarjev se je odpeljalo na Dunaj. — V nedeljo je šlo v Ameriko 27 Slovencev in 34 Hrvatov, 120 Hrvatov in 20 Ogrov je prišlo pa nazaj. — Izkaz mestne klavnice. V ljubljanski mestni klavnici so zaklali od 29. septembra do 6. oktobra 70 volov, 1 bika, 9 krav, 300 pra-, šičev, 148 telet, 34 koštrunov, 10 kozličeV. Mesa so vpeljali 519 kilogramov. Vpeljali so tudi 8 zaklanih prašičev in 6 zaklanih telet. — Utopljenec. Truplo mrtvega dečka, katerega so dobili ob mostu v Savi pri Bledu, so spoznali za Maksa Kogovška, ki je pred^ nekai časom izginil s svojim očetom Matijo Kogov-škom iz Kranjske gore. ________ — Požar. Gorelo je v noči od sobote "a nedeljo v Praprotni polici pri Vclesoveffl. ' O-gorelo je posestniku »Primcu« 10 oken kozolca. Zažgano je bilo nalašč; požigalca zasledujejo.1 — Goljufija z voznimi listki. Pred tukajš-' njim deželnim sodiščem se je v pondeljek vršila pjod predsedništvom dvornega svetnika' Pajka vzklicna razprava proti trem sprevodnikom južne železnice zaradi goljufije po § 461 kaz. zak. Anton Tomšič, Peter Keuschel in Jožef Kotnik so sprevodniki južne železnice na' progi Maribor — Trst. Obdolženi so, da so izdajali vozne legitimacije in so del voznin oddajali blagajni ali pa so pustili potnike, da so se proti majhni odškodnini, ki je šla v žep kon-dukterjev, peljali po večkrat z enim in istim voznim listkom. Na ta način da so oškodovali upravo južne železnice: Tomšič in Keuscf10* za zneska manj kot po 200 K, Kotnik pa za 59 K 40 vin. Koliko sta Tomšič in Keuschel natančno oškodovala južno železnico, se ni moglo določiti. Koncem junija meseca t. 1. je dobi.a matike tujcem, ki jim izreka tega 1-a dela težavo, naravnost priporočajo, naj kar mirno mesto 1-a izgovarjajo »kratek u“ ali »angleški w“ t. j. dvo-ustnični v, kakor se pri nas danes splošno govori. Pri nas je torej narod v živem jeziku prenehal izgovarjati trdi 1, ker de'a pač njegovo izgovarjanje težave, in ga izpremenil v najsorod-nejši glas: v dvoustnični w. Ruski inpolskilmu je tako podoben, da napravi veliko manjšo na-pakp tisti, ki ga izgovarja kot v kakor pa tisti, ki ga izgovarja kot srednji 1. Pri Malih Rusih pa je napravil trdi 1 isti proces kakor pri nas: izpremenil se je v dvoustnični v. Mi pravimo dandanes: biv, Mali Rus: buv, razlika je ta, da on tudi tako piše..mi pa smo ohranili iz Trubarjevih časov, ko se je govoril še trdi 1, pisavo z 1: bil. Mi pravimo: vovk in pišemo: volk, Mali Rus govori in piše: vovk. Kar sedemindvajsetim milijonom Malih Rusov ni »rovtarsko*, „gorjansko“ neblagoglasno", to menda tudi nam ne bo. m Toda naši bratje Slovani, Cehi, Hrvatje nas lažje razumejo če govorimo čisti 1, pravijo nasprotniki. Da nas v tem slučaju Cehi, kjer se res izgovarja byl, šel (a njihov 1 je bolj trd nego naš) in pa tisti Hrvatje, ki so čakavci (v Primorju) in kajkavci, lažje razumejo o tem ne dvomim. Toda mi imamo jezik z&se, ne za druge. Sicer smo pa s svojo naravno, nepopačeno izreko t-a na konci zlogov bliže velikanski večini bratov Slovanov, Rusom, Poljakom, Malim Rusom in —■ Srbohrvatom nego če se spakujemo na »čisti* 1. Čakavec in kajkavec se morata v šoli učiti, da je pismeno in »lepo* če govorita in pišeta: bio, dao, itd., »grdo* pa je, če bi govorila in pisala tako kakor govorita v svojem dialektu: bil, dal, kjer izgovarjata v resnici 1. Srbohrvaški „big>“ se je glasil v starih časih »biv*, še poprej pa bit s trdim 1; bi# je le poznejša stopnja našega biv. Ako se morata čakavec in kajkavee učiti izreki: bio, dao, naj se uči tudi tista peščica elavcev pri nas, da se piše historično bil, dal, izgovarja pa biv, dav. Da je »prleški* bio in bia prav tako nastal iz biv in ta iz bit s trdim t, mi pač ni treba še posebe poudarjati. Torej, gospoda, pravilo se ne glasi, gp.vori kakor piš*eš kvečjemu bi se dalo boriti o zahtevi: piši kakor govoriš. Toda pravopis ostane, a izreka se menja, dokaz ravno zgodovina našega trdega l a, dokaz francoščina, angleščina, ruščina, kjer se morajo otroci še vse drugače „mučiti“ s pravopisom nego naši. Pisava: »bilVhistorična, tako je pisal Trubar, izgovarjal se je takrat ta 1 trdo; prav bi bil naredili Trubar, Dalmatin Bohorič ko bi bili to kako zaznamovali, tega niso storili, pišemo torej: „bil* kakor, „bila“, čeprav je prvi 1 trd, drugi pa sred-I/dnji t/Zahtevali bi kvečjemu lahko, da se ta nekdanji trdi 1, ki se danes izgovarja kot dvoustnični v (w) z ozirom na zgodovino jezika piše s črto kakor poljski t ali pavza kratkomalo pišimo kakor ga izgovarlamo: v. Če se ne ženirajo Mali Rusi pisati buv, vovk, zakaj bi mi ne pisali kakor govori velikanska večina našega naroda? Neizogibno potrebno „ pa to seveda ni. Vsak pravopis je pomanjkljiv. Če si morajo ruski, francoski, angleški otroci zapomniti nešteto pravil, ker se danes vse drugače govori, nego se je govorilo včasih in kakor kaže zgodovinski pravopis, zakaj bi si naši otrcci, ki pač niso, mislim, nič manj inteligentni od onih, zapomnili pravilo: Črko 1 izgovarjaj na koncu besed in pred soglasniki kot dvoustnični vi Seveda ima tudi to pravilo, kakor vsako, nekaj izjem, ki jih navaja Štrekelj v navedeni knjižici na str. 80-83. Seveda bolj komodno je, biti elavec in za boga ne mučiti svoje učiteljske glavejn glav ubogih učencev s takimi pravili in izjSfemi, ki jih konstatirajo ti sitni jezikoslovci in slovničarji. In tu je tisti glavni psihologični vzrok vse te gonje proti pravilni izreki: komoditeta, lenoba v mišljenju, pri učiteljih in učencih. Druge vzroke smo že omenili: Vpliv štajerskih profesorjev »prlekov*, ki so današnjo generacijo inteligence vzgojili v elaju in zdaj — posledica odpor te napačne poučene in vzgojene množice in njena lastna vztrajnost v priučenem, »das Moment der TrSgheit*, smo se učili včasih v fiziki. Kako ta boj za izreko slovenščine na našem odru konč£? — Dramaturg Oton Župančič se, opira na svoj zdravi razum in okus in na rezultate, ki so prišli do njih naši najznamenitejši je-^ zikoslovci. Torej nobeno »osebno mnenje in ka-; priča posameznika* kakor pravi g. »Bralec*, kij ima že od nekdaj to navado, da se skriva pod neštetimi psevdonimi in ki ga zadrega novega vodstva, v katero ga je spravilo napačno poučeno občinstvo prav neizrečensko veseli.. . »Tega veselja pa menda gdu. »Bralcu* novo vodstvo ne privošči in se je že začelo umikati: v operi se že poje »čisti* 1. ^Slediti bo moral tiranski množici najbrže tudi Župančič v drami in spet se bo elalo in spakovalo na našem odru in ljubljansld »inteligent* bo spet zadovoljno dremal na svojenj fotelju. Kaj se hoče? Gledišče je odvisno o& »slalnega občinstla in slalno občinstlo zahteUi da se na odru ela“, (ali je dovolj »blagoglasno?") čeprav ono samo nikoli tako ne govori. Naj se tolaži Oton Župančič: . »Gegen Dummheit kampfen Gotter |elb* vergebens.* — Pojasnil sem popularno po StreK' ljevi razpravi, kje je resnica in pravica v tej abecedni vojski. Ako balkanska vojska ne „ bira vsega interesa našega »občinstla , P > bo obljubljeno Zupančičevo predavanje o lzre.u 1-a dobro obiskano. K«nctun cp. Gledč uspeha pri našem občinstvu sem se veda velik skeptik. Najbrže se ne bo mogla pravilna izreka vpeljati na odru prej, dokler ne bo po vseh šolah uradno vpeljana, Šele prihodnja jreneraciia če jo bodo učili v ortoepiji našega jezika prav poučeni profesorji in učitelji, bo prosta predsodkov, ki jih ima po večini današnje ob-j činstvo, ki meni da izreka enega milijona tisoč Slovencev »rovtarska* in »neblagoglasna. Sram bi naj bilo našo »inteligenco*, ki zaničuje jezik lastnega naroda (pristno slovensko / in si (M sugerirati, da je »neblagoglasno* ’ kakor govori ogromna večina našega naroda Južna železnica 'dvoje anonimnih pisem, v katerih ie bilo obdolženih deset sprevodnikov Roljufije. S pomočjo agenta-provokaterja se ji 3e posrečilo zasačiti Tomšiča, Keuschlerja in Kotnika in flagranti. Na ljubljanskem kolodvoru so jih aretirali in jih posadili v preiskovalni zapor. Obtoženi zaradi goljufije po § 461. kaz. Zakona so bili pri tukajšnjem okrajnem sodišču obsojeni: Tomšič na dva meseca, Keusch-ler na en mesec in Kotnik na tri tedne strogega zapora. Seveda so izgubili tudi službe. Obsojeni so se pritožili proti izreku o krivdi in kazni. Sodni senat je po govorih vseh treh zagovornikov in namestnika državnega pravdnika pritožbo zavrnil in v celem obsegu potrdil obsodbo prve instance. S tem pa zadeva menda §e ni končana: zagovorniki niso pričakovali Potrditve in so skoraj na glas pokazali svojo nevoljo. Razprava, ki je trajala od 4. do pol 7.. le bila nemška. Obtožence so zagovarjali mariborski odvetniki. — Pred odhodom rubljeni rekrut. V pon-deljek popoldne je bil novomeški kolodvor živahno pozorišče odhoda vojaških novincev k Svojim polkom. Nabralo se je za 4 voze novega »►vojaškega matcrijala«. Vsled vojne na Balkanu se |e videlo več ganljivih prizorov, a med Vsemi je zavzel rekord prizor, ki sicer ni v nobeni zvezi z Balkanom. Novomeški rojak in Sin pokojnega izvoščka Medveda je zapustil pred odhodom k vojakom neke plačilne obveznosti. 2e je stal pred kupejem, da se odpelje proti Ljubljani, kar ga pokliče neki civilno opravljeni gospod z dolgo viržinko v ustih in Ra nekam prav intimno stiska k sebi. Takoj Se je zbralo občinstvo okoli obeh. Ko pa se je Zvedelo, da je gospod v civilu in z dolgo vir-ižinko v ustih sodni sluga in da je prišel rubiti Medveda pred odhodom k vojakom, so se zaslišali klici ogorčenja, češ, tako se ne prihaja rubit. Sodni sluga se je zastonj potrudil na to pot pri Medvedu ni dobil, kar je iskal. — Izgubil je delavec Anton Dražil rjavo pelerino. — Gospod Fran Pristave je izgubil 30 K denarja. — V čakalnici zobozdravnika gosp. dr. Schweigerja je bila pozabljena siva Pelerina, katero dobi lastnik nazaj pri magistratu. Štajersko. — Diskusija v Trbovljah. V četrtek dne 17. oktobra 1912 se vrši ob pol 7. zvečer v »Delavskem domu« važna diskusija. Vabimo rudarje, da se je v čim večjem številu udeleže. — Trbovlje. Ker priredi pevski zbor »Vzajemnosti« v nedeljo dne 27. oktobra 1912 v Zagorju veliko pevsko veselico, pozivamo vse Sodruge pevce, da se redno udeležujejo pevskih vaj. — Štajerski deželni zbor pred razpustom. Slovenski klerikalci in nemški veleposestniki so imeli pogajanja, ki naj bi omogočila dela-zmožnost štajerskega deželnega zbora. Prav 'tako so imeli tudi nemški nacionalci posvetovanja. Uspeh pogajanj pa je, da ni mnogo upati tia delazmožnost deželnega zbora in že računajo z razpustom. Trst. i ■— Predavanje v »Ljudskem odru«. V so-Boto 26. t. m. bo predaval Dr. Anton Dermota o evoluciji, revoluciji in demokraciji. So-fdruge opozarjamo že sedaj na to predavanje, ki bo brezdvomno izredno izredno lepo. — Do smrti povožen. V ponedeljek je povozil tramvaj na Corsu v Trstu šestletnega 'dečka Marino Miljavca. Fanta je peljala mati za roko, v drugi roki pa je nesla dojenčka. Naenkrat se ji je fant iztrgal iz rok in skočil proti neki izložbi, pri tem pa naravnost pod voz. To Se je storilo tako hitro in nenadoma, da voznik ni mogel več pravočasno ustaviti. Ko so pobegnili fanta izpod voza, je bil že nezavesten. Peljali so ga v bolnišnico, kjer je čez nekaj ur umrl. — Kdo je morilec? V ponedeljek je poro-fcala reška policija, da se ji je posrečilo areti £ati morilca svoje matere Koplitza iz Prage, »n sicer ravno ko se je hotel vkrcati na parnik, Ha bi se peljal v Benetke. Koplitza je fotografirala policija in poslala njegovo sliko v Prago. Praška policija pa je spoznala, da aretirani ni bravi Koplitz. Dodatno k temu pa se poroča, Ha je orožništvo aretiralo v Nabrežini mladega fcloveka, ki je popolnoma podoben Koplitzu, vendar pa še tudi ni dognano, če je pravi. 1,000.000 vinarjev :: za tiskovni sklad „Zarje“ :: - 45. izkaz: ....- Nelmen. 30 vinarjev, vesela drušba pri Mescu 66 vinarjev, Neimenovani ob priliki poroke 200 vinarjev. Nabrežinski Železničarji po sodr. Hladniku in sicer: J. Zidanič 40 vin., a. Kariš 20 vinarjev, J. Prijatelj 40 vin., J. Lemut 40 vin., L Deisinger 20. A. Peer 50 vin., n. n. 20 vin., M. Černe E0 vin., JT Šuštaršič II. 40 vin., J. Kante 50 vin. Štef Pertot BO vin., Štefanija Lemut 20 vin., T. Žele 25 vin., A. Faeanel SO vin.. Fr. Prinčič 50 vin., A. Lupine 40 vin. B Furlan BO vin., J. Rustja 45 vin., J. Buda 50 vin., V. Kaianec Vin., A. Košuta 60 vin., S. Hanjšček 20 vin., J. Hladnik Vin., J. Gabrovec 20 vin., A. Sever 20 vin., R. Kosmina i^n., J. Gruden 50 vin., J. Plesničar 20 vin., K. Kante 2in-, A. Švara 50 vin., J. Gruden 20 vin., Fr. Kršovan 20 v, K1- Mihevc 50 vin., V. Ahačič 20 vin., A. Palik 20 vin-, M. Rudin 20 vin Al Dorbeš 30 vin., A. Cjan 30 vin., J. Ščuka P° vin., J. Civitati 20 vin., J. Škrk 40 vin., A. Krošelj 40 v Modrc 140 vin., Knez 30 vin., D. K. mesto pijače 100 vin. Laskovc 150 vin. ‘ Skupaj 211201 + 2146 = 213847 vin. Zadnje vesti. VOJNA NA BALKANU. s Črnogorskega bojišča. -^Zavzetja Tuzija. — 5000 Turkov zajetih? ^ Cetinje, 15. oktobra. Holme Vizitor pri ®uslnlah jQ zavzela črnogorska armada. Ar-meda le začela z vojnimi operacijami proti Gu- sinjam. Vranjac, Tuzi in Sipčanik so Turki predali. Boji niso zahtevali mnogo žrtev. Črnogorci so zaplenili mnogo topov In municije. Jetnike pošljejo v Podgorico. Podgorica, 15. oktobra. (Oficialno.) Črnogorska armada je včeraj zavzela Tuzi ter vjela 5000 Turkov. V Podgorici je ta vest povzročila nepopisno veselje. Zvečer je bilo vse mesto slavnostno razsvetljeno. Cetinje, 15. oktobra. O zavzetju Šipčanika in Tuzi se poročajo še tele podrobnosti: Ko so Črnogorci naskočili utrdbe, se je takoj pojavil turški parlamenter, ki je ponudil ^prodajo vse posadke pod gotovimi pogoji. Črnogorci so vse pogoje odklonili, nakar se je pričelo strašno bombardiranje turških utrdb. Kmalu nato se je pojavila nad glavno turško utrdbobela zastava, kot znak, da se Turki vdajo. Črnogorci so prenehali z naskoki ter sprejeli brezpogojno predajo turške posadke, ki šteje 5000 mož. V Tuzi so Črnogorci zaplenili 9 topov, strojnih pušk, 7000 Mavserjevlh pušk, 8000 vojaških šotorov, živil za cel. mesec in veliko množico konj. Trilisoč vjetih Turkov so Črnogorcev odposlali v Podgorico. Cetinje. 15. oktobra. Vesti,da je Šlpčanik padel po hudem boju niso resnične. Sipčanik se je brez hujšega boja vdal. Črnogorska armada prodira neprestano proti Skadru. Podgorica, 15. oktobra. Reuterjev biro poroča dodatno k zavzetju Tuzija, da se ie črnogorska pehota ravno pripravljala na nov napad s pomočjo artiljerije, ko se je prikazal turški častnik z belo zastavo, ki ga je sprejel prestolonaslednik Danilo ter odobril ponudbo, da se posadka brezpogojno vda. Nato so prišli prebivalci Iz mesta ter so zaprosili, da naj Črnogorci prizaneso mestu. Črnogorska armada je nato zavzela brez vsakega krvopre-itja mesto ter viela 6 nizamskih bataljonov. Tri bataljone so odposlali še zvečer v Podogo-rico. Popoldne so prikorakali Črnogorci med grmenjem topov in sviranjem vojaških godb v mesto ter jih je prebivalstvo z navdušenjem sprejelo. Hujskanje na vojno. Solun, 16. oktobra. Črnogorci so hoteli zasesti ceste proti Skadru In Peči, a turške čete so jih odbile. Črnogorci imajo izdatne izgube. Črnogorci bi radi krščansko prebivalstvo v Sandžaku pregovorili k vojni. Duhovščina hujska ljudi na vojno. Naskok na Taraboš. London, 16. oktobra. »Times« poročajo iz Cetinja: Ko so se pripravljali Črnogorci, približno 1000 mož. za naskok na Taraboš, ie od Skadra osvetlil reflektor (metalec svetlobe) črnogorske čete. Iz brzostrelnih topov so začeli silno streljati. Črnogorski oficirji so zapovedali povratek, a vojaštvo je v svoji besnosti vzlic temu prodiralo dalje. Najbrž ie ves črnogorski oddelek uničen. Pomanjkanje zdravnikov pri črnogorski armadi. Podgorica, 15. oktobra. V tukajšnji bolnišnici leži 350 ranjenih Črnogorcev, 40 Maliso-rov in 30 Turkov. V bolnišnici je veliko pomanjkanje postelj. V bolnišnici so samo štirje zdravniki. Ranjencem strežejo samo ženske, ki pozdravijo Vsakega ranjenca, ki ga prineso v bolnišnico z besedami: »Sretna ti rana.« BOJI NA SRBSKO-TURŠKI MEJI. Turški napadi? Belgrad, 15. oktobra. Uradno se potrjuje, da so Turki včeraj zjutraj res vpadli na srbsko zemljišče pri Ristovcu. Turški voj je štel 3000 mož. Turkom so se postavili nasproti srbski bataljoni, postirani južno od Vranje. Razvila se je ne ravno težka borba, ki je trajala do večera. Končno se je Srbom posrečilo Turke pognati preko meje. Na srbski strani sta bila dva ubita in štirje ranjeni. Srbska vlada izjavlja, da je bil vpad na srbsko ozemlje nameravana provokacija Srbije, vendar pa je srbska vlada sklenila, da bo vkljub temu čakala mirno na odgovor na svojo Turški izročeno noto. Srbska ofenziva? Solun, 15. oktobra. Iz Bojanovca poročajo oficijozno, da se sliši od srbske meje neprestano grmenje topov, Iz česar sklepajo, da so začeli Srbi z ofenzivo. Poroča se, da je samo velika srbska četa napadla vas Kratova ter tam metala vojške bombe. Turška vlada zatrjuje, da je turška armada potegnjena tako daleč od meje stran, in da tudi turške čete ne stoje ob meji, tako da ni mogoča nobena provokacija. Na meji ni razen obmejnih straž nobenega turškega vojaka. Belgrad, 15. oktobra. Neoficijiozna poročila zatrjujejo, da se je raztegala bojna črta pri Ristovcu dva kilometra daleč. Turki so poskusili prodreti proti Vranji, kar se jim pa ni posrečilo. Boj pri Ristovcu. Belgrad, 16. oktobra. Boj pri Ristovcu je bil prav resen. 80 vojakov je mrtvih, 110 ranjenih. Boj je nastal, po srbskih poročilih, vsled tega, ker so turški vojaki iz zasede streljali na Srbe. Srbi so nato dobili pomoč mejnih straž in iz Vranje je prišel regiment. Tudi Turki so dobili pomoč od svojih mejnih straž. Sedaj so odšli Turki zopet na svoje ozemlje. SRBIJA PRED VOJNO. Vladni komunike. Belgrad, 16. oktobra. Vlada je izdala včeraj naslednji komunike: Turške čete so prekoračile mejo in se ustavile na srbskem ozemlju. V teku popoldneva smo jih odbili, pri čemer smo izgubili dva mrtva in štiri ranjene. Vlada ne smatra tega dogodka za casus belli, smatra pa ga za izzivanje in za dokaz sovražnega mišljenja Turčije. Vendar je vlada odločena, da v korektni rezerviranosti pričakpje odgovora tja svojo noto. Predsednik skupščine o vojni. Belgrad, 16. oktobra. Predsednik skupščine Nikolič se je izrazil napram nekemu časnikarju: Vojna je neizogibna. Mirnim potom ni mogoče rešiti balkanskega vprašanja. Bolgar, Grk in Srb, vsak hoče imeti zopet svojo staro sobo v Macedoniji ali Stari Srbiji. Če bomo enkrat v Skopi ju. tedaj nas ne Izžene nobena velevlast več od tam. KOOPERACIJA SRBSKE IN BOLGARSKE ARMADE. Pariz, 16. oktobra. Belgrajska poročila Javljajo, da se je srbska armada koncentrirala na planoti Vranje. Del srbske armade je krenil na Bolgarsko, da prodira skupno z bolgarskimi četami proti Egri Palanki, dočlm se obrne jedro bolgarske armade proti Drinopolju. Prednje straže so na meji Sandžaka. TURŠKE VOJNE PRIPRAVE. Posojilo. Carigrad, 16. oktobra. Sultan je pooblastil finančnega ministra, da izposluje izredni kredit v višini več iniljonov turških funtov. Vlada se pogaja baje z otomansko banko za posojilo dva in pol mllionov funtov. Albanci Turkom na pomoč. Solun, 16. oktobra. Albanci bodo dobili od turške vlade na ponovne prošnje moderno orožje, da se bodo lehko udeleževali bojev proti Srbom In Črnogorcem. Iz Skoplja poročajo, da bodo Albanci takoj odšli na ogrožena mesta ob črnogorski meji, kakor hitro pride municija. Abdul Hamld. Carigrad, 16. oktobra. Na željo vladajočega sultana je prišel bivši sultan Abdul Hamid v Carigrad. Stanuje v palači ob azijatski obali Bospora. TURČIJA IN VELESILE. Odklonjena nota. Carigrad, 15. okt. Uradno se razglaša besedilo turškega ogovora na noto velesil. Turška vlada pravi v svojem odgovoru, da je sama že spoznala potrebo reform v evropski Turčiji ter da hoče uvesti te reforme prosta vsakega vnanjega vpliva, zvrača pa krivdo na zavlačevanje, na razne atentate in nemire, ki so jih povzročili na izvestnih straneh. (S tem seveda namigavajo na balkanske države.) Turčija ie resno prepričana o potrebi reform, odklanja pa vsako nadzorstvo In garancijo tujih sil. TURČIJA IN BALKANSKE DRŽAVE. Poslaniki odpotujejo. Berlin. 16. oktobra. Med Turčijo In balkanskimi državami so pretrgane yse vezi. Srbija in Grška sta se pridružili bolgarskemu ultimatu. Poslaniki so že dobili potne liste. Najkasneje danes zapuste vsi Carigrad. Grški ultimalum. Carigrad, 15. oktobra. Včeraj popoldne ie izročil dragoman grškega poslaništva Turčiji ultimatum zaradi zaplenjenih grških parnikov. Ako ne dobi grški dragoman v teku 24 ur po-voljnega odgovora, odpotuje danes ob 5. popoldne. Zahteve balkanskih držav. Carigrad, 15. oktobra. Nota, ki so jo izročile balkanske države Turčiji, vsebuje osebno obrazloženje. Nota obsega 8 točk, v katerih se zahteva: 1. Turčija pripozna brezpogojno etnično (narodnostno) avtonomijo vseli narodov v državi z vsemi njenimi konsekvencijami. 2. Dovoljuje proporcionalno zastopstvo krščanskih narodov v turškem parlamentu. 3. Pri-poznava popolno ravnopravnost krščanskih občin oziroma šol z otomanskimi šolami. 4. Se zavezuje, da ne bo skušala predrugačiti etno-grafičnega značaja evropskih provinc. 5. V evropskih vilajetih se uvede regijonalna rekruta-cija. 6. V evropskih pokrajinah se reorganizira orožništvo pod vodstvom švicarskih in belgijskih inštruktorjev. 7. Za gubernerje se imenujejo švicarski ali belgijski podaniki, ki bodo dobili aprobacijo velesil. Guvernerjem na strani bi naj stali generalni odbori, in 8. Uvede se najvišji svet, ki bi naj bil prideljen velikemu vezirju in v katerem bi bili enako zastopani kristjani, kakor Moliamedanci. Naloga tega sveta bi naj bila nadzirati izvedbo reform. Delovanje tega najvišjega sveta ali senata imajo pravico kontrolirati poslaniki velesil in vseh 4 balkanskih držav. EVROPSKA KONFERENCA. Dunaj, 16. oktobra. Francoski poslaniki so Izročili vsem evropskim vladam naročilo svoje vlade za konferenco. Predlog so sprejele vse države simpatično. Program in cilj konference še ni določen, toda brezdvomno se bo bavila z vprašanjem ohranitve miru In statusa quo na Balkanu. AVSTRIJSKI »RDEČI KRIŽ«. Dunaj, 16. oktobra. Včeraj je bila seja »Rdečega križa«. Vladi dveh balkanskih držav in turški »Rdeči polmesec« so naprosili avstrijski »Rdeči križ«, da odpošlje čimprej na bojišče zdravnike, strežaje, obveze itd. Na seji je bilo sklenjeno, da čimprej odpotujejo "dve koloni v Črnogoro in na Bolgarsko. Turčiji so poslali obvez, zdravil itd. v vrednosti 5600 K. Nadaljne pošiljatve bodo še sledile. Na seji se je izrekla želja, naj avstrijski »Rdeči križ« pomaga vsem vojskujočim se državam. Predsedništvo je bilo Pooblaščeno, da porabi v ta namen 150.000 K. STRAH PRED VOJNO. Run na posojilnice. Inomost, 16. oktobra. Na Tirolskem je odpovedalo mnogo malih vlagateljev iz strahu pred vojno denarne vložke ter jemljejo istega iz hranilnic in rajfajznovk. Listi oozivaio vlado, aaj pomirjevalno vpliva. k , , Lvov, 16. oktobra. Ze nekaj časa je v posojilnicah velik naval vlagateljev, ki dvigajo vloge. Med ljudstvom se je namreč razširila govorica, da namerava vlada porabiti denar za namene eventualne vojne. Od začetka tega meseca so Izplačali že več miljonov. Pomirjeva-nja nimajo mnogo uspeha. MIR MED TURČIJO IN ITALIJO. Rim, 16. oktobra. »Agenzia Stefani« po-roča iz Ouchyja: Mirovna pogodba med Turčijo In Italijo se je podpisala predvčerajšnjem ob 6. zvečer. MOLOHOVI PRIJATELJI NA DELU. Dunaj, 15. oktobra. Avstrijska delegacija je včeraj opoldne nadaljevala posvetovanje o vojnem ordinariju. Nemško nacionalni delegat Ansorge govori za vojne kredite. Rusin Romanczuk govori proti kreditom. Klerikalec Lang je za oboroževanje in govori na vojno hujskajoč govor. Delegatje Guggenberg (klerikalec), dr. German (Poljak), Smal-Stocki (Ukrajinec) in Le-cher (nemški nacionalec) se navdušujejo za nove miljonske žrtve molohu. Vojni minister Auffenberg se povzpne do gorostasne trditve, da so vojni krediti zdaj prav tako potrebni, kakor je želja po miru splošna. Potem govori proti milici. Poročevalec Kozlowski polemizira proti socialno demokratičnim govornikom in lomi kopja za nove vojne kredite. Pobija milico. Nato sprejmo meščanski molohovi služab-n. i proračun. Prav tako tudi resolucije, ki so jih stavili posamični govorniki v teku izvajanj. V razpravo pride izredni vojni ordinarij In dodatni krediti za armado. Poročevalec grof Clam-Martinltz »utemeljuje« predlogo o izrednih kreditih. Delegat dr. Ellenbogen (soc. dem.) se obrača proti nezaslišanim prekoračenjem, ki pomenjajo omalovaževanje delegacije. Govornik jedrnato vprašuje, ali hoče vdreti Avsrto-Ogrska v Sandžak ali ne. Ali hoče nadaljevati svojo politiko ne-vmešavanja v balkanske zmede tudi tedaj, če bi utegnila balkanska vojna roditi različne teritorialne spremembe. Modreje bi bilo, če bi vlada ne bila predložila dodatnih kreditov v tem neugodnem trenotku, ko vznemirjajo ves svet. Govori ostro in kritizira postopanje meščanskih delegatov. Povdarja, da so socialni demokratje zategadelj za milico, ker je milica najmočnejši odpor proti osvojevalnim težnjam. Čim manj morejo meščanske stranke sedanji gospodarski red braniti s svojimi preluknjanimi argumenti, tem bolj bo uspevala setev socializma in bo utrjevala v splošnosti uverjenje, da je današnji go-podarskl red nevzdržljlv. Delegat Kramar svari pred vmešavanjem v balkanski boj. Slednjič pa mladočeški gromovnik junaško izjavi, da bo glasoval za kredite. Delegat Cingrija se izjavi proti kreditom. Delegat Nemec polemizira proti delegatu Somrnru. Vojaške zahteve sprejete. Po nadaljni debati se je sprejel vojni izredni ordinarij in izredni kredit 40 miljonov. Prihodnja seja danes dopoldne. OGRSKI SLUŽABNIKI MOLOHA. Dunaj, 16. oktobra. Plenarna seja ogrske delegacije je sprejela včeraj brez debate proračun skupnega ministrstva, skupnega najvišjega računskega dvora in predlogo o carinskih davkih ter resolucijo, da se prestavi skupno finančno ministrstvo v Budimpešto. Nato so se sprejeli vojaški dodatni krediti. S tem so meritorna posvetovanja ogrske delegacije pri kraju. ATENTAT NA ROOSEVELTA. Novi Jork, 15. oktobra. Ko je snoči zapuščal Roosevelt v Milwaukee hotel, je planil k njegovemu avtomobilu mož ter ustrelil nanj iz revolverja. Atentator je versko blazen in pravi, da mu je duh Mac Kinleya zapovedal atentat. Roosevelt je na prsih lahko ranjen, pljuča so nepoškodovana. T Pošljite naročnino, če je še niste! Vestnik organizacij. Mesečni shod podružnice lesnih delavcev bo v nedeljo dne 20 t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilni pri “Levu* na Narije Terezije cesti. S skodom bo združeno tudi predavanje, na katero vse člane opozarjamo. Koroško. — Slaba izkušnja s policijskim psom. Pri zasledovanju roparskega morilca pri Vern-hergu se je poslužila policija znanega policijskega cucka »Rolfa«, ki je svojo nalogo, kakor je to običajno, res grandijozno rešil. O tragičnem rezultatu tega policijskega psa poro-, čajo iz Beljaka podrobno sledeče: Na mestu uboja je Rolf takoj pobral sled in je sledil s strahovito vnemo v gozd. Vodil je svoje spremljevalce po gozdu semintja in sicer povsod, koder je, kakor se je pozneje izkazalo, nabiral triinšestdesetletni starček, muzikant Sova, gobe. šlo je cik in cak in semintja. Končno je pripeljal pes celo oboroženo družbo h koči tega starca pri Vernbergu. Ko je mož zagledal hudega psa in za njim oboroženo policijsko silo pod vodstvom četveronogega detektiva, se je silno prestrašil. Začelo se je ostro izpraševanje, mož je bil popolnoma prestrašen. Pes je cel čas ostro gledal dozdevnega zločinca. Končno Pa se je izkazalo, da je mož popolnoma nedolžen in »Rolf« in njegova družba je odšla brez uspeha. Bog zna, komu bi še »Rolf« napravil tako nepriliko, če bi ga še enkrat pustili na sled. Zato so ga raiši odpeljali domov, da še nekoliko časa prakticira, da ne bo nadlegoval nedolžnih ljudi. — Usoda brezposelnega dekleta. V Vol-šperku so aretirali 261etno brezposelno dekle Mn hofmanovo zaradi vlačugarstva. V ponedeljek se je dekle v ječi obesilo, in sicer na podvezo. K sreči je prišel pravočasno ječar, ki le samomorilko rešil. Istra. — Uboj v Boljuncu. V nedeljo zvečer ob 9. je prišlo v Boljuncu do krvavega čina s smrtnim izidom. Sancin Lovro od Ivana iz Bo-Ijunca je zabodel z nožem Matijo Maverja iz Boljunca, da je bil na mestu mrtev. V ponedeljek popoldne se je vršila obdukcija. Vzrok krvavemu činu je staro sovraštvo. Do včeraj popoldne niso mogli najti zločinca. Bržkone se je skril v gozdič na Malem Krasu. _____ Umetnost in književnost. —Iz gledališke pisarne. Jutri v četrtek zvečer (par-predstava) se prvič na slovenskem odru uprizori Skowronnekova vaška komedija v treh dejanjih »Štev. 17«, v kateri pisatelj, ki je tudi slovenskemu občinstvu dobro znan, na velezabaven in originalen način orisuje ljubezensko zgodbo jetnika št. 17 in pa počenjanje tihotapcev ob nemško-poljski meji. Igra, ki se odlikuje po svojem preprostonarodnem slogu in iz živega kmečkega življenja vzetih izborno risanih tipih, je prepojena z zdravim humorjem, tako da prisili tudi najhujšega če-merneža do presrčnega smeha. Zato ni dvomiti, da se bo kot skoz in skoz zabavna igra priljubila tudi našemu občinstvu. Kakor sinoči pri »Velikem mrtvecu«, ki je topot privabil skoro za polno hišo občinstva in žel tople aplavze, tako bo tudi pri »Št. 17« med odmori koncertiral orkester »Slovenske Filharmonije«. Izvajal bo tele izbrane koncertne komade: 1. Strauss: Uvertura v 1001 noč; 2. Foerster: »Obletnica« iz opere »Goremski slavček«; 3. Ganne: »La czarin«, mazurka. — Opera pripravlja Wag-nerjevo veliko opero »Večni mornar«, ki se prvič uprizori v torek 22. t. m.; opereta študira Suppčjevo opereto »Boccacclo«, drama ima za tekoči teden pripravljeno še eno noviteto, Su-dermannovo »Tiho srečo«. — Iz gledališke pisarne. Želeča pregnati mrtvilo, ki pri nas vlada med odmori in da iz prireditev v gledališču napravi prave družabne večere, je intendanca ukrenila, da bode poslej pri uprizoritvah veselega značaja med pavzami koncertiral orkester »Slovenske Filharmonije«. Izbrani koncertni program se bode objavljal na lepakih in v listih. Novice. * »Napredna« Avstrija. Avstrija ni tako zaostala, kakor bi človek mislil. Sicer je res, da so delali štafažo pri septemberskanu klerikalnemu špektaklu uradniki, učitelji, oficirji, sploh vsi, ki imajo glavo na konopcu, ali to se n. pr. lehko opraviči z avstrijsko ljubeznivostjo, dobrosrčnostjo in uslužnostjo. V enem oziru je Avstrija resnično »napredna«. Leta 1910 je bila Avstrija na četrtem mestu svetovne produkcije piva. Leta 1911 se je pa na Avstrijskem zvarilo že za skoraj 10 procentov piva več kakor prejšnje leto, namreč 25,570.763 hektolitrov. Pri proizvajanju piva prekašajo našo domovino le Združene države, Nemčija in Angleška. Na enem polju se torej lehko kosamo z največjimi državami. * Proti smrtni kazni. Švicarsko društvo pravnikov je pred kratkim razpravljalo o smrtni kazni za novi švicarski zakonik. S 25 glasovi večine so švicarski pravniki sklenili, da v novem zakoniku odpade smrtna kazen. * Premije za otroke. Avstralski zvezni senat je sprejel zakon o materinstvu. Zakon določa premijo do 100 mark za vsakega otroka, ki se porodi v Avstraliji staršem belokožcev. * Mojstrski računar. Na zadnji seji »Royal Asiatic Society« v Kolombi so zbrani učenjaki strmeli nad izredno računarsko zmožnostjo dečka Arumugama. V nekaterih sekundah je rešil deček najbolj zamotane računske naloge. Ena od nalog se je n. pr. glasila: »Trgovec napravi veliko pojedino. Ima 173 gostov, vsakega gosta pogosti z merico riža. Od vsake merice pa dobi svetišče 17 procentov riža. Koliko zrnec riža je dobilo svetišče, če je bilo v vsaki merici 3,341.272 zrnec riža?« Čez tri sekunde je deček povedal odgovor: Svetišče je dobilo 100,913.709 in 52 stotink zrnec riža. Seveda so gospodje, ki so dečka izpraševali, prej natančno izračunali nalogo. Rekli so mu, da se je zmotil za deset zrnec. Ali računarček je odločno zmajal z glavo in ostal pri svojem. Gospodje so še enkrat preračunali in sc sedaj prepričali, da je imel deček prav. Pri krajših nalogah je deček tako hitro računal, da je povedal že med na-povedio pravi rezultat.____________________________— Jpdgovorni urednik f ran Bartl. Izdala in zalaea založba »Zarle«. TM 'c > CG 2 3 l— u O 73 Xi N C S £ C SL% (G — li '-T' VI n g-3 O v> O 3 pl 2 • o . < o V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko Izbere. Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v I. nadstr. Ustanovljeno leta 1900. Pariz 190! I Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam nao^-ečjo zalogro 3sxaen.ili nagrobnih vencev in trakov z napisi. Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. - Cene brez konkurence. :: FR. IGLIC Ljubljana, Mestni trg št 13-13. vpisana zadruga z omejeno zavezo ima doslej deset prodajalen in sicer: Ljubljana: Sodna ulica 4; „ Krakovski nasip 10; „ Vodmat, Bohoričeva ulica; Siska: Kolodvorska cesta (v lastni hiši) Celovška cesta 1; Vič-Glince: Tržaška cesta Jesenice: „pri Ferjanu"; Jesenice-Fužine: na Savi, „pri Mencingerju" ; Koroška Bela: „pri Pristavcu"! Tržič: „Pot na Bistrico". Lastna pekarna je v Šiški, Celovška cesta 1. -- Osrednja pisarn a: v Šiški. Kolodvorska cesta 56 (v lastni hiši), kjer je tudi glavno skladišče. V Ljubljani je za pisma: poštni predal 13 (na glavni pošti) ter nabiralnik v prodajalni, Sodna ulica 4. — Čekovni in klerinški račun za denarni promet: št. 75.383 c. kr. poštne hranilnice. Clan društva lahko postane vsakdo, ki je svojepraven. Za pristop se je oglasit bodisi v kaki prodajalni bodisi v pisarni. Pristopnina znaša 1 K delež 30 K. Dosedaj so člani prejeli čistega dobička: leta 1909. ... K 2035-— (prvo leto) „ 1910. . ♦ . „ 11365-25 „ 1911. . . . .. 16610-45 Skupaj . . K 30010*70 Hranilne vloge zadružnikov se obrestujejo po 5 odstotkov od dne vloge dviga. Hranilne vloge se sprejemajo v pisarni kakor tudi v prodaialnah proti potrdilu podpisanem po najmanj enem članu načelstva ter prodajalničnega poslovodje. Nadzorstvo. Načelstvo. - Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani Kovaški pomočniki kateri so zmožni tudi na primožu delati se sprejmejo v tovarni vozov Peter Keršič, Sp. Šiška pri Ljubija. r. z. z o. z. se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri :: Ljubljani. Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča dela. • • •• Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno v najkrajšem casu. •• tt