s* koristi dtltvne|> ljudstva v Ameriki
V slogi )« moč!
GLASILO S VOSO-DOMISELNIH SLOVENCEV V A MEHI KI
Od boja do zmage!
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 40.
■toted as Second-Clss* Matter July 8th, 1903, at the Peat-OSce at Chisago, 111., aader Act ol March 3rd, 1*79
Chicago, 111., 6. oktobra 1911.
Kdot misli srobodno, •• m% mit boriti so svobodo I
Leto X.
Razne novice.
V OJNA.
Razgled po svetu.
AVSTRIJA JE NEVOŠLJIVA.
London, 5. okt. — Avstrija je grozno nevošljiva Italiji, ker je zadnja svoje pehotne čete z tako hitrostjo in redom spravila na bojne ladje in jih ukrcala v Afriki. Avstrija uvideva, da je postala v vojaškem oziru jako napredna in morebiti boljša kot Avstrija sama. Govori se, da so v ukrce-vanju infanterije Italijani prehiteli daleko same Japonce, kateri so v rusko-japonsko vojni ukrcali v 3 tednih komaj 15,000 mož v Koreji.
,	Končano.
Rim, 4. okt. — Italijanske križarke in torpedi so z uspehom bombardirali Prevezo. Ugodno za Italijo je to, da je turško mini-sterstvo padlo in da se še do danes ni konstruiralo novo!
Bombardment Tripolisa.
Rim, 4. okt. — Uradno se je razglasilo poročilo vice admirala Faravelli, da je italijansko brodovje danes ob 3 uri popoludne pričelo bombardirati Tripolis. I-talijanska baterija je gledala posebno na to, da ne bi pokvarila turških mošej, javnih poslopij in konzularnih poslopij. — Admiral poroča, da se bo bombardment, nadaljeval, če Turki ne pokažejo bele zastave.
Turški kanoni škatlje.
Rim, 4. okt. Admiral in poveljnik Aubrey poroča, da ni niti en turški strel zadel kake italijanske bojne ladje, ker njihovi kanoni niso nesli na tako daljavo. Admiral je dal povelje, da morajo Italijani varovati cerkve, bolnišnice irt tudi turška navadna poslopja. Vi,.40 v mestu kaj mrtvih, admiral ne " v e poročati. Prvi strel na tripolis je prišel iz bojne ladje “Giuseppe ^Garibaldi”. Italijansko vojno tirodovje se je približalo mostu na dva kilometra daljave. Mesto je prebivalstvo gotovo zapustilo; na palači turškega go-vernerja plapola turška zastava.
Zavezniki.
Rim, 5. okt. Ker so bile govorice, da pride lahko do prepira med Avstrijo in Italijo, je italijanska vlada izjavila, da se je vse zgodilo v sporazumu z Nemčijo, Avstrijo, Anglijo in Francijo.
V Rimu so vladni krogi prepričani, da se Italijanom ni potreba nič bati sovražnika na severu, pač pa se dela že na to, da se trozve-za podaljša kar do 1. 1914.
Tako je prav.
Dunaj, 1. okt. Dve dunajski banki ste založili dva milijona kron. S tem denarjem se bodejo zidale Čedne hiše in oddajale delavcem in meščanom za majhno najemnino, d'a se pokrijejo stroški, davki in da se vleče po 5 odstotkov dobička.
Štrajk končan.
Dublin, Anglija (Irska), 5. okt. Železničarski štrajk na Irskem, ki se je začel" 21. sept., je danes končal. Delavci so opustili več svojih zahtev in družba je ravnotako v marsikaj privolila.
90 odstotkov starih delavcev je družba takoj sprejela zopet na stare prostore. Tudi vse druge štrajkarje bo družba obdržala pri delu.
denurje v sitno domovino
polil Jamo:
ia	i 10.35 ................ 50	kron,
za	9 20.50 ............... 100	kron,
za	* 41.00 ............... 200	kron,
za	* 102.50 ............... 500	kron,
za	S 204.50 .............. 1000	kron
za	$1020.00 .............. 5000	kron,
Poštarina je vSteta pri teh »rotah, Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. pošt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske 00 Domestic Postal Money Order alips New York Bank Draft:
FRANK SAK8ER CO.
82 Onrtlaod *«. Raw York 0194*9. Clair Ava.. N.	Cavalaai, Ohia
VOJNA MED ITALIJO IN TURČIJO.
London, 1. okt. — Pariški list “Matin” je dobil poročilo iz Carigrada, da je italijansko vojno brodovje blizu otoka Kijo v E-gejskem morju napadlo turško vojno brodovje, ki je bilo na poti iz Beiruta v Carigrad. Samo e-na križarka se je rešila. V pomorskem ministrstvu v Carigradu niso te vesti zanikali, pa tudi ne potrdili.
Iz Malte poročajo, da so Italijani šele včeraj ob pol enajstih pričeli bombardirati Tripolis. Podrobnosti o bombardiranju ni bilo mogoče dobiti, ker je kabel v italijanskih rokah in ga rabi italijanska vlada. —
Italijani so zajeli pred Tripolisom eno transportno ladjo in več ribiških čolnov. Edini Evropejci v Tripolisu so konzuli in časnikarji. Vsi drugi so se na trgovskih ladjah odpeljali iz mesta.
Pomorska bitka pred Prevezo.
Pred Prevezo je bila 30. sept. pomorska bitka. • Tri italijanske križarke in štiri torpedovke so bombardirale včeraj zjutraj mesto in potopile eno turško torpe-dovko in ujele dve prevozni ladji. V mestu je bilo vladno poslopje razdejano. Italijansko vojno brodovje je bilo pod poveljstvom vojvode Abruškega. Italijani so zasedli Prevezo.
Splošna mobilizicija v Turčiji.
Iz Carigrada prihaja vest, da je vlada mobilizirala vso armado in d‘a je naročila poveljniku v Tripolisu, da se upre italijanski okupaciji in proglasi “sveto vojno”.
V	raznih turških mestih so bile demonstracije proti Italijanom.
Grška je tudi poklicala svoje vojake pod zastavo .¿tčani so proglasili, da žele združenje Krete z Grško.
Angleško iSredozemsko vojno brodovje je zbrano pri Malti.
Turška vlada je zopet apelirala na velevlasti, da odvrnejo nadal-nje prelivanje krvi. Pri Prevezi so Italijani zaplenili eno jahto in en parnik, na katerem je bilo pet turških častnikov in 162 mož.
Turški rušilci torpedov, ki so ušli izpred Preveze, so se zbrali v pristanišču pri Gunemici. Včeraj so slišali pri Gunemici grmenje topov, iz česar sklepajo, da je prišlo do nove bitke med Italijani in Turki. —
V	Solunu so Turki napadli italijanski konzulat in razbili italijanski grb na pošti in na italijanskih šolali.
V	Italiji vlada veliko navdušenje za vojno vzlic socialističnim demonstracijam. Turški konzul v Genovi je dobil od svoje vlade naročilo da da odstraniti turški paviljon na razstavi v Turinu.
Bulgarski ministrski predsednik je izjavil, da se bode Bulga-rija zadržala mirno med vojno.
Jugoslovanski minister,
Dunaj, 1. okt. — Sedanji politični položaj v Avstriji je najbolj ugoden za pridobitev jugoslovanskega ministra. Dozdaj še Jugoslovani niso bili zastopani v ministrstvu, dasi imajo pravico do takega zastopstva. Pri rekonstrukciji kabineta, ki se izvrši te dni, bode morda upoštevana ta pravica Jugoslovanov. Kdo bode imenovan jugoslovanskim ministrom, še ni znano, želeti pa je, da dobi ministrski portfelj mož, čigar oseba bo jamstvo, da bo v ministrstvu pošteno in nepristransko zastopal narodne in gospodarske interese vseh Slovencev.
Madero izvoljen.
Mexieo City, 2. okt- — Pri včerajšnjih volitvah je bil Franceseo J. Madero izvoljen za predsednika mehikangke republike.
Za podpredsednika je naj hrže izvoljen Jose Pino Suarez iz Yu-eatana. Izid volitve še ni znan. Njegova protikandidata sta sedanji predsednik de la Barra in Gomez.
NA ZAPADNIH ŽELEZNICAH JE IZBRUHNIL ŠTRAJK.
Chicago, 111., 1. okt. — Včeraj dopoldne je na Harrimanovih železnicah in na Illinois Central železnici izbruhnil štrajk. — Nad
40,000	železniških dlavcev, ki delajo v železniških delavnicah, je na štrajku. To hode gigantičen boj med finančnimi interesi in dela vistvom.
Delavski voditelji so izrazili mnenje, da se bo boj za priznanje delavskih organizacij na železnicah razširil na vse železniške zisteme v Ameriki.
Dozdaj so prizadete sledeče železnice : Union Pacific, Southern Pacific, Oregon Short Line, Oregon, Washington & Northern, O-regon Railway & Navigation Co., Sunset Route, Illinois Central, Yazoo & Mississippi Valley in San Pedro, Los Angeles & Salt Lake City.
Železniška vodstva so bila na štrajk pripravljena in so odredila obsežne varnostne priprave za slučaj, da bi prišlo do nasilstev.
Železniški uradniki trde, da so delavci bili prisiljeni v štrajk in da bode štrajka le malo časa trajal.
Tndi delavski voditelji pravijo, da bo štrajk kratek in navajajo za to okolnost, da so železnice v neugodni poziciji.
Strojevodje, kurjači in drogi uslužbenci na vlakih najbrže ne bodo štrajkali, ker so šele pred kratkim dosegli povišanje plače.
Julius Kruttschnitt, podpredsednik Harrimanovih železnic bo v imenu železnic nadzoroval situacijo.
Konvent mašinistov.
V Davenportu, Iowa, se vrši konvencija mednarodne unije mašinistov. Delegati so se izrekli za štrajk delavcev v železniških delavnicah. Vsi govorniki razun predsednika 0’Connella so priporočali štrajk.
Na konventu - imajo socialisti večino, kar se je pokazalo že pri volitvah v odseke.
Debate so zelo viharne. Dozdaj se je sklenilo, povišati mesečne prispevke na $2.00, vsled česar bodo dohodki organizacije narasli na $300,000 na leto.
Delavski župan v San Francisco.
San Francisco, Cal. 1. okt. Pri prvotnih volitvah, ki so se vršile v tem mestu je bil nominiran za župana James Ralph, nekdajni delavec, ki je bil čisto ubog, pa se je s svojo pridnostjo tako po-vspel, da je danes odličen trgovec v mestu. Dobil je 18.000 glasov večine nad seda.jnim županom. — Socijalistični kandidat McDevitt, ki je tudi kandidiral, ni dobil niti 400 glasov v celem mestu.
Delavski položaj v novoangleških državah.
Delavske razmere v novoangleških državah so zdaj precej u-godne. Od meseca septembra naprej je dobilo 85,000 delavcev dela. Fall River Iron Works Co. je razglasila, da bode z 9. oktobrom delala v vseh sedmih tovarnah. Tovarne so bile zaprte od 5. avgusta. V vseh sedmih tovarnah je uposlenih 5000 delavcev.
Delavci in guverner Marshall.
Evansville, Ind., 1. okt. V seji Indiana Federation of Labor je bila sprejeta resolucija, ki o-stro obsoja postopanje guvernerja Marshalla pri izročitvi John J. McNamara. Delavci očitajo guvernerju, da je postopal nepravično, brezobzirno in nepremišljeno, ko je dovolil detektivu Burnsu, da je odvedel aretovane-ga McNamaro v Californijo.
McNamara.
Los Angeles, Cal., 2. okt. O-bravnava proti delavskim voditeljem, bratom McNamara se je danes pričela. Kakor znano, sta oba obtožena, da sta položila dinamit pod poslopje “Times” v tem mestu. —
GROZNA KATASTROFA V PENNSYLVANIJI.
Državne oblasti so odredile takoj preiskavo proti Bayless Paper Mili družbi, ki je bila lastnica jeza.
Pittsburg, Pa., 1. okt. — Grozna nesreča je zadela včeraj popoldne mesto Austin, v Porter County. Nenadoma se je podrl jez pri Bayless Paper Mill Company, ki leži v bližini mesta in pet sto milijonov galon vode je vdrlo v mesto in je preplavilo. O-koli 200 oseb je utonilo in zgorelo. V poslopjih, ki jih ni podrla voda, je bil nastal ogenj in ljudje, ki so se bili rešili pred vodo v poslopja, so zgoreli. Rešili so se le ljudje, ki so bežali na griče.
Mtesto Austin ima 300 hiš in 3200 prebivalcev in leži v dolini pred jezom med dvema gričema.
Yoda je podrla vse telefonske in telegrafske droge. — V kraju Condersport, ki leži kakih 14 milj daleč od Austin so dobili prva zanesljiva poročila o neisreči. Pravijo, da je ponesrečilo 150 ljudi.
Jez je bil 530 čevljev dolg, 49 čevljev visok in 32 čevljev širok.
Mesto Castello, ki je prav blizu Austina, je bilo tudi razdejano. Mnogo škode je tudi v mestu Whartonu. V Austinu je ponesrečilo vsa rodbina senatorja Frank E. Baldwina.
Iz vseh krajev v bližini Austina so poslali pomoči nesrečnim žrtvam. Ljudje stanujejo v šotorih. Zdravniki pomagajo ranjencem. Dozdaj so izvlekli iz razvalin 35 trupel.
Državni inženirji so bili poklicani v Austin in so takoj pričeli s preiskavo jeza. Govori se, da je bil jez pokvarjen, pa da družba ni ničesar storila, da bi bila jez pravočasno popravila.
Proti Bayless Paper Mill Co. je uvedena preiskava.
Mesarski pomočniki v New Yor-ku zahtevajo skrajšanje delovnega časa.
Unija mesarskih delavcev štev. 174 je predložila delodajalcem novo delovno pogodbo, v kateri zahtevajo, da se delovni čas skrči na 9 ur na dan. Delavci groze, da bodo uprizorili štrajk, ako delodajalci ne bodo sprejeli novih predpisov. —- Tudi v Brooklynu, Hoboken in Jereey City bodo mesarski delavci stavili enake zahteve.
Proti mesnemu in lesnemu trustu.
Chicago, 111., 30. sept. Zvezni distriktni pravdnik James Wil-kerson je odpotoval v Washington, kjer se bo posvetoval z generalnim pravdnikom Wickers-hamom v zadevi sodnega preganjanja mesnega in lesnega trusts.
Položaj v krojaški obrti.
Štrajk krojaških delavcev, ki delajo za odjemalce, se v New Yorku vedno bolj razširja. — Štrajkarjem se je še pridružilo 400 neorganiziranih krojaških delavcev. Petdeset mojstrov se je poravnalo s štrajkarji in jim izpolnilo zahteve.
Delavske razmere.
Delavske razmere niso skoro nič boljše ta mesec. V Montana se dela malo in se sploh po celem zapadu čuti veliko delavsko krizo, ki jih nihče ne ve vzroka.
Iz Hazard, Pa., smo dobilo od Feny Julius poročilo, da se dela tam, kakor po drugih krajih vsak dan redno, da se pa ne svetuje rojakom tja za delom hoditi, ker je tam že tako dov.elj brezposelnih.
Po večjih mestih, kakor Chicago, Cleveland, Filidelfiji itd., se dela bolj zmerno in je tudi pomanjkanje dela in preveč delavskih rok na razpolago.
Slab delavski položaj v deželi.
Donesek za novi stroj.
Anton Janeček, Roslyn, Wash. $1.00 ; Jos. Petek 50c ; Frank Kalan 25c. —
Italija je napovedala Turčiji vojno. Bitka ise danes že vrši na Srednozeruskem morju in v Jadranskem in Egejskem morju.
Vojna se je napovedala iz zgol politično kapitalističnih manevrov. Italija se je čutila v Afriki “prikrajšano”, uvidela je, da kdor zna bolj ropati, tisti ima več in se ga bolj hvali. Leta nazaj se je Italija pekla v Abesiniji. Dobila je svoj kos “pripoznan”, a v celem je bila laška ekspedicija tepena, ker so generali in voditelji pustili ubogo vojaštvo hoditi v največji afriški vročini — svoje vojaštvo boso in lačno, in jih pustili umreti kot pse, pa ne na bojnem polju, temveč po cestah in hostah in vročih peščenih tleh. — Sedaj je postal Italiji Tripolis poželjiv. Ker je Tripolis v severni Afriki nad vse važna postojanka, fino trgovsko mesto in tudi drugače pripravno, je začela Italija tja pošiljati svoje podanike, ki so izvojevali leto za letom več prostora in v tem popolnoma turškem mestu dobili velik vpliv. — Italijanom se je pa mudilo za vze-tje Tripolisa. Poslali so svoj ul-timatum slabi Turčiji, kjer so zahtevali enakih pravic za svoje podanike v Tripolisu in tndi to, da ne sme Turčija več pošiljati svojega vojaštva v Tripolis ki je že čez 500 let turško mesto.
Italija je tako hitela, da ne more navesti še pravega vzroka, zakaj je napovedala Turku vojno. Ozirala se je na “priliko”. Nem-ško-francoski spor, potem splošen “evropski koncert”, posebno pa slabo stanje turške mornarice, armade in turških financ — vse to je bilo Italiji dobro znano in zato hajd nad Turka, tega groznega sovražnika kristjanstva. In šli so nadenj in ga bodo potolkli, ker Turk je preslab, da bi se zamogel braniti, čeprav je znano, da thr-ški vojak ne pozna strahu smrti.
Zgodil se je. zopet nov kapitalistični trik. Za obsojati je to le toliko, da so vsa mnogoštevilna italijanska “mirovna” društva — sedaj na svoj program pozabila, in to popolnoma pozabila! V mirnem času hna ta fakinska banda svoje velike konvencije “miru” — sedaj pa, ko pocajo kanoni — pa prijetno tiho molče. V resnici je sedaj delavstvo spoznalo, kolike koristi so taka ‘mirovna’ društva, ki v mirnem času tako “grozno delujejo”, v vojnem času pa kličejo hozana dimu! Edino soci-jalisti. Italije so obsodili vojno. Niso sicer proglasili generalnega štrajka, ker tega niso zamogli, ker jim kapitalistična italijanska vlada drži bajonet nad glavo, a vendar so se vkljub temu pripetile ponovno protivojaške demonstracije pred očmi vojakov samih, in kakor poročila govore, so bili na socijaliste oddani tudi streli in jih je več na mestu mrtvih obležalo. Njih števila se ne da dognati, ker je vlada italijanska vsako de-peširanje v inozemstvo prepovedala.
Pa tudi druga poročila o bitki med turško in italijansko mornarico niso zanesljiva, ker gre le to v svet, kar je Italijanom povolji.
Govori se o interesih? Kakšne interese pa naj ima uborno italijansko ljudstvo v Afriki? Nobenih. Izkoriščevalci vejo vedno vzbuditi v narodu “patriotizem” s tem, da govore, da je domovina v nevarnosti, da je evropski mir v nevarnosti, da je “krščanska vera v nevarnosti, in njihov denar in otroci in vse do zadnje kokoši. Da znajo to vlade svojim podanikom dobro vplesti v glave je razvidno iz tega, da je nastalo med' Italijani in Turki — v Ameriki, sovraštvo! Italijani so saj v Chicago počeli bojkotirati turške kavarne. Tako daleč gre zasleplje nost tega zaostalega ljudstva, da je vse neumno za vojno in menda komaj že čakajo, da jih italijanski konzulat pokliče pod zastavo kapitalistov. Ko se njih bratje delavci v Italiji (socijalisti) bore z
vsemi silami pred očmi oborožene sile proti vojni, so nasprotno prosti italijanski delavci v svobodni delavski miroljubni deželi — vsi za vojno in klanje in ropanje. — Potem se sodi narod. . . Sramota!
Nekaterim evropskim velesilam je italijansko-turška vojna kot nalašč, dobrodošla. V prvi vrsti mislimo tu Avstrijo, ki rada vidi, dia je Italija zaposlena v Afriki. Skrbi jo pa, zakaj je Italija i sedaj zastražila še bolj avstrijsko-italijansko mejo?!
Nobeden nezaupa svojemu “zavezniku”! Rusiji je ta vojna tndi dobrodošla; upa na kake koncesije ob Črnem morju in bi tako rada še drugače obračunala s Turčijo. Nemčija hujska in tudi gleda za primeren grabež; Francija molči, ker je sama krala v Afriki, Anglija je pa samo kramar, ki ji je vse prav, kar ne škodi profitu angleških kapitalistov. Grčija se sama pripravlja proti Turku; Črno gora je pod kuratelo Rusije in mora čakati povelj iz Peterburga; isto Srbija in Bulga-rija. Zanimiv ples!
Tarifna komisija brez denarja.
Washington, 1. okt. — Taftova tarifna komisija, ki je bila izvoljena, da izdela na podlagi natančnih poizvedb poročilo o reviziji tarifa, ne bode mogla dela končati, ker jej primanjkuje denarja. Izdelala bode samo poročilo o tarifa na volno in bombaž, ne pa tudi o tarifa na železo, jeklo in kemikalije. Komisija je
skoraj že ves izčrpan. Zdaj je dvomno, ako bodb demokrati dovolili komisiji novega kredita, ker je predsednik vetiral predlogo o reviziji tarifa, kakor so jo predlagali demokratski poslanci. Tudi zahtevajo demokrati, da predloži komisija svoje poročilo direktno kongresu, ne pa predsedniku. Iz najnovejših govorov predsednika Tafta sledi, da ne bo odobril revizije tarifa, kakor jo hočejo predlagati demokrati in insurgenti.
Morganovi in Rockefellerjevi interesi.
Zadnja panika na newyorski borzi je bila posledica boja med Morganovimi in Rockefellerjevimi interesi. Jekleni trust, ki je pod Morganovo kontrolo, je pričel boj proti Standard Oil Company. Boj se je vršil na borzi. Delnice jeklenega tmsta so padale rapidno, ali kmalu šle zopet kvišku, ko je Morgan osebno posegel v boj in izjavil, da jekleni trust nikakor ne misli na razpust. Standard Oil Co. bujska vlado proti jeklenemu trustu. — Bitka med tema dvema velikima trusto-ma še ni odločena.
Farmerji za McNamaro.
Izvrševalni odbor farmerske unije v državi Oklahomi je sklenil oster protest proti izročitvi bratov McNamara californijskim sodnim oblastim. Odbor se je tudi izrekel za tesnejšo zvezo z organiziranim delavstvom.
Slovenska Talija v So. Chicago.
V So. Chicago, se bo v soboto dne 7. t. m. igrala vesela narodna igra Buček v strahu, ki obeta v vsej meri zadovoljiti posetnike, ker so uloge v najboljših rokah. Ta igra Rado Murnika ise je že neštotokrat igrala z velikim uspehom. po slovenskih odrih in ker So. Chicago tudi nezaostaja za drugimi slovenskimi ameriškimi odri, in ker je igra dobro naštudirana. je upati da bo v resnici dosegla uspeh in da se bo občinstvo za mal denar, 25c vstopnina za moškega, bilo gotovo veselilo, da si je ogledalo igro. —- Pričetek ob y28 uri zvečer v Frank Me-dosh-ovi dvorani.
Na pogramu tudi ples in druga zabava. Nasvidenje!
Zahodna	Bolniška
Podporna	Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vttanovljena 25 apriia in ink>rpor'r»na 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predse lnik: FRANK JERAS, B>x44, Taylor, Wash.
Podprediednik:	PAVE'j KO 5, Box 10, Ravemdale. Wash., Box 44.
Tajnik: FR VNK TOSTO VRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44.
Zapisnikar: IVAN ŠKCJFCA., Ravensdale, Wash.
Blagajnik: BLAŽ FSLICIVN. Bix8), Enamciaw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash.
J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elu n. Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
PAUL KOLAR, Box 337, Cle Elum, Wash.
LOUIS KOCIJAN, Enumclaw, rin Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Ko8s-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode.
SKpzi Jibe.
RUSKO SPISAL SKITALEC.
Prevela na slovensko Minka Govekarjeva.
L
Oče je vsakokrat plakal, kadar je pravil, kako se je poslavljal takrat od matere.
Dolgo je vlekel iz svoje pipe ter si otiral solze; ko Pa se je pomiril, je nadaljeval:
“Kogar so takrat spremljali k vojakom, mu je bilo prav tako, kakor da ga spremljajo v grob; toda jaz se nisem bal. Mislil nisem, da mi je nemogoče povzpeti se do častnika. Nasprotno, bil sem prepričan, ida postanem kdaj častnik. In vendar je prišlo drugače. Aloja noga se je še bolj poslabšala, moral sem v bolniščnico. Tam sem ležal — nič več, nič manj kot dva celi leti; odrezali so mi nogo. In bil sem mahoma prost. Ostrigli so mi peroti in potem so me izpustili. Brez hrane, brez gnezda, pa pojdi, kamor veš in znaš — proletarca imenujejo takega človeka v knjigi. Devetindvajset let sem bil takrat star, toda nihče bi ne bil verjel tega, vsi so me imeli za starca, tako so mi izpremenili to mojo spako. V teh dveh letih svoje bolezni sem prečital mnogo knjig, ljubi Kop-ka! Ako bi zbral vse te knjige skupaj, nabil ibi lahko ž njimi vso našo sobo prav do stropa. Tudi a-ritmetike sem se naučil v bolniš-čnici od nekega gospoda; o aritmetiki nisem vedel do tedaj ničesar in mi je bilo pravzaprav le v korist, da sem prišel v bolniščnico: vojaška služba je bila takrat taka, da se ti še sedaj ježijo lasje, če se spomniš na to. Ubegel bi bil prav gotovo, toda begune so gonili takrat ‘skozi šibe’: posta vili iso četo vojakov v dve vrsti in vsakemu so dali v roke palico; begunu so pa privezali na puško roke in so ga vlekli za puško med obema vrstama. Vojaki so ga bili z vso močjo s palicami po golem hrbtu, tako da včasih, ko je prišla nate vrsta, že nisi udaril več po hrbtu, nego po krvavem mesu, ki so viseli od njega kosci in so tičale v njem trske, katere so se odločile od palic. Ako je begun padel, so ga polili z vodo, ga dvignili in ga vedli dalje skozi šibe. Zgodilo se je pa, da ga tudi tako niso privedli do konca: u-mrl jim je pod palicami. Nihče pa ni smel udariti samo nalahko; za vrstama so stopali namreč podčastniki in so naredili vsakemu, ki ni udaril na vso moč, s kredo križ na hrbet. Ko je prišel begun preko vseh šib, so prišli na vrsto ‘ zaznamovane!’, ki so jih tepli, da je bilo slišati daleč naokrog samo ‘ua! ua!’, kakor kriče majhni otroci, kadar so kaznovani!”
Poslušal sem te pripovesti in srce se mi je krčilo od žalosti in strahu. In zazdelo se mi je, da je vse življenje mojega očeta dolga, dolga pot “skozi šibe”, palice, knute, biče, krepelca, skozi bridke žalitve, neskončne nesreče, krivična poniževanja in skozi teptanja vsega človeškega v njem! ... In kakšen človek je bil to ! Nadarjen, bistroumen, pameten ... Še do danes ne morem razumeti, kako si je mogel o-hraniti toliko radosti do življenja, toliko samozavesti in dobrotljivosti, kako je mogel biti veseljak, igrati s tolikim navdušenjem na harfi pomirjujoče : “Le
pijmo, zapojmo, vse gorje pozabimo!” :
Nekoč, ko me je oče dolgo preko polnoči uspaval s svojimi pri-povestmi in sva ležala skupaj v čumnati brez luči, se je začulo v gostilni nakrat žvenketanje razbitega stebla, a potem je zazvenel denar v šatuli, kamor je spravljal oče, kar je izkupil. Oče je skočil pokonci, si privezal urno nogo, zažgal v naglici svečo in pogledala sva previdno skozi polodprta vrata v gostilnico: toda tam je bilo že vse tiho. Šla sva za mizo; oče je pogledal v miznieo: velika, z bakrom okovana skrinjica z denarjem je izginila, okno nasproti mize pa je bilo razbito. Tat je ušel s skrinjico skozi okno, zvenel pa je bil bakreni in srebrni drobiž v šatuli, ki jo je tat bržčas obrnil. Vsa vas je vedela, da ni znašal očetov izkupiček na mesec nič manj kot petsto rubljev, a bilo je že blizu prvega, in oče je pričakoval gospodarja, da mu izroči zasluženi denar. Da se je vlom res izvršil, je potrdila vsa vaška policija, ki je bila takoj pokonci; a. drugega dne je pritekel takoj gospodar, bogat trgovec. Bil .je debel ter je imel široko, v obliki pahljače ostriženo brado, le eno oko in na telovniku dve debeli verižici. Navadno se je vedno šalil z očetom, kakor je bilo videti, ga je cenil visoko, rad je poslušal njegovo brenkanje na harfi in je imenoval očeta vedno “orel”; morda zato, ker je bilo v obrazu in sploh v vsej naravi nenavadnega gostilničarja nekaj orlovskega: orel z odrezano nogo in z ostriženimi perotmi. — Toda sedaj je gospodar pribežal v gostilno, zasopljen, ves v skrbeh in nezadovoljen. Edino oko je sukal srdito semintja, kozavi obraz je bil ves rudeč . . .
“Orel!” je zakričal, “ali je mnogo ukradenega?”
“Petsto rubljev!” je odgovoril oče: “ ves izkupiček! ’ ’
Gospodar se je zgrudil na stol, potegnil je svoj rudeči robec iz žepa in si je začel brisati potno plešo . . .
“Petsto rubljev!” ječal s hripavim glasom, “ves izkupiček! Zakaj sem te vzel brez kavcije? Kaj naj ti vzamem, ti lakota?”
“Lev Osipovič!” je vzkliknil o-čitajoče oče. “Kaj sem morda jaz kriv? Ali bi ne bili lahko tudi mene nbili zaradi vašega denarja? In končno, kaj je vam petsto rubljev?”
“Kaj?” je viknil gospodar, “o-rel! Vrana si, ne pa orel! Dopustil si, da so ukradli moj denar, sedaj se mi pa še posmehu ješ? — Petsto rubljev — to je nekaj denarja ! Ne pobereš jih kar tako na tleh! . . .”
“Včasih se pa vendarle zgodi, da jih pobere človek na tleh!” je odgovoril oče in je vrgel v trgovca debelo usnjato, gosto napolnjeno denarnico. “Jaz sem orel”, je nadaljeval prezirljivo, “sem in o-stanem orel, a glejte, kdo ste vi!”
Lev Osipovič je odprl listnico: v njej so bili sami bankovci.
“Kaj je to?” je vprašal neza-upno.
“Petsto rubljev!” je odgovoril oče. “Pomirite se, vse je tu. Ved-
pical :za njim po prašni cesti. Iz-
no sem imel ves denar v skrinjici, a to noč se mi je zdelo, kakor bi mi nekdo šepetal : vzemi ga, vzemi seboj v žep! In vstal sem ponoči iz postelje, vzel bankovce iz skrinjice in jih spravil v žep! In kar nakrat so bili tu tatovi. No, o-stalo jim je le osem rubljev, malenkost ...”
“O ti moj orel!” je kriknil trgovec kakor pijan veselja. “Ti si dečko! Rad te imam! Z eno besedo : orel, to je pa res!”
In začel je stresati s svojo mastno šapo veliko mišičasto roko mojega očeta.
V svoji radosti je dal trgovec odmašiti buteljo nekake kimljev-ke in pila sta jo prav prijateljski. Oče je igral na svojo harfo, jaz sem pa zvonkljal k njegovi igri. Lev Osipovič je bil silno dobre volje in je kričal vedno zopet: “Res, orel!”
Oče pa je samo stresal svoje kodre.
“Ti, orlič,---na!” Že natrkam
gospodar me je uščipnil ter mi podaril nov papirnat rubelj. Listek je šumel, kakor da je oškrobljen in lepo je dišal. Bil sem jako vesel.
Oče in Lev Osipovič pa sta izpila še enega.
“Nu,” je dejal končno trgovec, “sedaj pa treba obračunati. Razveseljevanje in delo, vsako ob svojem času! Gorje ti, če te zalotim ,pri kakem sleparstvu! Ha-ha-ha-ha ! To ti zagodem! . . . Or-rel!” . . .
In začela sta računati.
Ko sem pribežal čez nekoliko časa k njima v gostilno, sta se prepirala.
“Kakšen zaostanek ? ’’ se je razvnemal oče. “Ta zaostanek morate črtati: dal sem kmetom na dolg, ker so porabili tisto malo žita za svoje kljuse; in zato so tudi začeli krasti.”
Gospodar se je bavil mirno z računalom in je odgovoril hladno :
“'Črtati ne bo mogoče! Odraču-nim ti od tvoje plače! ...”
Oče je pobledel. Njegove orlovske oči so se zabliskale.
“Kaj?” je izpregovoril tiho in s tresočim glasom, v prsih mu je pa kiar vrelo silnega gneva. “Tega ne moreš črtati, ko sem ti rešil petsto rubljev? Saj bi jih bil lahko utajil!”
“Lahko bi jih bil utajil, a jih nisi! To se pravi, da .si — bedak. Bil sem v tvojih rokah, toda nisi me znal držati, čemu bi ti sedaj prizanašal? Razsodi sam. orel!”
“Talko torej?”
“T, kako pa!” je odovoril mirno gospodar ter se uglobil v račune. Nozdrvi šilastega nosu so mu postale popolnoma ploščnate, oko jie zrl,o hladno in nepremično v blagajnično knjigo, ves njegov kozavi obraz pa je dobil neprijeten, zverski izraz.
Nastal je mučen molk.
“Ven!” je kriknil nakrat oče, bled in ves trepetajoč same besnosti.
Gospodar ni mogel od začudenja ničesar odgovoriti, ves bled je strmel v očeta,
“Ven, capin! . . . Nisem tvoj hlapec!” je ponovil oče. Njegov bas je zagrmel, da so se plašno stresle na policah steklenice in kupice.
Zgrabil je s svojo krepko, z debelimi žilami opleteno roko gospodarja ¡zadaj za vrat in ga je stresel.
Med orlom in Levom Osipovi-čem se je vnela borba. Nekoliko minut sta se borila molče, slišno je bilo le njuno silno dihanje. Trgovec je bil na videz mnogo krepkejši od očeta, toda v resnici je bil oče močnejši. Posluževal se je samo ene roke, z drugo se je držal m mizo, da bi mu nasprotnik, katerega je butal besno z ene strani v drugo, ne izpodbil noge.
Oprijemajoč se z levico mize, je gnal oče trgovca proti vratom izhoda in ga je sunil ven, toda nasprotnik se je uprl v podboj, strašno je buljil z očmi in hropeč je izkušal izpodmabniti očetu leseno nogo. Tedaj pa se je zgodilo naglo nekaj nepričakovanega:	oče
je izpustil vrat sovražnika, dvignil je visoko svojo leseno štulo in sunil ž njo trgovca v debeli, mehki trebuh.
Lev Osipovič je zletel po stopnicah.
II.
Z očetom sva se izselila ter o-stavila vas za vselej. Na očetovem hrbtu sta viseli harfa in cula. Z levo roko se je opiral ob debelo, železno okovano palico, za desnico sem se ga držal jaz in sem sto-
pod sive čepice so vihrali po vetru njegovi dolgi ¡kodri, iz kratke črne pipice, ki jo je tiščal med zobmi pa so se dvigali dehteči o-blaki dima v sveži zrak. Solnce je ■sijalo svetlo nad zeleno stepjo, vas se je potapljala za holmom, a spredaj je blestela v solnem, kakor srebrn trak, široka Volga. — Ata ter sva spravila v rojstno selo k dedu, sama pa sva se izpreme-uila v potujoča muzikanta.
“Najprej pojdeva v Nižnij na semenj, Kopka!” mi je dejal oče. “Pravijo, da zaslužijo tam muzikanti mnogo denarja! Tam pojde naša stvar kakor po maslu, vsak dan dobiš od mene petico za knjige!”
Takrat sem čital strastno rad povesti. Živel sem v nekem čudežnem svetu junaških činov Jerus-lana Lazareviča, kraljeviča Bove in Francila Venziana; in čital bi bil rad vsak dan novo pravljico.
“Pojdiva!” sem odgovoril, čuteč v sebi herojski duh Jeruslana in Bove.
Pred nama se je razkrivalo fantastično življenje potujočih muzikantov, polno dogodkov, bogato' novih vtiskov, blestečih slik.
Dalje prihodnjič.
DOPISI.
IZ STARE DOMOVINE.
Župnijski urad v Rajhenburgu na Štajerskem (kjer imajo trapisti samostan in čokoladno tovarno) razpošilja neki oklic za prispevke k zidanju .Marijine turške cerkve, ki naj bo slovenskega naroda: jubilejni dar ob: petdesetletnici Marijine prikazni v Lurdu na Francoskem. Moderna veda je že zdavnaj spoznala in nepobitno dokazala, da so vse take Marijine in druge prikazni bodisi navadna sleparija, bodisi psihopatično, t. j. duševno-bolno stanje dotične “zamaknjene” osebe; tudi katoliška teologija ne ukazuje verovati v take prikazni pod dogmo; vendar so se katoliški svečeniki od najmlajšega kaplančka gori do rimskega škofa, “papeža”, poprijeli tega prikazenskega kulta, ki ni drugo, ko špekulacija, na surovo-naivno vernost navadnega deželama. Lurd sani in vsi njegovi posnetki (n. pr. Dolenjski Lurd!) so le velike stiskalnice milodarov, prispevkov itd., so navadna trgovina pod versko firmo, nekaka ‘ ‘ Fremdenverkehrszentrale ’ ’.
V času pomanjkanja, draginje in kriz je naravnost zločin, špekulirati tako brezvestno na žepe vernikov. Dosedaj so že nabrali Raj-henburški “Marijini čestilei” nad 200.000 K, reci dvestotisoč kron, “vendar pa bo treba še več kot toliko, da se dovrši”, kakor sami pravijo. Saj pa tudi ni čuda: Naša stara božjepotna cerkev na Brezju meri 540 m2, nova Rajhenbur-š’ka konkurenca pa ne gre pod 755 m2. Božjepotniki bodo seveda tudi pomagali povečati konzum tra-pistovske čokolade in v ta namen bodo štajerski, kranjski in naši “Orli” prirejali tudi v Rajhenburgu svoje čukulade.
Katoliški duhovnik je zvit kakor lisica in ni nikdar v zadregi za nove in nove prilike, da izvije čim več denarja iz narodovih žepov. Deželni odbor, občine, cerkveni in šolski odbori, cestni odbori, volitve, Ikonznmi, zadruge, posojilnice, univerze itd., vse to je predmet dobičkonosne špekulacije pod versko firmo. A to1 ¡ne zadostuje. Tudi s sa.mocerkvenimi stvarmi se da delati kupčija. Blažev žegen in drugo je že preveč navaden pa ima tudi premalo teka, in tako se je v Rajhenburgu naredila mašna ustanova za večne maše. Cerkvena družba je založila v ta namen 400 K, (ki so seveda tudi — nabrane!), “v knjigo za večne maše se zapišejo tudi rajni in postanejo deželni večnih maš, ako kdo plača za njih po 12 K.” 4000 K torej ne zadostuje, — še po 12 K hočejo imeti od vsakogar, zato pa dajejo v oklicu posebno tolažbo: “Glej, čestilec Marijin, morebiti boš kmalu po smrti pozabljen v molitvah od vseh, celo od tistih, ki bodo uživali tvoje nekdanje premoženje, če pa daruješ za lurško cerkev v Rajhenburgu vsaj: 12 K. ne boš pozabljen nikdar v molitvah, kajti večno se bode maševalo in molilo” itd. Razne škarniceljjungfrave so se kar topile ginjenosti, ko so to čitale, in tolikokrat po 12 K je romalo po priložefniih poštnih položnicah v Rajhenburg, kjer so bile seveda dobrodošle. (NB.: Te poštne po-
ložniee so, kar se razume, — dvojezične!)
Tudi agitacija za denarne prispevke bo stotero povrnjena. Prospekt pravi: “Kdor po svojih močeh širi omenjeno cerkveno družim s tem, da nabira nove ude in denarne podpore, postane deležen vrhu večnih še dveh poisebnih maš, ki se služita vsako leto. za njih srečno smrt in da bi bili hitro rešeni ognja vic.” In vse to se godi še pod narodno firmo, češ, ves slovenski rod naj prispeva, daruje, plačuje, nahira itd.
Tačas pa glasujejo naši verni, “katoliški” državni poslanci za zaprtje mej, proti uvozu mesa, proti uvozu krme, razglašajo političen bojkot, zastrupljajo politično življenje in škodujejo malemu kmetu, koristijo pa poljskemu, nemškemu in ogrskemu: veleagrar-cu in baronu, n. pr. knezu Sehiwar’ zenbergu, grofu Esterhazy, knezu Radziwill, Potočki itd. Naš kmet pa prodajaj svojo živino, kupuj krmo za drag denar, ker niso meje odprte, delavec jej suh kruh, u-radnik plačuj meso po 5 K iu tri govee faliraj, da bo farski ¡konzum prospeval, povrh pa še zberite za Rajhenburško cerkev nad 200.000 K, za druge še lOkrat toliko, plačuj večne maše a 12 K in stradaj, pa voli kandidate S. L. S. v vso zastope; za to boš že deželen odpustkov, kadar' ti bo po dolgem trpljenju — pomanjkanje prikraj. šalo 5 let življenja.
Realist.
Columhus, Kans. Uredništvo Gl. Sv.: —
Pišem vam danes iz “Zamrež-ja”. Ko pišem te vrstice, sem v prostoru, ki je podoben ptičici, ki je v kletki.
Tako se namreč nam godi “kršiteljem” kenzovških postav prohibicije. Vsem saloonkeeparjem v Kansas državi se godi jako slaba. Najslabša je pa ta, če je človek radi “pijače” obsojen skozi o-mrežje gledati. Gospod sodnik pošlje kršitelje “postave” 30 do 60 dni v zapor, kar je na drug način protiustavno, če se malo pomisli to stvar.
Sedaj so pri nas posebno ostro prijeli kršitelje temperenčlarskih postav. Governer države je ukazal, da se morajo prostori, kjer se sumi da teče alkohol — podreti in zažgati; in ta pravica je za vse tiste prostore, kjer se prodaja kaka alkoholična pijača.
To so seveda naredili naši poslanci. Lansko leto so bili izvoljeni sami deinokratje v Cherokee o-kraju ; governer je pa dober repu-Mikanc, in je še mnogo bolj nasproten pijači, kakor demokraši. Tudi je governer spodil iz službe starega šerifa, ker mu ni preveč zaupal, in nastavil novega. Tudi drugim uradnikom se je grozilo, da bodo spodeni iz službe, če ne bodo ubogali — teimperenčlarjev!
Tak« vidite drugi rojaki, se dela v deželi svobode. Če je “suha” dežela boljša od “mokre”, je pa pokazala zadnja volitev v Maine državi, kjer so mokri zmagali z skoro 400 glasov večine, Maine država je bila 25 dolgih let v rokah temperenčiarjev, in sedaj so zmagali pivci. Da so suhi padli, mora imeti tudi svoje vzroke. Statistika pa nam jasno kaže in pove, da se v ‘suhih’ deželah več popije, da je v suhih deželah več pijancev, več zločinov, več jetnišnic in več blaznic in druzih nesreč.
Temperenčlarska vojska bo še ravno v Ameriki doživela hude poraze; kako pa tudi ne, saj teo-rizira vse ljudi ki si žele prostosti. Posebno delavstvo ki težko delo podnevu, je zoper temperenčlar-je. Dežele, okraji, ali mesta, kjer so temperenčlarji na vrhunci, delavci iz tacih dežel, okrajev, ali mest naravnost beže, ali se jih pa ogibljejo. Doli z temperenelar-stvom!
Drugače so pa tukaj razmere kakor ponavadi. Dela se bolj srednje, toliko da se zasluži za vsakdanje potrebe.
J. Z.
Ubegli kaplan. V dunajskem listu “Die Zeit” eitamo pod naslovom: “Die Finch t eines sloveni-schen Kaplans” to-le vest: “Za Kočevje imenovani kaplan Jožef Koželj, ki je dospel v Kočevje, je na vse zgodaj izginil. Vse poizvedbe po njegovem bivališču so ostale brezuspešne. Sedaj je poslala kaplanova sestra z Dunaja 'župnemu uradu pismo, v katerem ga obvešča, da je Koželj prispel na Dunaj. Koželj je izjavil, da ne more v Kočevju ostati, češ, da mu ni mogoče imeti nemških pridig, ker ni vešč nemškega jezika. To pomanjkljivo jezikovno znanje ga je baje napravilo tako nervoznega, da se je odločil pobegniti.” Tako “Die Zeit” poroča, mi pa menimo, da go vzroki njegovega bega iskati nekje drugod.
Vrbasova prodajalna umetnin,
portretov, podob in okvirov, razne druge malenkosti in ženitovanjski certifikati. Razglednice NIZKE CENE.
1836 Bli Isiaid Are.
Clap. III.
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AME-RIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
Ivi a. ti i e.	Sk.end.er
5241 Botler Str., Pittsfcnre, Pa. Ben Phone 7-r fuk.
"ioni, ZHRflVJE IN VESELIE."
Ti gi lahko zagotoviš zgornje, če založiš vsak mesec v dobro stvar nekaj denarja. Ta oglas naj doseže tiste, moške ali ženske, ki znajo sami misliti. Mi smo zaposleni ljudje ampak vedno pripravljeni govoriti z ljudmi, ki mislijo kseft in da jim pokažemo dobrote in zaslužek od naše Palm Beach Country Lands, v Florida.
V prašaj ali piši na naslov:
BRYANT & GREENWOOD
1406—10 Republic Bldg., Chicago, 111.
^esk ^	Govorimo slovensko,”
S*
S.S.P.
v
Zveza
y
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 116, Somerset Colo. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, Iti.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHO&IK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
Sprejeta nova društva:
Društvo št. 80 v Hermine, Pa. Ignac Kolar, 2582; Aloja Žagar, 2583; Ivan Bedeli, 2584; Franc Osterman, 2585; Martin Bobnič, 2586; Franc Srebernak, 2587; Rudolf Ograjenšek, 2588; Ivan Rahne, 2589; Franc Gradišek, 2590; Matija Bohte, 2591; Josip Kvas, 2592; Jakob Renko, 2593; Ivan Bajac, 2594; Luka Starovasnik, 2595.
Društvo št. 81 v Biwabik, Minn. Peter Pavlič, 2597; Auton Prosen, 2598; Matevž Bančnik, 2599; Jurij Milave, 2600; Viktor Vidas, 2601; Jakob Benčina, 2602; Anton Godiša, 2603; Math Vidas, 2604; Anton Burja, 2605; Josip Benko, 2606; Franc Stajnar, 2607; Ivan Radošenič, 2608 ; Nikolaj Jerikovsky, 2609; Josip Kobe, 2610; Frane Može, 2611; Ivan Sarič, 2612; Anton Polič, 2613; Mile Duj-movič, 2614; Ignac Gregorič, 2615; Anton Germadnik, 2616; Frane Bobek, 2617; Math Baudek, 2618; Anton Pogorele, 2619; Magdalena Stajnar, 2620; Louisa Delak, 2621; Magdalena Kovačevič, 2622; Ivana Paučnik, 2623; Ivana Karič, 2624; Mariju Južina, 2625.
Novo pristopli člani in članice:
K dr. št. 1: Peter Majerle, 2518; Adolf Mantl, 1529; Anton
Slogar, 2520; Anton Samsa, 2521; Frank Zupan, 2522. — K dr. št. 4: Jakob Schalter, 2523; Valentin Rebemišek, 2524. — K dr. št. 6 Franc Krajnc, 2525. — K dr. št. 9: Math Durst, 2526; Josip Kulčar, 2527; Rudolf Ločnikar, 2528; Josip Tomšič, 2529. — K dr. št. 12 Josip Klaučnlk, 2530. —K dr. št. 15: Tomaž Mikaš, 2479; Blaž Papež, 2531. — K dr. št. 16: Ivan Baron, 2532; Ivan Poreslo, 2533 K dr. št. 20: Alojiz Turk, 2534. — K dr. št. 22: Franc Fabčič, 2535; Štefan Jerončič, 2536; Alojz Batič, 2537. — K dr. št. 23: Mihael Sprohar, 2538; -Jakob Novšek, 2490. — K dr. št. 29 : Matevž Matjaž, 2539. — K dr. št. 35: Ivan Jakše, 2540; Anton Štrukelj, 2541; Aug. Kotzen, 2542. — K dr. št. 37: Matija Kogovšek, 2543; -Josip Zaje, 2544; Marija Grošelj, 2545; Matija Jerman, 2546. — K dr. št. 39: Ivan Šuštaršič, 2547. — K dr. št. 43: Kazimir Blažkovič, 2549. — K dr. št. 44: Anton Mravlje, 2550. —. K dr. št. 48: Simon Klimek, 2551; Jernej Mikolič, 2552; Anton Rutar, 2553. — K dr. št. 54: Mihael Mertel, 2554. — K dr. št. 55: Matija Miklave, 2555. — K dr. št. 56: Felix Tanča*’, 2556; Matija Klemenc, 2557; Alojz Slamnik,. 2558. — K dr. št. 57: Frane Hribar, 2559; Rudolf Tomšič, 2560. — K dr. št. 60: Blaž Kirn, 2561; Franc Miklič, 2562; Martin Kenig, 2563; Angela Kenig, 2564; Anton Dodič, 2565; Alojzija Dodič, 2566. — K dr. št. 61: Gregor Kos, 2567; Ivan Balant, 2568. — K dr. št. 63: Peter Fugina, 2569; Frank Skrinar, 2570; Alojz Mlakar, 2571; Franc Štanear, 2572; Frank Leskovec, 2573. — K dr. št. 66: Math Križman, 2574. — K dr. št. 71: Louis Gončar, 2575; Mihael Malgaj, 2576» Mihael Bolte, 2577. — K dr. št. 73: Anton Bitavtar, 2578. — K dr. št. 75: Mary C. Rougle, 2579. — K dr. št. 77: Martin Žibert, 2580; Johan Rotar, 2581.
Prestopli člani in članice:
Od dr. št. 4: F. Fale, 1574 k dr. št. 63. — Od dr. št. 14: F. Cvetkovič 346 k dr. št. 19.—Od dr. št. 17: J. Francel, 466 k dr. št. 54. — Od dr. št. 24: I. Muzga, 479 k dr. št. 34. — Od dr. št. 34: J. Bergant, 143 k dr. št. 52. — Od dr. št. 48: F. Romih, 2230 k dr. št. 14. — Od dr. št. 55: F. Slajpoh, 1518 k dr. št. 60. — Od dr. št. 57: Fr. Levstik. 701 k dr. št. 61. — Od dr. št. 71: J. Kokal, 1793; G. Anžur, 1794 oba k dr. št. 5. — Od dr. št. 72: Ana Derežič, 2035 k dr. št. 11. — Od dr, št. 73: J. Deželak, 267; Alojzija Deželak, 1948; A. Jurečič, 1720 > Mary Jurečič, 2037; J. Rak, 1719; P. Rankar, 1047 vsi k dr. št. 72.
Suspendirani člani in članice:
Od dr. št. 4:1. Veršnik, 97. — Od dr. št. 8: M. Uovše, 526. _
Od dr. št. 10: L. Erjavc, 1677. — Od dr. št. 12 : F. Korže, 1230._Od
dr. št. 13: J. Kapovik, 324; A. Fokemberger, 2315; A. Kogel. 2-317. — Od dr. št. 16; J. Mufler. 446. — Od dr. št. 17: F. Francel. 465; F. Zajc, 1989; J. Delak. 2516. — Od dr. št. 20: Fl. Šetina, 1097. —Od dr. št. 24: I. Messner, 1021 ; J. Jarc, 1596. — Od dr. št. 27: J. Grdin, 1433; -f. Kamnikar, 2149. — Od dr. št. 28: J. Betrauende, 852; M. Ozanič, 1249; J. Majnarie, 853; F. Bahorie, 612. — Od dr. št. 31: J. Bandaš, 703; M. Špehar. 707; M. Mehar, 1106; S. Pertljaga, 2153 ; I. Kralj, 718; N. Špehar, 705; Ana Prtljaga, 1710; N. Skrtič, 2329. — Od dr. št. 32: A. Železnikar, 765. — Od dr. št. 35: F. Manc, 811. — Od dr. št. 36: J. Skube, 1044. — Od dr. št. 39: J. Malend a, 1032 ; K. Bertok, 1934; P. Pest jak, 1261. — Od dr. št. 40: N. Reba, 903; V. Centa, 1605; F. Šajn, 1613; M. Kolar, 2164; L. Novačič, 912. — Od dr. št, 66: F. Tančar, 1652. — Od dr. št. 72; J. Aubel, 519; F. Weber, 778. — Od dr. št. 73: J. Hribar, 1939; K. Koševie, 2044; J. Čorba, 2041; M. Lukač, 2093.
Odstopli člani :
Od dr. št. 36 j J. Štefana, 1028. — Od dr. št. 45: F. Os-oh-n, 1053.
Od dr. št, 51 : J. Šile, 1276. — Od dr. št, 52 : U. Majnik, 1852. — Od
dr. št. 64: J.Tekavee, 1752. — Od dr. št. 81: Fl. Mlakar, 2626.
Nesprejeti član: Od dr. št. 29 : J. Moriglot, 2439 ; A. Bartoš.2436.
Črtani člani in članice:
Od dr. št.12: M. Bezovnik, 1014. — Od dr. št. 17: F. Kalin, 1241; J. Turk, 475. — Od dr. št. 18: Frančiška Lužar, 1327. — Od dr. št. 20: F. Jenka, 2347. — Od dr. št. 22: F. Trušnik, 1334. — Od dr. št. 2$: L. Lajoš, 613: A. Delač, 1498; J. Car, 1248. — Od dr. št. 30: I. Hečko, 1705. — Od dr. št. 35: K. Hlebec, 2002. — Od dr. št. 40: I. Glivar, 896; L. Jenko, 897; F. Kovačič, 899; J. Lašič, 900; M, Manc, 904; I. Manc, 905; J. Glavan, 908; N. Predovič, 911; F. Tr-lep, 1189; J. Reba, 1262; Št, Smith, 1263; J. Predovič, 1508; I. Papež, 1604; M. Feier, 1840; J. Droste, 2282; Anie Feier, 2281. — Od dr. št. 47: Mary Darovec, 1845. — Od dr. št, 48: F. Rersnok, 2113. — Od dr. št. 49 : Ana Pangeri, 1949; Neža Fajdega, 1200. —, Od dr. št. 52: J. Tenič, 1287. — Od dr. št. 56: V. 'Bogataj, 1961. — O ddr. št. 72: A.Somik, 2030; G. Rogojevič, 2024. — Od dr. št. 73: M. Osip, 2038.
Umrli član: Od dr. št. 10: Frank Bezek, 313.
JOS. BENKO, gl. tajnik.
OD ZAPISNIKARJA S. S. P. ZVEZE.
Potujoči člani in članice:
Od dr. št. 1: M. V. Konda, 7. — Od dr. št. 2: M. Droftina, 43; L. Sturm, 44; J. Martinčič, 843. — Od dr. št. 6: 0. Bregar, 500; J. Su->an, 1579 ; J. Derganc, 142; L. Zajc, 1227; A. Ocepek, 640. — Od dr. ¡t. ??: J. Hartnar, 1151; A. Suhic. 1676; J. Juh, 528; J. Raumikar, '42. — Od dr. št. 9: A. Praznik, 2419; A. Mehle, 215; J. Zakrajšek, 1987. — Od dr. št. 10: F. Slabe, 252; J. Tomc, 247; L. Vesel, 1678;
VI.	Dolinar, 566; A. Stanovnik, 226; M. Koščak, 251. — Od dr. št. [4: J. Homec, 340; I. Leskovec, 348; A. Potokar, 1323. — Od dr. št. 15: A. Boldan, 406; J. Papež, 404. — Od dr. št, 16: V. Podobnik, >68; A. Kastran, 684. — Od dr. št. 19: T. Tomažič, 1164. — Od dr. št, ?0: F. Pavlič, 1591; J. Kvas. 1423; V. Kandoni, 506; I. Rus, 1099; A. irimšek, 796: Fr. Meden, 795. — Od dr. št. 21: F. Masel, 509. — Od ir. št, 22: F. Kovačič, 944. — Od dr. št. 24: I. Brenčič, 482; I. Muz-?a, 479. —- Od dr. št. 27: F. Milave, 953; F. Lisjak, 1338. — Od dr.
it.	35: M. Košmerl, 807. — Od dr. št. 38 : J. Petrika, 872; J. Jerman, 1932; J. Lovša, 859; M. Fabijan, 867; L. Zorko, 2444. — Od dr. št. 10: Št, Crnkovič, 1038; M. Pogačar, 1188; F. Kocijan, 1612; G. Krz-narič. 1714; M. Goršič, 902. — Od dr. št. 41: J. Lubač, 973. — Od Ir. št. 43: J. Razpotnik, 290. — Od dr. št. 44: -J. Humi jan, 1034; F. Kukovič, 1058. — Od dr. št. 45: F. Stepančič, 2285. — Od dr. št. 46: I. Movern. 1192. — Od dr. št, 49: Frančiška Urabič, 1207. — Od dr. st. 50: Lina Rasti, 1217. — Od dr. št. 52: V. Kavčič, 923. — Od dr. st. 58 : F. Štempihar, 1051.
Izvleček 9. redne mesečne seje glav. odbora.
Seja se vrši v navadnih prostorih dne 27. septembra t. L, kateri prisostvujejo bratje:	A. Mladič.
Jos. Benko, Wm. Rus, A. Duller. Jos. Cvetkovič, Jos. Ivanšek, John Mladič, Jak. Tisol in J. Levstik.
Zapisnik redne in izvanredne seje se sprejme in podpiše.
Društvo št. 8 McGuire, Colo.: Bratu Miliču, se na predlog brata Ivanšek-a, sklene izplačati po njem zahtevamo- svota $250.00 kot odpravnina.
Društvo št. 12 Sublet, Wyo.: V zadevi ¡brata Valentin Gužel-nase sklene podporo v znesku. $97.75 mu izplačati, takoj, ko se od društva prejme povolen odgovor in iz bolnišnice potrdilo, da se je o-menjeni označeni čas v nji nahajal.
Društvo št. 20 Cleveland, O.: Društveni zapisnik seje, v kateri se je vršila razprava o bolniški podpori br. Puzel-na, kateri je bil ovaden, da je neopravičen prejel bolno podporo, se na predlog br. Cvetkoviča odobri, in ravnotako omenjena 'bolna podpora. — Prečita se tudi razne dopise porot, odbornika brata A. Kužnika tičo-če se zadeve g. Ladiha; nakar so po končni debati sprejme predlog brata Riusa, da se ostane pri starem sklepu s čimur je tudi vsa ta zadeva za glav. odbor končana, soglasno. — K temu se sprejme tudi dodatek brata predsednika, da naj društva pritožbe katere pošljejo na glav. porotni odbor, prej pošljejo na glavni urad ali pa vsaj istega obvestijo o .zadevi; to pa zato, ker se bode s tem lahko prihranilo mnogo sitnosti in ob-jednim pripomoglo k hitrejši rešitvi, ker v mnogih slučajih ima glavni odbor natančne podatke o razmerju med društvami in člani Društvo št. 28 Madison, 111.: V slučaju brata Stefan Lajoš-a se ravna po pravilih; namreč po paragrafu 90, kateri dovoljuje, da se elana kateri je sklučen radi nepla' čevan.ja zopet sprejme brez vstopnine, ako v 30 dneh po šklucitvi ¡prosi za zopetni vstop ter poplača dolg.
Društvo št. 30 Bishop, Pa.: Br. Ivanšek predloži seji od društva mii došli dopis, nakar se sklene o-značeno zadevo preiskati.
. Društvo št. 40 Salida, Colo.: Do. pis se vzame na znanje.
Društvo št. 43 Iligh Bridge, la,: Bolnemu bratu, kateri ni še deležen podpore se na predlog brata Ivanšek-a dovoli pri drušitvab S. S. P. Z. prositi za rado vol ne prispevke takoj, ko se dobi bolj. natančnih podatkov o stanju njegove bolezni in o družinskih razmerah ; in s tem se zadeva izroči gl. tajniku.
Društvo št, 59 Conemaugh, Pa,: Prečitajo se došla poročila in v nji označena zadeva se izroči v roke glav. predsednika in tajnika, da jo rešita po navodilu, seje.
Dopis od glav. blagajnika se prečita in vzame na znanje.
Bratu glav. tajniku se dovoli si oskrbeti novo glav. finančno knjigo.
Ker ima gl. blagajnik v blagajni čez $3000 zato se mu na predlog br. Tisol-a odvzame $2000 in obrestonosno naloži na “Northern Trust Bank” v Chicagi, 111.
Izpraznimo mesto v glav. porot nem odboru1 sc sklene spopolniti s splošno volit vi j o1; in sicer se na predlog brata predsednika postavijo kot kandidati za dotični sedež vsi delegatje, uradniki in odborniki kateri So se udeležili zad-ne konvencije, izv.zemši one, kateri imajo že urade.
Vrši se razprava o ‘upravniku’ po kateri se sprejme predlog brata J. Mladiča, namreč, da se ga •tiska v 500' iztisih.
Glav. tajniku se da nalog, da mora bolne podpore nakazovati najmanj dvakrat na teden.
Glav. tajnik poroča da sta se ta mesec prijavila za vstop dva nova društva- pod številkama 80 in 81, prvo šteje 14, drugo pa 31 članov; k posameznim društvom je prijavljenih 67 članov in članic. Na predlog 'brata Levstika se vse iste, ki so sprejeti od vrhovnega zdravnika, sprejme v Zvezo.
Nakar sc po odobrenjm raznih računov zakluči seja ob % na 12. uro «večer.
Viljem Rus, zapisnikar.
SOCIALISTIČNA IZOBRAZBA.
Ločitev cerkve in države na Portugalskem. Tozadevni vladni ^ odlok obsega med drugimi sledeče točke: Zasigura se svoboda vere in vesti, rimska vera jenja biti državna religija, Kultus se ne izvršuje od verskih družb ampak izključno od portugalskih dobrodelnih društev, ki stoje popolnoma pod civilno ujpravo. Njih računi se morajo predložiti vsako leto mestnim oblastem in pravnemu ministerstvu. Cerkvena darila na smrtni postelji so prepovedana, Cerkvena uprava mora porabiti tretjino čistega dohodka za dobrodelne namene. Otrokom, ki hodijo v šolo, je prepovedano po-
sečati v tem času cerkve. Procesije so dovoljene samo, ako se jih u-deleži večina prebivalstva. Cerkvena poslopja so idiržavna last. Cerkve se dado brezplačno verskim ¡skupinam v najem, druga poslopja uporabi država v prosvetne in dobrodelne namene. — Portugalski duhovniki morejo dobivati od države ¡dosmrtno rento ali upokojnino. Obstojajoča cerkvena društva se razpuste, nova se morejo ustanoviti le po državnih zakonih in morajo imeti vladno dovoljenje. Država nastavlja in odstavlja bogoslovske profe-
sorje.
Z naraščanjem sociaLno-demo-kratične stranke postaja vprašanje socialistične izobrazbe organiziranega delavstva od dne do dne bolj pereče. Komurkoli je na bodočnosti stranke in delavskega gibanja sploh kaj ležeče, mora priznati, da brez temeljitega socialističnega znanja ne dobimo podlage, na kateri bi bil mogoč trajen razvoj. Tako enostaven socializem vendar ni, da !bi ga mogel delavec dovolj temeljito spoznati in razumeti brez nauka. Saj objema socialno vprašanje vse panoge življenja in to polje je tako obsežno, da ga ne more nihče objeti s samim čutom.
Nihče ne 'inore ¡biti prepričan socialist, če ne pozna socializma. In da nam zelo manjka takih prepričanih socialistov, da vsled tega tudi vsi naši uspehi niso taki, kakršni hi lahko bili in ¡kakršni bi morali biti, je pač tako gotovo, da ni treba posebnih dokazov «a to.
Delavec, ki res pozna in razume socializem, bo vedel, da za njegov razred ni rešitve brez socialnega preobrata. Njemu bo jasno, da je razredni boj neizogiben, da se ¡morajo za ta boj zbrati vse delavske moči. Jasno mm bo, da mora delavstvo zmagati, če le more dograditi svojo organizacijo na političnem, strokovnem in gospodarskem polju. In če bo imel to spoznanje, ga ne bo nič na svetu moglo odvrniti od edine prave poti.
Nasprotno pa bo delavec brez dobrega socialističnega znanja vedno nezanesljiv. Ysaka demagogija mu lahko postane nevarna. Če mu more nasprotnik postreči z lepšimi frazami kakor ¡socialist — in to res ni težko — ga bo lahko premotil, ga bo lahko odvedel v drug tabor, tako razdejal delavsko enoto, uničil delavsko bojno moč in 'tako z delavsko pomočjo osleparil delavstvo.
Lahko se pravi, da socialistov brez znanja sploh ni. Kdorkoli si domišlja, da je socialni demokrat, pa ne pozna socializma, se moti sam o sebi. Lahko je član strokovne ali gospodarske organizacije, lahko je prijatelj ali pristaš stranke, toda socialni demokrat še ni. Stranka se ne more nanj zanašati in nikdar se ne more vedeti, kateri veter ga morda odpihne.
Kakor demagogija nasprotnikov, tako tudi osebne simpatije a-li antipatije ne bodo mogle premotiti resničnega socialnega demokrata. Kajti vedel bo, da so načela nekaj druzega kakor osebe. Y organizaciji ne bo, ker so ¡mu o-či in brki tega ali onega sodruga všeč. pa tudi ne bo uhajal iz organizacije, če mai obleka ali manire enega ali drugega sodruga ne ugajajo. Njegova disciplina bo u-temeljena v spoznanju, ki ga bo varovalo vsake zmote temperamenta.
A še le. kadar bomo imeli dovolj takih sodrugov, bomo lahko napredovali.
Kako naj jih pridobimo?
To je vprašanje, kateremu se ne smemo na noben način več izogniti. Kajti čim več imamo pristašev, tern važnejše in aktualnej še je to vprašanje.
Težave so res velikanske. Zlo ni samo med delavstvom, ampak ima globoke korenine v slovenskem narodu sploh. Med buržoazijo ni nič bolje. Le da nas to ne sme tolažiti. Delavstvo mora skrbeti zase, ker ne ¡bo nihče drug skrbei zanj. In posebno socialistične izobrazbe mu ne bodo podajali ne repub., ne demo., ne le zato, ker je sami nimajo, ampak tudi zato, ker niso tako na glavo padli, da bi si sami vzgajali nasprotnike. Kakor se mora delavstvo o-samtosvojiti na vsakem polju, ta ko tudi v izobrazbi.
Eno sredstvo delavske izobraz. be, o katerem smo že neštetokrat govorili, je časopisje. Temu je pri nas trdno postlano in sicer -največ zaradi tega, ker izpolnjuje svojo pravo nalogo in ker je med našim ljudstvom premalo socializma. — Odtod tiste večne tožbe, da so so ei-alistični listi pretežki. Bila bi pa vendar največja nesreča, če bi se socialističen list hotel ravnati po teh tožbah, kajti tedaj bi ne smel več biti socialističen. Za vsa kovrstne mame in čenče bi bila škoda vseh velikih žrtev, ki jih zahteva izdajanje socialističnega časopisja. To itak še preobilno preskrbujejo drugi časopisi. Socialističen časopis pa mora vzgajati socialiste. To je njegova naloga.
Toda list je le eno sredstvo. Va
žen je, ker trajno vpliva na svoje čitatelje in ker je vedno pripravljen na boj z nasprotnikom. Enega pa ne more izpolnjevati: List ne more dajati delavstvu sistematičnega socialističnega pouka. Tudi knjiga ne more tega, dasi je tudi ona zelo važen pripomoček.
'Za sistematičen pouk je treba šole. Poizkušalo ¡se je tudi s tem. Uspehi so bili doslej nezadostni. Razlogi so zelo -enostavni. Primanjkovalo je učnih moči, primernih prostorov večinoma ni 'bilo, sredstev 'brez katerih se nič ne opravi, še manj. Največje «lo pa je menda to, da ni bilo prave organizacije, ki bi skrbela, da se odpravijo nedostatki.
Z vsestransko dobro voljo bi se pa gotovo prišlo tudi tem težavam v okom. Tudi za že obstajajoče organizacije, prav posebno za strokovne, je važno, da dobe njih člani boljšo izobrazbo, ker se brez nje nikdar ne bodo rešili onega zla, ki ga najbolj čutijo : Fluktua-eije svojih članov. Če bi te organizacije resno pomagale, bi se lahko ustanovila učna organizacija, katere uspehi hi desetero ¡poplačali vsako žrtev.
ODVETNIK
PATENTI
GIRL STROVE«
(Sobe štev 1009)
140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Txl. 3Ö8Ö MAIN
trgovina s novodobnim obuvalmo
Vitanovljena leta 1183
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, društvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.)
A. J. Terbevec & Co.
Nasledniki :
Derganc, Widetič & Co. 1622 Arapahoe St-, Denver, Colo-
Avg. W. Ramm
pogrebnik in balzamovač, tapetnik in podobar
921 l Stil St, SHEBOYGAN, Wis
Zastopnik: FRANK PUNGERČER
G-OSTII-ilSTA.
J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18 Plače
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bohemio”
kjer se toči izborno impor tirano plzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Pina vlaa la smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18-ni.
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov g biljardno mizo na razpolago. Vse to »e dolbi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, Ul.
Telefon Canal 1439.

Najboljša gostilna
na Blue Island Ave. v Chicaei je ,T. P. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja.
Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 200. Večerja s pijačo samo i5o.
Slovenci, pridite in se prepri-Sajte, da je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 Bine Island Avenne
vogal 19. ni.
—
il
Glas Svobode
(The Voice or Liberty)
weekly
ff
________ M. V. KONDA (El CO.
2020 Blue Island Ave., Chicago, Illinois.
Published by
Subscription $2. 00 per year
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.____________________
'Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ______________in velja ---—-------------
IA AMERIKO:
Za celo leto.........
za pol leta..........
...82.00
...81.00
IA EVROPO:	__
Za celo leto.................  .82.50
za pol leta.....................81*25
Naslov ea dopise in poSiuatve j*
GLAS SVOBODE
2020 BUJE ISUND AVE.	CHICAGO, ILL.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike Aa nam natanino naznanijo poleg Novega tudi Ctabi naslov.
881
ŠPANIJA PRIHODNJA REPUBLIKA.
Kar se danes dela v Evropi, redno in neumorno, je velika priprava velike socijalne revolucije. Celo v taikiozvani konservativni Angliji je to danes nepreprečljivo — v južni Evropi je pa vsakdanje i;n samo še prašanje časa.
In to je danes za celi svet in-, teresantno; je nevaren znak ra*z-mer. V Španiji n. pr., je bilo par let nazaj še vse ljudstvo 'bolj zabito. Če si šel po cestah kacega španskega mesta, so ljudje postajali pred “ vedteževalkami ” in si pustili povedati svojo srečo po kartah ; ali so ‘ ‘ čarovniki ’ ’ kan pred občinstvom ‘hipnotizirali’ za ljubljeno dekle ; to so bili dnevi ■ljudskega spanja; danes se debatira po ulicah in gostilnah Socija-lissem, finančna poročila in se študira in govori o svetu, ljudovla-dah, svobodi . . . To je kri vseh narodov — ta impuis, da se morejo zastareli broni podreti. In kadar bo rdeča zastava tudi zabliskala v najnižjem španskem, proletariatu, se 'bo zgodilo isto- kakor Don Carlosu v Lizboni.
Pa ne smemo misliti, da je bila druga portugalska revolucija a-ranžirana na Portugalskem — iz šla je iz Pariza in Londona in je bila .postavljena od velikih finan-cirjev ; delala je kot ura ; armada in mornarica je dobivala svojo boljšo plačo od' novih gospodarjev ; mladega kralja se zato ni u* ■morilo, ker se ni hotelo ,ga umori* ti, temveč se ga je radi boljšega imena revolucije spravilo v exil v Angleško ; idealisti so ljudstvu, govorili ; političarji so zasedli ljudsko novo zbornico, čez noč se je potem stara farska Portugalska spremenila v demokratično republiko.
Ta revolucija je imela pa še poseben značaj — kredit. To je pa velicega pomena sploh za vsako revolucijo v Evropi. Le to je dalo še posebej republikanskim, španskim voditeljem nove energije in zaupanja v konečno zmago revolucije. Oni sedaj, poskušajo ravno isto stvar; tiho delajo tudi še danes — s kakšnim uspehom, se bo pokazalo. Prej ali slej bodo zmagali, ker armada je že organizova-na — iz vseh razredov španskega ljudstva. Za vsako revolucijo morajo biti seveda prvo velika pripravljanja in kar je prvo, nižje ■ljudstvo' se mora zrevoltirati in jih pridobiti za revolucijo, kar je seveda najbolj težko. Dober révolu* cijiski agitator in propagator je boljši' kakor tisti anarhist, ki je vrgel v enem letu v mestih. Španije 52 bomb. In Španija ima dane? polno vrsto neustrašenih mož, finih agitatorjev za revolucijo. — Revolte so na dnevnem' redu po vseh mestih. Tudi vojaštvo ni več zanesljivo tronu.
Tribunal velike revolucijske organizacije pa stoji v Parizu. To je društvo, konstituirano na svoji posebni podlagi in iki šteje za svoje člane največje in na jimenitne j*-še može Evrope. Tolstoj je bil časten član tega društva ; tudi Bjorn-son je bil član. Danes ima isto društvo kot člana, prvoboritelja za Svetovni' mir, Friderika Passy ; nadalje so člani še Muezz.en, Ru-munc Marcan, Italijan Novicow, senator Noquet, in cela vrsta dru-zih imenitnih pisateljev in mislecev — revolucijonarjev iz vseh kotov prostrane Evrope. To so možje, ki čuvajo nad armenijo, Maeedonijo in rdečo Rusijo. To so ljudje, ki vodijo ljudsko misel. Skoro vse delavske organizacije in skoro vse delavsko časopisje in
njih publikacije so lojalne tej organizaciji in j,e poslušajo.
Liga “Pravic ljudstva” je tudi pod zastavo omenjenega društva, ki se. skupno bojuje za iste smeri.
“Tribunal hiumanitete ”■ ima svoje oko kot fin sodnik po celi Evropi. Kar je bilo storjeno pod zastavo Mlado Turkov, je bilo de* lo tega društva. Abdul Ha.mid bi še danes “vladal”, če ne bi bilo tega revolueijonarnega društva v Parizu. Don Carlos je umrl, ker je to društvo sklenilo da umre. Zavezali so se, da mora postati Portugal republika — danes-je republika. Za vsakim vladarjem .stoji to društvo. Vsi bodo še od tega društva sojeni in obsojeni.
Pa ne sineš misliti, da so ti možje kar tako za. vzeti, da so prazni idealisti, nezadovoljni študentje ali navadni .revolucijonarji — ne, oni imajo, tudi1 veliko moč za seboj — denar, financirjo cele Evrope. Ko so- zažgali plamen revoluciji v Portugalu, je bilo poslano na,borze poročilo: “Tisti, ki imajo svoje portugizske 'bonde, se nimajo nič bati!” Zgodovina ne pozna nobene take proglasitve neodvisnosti. Tista iz leta 1776 se tej ne more primerjati po organizaciji- —
'Sedaj, vidimo, da ima španska revolucija isti značaj. Velike pomoči — mislimo tu borze na Dunaju. Berlinu. Londonu Milanu in Parizu, so dobile poročilo: “ Tisti, ki imajo svoje interese v Španiji, se nimajo kaj. bati za nje ”; in revolucija gre svojo pot in finančni svet se nič ne razburja — ker sa ve danes konec revolucije.
Denar je tisti faktor, ki omogoči taka podjetja, in tega se ne manjka.
Danes je v Španiji revolucija tiha še, a vendar ves svet ve da eksistira in se množi vrsta revolucijonarjev. V Barceloni je imel revolucijonarni voditelj Zorrilla in Alljandro Lerroux znamenit
revolucijonaren govor na sredi glavnega trga — in zgodilo se mu ni nič. Največji delavci so pa v Parizu, odkoder gredo potem povelja v Španijo. Propaganda se sedaj dela posebno na kmetih, malih vaseh in malih trgih.
Ferrerjev slučaj nam jasno priča delo revolucije. Francisco Fer-rer je bil vendar ideal Kristjana, a je umrl pod kroglami kralja.
On je šel tudi v revolueijonarne kroge, se spoznal z. Zorrillom, kateri je pobegnil še ob pravem času, a Ferrer je postal žrtev revolucije. 'Trume njegovih sodelovalcev je bilo prijetih in vrženih v železne kletke pod zemljo, toda revolucija se s tem le ni ubila, temveč je šele dobila nove moči.
Napoti revoluciji je v prvi vrsti sam kralj Alfonz XIII. To je najtrdnejši kralj v Evropi aa vreči raz prestola — priljubljen je pri ljudstvu, posebno pri španskem ženstvu. Sicer je storil že več napak, a vendar mu nemorejo do živega. Napaden je bil že v Madridu in Parizu z bombami, a še danes vlada in kalkor kaže se bo vzdržal mogoče še par let.
Kralja revolucijonarji Španije — šonajo. Da pa je njegova usoda že zapečatena, je gotovo. Z krvjo, ali brez krvi — španski kraljevski tron bo padel prej ali slej. Alf on -zo bo imel na izbero podati se mirno ---ali smrt, kar je bilo dano na
razioolago njegovemu drugu Carlu iz. Portngala, ki je šel raje v ec-xil, kakor v smrt!
Razmere, čas, ne puste več, da bi Španija še nadalje bila pod železom kralja, zastarelih zakonov in pod patronaneo rimskega ¡papeža in jezujitov.
Španija — je prihodnja republika. —
“VIŠJA SILA”.
Ko podjetnik napravi z naročite! j erti pogodbo za izvršitev gotovega dela. zlasti večjih stavb ali kaj podobnega, se vedno tudi določi rok, v katerem mora biti to delo izgotovljeno, in podjetnik se zaveže, da plača naročitelju gotovo globo — konvencionalno globo - ¡ako bi dela ne izvršil v določenem času. Vendar pa velja, kar je tudi večjldcl omenjeno v vsaki taki pogodbi, da podjetnik ni vezan na dotični ugotovljeni rok, ako bi posegla vmes — “višja sila”.
O tej “višji sili” naj danes iz pregovorimo par besedi zlasti zato, ker je pojem “višje sile” sicer res popolnoma jasen, toda vendar takoj popolnoma teman in nepojmljiv, kakor hitro ima stvar opraviti z — delojemalcem, delavcem.
Višja sila” je pač nekaj neod-vrnljivega, sila, katere delovanju se ni mogoče upreti z nikakim sredstvom, ki ga nudi dandanes podjetniku tudi najmodernejša veda. Pojav “višje sile” je nenaden. nepričakljiv in prav zato ne-odvrnljiv. Zato pač nihče ne bi mogel trditi, da je n. pr. zakrivila železniško nesrečo “višja sila”, ako bi skočil vlak iz tira, ker je počila 'tračnica, kajti tu je kriv le slab material, nepazljivost itd., in železniška, uprava je odgovorna za posledice nesreče, bajti i slab material se da nadomestiti z boljšim in nepazljivost se da odpraviti s primernim natančnim nadzor stvom. Drugače pa bi bilo n. pr., da strela udari v vlak, ubije stroj no osobje in vlak, brez vodstva, skoči iz tira. Tu bi nesrečo zakri vila “višja sila”.
Da bi navajali vse slučaje “višje sile”, nam je nemogoče, bilo bi preobširno, in “višja sila” se javlja tudi na tako različne načine, da jih ni mogoče navajati vsake gia. posebej. Omeniti hočemo en pojav “višje sile”, ki se pojavlja danzadnem, ki pa vendar nima ni ti enega znaka prave “višje sile’ in potemtakem tudi nikakor m “ višja .sila”, in to je — delavska sta vka.
Delodajalec smatra delavsko stavko vedno za “višjo silo”, toda to popolnoma po krivem.
Stavka je sicer sama po sebi res nekaj nasilnega, saj delavstvo ho če s stavko izsiliti od delodajalca česar mu ta noče dati prostovolj no, toda stavka je vedno le proti-pritisk delojemalca proti pritisku delodajalca, vedno le sredstvo obrambo koristi delojemalca pro ti nasilju delodajalca, pa naj se to nasilje .potem ‘kaže kakor izrablja nje delavne moči ali kakonsibodi
Sedaj pa vprašamo, kje so tu znaki ‘ ‘ višje sile ’ ’ ?
Ali je stavka kedaj nenadna neprieakljiva? — Ne! Delodajalec pač sam vedno najboljše ve, kako ravna s svojim delavstvom, in ni ikdarše ni stopilo delavstvo v stav ko, ne da bi bilo prej podalo svo jih zahtev delodajalcu. In stvar je vendar potem odvisna edino le od delodajalca, ali ugodi tem zalite vam ali ne. Treba jim je le ugodi ti, in stavke — ni! Navadno se vrše tudi daljša pogajanja in se tudi navadno skrčijo zahteve na najnujnejše potrebe. Kje je potem “višja sila”, ako delodajalec vzlic temu ne ugodi najupravičenejšim zahtevam svojega delavstva? Tu pač ni “višje sile”, temveč je le delodajalčeva —- skopost, samo goltnost in trdosrčnost, za katere odvrnitev pač ni treba iskati sred štev moderne tehnike, temveč edi no le nekoliko pojma o pravično sti, toliko, da delodajalec uvidi da mora biti deležen njegovega bogastva tudi tisti, ki ga mu je nakopičil s trudom svojih rok, in to deležen vsaj toliko, da more ži veti po človeško.
Zanimivo je tudi, s- kakimi sred stvi se bojuje delodajalec proti tej “višji sili”, stavki namreč.
Prvia je, da grozi s takojšnjo odpustitvijo, katero navadno tudi izvrši, alko mn je mogoče dobiti skabov, ki stopijb na mesto stav kujočega delavstva. Ako stavka le del njegovega delavstvu, grozi izključitvijo ostalega, delavstva, češ, da bo to delavstvo, boječe se za svoj -zaslužek, pritisnilo na st a vkuj oče, da se vrnejo k delu. In ker so delodajalci zvezani med seboj, preti enaka usoda tudi delavstvu drugih podobnih podjetij. In glejte čudo! Vsi delodajalci smatrajo delavsko stavko za “višjo silo”, katera naj bi jih odvezala njihovih zavez napram naročitel-jem, nikdar pa še ni bilo čuti, da bi na cesto vrženo delavstvo moglo “izključitev” smatrati za “vi. šjo silo”, ki naj bi ga odvezala njegovih zavez in obvez. Ali je že kedaj kdo cul, da bi kak hišni gospodar smatral tako nasilno ¡nezaposlenost delavca za “višjo silo”, ki delavcu absolutno onemogočuje plačilo stanarine? Kaj še! Hišni ospodar bo takega “potepuha” kratkomalo tudi vrgel na cesto, ¡naj mu le ne plača tistih bornih štirih sten.
Višja sila” velja torej le za delodajalca, nikdar pa ne za delojemalca.
vanskih evangelikov v Pragi 1. 1915.
Leta 1915. se bo namreč v celem češkemu narodu z velikimi slavnostmi praznovala 5001etniea Hu-sove smrti. L. 1415 so v Kostnici na cerkvenem koncilu sežgali češkega reformatorja Jana Husa, ki je na podlagi evangelija nastopil proti tedanji objestni duhovščini in je dokazal, da je resnica, kakor jo je učil Kristus in kakor je o-hranjena v evangeliju, izginila in katoliške cerkve in da je duhov-šč‘na sama najbolj- protikrščanška» ker živi bogato in razkošno, namesto da bi živela po nauku ljubezni.
Zato je bil Hus od' papeža in škofov obsojen na grmado in je bil 6. julija 1415. I. sežgan, njegov pepel pa je bil vržem v reko Ren.
Spomin na mučenika Jana Plusa je bil vedno živ med češkim narodom in šele v dobi protireformacije se je jezuitom posrečilo nekoliko izbrisati spomin na one čase s tem, da so si izmislili Janeza Ne-pomulka in da so njemu na čast prirejali slavnosti, ki so se vršile prej v spomin Jana Husa. V začetku narodnega probujamja pa se jo zopet obudil spomin na Husa, saj je on začetnik novoeeške literature, kakor pri mas Slovencih Primož Trubar. — Proslava Hu-sovega spomina se sedaj vrši na Češkem vsako leto na 5. julija zvečer. Posebno od sedemdesetih let sem so se vršile ' razne ¡proslave in ¡se mu je postavilo tudi več spomenikov. Toda najlepši spomenik bo stal v Pragi, kjer se od krije leta 1915 v spomin »OOletni ce. —
Sedanji shod slovanskih evangelikov je imel namen, da pripra vi vse potrebno za velik evangeli-ški shod, ki naj leta 1915. proslavi Husov spomin.
'Vkljub temu, da se je o shodu v javnosti malo bobnalo, je bil shod mnogoštevilno obiskan.
Govorili so na njem Cehi, Slo* vaki, Luž iški Srbi. Poljaki in Bolgari. Iz celega shoda se je videlo resno stremljenje evangelikov po tem, da osvobode vero iz ozkih spon dogem in stari h tradicij in da dajo modernemu svetu — vero evangelija.
Na eni strani ¡skrajni' materija-lizpm, na drugi skrajni klerikalizem — v tem se bije današnji kulturni boj. Zadnja doba pa je cula mnogo resnih besedi globoko vernih ljudi — in ne najmanjši med njimi je bil Lev Tolstoji — ki so ¡klicali: nazaj k evangeliju.
Tudi spomin na reformacijo in reformatorje je imel namen dati modernemu svetu lepo dedščino preteklosti.
Slovanski svet je danes razdeljen po veri večinoma na pravoslavne in katolike, kakor so se med pravoslavnimi obranile razne sekte, tako so se tudi med zapad nimi Slovani ¡ohranili sledovi re formacije (na Češkem, Moravi, Slovaškem ¡pri Lužišfcih Srbih in tudi drugod). Ti sledovi se skuša jo zbrati skupaj kot slovanski e-vangeliki. Klerikalizma je dovolj v starem- pravoslavnem svetu, kakor v katoliškem, zato je evan-gel-sko gibanje našlo ¡mnogo privržen cev, posebno v sedanji verski krizi: —
Shod 1. 1915 pa ima namen z,dru, žiti vse, ki se bojujejo za, svobodo verskega prepričanja.
Cenik knjig,
katere se dobe v zalogi
‘GLAS SVOBODE”
2020 BSue Isiand Ave., Chicago, 111.
500 LETNICA JANA HUSA.
Zadnji mesec se jo vršil v Pragi iang]o-če=lk' evangeliški 'hod, h kateremu se je pridružil pripravljalni slovanski evangeliški shod. Ta shod je imel namen, zbrati slovanske ev-angelike na veliki shod slo-
CAN KARJEV1 SPISI:
Gospa Judit......................75
Hiša Marije Pomočnice............75
Hlapec Jernej....................75
Hlapci...........................75
Jakob Ruda....................  -50
Kurent........................  -75
Krpanova kobila...............$1.50
Knjiga za lahkomiselne .ljudi.,. .$1.00
Kralj na Betajnovi...............75
Nina..........................  .75
Ob zori....................  .$1-00
Vinjete ......................$1-00
Za narodov blagor........ -......75
Zgodbe...........................75
Za križen.....................$1.00
KERSNIKOVI SPISI:
Cyklamen I. snopič............$1.00
Agitator, II. -snopič.........$1.00
Na Žerinj&h, III. snopič......$1.00
Lutrski ljudje, IV. snopič....$1.00
Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.00
Jara gospoda, VI. snopič......$1.00
Gospod Janez, VII. in VIII. snopič ........................$2.00
Berite novice, IX. snopič.....$1.25
Kriti-ka-Komentar XII. snopič... .50 TRDINATOVI SPISI:
Bahovi huzarji................$1.25
Bajke in povesti, I. zvezek......75
II.
III.
IV. V.
VI.
.75
........75
........75
.....$1-00
.....$1.00
“NEPISANA POSTAVA’
Takoimenovano “nepisano postavo” sedaj v državi Louisiana prav sramotno izrabljajo. Preje so se sklicevali nanjo samo možje, ki so morili ljubimce svojih žen, sedaj jo pa zahtevajo zase tudi ženske, ki -so usmrtile nezveste ljubimce. Neka taka žena je bila o-proščeua pred kratkim v Luisiani. In še tisti dan je ustrelila druga ženska moža, s katerimi je imela ljubezensko razmerje.
Radi tega so širši krogi v oni državi zelo ogorčeni, v tem slučaju se izneverjajo zaslepljeni pristaši nepisani postavi.
Ničnost življenja. Kako kratka je doba našega življenja katero vživamo. V mladosti gledamo v bodočnost, v starosti pa nazaj spominjajoč se reči ki so minile; v človeški dobi smo pa navadno preobloženi z ¡raznimi rečmi, ki so nam potrebne in tako gre nam delavcem življenje iz večnosti zopet v večnost, brez vsakega spomina, kot bi vrgel kapljo vode v morje.
JURČIČEVI SPISI:
VIII. zv.: Cvet in sad; Bela ruta,
bel denar.....................50
IX. zv.: Doktor Bober; Med
dvema stoloma.................50
XI. zv.:	Tugomer, drama iz
slov. življenja; Berite Novice; Veronika Deseniška..50
KNEZOVA KNJIŽICA.
Zabavni In poučni spisi.
1.	zv.: Anton Knezov životopis;
Gospod Lisec; Ženitev vojvode Ferdulfa..........40
2.	zv.; Gorski potoki; Planinska
idila; Matija Valjavec.. .40 7. zv.; Izgubljena duša; Za možem; Pastirica; Čez trideset let; Z diplomo in brez diplome; Popotovanje Nikolaja Nikiča; Dr.
France Prešeren...........50
9. zv.; Za vozem; Izgnanci; Študent Lojze; Fenny; Klanec eiromakov...................40
10.	zv.; Življenje in smrt Petra
Novljana; Ella . .........40
11.	zv.: Križ na gori; Spomini
gospoda Ignacija Brumna .......................40
12.	zv.: Potepuh Marko in kralj
Matjaš; V mesečini; Brez
zadnjega poglavja.........40
15. zv.: Vatroslav Jagič; Novo
življenje; Dve nevesti.. .50
TAVČARJEVE POVESTI.
I. zv.; Ivan Sla vel j;	Antonio
Glednjevič; Bolna ljubezen; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami ....................$1.25
II.	zv.: Otok in struga; V Kar-
lovcu; Valovi življenja;
In vendar; Tat; Gospod Ciril; Čez osem let; So-ror Pia................$1.25
III.	zv.: Ivan Solnce; Grajski
pisar..................$1.25
IV.	zv.: Tiberius Pannonieus;
Kuzovci; — Vita. vltae
meae...................$1.25
V. zv.; Mrtva srca; 4000 Času primerna povest Iz prihodnjih dob................$1.25
SIENKIEWICZOVI SPISI:
Brez dogme.................... $1.50
Križarji v 4 delih.............$2.50
Mali vitez v 3 delih...........$2.50
Potop I. in II. zvezek...........$2.50
Rodbina Polanešklh v 3 delih___$3.50
Z ognjem in mečem, 4 delih... .$2.00 Za kruhom.........................15
STRITARJEVI SPISI:
Jagode............................  50
Lešniki ............................50
Pod lipo..........................50
Zimski večeri.....................50
TOLSTOJEVI SPISI:
Ana Karanina...................$2.50
Kazaki..............................75
Rodbinska sreča.....................40
VENEC SLOVANSKIH POVESTI. Slovanske povesti zbrane od najboljših slovanskih pisateljev, prestavljene na slovenski Jezik.
Od 3. do 9. zvezka; zvezek po.....50
ZABAVNA KNJIŽNICA.
13.	zv.; Za staro pravdo..........50
14.	zv.: Sami med seboj. (Igra.) .25
15.	zv.¡Pogreb, Brez volje, Črti-
ce. In druge povesti......50
16.	zv.: Pri Jugoslovanih.........50
17.	zv.: Pot spokornikov, in dru-
go .......................50
20. zv.: Amerikanei (igra) in povesti ............................50
Knjižnica Narod, založbe v Celju.
I. zv.: Strašno maščevanje ... .50 II. zv.: Izlet g. Brouška v XV
stoletje .................75
Zarnik spisi:
I. zv.: Ura bije, človeka pa ni...	.50
LJUDSKA KNJIŽNICA.
Zbirka najpoljudnejših ljudskih povesti.
1.	zv.: Teharski plemiči; Krajev-
na kronika; Cesarjevič In sestri ^vojakinji..........25
2.	zv.: Zadnji grof celjski. Iskal-
ci biserov na otoku Sv.
Duha........................25
3.	zv.: Vojna leta 2000. — Doma
in na tujem.................25
4.	zv.: Ciganka. Po povelju........25
5.	zv.: Ljubezen do domovine;
Plesati ni znal; Karin......25
6.	zv.: Pevčevo srce; Krvava
svatba v Kijevu; Prijatelj Lovro.....................  25
7.	zv.: Sodba; Poezija in proza;
Vij ....................... 25
8.	zv.: Papeževa mula; Župnik lz
Kinkinjana; Zvezde; črtica o časopisju; O poljedelstvu pri starih narodih; Na deželi — v mestu; Zgodba iz mladosti;
Na Bregu....................25
RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI:
Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj. .$1.50
Avstrijski junaki..................75
Andrej Hofer ......................20
Avstralija in nje otoki........  -5(T
Ben Hur, (vezana)...............$2.00
Beračica...........................20
Babica.............................50
Božična noč........................40
Barvaste črepinje..................30
Bolgarija in Srbija . .............50
Blagor na vrtu cvetočih...........50'
Čez trnje do sreče.................50
Deteljica..........................30
Dama s kamelijami...............$1.00
Domači zdravnik....................60
Doktor Holman......................25
Dolina krvi.....................$1.50
Dve noveli ........................50
Dobra gospodinja (vezana).......$1.50
Džungl..........................$1.00
Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00
Grof Monte Cristo II. zvezek____$2.00
Gozdovnik 2 zvez. skupaj...........75
General Lavdon.....................25
Iz naših krajev.................$1.00
Ilijada............................50
Izdarjavec.........................50
Igračke............................75
Iz knjige življenja II. zvez....$1.50
Islandski ribič....................50
Iz nižin življenja.................50
Jernač Zmagovač, pretepač. Povest iz Nemško-francoske vojne ...............................30'
Kirdžali...........................75
Križem sveta.......................40
Kitajci in Japonci.................50
Kratka zgodovina...................50
Kako pišejo ženske..............$1.00
Kacijanar.........................50'
Kapitan Žar........................5(1'
Krvava noč v Ljubljani.............40
Luči...............................50
Lazarič Lindarski..................75
Momenti.........................$1.25
Materina žrtev.....................50
Mladost.......................     40
Marjetica.............,.fA.........50
Mož Simone..................... $1.00
Malo življenje.....................50
Mali lord....................... .75'
Nikolaj Zrinjski..................20'
Na krivih potih....................40
Na bojišču.........................40
Na rakovo nogo (vezana)............50
Novele in črtice (vezane).......$1.50
Obsojenci.......................$1.00
O te ženske.....................$1.00
Oče naš............................50
Občna zgodovina, skupaj 5 de
lov...........................$5.00
Pripovesti o Petru velikem.........75
Pod turškim jarmom.................20
Pri stricu.........................40
Pot za razpotjem (vezana).......$1.50
Pesnitve. Aškerc................$2.00
Ponižani in razžaljeni..........$1.00
Princ Evgen Savojski...............20
Pravila dostojnosti................20
Pred nevihto.......................30
Postrežba bolnikom.................40
Preko morja .......................40
Reformacija.....................  .50
Repoštev...........................20
Robinzon...........................60
Razporoka.......................$1.00
Ruska moderna...................$1.50
Reliefi............................75
Spolne bolezni.....................25
Srce (vezana) ..................$1.00
Slovenski fantje v Bosni, 2. zv...$1.50
Spominski listi....................25
Stepni kralj Lear..................50
Straža..........................$1.00
Slučaji osode......................75
Strahovale! dveh kron 2 zvez....$1.00
Slovenske reformacije..............50
Spomini........................... 75
Štiri povesti......................20
Štiri ruske slike..................50
Tartarin lz Taraskona..............50
Tiiho In drugi.................... 75
Tolstoj In njegovo poslanstvo...	.30
Trije mušketirji................$2.50
Uporniki...........................40
Utrinki.........................$1.00
Veliki trgovec.....................50
Viljem baron Tegetthoff............25
V	tujih službah....................50
V	delu je rešitev.................25
Vaška kronika......................75
Vohun...........................  .75
Veliki punt........................75
V	naravi..........................50
V	znamenju življenja..............75
Zadnja kmečka vojska...............75
Zlatarjevo zlato...................75
Z viharja v zavetje................75
Znamenje štirih....................30
Zadnji rodbine Benalje.............75
Znanci..............................
Quo Vadiš, (vezan) . ...........$2.50
Naročilom jo priložiti denarno vr nost, bodisi v gotovini, poštni nak niči ali poštnih znamkah po en dva centa. . Poštnina Je pri vseh 1 cenah že všteta.
Slovensko Delavsko Podporno in
Društvo
Penzijsko
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MAOINON, PENNSYLVANIA
GDAJV1NI ODfBOR:
PRIHDStEIDiNlK: Jos. fla/uptmian, DarragK Pa. Box 140.
PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
^AIPISINIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik JAKOB ŠETTNA, Adamsburg, Pa. Box 108.
MiKfj ČELIK. Adamaburg. Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
[VR G®0RGE BOEHM, Arona, Pa
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
PRIPOVEDKA.
A. G.
Ko je bog vstvaril svet, se je zadovoljno obrnil po njem, rekioe: “Tako, zdaj senu izvršil veliko na-logo, vse sem vstvaril, kar je bilo dobro in potrebno, tudi človeka, ki sem mu dal svojo lastno podobo. Naji bo vreden gospodar m o n jih stvari na zemlji.”
Pogladil si je sivo brado in se zamislil: Ali bo človek zadovoljen s tem domovanjem, ali ne ? In ker je takrat tudi že delovala sugestija, je prvi človek ravno v tistem t-renotku mislil ravno tisto, namreč, ali (morem biti zadovoljen na tem svetu ali ne? ! Vsedel se je pod figovo drevo, od katerih pravijo, da je bog posadil prve v paradižu, in je začel misliti, kaj bi počel. — Potem je zopet vstal in se izpre-h-ajal, ali ta nenadna iziprememba mu ni vtolažila duše, začutil je tako nekaj kakor dolgčas, katerega ¡pa ni vedel s cim pregnati.
Cigaret takrat še ni bilo, kvari in bilarda tudi' še ne, in ko bi prav bil, ubogi Adam ni imel so-tovarša; vino pa, kakor veste, je iznašel, šele oče Noe. Tako se je ■prvi človek kmalu nasitil v paradižu vseh dobrot in kadar je človek dobrega presit, si po navadi želi za. izpremembo hudega. Tako je tudi Adam stopil do svojega stvarnika in mu tožil svojo nadlogo-
“Kaj torej hočeš, da naj sto* rim,” pravi bog.
“Stori, kar hočeš,” pravi prvi, človek, “samo glej, da ne ostanem sam, da mi ne bo dolgčas.”
“No, če nimaš druge želje,” pravi bog, “temu ise lahko pomaga.” — Res, človeku ni dobro samemu biti, naredimo mu pomočnico, njemu podobno. Nato se takoj odpravi na stvarjenje drugega človeka.
Sveto pismo pravi, da je bog poslal Adamu trdno spanje in mn med tem vzel eno rebro, iz katerega je ustvaril Evo. Nekateri pa hočejo vedeti še več pa pravijo, da je takrat bog že porabil ves materijal, iz katerega je ustvarjal svet in da je prišel v zadrego, ko je Adamu obljubil družico, ker je bil tega mnenja, d,a je že vse vstvaril, kar je bilo potrebnega. Vendar pa svojemu otroku ni mogel odreči prve prošnje, zato je sklenil, da ista stvar mora priti na svet na vsak način, naj že bo. ¡kar hoče.
Ko se je naredil mrak in je A-dam zadremal, je bog stopil tiho v svojo delavnico in začel v-stvar-jati ženo. Vzel je snežno belino in rdečo kri — svileno nit in žametno kožico zrele marelice — dve zvezdi z nebeškega oboka — kačji strup, lisično zvijačo — pavovo giz-davost — našemljenost opično. mačjo potuhnjenost in’ 'hudobijo nudičevo — blebetavost papagajevo — nestanovitnost aprilovih dni — drdauje mlinskih koles in petje slavčevo — spanje rajskih duhov in nasmeh angeljski — sladkost cukrove bilke in grenkobo pelinovo — vse to je zmešal in iz tega naredil lepo punčiko in ji dal ime E'va. Pohitel je do Adama in jo posadil zraven njega.
Ko se je prvi človek prebudil in zagledal zraven sebe obljubljeno družico, se je neznansko razveselil in se ni mogel nagledati njenih lepi'b oči, ki so se mu zdele dve zvezdici z nebeškega oboka — in se ni mogel načuditi njenemu lepemu obličju, ki je bilo belo in rdeče kot sneg in kri, občudoval
je njene goste svilene lase itd., pa šele, ko je začela govoriti, se mu je zdelo, da sliši slavčevo petje in ko se mu je nasmehnila, je vzkliknil od veselja. “Ljubi bog,” kaj lepšega nisi mogel vstvariti — in veselja ni bilo ne konca ne kraja.
Minuli so trije dnevi in žena je bila vedno ljubka in prijazna proti možu, četrti dan pa sta prišla z besedami nuvskriž. S počet k a mu je le ugovarjala, potem se je začela razburjati in nazadnje mu je skočila v lase. — Od tega dne prvi človek ni več užival neskaljene sreče, včasih so se povrnili dnevi blaženega miru in medsebojne za-stopnosti, pa niso trajali dolgo.
S tem pa Adam ni bil zadovoljen, šel je zopet k bogu, (potožil mu je svojo nadlogo, todia bog ga zavrne, rekoč: Ljubi moj, tako si hotel imeti — sedaj pa imaš, zato potrpi!
“Oh, moj bog!” je jel jokaje tožiti Adam, “kaj pa si mi dal za ženo?” Mislil sem, da imam angel ja z& družico, imam pa škra-teljna. Če jo nagovorim, mi obrne hrbet, če se srne ja m, se ona joka, če se jaz jokam, se ona smeje, če si želim miru in hočem počivati, blebeta venomer — kakšna stvar je to — povej mi, ali si mi zato dal ženo, da me trpinči: vzemi jo nazaj; deni jo, kamor hočeš, samo reši me te nesreče, ako ne pa obupam.
Bogu se je usmilil ubogi mož, zapovedal je svojim služabnikom, naj gredo po žensko in naj jo za-pro v temno luknjo, da se poboljša — in tako se je zgodilo.
Čre.-z teden dni pa pride zopet Adam pred Večnega Očeta in mu reče: “Oče! Eno prošnjo imam do Tebe, pa me ne smeš kaznovati za mojo nestanovitnost.”
Vsevedni bog je že bral na o-brazu Adamovem, kaj hoče; zato muje po očetovsko za žugal s prstom, rekoč: “Nikar si ne želi ničesar, za kar bi ti bilo pozneje žal, ker vedi, da je to zadnja želja, ki ti jo izpolnim in se ne bo dala več izpremeniti! ’ ’
“Daj ipi nazaj družico, ljubi bog,” je začel tožiti Adam, odkar si mi jo vzel, mi ni več obstanka na svetu, vise je pusto; odkar ne čutim več njene mehke ročice na mojem vratu, neznan dolgčas me tare in če bo prav včasih razposajena, ji ne bom zameril, zadovoljen bom z vsem, samo da jo imam zopet pri sebi.”
‘Varuj se,” pravi bog, “jaz ti jo zopet vrnem, ali nazaj je ne vzamem1 več — in moja ušesa bodo gluha za tvoje prošnje.”
‘Adam pa je zmajal z glavo, re' koč: “Ljubi bog, izmed dvehikri-žev — vzamem manjšega — nosil ga bom — brez nje pa ne morem živeti!”
ZGODOVINA USTRELJENEGA RUSKEGA MINISTERSKEGA PREDSEDNIKA.
Že dolgo časa sem ni bilo iz Rusije ni kakih krvavih poročil; bilo je kakor da je z podeljeno ustavo končan ohi krvavi boj med absolutizmom in revolncijonarnim prebivalstvom. Plehwe, Sipjagin, Babnikov in drugi reprezentanti absolutizma so padli kot žrtve aten tatov, in odločujoči krogi so uvideli. da bo boj proti vedno naraščajoči ustavni akciji brezuspešen In oficijelna Rusija je poklonila narodu ustavo in ustavodajno korporacijo dume. A ravno zgodovina te dume dokazuje, kako malo u-poštevajo -merodajni ruski krogi pomen in značaj ustave. Prva in
druga duma sta bili brez vsacega vzroka razpuščeni in to radi tega, ker ri-a hoteli res prevzeti značaj m pomen ustavne korporacije ter ne samo paradirati pred svetom, S tretjo—sedajno — rusko dumo nua vlada več sreče, iker si je znala-pri volitvah pomagati. Minister-ski predsednik Stolypin, ki je načeloval že od leta 1903 ruski vladi je razpustil obe prejšnji dumi kar je povečalo njegov ugled na dvoru, a ruskemu narodu se je s temi svojimi odredbami pokazal kot reakeij-onarec enak svojim predli kom ! In to je bil tudi pokojni Stolypin v resnici. Neizprosen nasprotnik vsakega naprednega, svo' hodnega pokreta je znal v dumi in v javnosti preprečiti vse ono, česar si želi svobode žejen dober ruski narod! V zadnjem -času pa je prišel tudi s to svojo tretjo dumo v konflikt v debati o zemstvih. Duma mu je takorekoč izrekla nezaupnico, -a Peter Arkadijevič Sto-lypin se je smejal vsemu, vse je govorilo da se bližajo zadnji dnevi njegove moči. A oficijelna Rusija je mislila in dokazala baš nasprotno. Car Miklavž je sprejel svojega rninisterskega predsednika z največjo prijaznostjo in naklonjenostjo. ter mu izrekel svoje •popolno zaupanje. — Stolypinovo stališče je bilo na ta način trdnejše nego prej !
A ker oficijelna Rusija ni hotela odpraviti zla. ki ubija Rusijo predramila se je zopet duša naroda in tako je prišlo do krvavega uboja v Kijevskem gledališču ! V sami navzočnosti carja in njego* vih otrok je čjan teroristične stranke, Bagrev streljal na Stoly-pina in ga usmrtil. Ta atentat je dokaz, da v Rusiji še ni davno končan boj med absolutizmom-, ki se skriva pod krinko ruske, ustave, med reakcijo in ruskim narodom, ki želi svobode, oddiha napredka po tolikih stoletjih rob-stva !
Tu pa podamo malo biografije samega ustreljenega tirana:
Peter Arkadijevič Stolypin je sin junaka izpred SebastOpala; Arkadija Stolypima in je bil rojen leta 1863. Posvetil se je pravniškim študijam ter vstopil leta 1884 kot uradnik v ministrstvo Po preteku malo časa je bil dodeljen notranjemu ministrstvu1. Leta 1888 se je preselil v gubernijo Kovno, -kjer ima njegova rodbina velika posestva in je bil kmalu i-menovan za okrožnega plemiškega maršala v guberniji Kovno. Leta 1902 je bil imenovan za guvernerja v Grodnem, -ter si je kot tak položil temelj za svojo poznejšo priljubljenost med ljudstvom. Bil je vedno človek liberalnega mišljenja, v kolikor je mogoče govoriti Rusiji o liberalnosti. Leta 1903 je bil imenovan za guvernerja v Saratovu. Prišli So dnevi revolucije in Stolypin se je pokazal moža železne energije, ki je zatrl -revolucijo, če je bilo treba, tudi s krutostjo. To mu je napravilo mnogo sovražnikov, zlasti ker se ni oziral niti na stan, niti na inteligenco ljudi, ki so jih pripeljali pred nje-ga in so bili na sumu kot révolu-eijonarji. Umljivo je, da se je zgodila takrat marsikomu krivica, Stolypin pa se ni oziral na to, ker je imel pred seboj edini -cilj, napraviti mir, ‘Tako je v me-steeu Bolačovu dal razgnati neko zdravniško zborovanje z vojaštvom in je tekla takrat tudi kri. Krvavi dogodki v Bolačovu s-o prišli pozneje pred -dumo. Leta 1906 je bil poklican Stolypin kot notranji minister v kabinet Goremykin in je postal po odstopu Goremykina ministrski predsednik. Sedaj je začela krvava doba na Ruskem: Proti teroristom je nastopal -z brezprimemo krutostjo in j-ustifi-kaeije, izvršene od takozvanih zemiskih sodišč, so bile na dnevnem redu, množili so se pa tudi u-mori guvernerjev in visokih uradnikov. Bila je to vojna med Stoly-pinom in teroristi. 25. avgust 1906 jie bil odločilen dan. Dva terorista sta si vedela izposlovati, kot orožniška častnika preoblečena, pristop v njegovo palačo ter sta položila tam- bombe, ki so provzroeile strahovito nesrečo. Stolypin sam ni bil ranjen, njegov -sin in njegova hčerka pa sta bila zelo težko ranjena. Sina so zdravniki sicer rešili, da ni ostal -za vse svoje življenje pohabljenec, hčerki pa so morali odrezati obe nogi.
To je mučno vplivalo na Stoly-pin-a in imelo za posledico tudi, da je v svojem političnem stremljenju napel druge strune. Streti je hotel vsako opozicijo in se je po služeval sredstev, ki jih ne more
mo imenovati več liberalna. Prvo, kar je storil, je bilo, da je z vso strogostjo nastopal proti opoziei-jon-aluemu časopisju. Postal pa je tudi oseben in v nekaterih pogledih reakcijouaren ter je zlasti sku" šal spraviti v vplivne državne službe ljudi iz svojega sorodstva, kar -mu je napravilo mnogo sovražnikov in je bilo povod neprestanim intrigam na dvoru proti njemu. Ponovno so prihajale med svet vesti, da je padel v nemilost pri carju in da je njegovo stališč« omajano. Zlasti hudo mu je nasprotoval senat. Hudo omajala je njegovo stališče njegova predloga o zemstvih, ki jo je prinesel letošnjo pomlad. Po vzorcu notranje-ruških gubernij je ¡hotel ustvariti tudi v južnih in zapadnih gubernijah zemstva, to so samoupravne skupine, ki bi se -dale primerjati v nekaterih ozirih v avstr, deželnimi zbori. Na posebno hud odpor je zadel pri Poljakih. Prej pravičen celo proti Židom, je videl sedaj v Poljakih državi nevaren ele, ment in je bil mnenja, da izhaja teroristično gibanje s Poljskega. Nasprotovala sta m-u zlasti Witte in Durnovo. Njegova predloga je padla v senatu, nakar je poslal Sto'lypin senat in dumo na -počiti niče z namenom, da oktrorira nova zemstva, kar je deloma tudi izvrši] letošnje poletje.
TO SO ŽIVELI!
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.

NOVI PAROSRODI VOZIJO iz AVSTRO* OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

PARNIKI PLU TE TO IZ NEW VOSKA:
Oceania . . . 8. Novembra 1911
Argentina .. 11. Oktobra 1911 /VI Washington 28. Okt. 19il
Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne it pristani*«* Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu Stke ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristani*«» naj bližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; obiuje ser SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZA8TOP
ZA
AMERIKO

Tudi najsijajnejši med današnjimi banketi so prava pogoščen-ja revežev v primeri z banketi in pojedinami starih' časov. Ne bomo segali v dobo paganskih Rimljanov, ki so bili požeruhi pijanci in razuzdanci najhujše vrste. Že pogled v dobo, ko je cvetelo krščanstvo najbujneje, ko je bila katoliška cerkev na vrhuncu, bo zadostoval.
Tajni kuhar papežja Pija V. .ie zapustil jako poučne zapiske o takratnih požrtijah. Povabljenci so sedeli -po osem do deset ur za mizo in jedli ter pili, da jih je kar razganjalo. Meseca junija 1473. je kardinal San Vito priredil na čast Eleonori Aragonski pojedino, ki je trajala devet ur. To pa ni bilo še nič v primeri s pojedinami na sveti dan in na velikonočno nedeljo; ta dva -dni so trajale pojedine od 11. dopoldne do 8. zjutraj, namreč do prve maše.
Znameniti italijanski kuba» Krištofovo di Messisbugo je izdal leta 1617. v Benetkah' obširno knjigo, v kateri med drugimi pojedinami popisuje tudi velikansko slavlje, katero je priredil kardinal ferrarski don Ippolito Este na čast svojemu bratu Ere-ole I. Povabljenih je bilo 54 imenitnih gospodov in gospe in prišlo je na mizo 291 različnih jedi ter 15 figur iz sladkorja. Pred obedom je bila predstava neke pastirske i-gre, potem pa je šla družba v o-bednico. Messer Kristoforo piše: “Naprej so korakali štirje muziki in potem osem nagih plesalk, za povabljenci pa zopet štirje -muzikantje in osem plesalk . . . Med posameznimi- jedili so nage plesalke nastopale na posebnem odru in izvajale različne plese . . . Obed je trajal 11 ur . . . Spilo se je 102 vrča najboljših vin . . . Pojedina se je končala z bakana-lom.”
T-o so najbolj značilni stavki iz Kristoforove-ga poročila o tem slavlju. Omenitni je, da je po tem poročilu slikana znana slika, ki je bila že reproducirana v vseh mogočih listih, in ki kaže -na prestolu sedečega starega kardinala, pred katerim plešejo nage deklice, do-čim popiva in se poljublja okrog velike obložene mize zbrana druž ba gospodov in dam. E, kardinali so znali dobro živeti!
W.SZYMANSKI
TRGOVEC S R \ZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue Island Ave , Chicago
TELEFON CANAL9S5.
Moja trgovina pohištva je ena naj veijib ■ na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
0'
Starem uprijatelju, ki se je v
dolgih letih izkazal, je treba o hraniti zvestobo. Kdor trpi za nadležnimi prehladom, naj ne po skuša vsa mogoča in nemogoča sredstva, ampak naj si preskrbi takoj pristni “Pain Expeller’ Naj se drgne ž njim krepko po vratu, prsih ter stopalih in takoj bo dobro. Pain Expeller se lahko dobi v Ameriki po vseh lekarnah za 25 centov steklenica. Treba pa je paziti, da se dobi pristnega z varstveno znamko s sidrom.
M. A. WEISSKOPF, M. D.

ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoiudne 814 Ashland Ave.: od I. — 3. ure popoludne in	od 4.— h. popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure «lopoludne doma in to le izjemoma vpiav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
ta

Ako hočeš zadnje mode, največjo izbiro in najnižje cene
v deških in moških oblekah in površnih suknjah,
obišči
HIN<3@
Vogal Blue Island Avene in 18ta cesta.
Odprto vsak večer, izvzemši sr» do in petek do 9 ure.
Odpito v nede jo dopoludne.
Moške obleke lu suknje od $5 00 do 25 00.
Deške obleke in suknje od $2 00 do 15.00.
IŠČEM svojega brata Andreja Mave. Sedaj se nahaja nekje v Minnesota. Za njegov naslov bi ral zvedel Ivan Mave, 201 — 4th St., Barberton, Ohio.
ATLAS BREWING CO.
aluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
g LAOER | MAGNET | ORANa"t j
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaSko
Compagnie General© Transatlantiqne
i
Potniki tretjega razreda dobivajo bre* plačno hran« na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro brano In razna mesna jedila.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HT
La Touraine.........20.000 HT
Chicago, nov parnik....9500 HP
Pristanišče *>7 Iirtli Ri/er vznožji 15tti St., New York City
PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK.
Glavni zatop na 19 State St. Nesv York.	MAURICE W. KOZMINSKl 1
glavni zastopnik za zapad, na 139 N. Dearborn St. Chieagb, lil

DOPISI.
Trestle, Pa. Uredništvo Gl. Sv.: —
Zanimivo je bilo citati v Glas Svobode o knjigi, ki so jo izdali na Kranjskem “slovenski” klerikalci, in katere oceno je prinesel list “Jutro” in po njem naš de. lavslri list Glas Svobodi“. Pa ne “mislite g. urednik, da je omenjena knjiga o “Marijinih1 sanjah in raznih čudežih”, samo na Kranjskem, koLportižovana — o ne!
: V Trestle-. Pa. U. S. of America, sem našel pri verni slovenski dfužini — omenjeno knjigo in mislil sem, da padem vznak, če na ikar v “božji ž,lak”!
Pridem, kmalu po tistem, ko sem prečital zanimovost v Gl. Sv., v neko tukajšno slovensko kočo, in na mizi je bila položena v dušno hrano ubornim stanovalcem- — omenjena “knjiga”.
Prelistan list, dva, intakodalje, in v resnici dognal, da ni knjiga nič dnrzega, kot imenovani farškj humbug v vsej svoji sramoti in nagoti in lažnjivosti in zaslepljevanju ubogega poneumnjenega slovenskega narodiča. In še v A-meriko so je odprli pot, — čez O-eean! Kdo neki?
Ko čitam, čitam mi so se kar lasje ježili na glavi. Prvič je knjiga pisana v tako grozni slovenščini, da bi si je ne mogel največji ■poet in fantast take izmisliti. Celo “tuadjarščina s turškimi besedami je častno -zastopana. Pa jo ja ni spisal “za dobri slovenski narod”, kak dr. Evangelist Lampe, imdni-str 'Kranjske dežele, ali ee'lo sam prezvišeni vladika ljubljanski, ki se je z svojo rdečo “knjigo” proslavil na veke vekov?!
Nervozen čitam knjigo in tožne prebivalce še bolj, tožne in revne koče prašam, če še kaj druzega čitajo zraven teb ‘ Marijinih sanj ’ ? Odgovore mi, da je še tega preveč za “brati”, da jim pa jaz raje povem, (to me je prašala stara ter-cijalka), kje bi se dobila kaka tiskarna — da bi se dala imenovana “grozno učena” in fajn knjiga (bukle se je izrazila, op. pis.)
—	ponatisniti in razprodati med
—	.slovenskim narodom v Ameriki! Pri tern zadnjem stavku sem pa v resnici mislil, da me zadene kaka “božja štrafenga’’ kar na-, ravnost iz pekla! -— 'Na kaj vse ljudje pridejo! Kje je vir te pfe-nbmcnalne ideje? Vrag ve.
Taka neumnost je vzeta pri na rodu kot “božji žegen za hišo” — •dobri, knjigi pa zapro duri. Smo pač še le (!) v XX. stoletju,
Povedati sem hotel ženi, kakšen humbug čita, kakšno neresnico hrani v svoji pošteni koči — toda, hi vse to kaj pomagalo, bi kaj zaleglo, je to sploh mogoče, da bi >se ljudi obrnilo od praznoverja ljudi v tem porojenih?
Dal bo že!
Vas lepo pozdravlja
Agitator svobodne misli
Cleveland, O.
G. urednik! —
Cleveland je poslal bolj -pozab Ijena naselbina, čeprav je vsak dan polno novih novic — a se jih slovenskim- listom ne poroča in se en na dnrzega zanaša, “da bo kaj spisal ’ Ker ste že prejeli poročali o smrti naJšega ljubljenega Louis Lauscihe, po katerem žaluje vsa slovenska naselbina, kar je posebno pokazal nad vse lep pogreb, n-ebroj vencev, mokre oči, in lepo petje “Triglavančanov”, ki so z tem izkazali pokojnemu svojemu tovarišu zadnjo čast in zvestobo do groba.
Pa se bom danes poprijel v svo jem, “pisanju” raje splošnih kle veiaindskih novosti. Mesto, oz. St. Clair, je zapustilo mnogo rojakov in rojakinj, in nam je po njih prav dolg čas. Povprečno je v na selbini še dobro in obstoj rojakov zagotovljen. Da bi se pa naši rojaki tudi lahko bolj brigali za kulturne zavode v Clevelandu, po isebno ¡za “Citajlnico, ¡Sokola Sin dramatiko”, bi bilo le želeti in za pohvaliti. Če se ozrem po uspehih, ki jih je rodila ravno Slov. narodna čitalnica v Clevelandu-, so veliki in na prvi pogled v resnici sijajni. Kar je re-s naprednjakov in " svobodomiselcev v Clevelandu, se shaja v Čitalnici, kjer so kateri-krat na dnevnem redu debate, ki bi jih bilo vredno zabeležiti in poslati v predale Glas Svobode. Moralni, kakor gmotni uspehi Čitalnice »o lepi in mnogo sadu in upa obetajoči, v prid vsakomur, kdor je ali hoče postati “'Čitalničar” Ne Le, da ima Čitalnica vse slo-
enske časopise ameriške, kakor tudi vse bolj imenitne st-arokraj-ske, in revijo znanstva, poezije in soeijologije, temveč tudi lepo zbirko naj interesan tnejših in poučnih slovenskih knjig. Saj je pa budi vsak Slovenec, ki pride v Cleveland, v prvo opozorjen na, naš ¡najlepši izobraževalni zavod: Slovensko narodno čitalnico.
Ca tudi ljudska knjižnica in čitalnica na St. Clair in vogal Wil-son av-enue, je od Slovencev najbolj obiskana. V angleški statisti* ki o izposojevanju knjig so po narodnosti in( to v angleškem za-odu), ,za 30 odstotkov Slovenci naprej od vseh drugih narodno sti: celo Nemci so grozno zaostali za Slovenci. To imenujem jaz napredek. —
Z prihajajočo zimo smo -se začeli, že zopet, obračati po dvoranah. Nekateri se že komaj vesele na plese in razne veselice, drugi zopet na 'bolj redno telovadje v gorkih prostorih, mnogi bi radi se ličili slovenskega umetniškega in koncertnega, solo in zboro petja, mnogih naj-srčneja želja pa je: gledališke igre. Brez gledaliških iger pa res nič ni! Društvo “Lunder-Adamič” bo prvo začelo z igro “Domen” izpod peresa pisatelja Kersnika. Društvo ‘Triglav’ še ni izdalo javnosti, katero igro bo igralo kot reprizo, “Slov. Sokol” je par kar poskočil na vele-dramatično tragedijo — “Mladost”, prestavljena iz nemškega in last prevoda “Slovenskega gledališča ljubljanskega,”, kateri nad vse spoštovani zavod, oz. g. ravnatelj Fr. Govekar, je tudi preskrbel in ustregel prošnji -Sokola klevelandskega, da dobi ta, to nad vse moderno tragedijo ali dramo iz resničnega vsakdanjega življenja, tudi na klevelandski gledališki oder. kar je zabiležiti kot velik uspeh režisije dramatičnega odseka “Slov. Sokola” v Clevelandu. “Mladost” je v resnici nad vse pretresujoča drama, ki sloni na polnomia moderni podlagi in ki je imeila v Berlinu, Dunaju in v Ljubljani, velikanski u-,speli. Radi prostora, sem danes o-til, da bi v kratkih besedah povedal vsebino te igre, in sem raje odložil za drugo, da potem toliko obširneje in popolnejše izgovorim vsebino ‘1 Mladosti ’ ’.
Ker “Mladost” (že sam nadpis daje upanja velikega presenečenja), ¡zahteva težkih vlog, nadarjenosti, pbsihijatrije in dušnega izvajanja igralca kot igralke, je režiser se moral na to ozirati posebno in uloge oddati najboljšim igralcem dramatičnega odseka Slov. Sokola, ker, igra, oz. posameznih igralcev uloge so tako težke in trudapolne, -da bo šteti kot triumpf slovenske dramatike v Clevelandu, če bo ta igra uspela, kot si je režiserstvo želi, in kot i gra in pisatelj sama zahtevata.
Naj omenim le tri igralce v katerih rokah so glavne uloge. Na prvem mestu naša stara gledališka znanka g. Antonija Grdina ki ima v “Mladosti” prvo glavno 'Ijubinsko ul o go; od gg. pa Arm bruster in Belaj. Prvi kot igralec tragičnih težkih značajev, kot tudi sposoben karakterni igralec; Belaj ¡nasprotno je v svoji marljivosti in ljubezni do odra se pov-spel na lepo višino igralca v ulo-gah junaških ljubineev.
Sploh pa nastopijo tudi v dru gib ulogah najboljše sposobne moči. ki si jih je le želeti.
Uspeh mora biti velik. Slov. Sokol je z “Mladostjo” vrgel — kocke — na mizo!
Drugič pa ¡malo več o vsebini igre in tudi še kako drugo skriv nost izza klevelandskih teatralnih kulis, ki naj bi zanimale ne le v prvi vrsti čitatelje v Clevelandu, temveč vse tiste, ki jim je mar napredek največje slovenske na selbine v Ameriki.
Gromoviti “Na zdar!”
“Čitalničar”.
Joliet, 111.
Gp. urednik Gl. Sv.: —
Več dopisov sem že poslal v u redništvo Gl. ¡Svobode, a vse ste mi zavrgli — stran enega v predzadnji številki, ker so se tikali močne K. S. Katoliške Jednote. — Poznam ,pa tudi motive, ki so Vas k temu napeljali, da ste odklonili tudi najmanjši prostorček za K 'S. K. J. No, ¡meni je bilo prav, žal le časa in papirja, ki sem ga s tem zamudil. Ker so se pa tako sedaj razmere ¡spremenile, apeliram na Vas g. urednik, da v interesu prave slovenske stvari saj sedaj v času konvencije v So. Ohicagi, K
S. K. J. pripusti to majhno, a z o-zirom na vsebino, zanimivo poročilo.
Več slovenskih listov, izmed teh posebno “Gl. Naroda”, in “Clevelandska Amerika” so pripomogli, da se konvencija vrši, ne po Ne-maničovem tiranstvu in absolutizmu, v Joliet, temveč v So. Chicago, 111. Ko se je zaznalo ob 8 uri zvečer, v ponedeljek, da so delegati, 72 po številu — zmagali nad Nemaničem, ni bilo veselja ne konca ne kraja, ker v prvi vrsti se je šlo za to, bo konvencija tam, kamor jo je določila zadnja konvencija, t. j., v So. Chicago, ali se bo vršila tam, kamor je za-ukal samovoljno predsednik Nemanič.
Delegatje (pa ne vsi) so obračunali kolikortoliko z starim bos-som, in so mu s tem, da so sklenili vkljub Nemaniču, da se mora konvencija vršiti v So. Chicago, njemu, Nemaniču, izrekli največjo brco in nezaupnico. Delalo se je tudi nato,, da se izvoli posebnega predsednika, ki naj bi vodil konvencijo v So. Chicago. No, do tega ni prišlo — ker ni moglo priti, ker je pri prvem sestanku vladalo najveeje nasilje, kar ga zamore rabita kak predsednik kake jednote. (O tem poročam v prihodnji izdaji v .posebnem članku, op. pisca.)
Pri tem velikem sporu se imamo tudi mi v “Zvezi” mnogo za učiti, kako in kaj, ¡mislim to, že ob priliki ¡povem. Da je pa prišlo do tako velikega razpora v katoliški slovenski jednoti, je le značilno za vse v splošnem. Tako n. pr. je šel boj za sprejetje suspendiranih elanov, kjer se ni suspendov-aneem niti pustilo do besede, da bi se zagovarjali! Nek g. Cvetkovič iz New Torka je bil suspendovan za dva meseca (ravno v času zborovanja seveda!) na podlagi de-nuncijanskih pisem nekega gg. Burgerja in Kazimirja Zakrajš-čka. Ko je g. Cvetkovič pri prvi posvetovalni seji ustal in rekel, da se še na smrt obsojenemu pusti zadnjo besedo zagovora, in da ga on ¡zahteva v imenu društva, ki ga je nalašč poslalo iz New Torka sem, mu je tiran Nemanič kratko-malo odgovoril, da je on, g. Cvetkovič, v takem tonu namreč govori ta star amerikanski “civiliziranec”, javno se izrekel, da je socijalist”! (Pa ni povedal Nemanič, če krščanski socijalist, ali socijai demokrat!
G. Cvetkovič je hotel vporekati, a vse zaman — besede ni dobil — in basta!! Samovoljno je torej Nemanič preprečil, da ni bil g. Cvetkovič sprejet. (Danes. 4. okt. smo dobili brzojavno poročilo, da je g. Cvetkovič, kakor tudi vsi drugi suspendovanci, zopet sprejet v Jednoto, op. nred.)
Take in enake tiranije so pa na Nemanieovej konvenciji na dnevnem redu, in v toliko večji tri-um,pf je šteti to, da z vso svojo o-bl-astjo, denarjem, zavezniki in s pomočjo policije — ni zmagal nad zastopniki naroda! Značilno je tudi to, da so po seji v Joliet, takoj vsi delegatje, 72 po številu, zapustili to smradljivo mesto, ne da bi tudi nikel pustili v kakem slovenskem sa locnu, ali kako drugače se pustili eiganiti od joliet-ske prestelice. Pač fin poper za vse tiste, ki jim gre to na vest!
Nemanič je v Joliet propadel z eno nogo, če mu delegatje v So Chicago spodbi.jejo še drugo, pojemo lahko že danes Amen njegovi slavi. Tako je prav!	—c—
Drugače danes.
Stari ljudje nam pripovedujejo kako so bili vsi vedno zdravi, močni in polni življenja, in kako se niso menili za male bolečine ali lahke bolezni. Kakšen razloček nekdaj in danes! Njihove šege in pot življenja je bila drugačna, la-
hko rečemo, živeli so komodno. Ži
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
V^oto Knjižica je -Vredna -ßlO.oo ■V-taKemu bolnemu člot>eKu.
veli so mnogo več na prostem, v svežem zraku in niso poznali sko ro nobenega razburjenja. Danes je to vse drugače. Mi živimo v letu nervozne hitrosti in razburlji vosti; mi jemo in pijemo, kar naš sLstem ne more prebaviti in si ta ko ruiniramo svoje zdravje Vidoma. Držati bi morali naše telo in cel sistem v čistosti z tem, da rabimo Trinerjevo zdravilno grenko vino. Ono ne bo samo izčistilo na še telo, ga bo- tudi poživilo, in u-redilo našo oddajo in prebavo, izčistilo kri in odpravilo zabasanost in vse druge težkoče. Za dobiti v lekarniških prostorih. Jos. Triner 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica szetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slab >tni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu na vranci, led vicah in v mehurju. Ako ste zgubili aado in ako vam priseda zabadave denar dajati, tako pišite po ono zdravilno kn)ižico, katero vam nenudonu poS'emo in bodite uverjeni da o-ziravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošUte in mi vam pošljemo popolnoma brez ilačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POŠLITE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22FifthAve., Chicago, lil.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo
takoj pošlite.
Ime........................................................................
Fošta.
Država.
Prvi znak jetike.
Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj ob pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času?
Eno od prvih znamenj pojava jetike je:
BLEDA BARVA.
Taika bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdčeh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi — čisto, rdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je
v stanu to spreobrnitev krvi povzročiti. To je:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino-
Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih želišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebaval svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet zdrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji bledati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
JOSEPH TMNEB'S
«CCI3TERE»
Zguba teka,
Neredna prebava,
Slab počutek po jedi,
Nenavadni krči.
Vroč glavobol.
Trganje po glidih,
Zaprtje in krči,
Zguba moči,
Zguba energije,
Nekatere ženske bolezni in bljuvanje.
je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina.
To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911.
V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH.
JOS. TRINER
Kemični laboratorij
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago. 111.

K VI*
KW<
kV*. 2É
es ^*
MBS
S?-A™
The Konrad Schreier Co.
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.

NAJEMNIK Si VANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
g2_84 Fisk St. Tel. Canal 1405
Dobra Únijska Gostilna,
m«el in Korak pripri. J0S g StaStOY
zek. : Pod vodstvom
2005 Blue Island Ave.
veliki Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveče Scho enh of en pivo ipriporoča
ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island Ave. Chicago.
*
*
*
*
*
*
*
AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA.
(Pod državnem nadzorstvom.
1825-1827 Blue Island Avenue
vogal Loomis St. Chicago, 111.
Kapital in preostanek $350 000 00
4
*
4
*
4
4
4
4
*
4
4
4
4*
4
4*
Plačujemo po 3% od vloženega denar a Pošiljamo denar na vse dele sveta. Oddajamo hranilne predale.
Urad ne ure: Od 8:30 v jutro do 5:30 zvečer
V soboto: Od 8 30 “ 11 9	urezvečer
V nedeljo Od 9	“ ’* 12 o poldne.
JAN KAREL.	J. F. STEPINA,
predsednik.	blagajnik.
4
4
4
4
4
4
4
X 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*#
p.j. 2 Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/11 So. Centre Uve., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskii društvam za izdelovanje drus tvenih znakov, gumbov, zasta in vsakerih potrebščin. Izdele je najfineji in najokusneji, m tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči 1 pristnost ia okusni izdelek naročenih potrobšči Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
Nov komet na nebu. Novi ko-met, ki ¿ra je izsledil izvezdosloveo dr. William R. Brooks in "a po sebi imenoval, prihaja vedno bližje zemlji in se ga bo pri jasnem vremenu lahko videlo vsako moč skozi več tednov.
Prst božji. Papežev osebni list, “Osservatore Romano’’ je ne le silno pobožen, temveč tudi skrajno babjeveren list. V neki zadnjih številk piše med drugim: “Proti-lderikalci (namreč ital jamski) so se pregrešili s tern, da so hoteli proslaviti jubilejno leto 1911. Pregrešili so se zoper boga in papeža, da si pridobe naklonjenost zločincev vsega sveta. Ali vsa stvar je izpadla, drugače : nalezljive bolezni silne elementarne katastrofe, milioni, ki so jih pogoltnili morski valovi in naposled Verbicaro so dokaz roke Gospodove . . .” — Ne glede, da je potrebna, precejšna porcija gluposti za tako bedasto trditev, prav gotovo smrtno greši, kdor podtika usmiljenemu krščanskemu bogu1 tako nizko maščevalnost.
Trnjeva pot inženirja Richterja.
Napram dopisniku “Viitorul” s* je inženir Richter izrazil, da je tekom svojega bivanja med roparji izgubil sluh. Na svoje desno uho je docela, oglušil vsled neprestanih: muk, ki jih je moral v kazen pretrpeti od roparjev. Takoj, ko so ga ujeli, so mu zamašili ušesa z bombaževino in prepovedali odstraniti zamaške. Trpel je silne brake iu po nekoliko dneh je skušal odstraniti bombaževino iz u-šes. To se mu je posrečilo tekom noči na desnem ušesu. Ali drugega dne je moral Richter prestati neznosne muke vsled te samovoljnosti. Roparji iso ga zvezali. Zvezanega so še pritisnili ob steno svoje jame in eden izmed njih je na to položil na Richterjevo desno uho trombo, skozi katero je trobil toliko časa in tako močno, da mu je počila ušesna mrenica. Nato so ga oprostili in mu smeje sporočili, da se bo zgodilo isto ž levim ušesom, če se ne bo pokoril njihovim poveljem.
Aviatik zgorel. Iz Huelve (na Španskem) poročajo:	Francoski
letalec Leforestier je padel dne 4. m. 'm. iz 7.raka 80 metrov globoko. Letalni stroj se je vnel, pa so našli truplo popolnoma ogorelo.
Usoda vojaškega begunca. Pred štirimi leti je pobegnil od vojakov 271etni Franc čemy, doma na Češkem. Prišel je srečno v Tanger, kjer je vstopil med v-staše, ki so se vojevali pod vodstvom Mete Hafid paše proti Francozom. Ko so Francozi razkropili Hafidovo vstaško četo, je prestopil černy k Palina paši. To četo pa so Francozi zajeli in Cern y je bil obsojen z drugimi vstaši v smrt. Prosil je pomoči pri avstrijskem ¡poslaništvu v Tangerju. S pomočjo tega je bil pomilo.ščen, vendar se je moral vrniti domov. Dospel je kakor poroča “Bilancia”, s parnikom: “Zichy” v Reko.
Bestialno maščevanje nad vajencem. Iz Milana poročajo: Pri tvrdki Pivaroni in Lunghi je bil 161etni brat lastnika Pivaronija v pisarni kot vajenec. Bil je malopriden in Lunghi ga je zaradi tega večkrat okrutno kaznoval. Dne 30. avgusta pa ga je dal sleči do spodnjih hlač in z mnogimi vrvmi privezati ob steber v pisarni. 0-krog vratu mu je dal debelo žico., katero je Lunghi sam pričvrsti s kleščami. Nato je odšel in se vso noč ni brigal za fanta. Zjutraj; so našli fanta z grozno izbuljenimi očmi mrtvega. Zdravnik je kon-st a tiral, da je bil fant tako zvezan, da bi se že vsled tega lahko razia gala smrt. Mogoče pa je tudi, da ga je zadavila žica, ali pa da je Poginil od' 'lakote ker dan poprej ni dobil' nobene jedi. Morilec je pobegnil, pozneje pa se je ¡zglasil pri policiji.
Ali je prostornejši pekel ali nebesa? To se da prav lahko izračunati, ker nam je dal vse podatke "Slovenec” z dne 4. septembra t. 1, št. 202. ki pravi, da je na sveta vseh ljudi 1561 mili ji., kristjanov, (ne katoličanov) pa samo 618 milijonov. Ker je pa tudi med kristjani več kot polovica grešnikov, oziroma takih, ki uimro v smrtnem grehu in ker brez krsta ne more biti nihče izveličan, pride v ijebe-komaj 310 milijonov ljudi, to
jo, če že ne katoliški duhovniki, vsaj vsi liberalci v nebesa.
Ameriški trustovci v ječi. Prvi. krat se je dne 16. avgusta t. 1. v Novem Jorku zgodilo, da so morali ameriški kapitalisti za tri mesece v ječo ¡zaradi kršenja zakona o trustih. Grešniki sicer niso bili veliki milijarderji >a la Rockefeller, bili pa so ničmanji nesimpatični t.rustovei: trgovci s 'kuretino in gosmi, trinajst oseb, ki so tvorili trust. Še zanimivejše je, da teme-, lji sodba na starem zakonu iz leta 1880, čegar določila pa so se tekom časa. že skoro pozabila. Ta zakon ima namen preganjati zveze, ki bi zatirale svobodno konkurenco. Ob, sojeni trustovci so iz umazanim podlkupljevanjem in drugimi nedopustnimi sredstvi monopolizirali novjorški kiuretinski trg, da so lažje samovoljno diktirali tržne cene.
Etna. Škoda, ki ga je že napravila lava, ki se zliva iz 30 razpok v ognjeniku, znaša že sedaj veh mil. dol. — Lava se pomika tudi proti mestu Oaistiglione. Vsi prebivalci so pobegnili. Pričakovati je, da zalije i.n uniči žareča lava ta •kraj že v par urah. Glavni tok lave se ¡bliža s precejšno hitrostjo reki Alcantra. Observatorij na Etni je skoro popolnoma razdejan. Število bežečih raste od dne do dne.
Kako daleč gre duhovski fanatizem. V Fololesn na Ogrskem je prepovedal fanatični ortodoksni rabine.r vsem židovskim ženam vstop v sinagogo, če si ne dajo odrezati las. Ta odredba fanatičnega židovskega duhovnika je imela za posledico nešteto družinskih sporov, škandalov in celo tožeb na razporoko.
Bivši šah obtožen, ker ni plačal sočivja. Pred okrajno sodnijo v Badenu imajo sledeči “spomin” na bivšega šaha Mohameda Alija: “Mohamed Ali, bivši šah Perzije, tukaj imenovan gospod Chalil, stanujoč v Rainer j evi ulici št. 4, čigar bivališče je sed'aj neznano, je tožen od Magdalene Lutz, trgovke z mešanim blagom za 75 K 92 h. Za kuratorja njegovih pravic je imenovan dr. Ernest Bau-sek, ki ga bo v omenjeni pravni zadevi toliko časa zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se sam ne prijavi sodišču ali ne imenuje svojega zastopnika.
Drzen cerkveni rop. V mestecu Castelvedhio v italijanski pokrajini Aquila se je te dni dogodil drzen cerkveni rop. Iz tamošnje stare cerkve je bilo na zvit način odnešenih mnogo zelo starih dragocenosti. Tatovi so pokradli zlat kelih iz petnajstega stoletja in še veliko drugih dragocenosti, a so bili na kolodvoru, preden so mogli s svojim plenom zbežati, še pravočasno prijeti. Tatovom je pri delu pomogal tudi kapucin
Vklenjeni orožniki. — V neki francoski vasi blizu mesta Toulo-na so orožniki zalotili v kavarni kvartopirce pri hazardni igri. Ti Pa se niso hoteli udati varuhom postave, ampak so urno planili na orožnike, jih podrli na tla, razorožili, zvezali, zaprli vrata in jih zvezane pustili tam ležati do pri hodnjega dne. Še le gostilničar jih je oprostil. Tako je hila enkrat vklenjena sveta Hermaderd.
Zloraba vere pri volitvah. Tudi Kristov križ se je pri zadnjih av-strijskih državnozborskih volitvah zlorabljal za “zmago” krščanskih kandidatov. — Na Nižje Avstrjiskem v Mistelbachu je duhovščina na velik križ pred cerkvijo nabila tablico:	“Prosim
glasov na dr. Gessmanna.” — Lepa in dostojna volilna borba! — Gessmann je pa vendar propadel.
Košnja otave in suša. Kmetovalci v ljubljanski okolici vozijo zdaj domu posušeno otavo. Na o-tavi se vidi — suša. Otave je malo in je na pol rajava, kot bi bilo ožgana. Kak razloček s senom Kresu! Klerikalci pa delajo kupčije z mrvo med' tem, ko je kmetu skoraj že primanjkuje! Na eni strani kriče, da pospešujejo go-vejorejo, na dragi strani pa kmeta zapeljujejo v neumne kupčije s senom! To so varuhi svojih že pov ne pa kmetskih interesov, ti ljudje tam pri “Gospodarski zve zi!’’
Krvavi spopadi med češkimi in nemškimi vojaki. Iz Inomosta se poroča: V Cortini na Tirolskem so se vršili zadnje dni vojaški manevri pod vodstvom nadvojvode Evgena. 1. sept. je prišlo nau
je komaj 20% =1-5 vseh ljudi.
Pekel mora hiti potemtakem štiri-1 lici med nemškimi in češkimi vo krat tako velik kakor nebesa. Pri jaki do krvavih spopadov. Le : tem smo pa še računali, da pride-' veliko težavo se je posrečilo na
praviti mir. Ko so kmalu nato odšli obe skupini v gostilno, je nastala pravcata bitka. Izzivati so pričeli, kakor vedno Nemci, ki sta takoj napadli Čehe z bajoneti. Cehi so reagirali. 32 vojakov je ranjenih. Kompanija vojakov je lretirala vse pretepače.
Judovski jezik ni občevalen jezik. Tako je na pritožbo galiških Judov, ki so pri ljudskem štetju pisali judovski za svoj občevalni jezik in bili zato kaznovani, razsodilo državno sodišče. Razsodbo je utemeljilo s tem, da je takozva-ni judovski jezik le neke vrste krajevni jezik, narečje, ki ga ne govore niti vsi avstrijski Judje.
Izposojevalnica moških. V Niz-zi je ustanovil ondotni magistrat ‘izposojevalnico moških”. Ker se namreč v zadnjem času ne trpi v kavarnah Nizze nič več dostojnih žensk brez moškega spremstva, je postala v Nizzi seveda potreba po moških, ki bi se mogli izposoditi za kako uro. — Mestna uprava ima za dame moške vedno, na razpolago od 11. do 1. ure popoldne.
Povodni roparji. Angleškim listom se iz Delhi v Indiji poroča o prav posebnem načinu zločina. Zločinci so se skrivali pod vodo reki Jumma, v kateri se kopajo vedno oidilični in bogati gostje. — Vsak dan so krožile v obližju vesti, da je na nepojmljiv način izginil v vodi ta ali oni bogat človek. Posebno pa so zginjale ženske in otroci z bogatim nakitjem. Pred kratkim je prišla ravnotja neka bogata kneginja, domačinka, z zlatimi zapestnicami, prstani in briljantnimi uhani. Pri kopanju pa dva draga nakrat zapazita, kako nekaj kneginjo vleče pod vodo in ji priskočita na pomoč. Reko se je nato natančno o-pazovalo in kmalu zapazilo sredi reke nekega Mohamdanca, ki je ravno dvignil glavo iz vode. Moža se je takoj prijelo in pri preiskavi je priznal, da spada k tolpi potapljačev, ki si je od oropanih žrtev napravila že velikanski plen.
Nov način goljufije. Na Dunaju je prišla policija na sled novi, prav originalni goljufiji, ki sta jo izvršila berolinska zakonska As-sek na škodo zavarovalnice “Viktorija’.’. Zakonska Assek sta razposlala na kliente zavarovalnice pisma te zavarovalnice, v katerih jih opominjajo na termine za vplačanje premij. Na čekih pa sta zakonska, izpremenila naslov v Viktoria Assek”, tako da so mislili klienti, da gre tu za “Asse-kuranco Viktoria”. Zakonska Assek sta na ta način dobila od različnih strank že 18.000 K ter sta imela na Dunaju posebno stanovanje, v katerem sta sprejemala ¡denarne pošiljatve. Oba sta pobegnila, toda kmalu se je posrečilo prijeti na Dunaju nekega človeka, ki je na snmn, da je izvršil te goljufije.
Skrivnosten slučaj v češkem regimentu. Kakor poročajo češki listi je prišlo v češkem regimentu št. 102, ki je bil na vajah okoli mesta N. Benatky do prave revolte. Ena kompanija tega regimenta se je uprla ter nastopila z orožjem proti oficirjem, po govoricah, ki so razširjene, sta ustreljena dva poročnika in en stotnik, padlo je veliko ostrih strelov; oficijelno se potrjuje, da je ustreljen “iznepre-vidnosti” en stotnik. — Uporno ¡kompanijo so razorožili ter jo v pozni nočni uri pripeljali v Prago. Kompanijo sta spremljali dve kompaniji 73. pešpolka z nasajenimi bajoneti in ena divizija konjenice s potegnjenimi sabljami. Podrobnosti se od strani vojaške m prave jako skrivajo; dejstvo pa je, da je bilo že veliko vojakov tega pešpolka ¡kaznovanih radi anti-militaristične propagande. Ofici-jelnia poročila trdijo, da se je v kompaniji pojavil en slučaj kolere, da so isto ¡zato odpeljali v Prago in obdali s tako stražo, da ne bi kalki vojak pobegnil; ista poročila pa nikjer ne dementirajo govoric
0	umora treh častnikov, ki se vzdržujejo kot popolnoma resnične. “Prager Tageblatt” potrjuje te vesti in dostavlja, da se nahaja med moštvom čeških polkov velti ko anarhistov, ki širijo protivoja-ško propagando, češki listi poziv
1	jejo vojaško upravo, da naj po jasni ta skrivnostni slučaj in opo zarja jo državnozborske poslance, da naj interpelirajo o stvari voj nega ministra v prvi seji parla menta.

m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
Oktobrska razprodaja

Tu je navedenih le nekaj malenkosti!
KUPON. Moške črne in bele delavne srajce; barva se trdo drži; tudi pranje ji ne pride do živega. Velikosti od 14 do 17, 2 srajci za vsacega kupca, če se izkaže z tem kuponom. Srajca ¡po		i	KUPON. Moške volnene nogavice, v črne, rujave iu sive, blago in delo garantirano, navadna cena 19e, pri tej razprodaji samo ........
33c			I2c
(Izreži ven.) ■■MIH			(Izreži ven.)
m
m
m
Oglejte si naš grocerijski oddelek!
Fina londry milo, šest kosov, pri tej razprodaji samo za ................
8c
Dobro domače milo, pri tej razprodaji 4 funti samo ................
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
10c
Washington Powder milo, zaboj navadno 30c, pri tej, razprodaji samo .........
I5c
Najfinaji zdrobljeni makaroni, 3 funti za samo .............................
Ilc
Sneiderjev novi catsup ............ 10c
Fino olje, navadno 12c steklenica... 8c
Kingsfords štirka, trije zaboji za samo 25c
Velik zaboj vžigalic, samo ............. 5c
Dober Carolina riž, trije funti za samo 19c Welch Grape Jiiice, pa jut steklenica ... 22c Najboljši Elgin maslo, sveže vsak dan,
funt .................................  29c
Najboljši angleški čaj, navadno 36c,
funt .................................. 29c
Karo Syrup, zaboj ....................   7c
Stric Jeryev Pancake moka, zaboj .... 25c Posebne vrste japonski čaj, zaboj samo 13c Hakove jetrene sveže klobase vsak dan!
$10.00 moške zadnje mode obleke samo $6.95
Te vrste obleke dobite v pritličju.
Te vrste oblek smo kupili od nekega znanega njuyorškega prodajalca oblek na debelo pod .jako znižanimi cenami in sicer ima vsaka o-bleka najmanjšo vrednost $10 a pri tej razprodaji se bodo prodajale za samo ........
6.95
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
p
m
m
m
m
m
m
m
i
® ®®®®®®s®s®®® ® a® ®s® ®#® ® ®® ® ®®®®s® ®bes® b ®
®	“Znamenito je, kako Severovo Zdravilo za obisti in jetra poma-	jjP
S	ga pri zdravljenju raznih obolenji jeter, obisti iu mehurja. Gotovo
nad kril ja mnoga draga zdravila.” J. Kalaš, Michigan City, N. D.	gg
®
Za bolečine v hrbtu,
ki jih v mnogih slučajih povzroča kaka obistna neprilika, morate uživati take zdravilo, ki seže naravnost v izvor neprilike in prežene vzrok.
Severovo Zdravilo za obisti in jetra
je zaupanja vredno in zanesljivo zdravilo, katerega učinki so dobro ji znani pri zdravljenju raznih obolenj jeter, in obisti in odvajalnih organov.	3»
Podeljuje čilost in moč oslabelim obistim.	jj
Izpodbuja jetra k pravilni delavnosti.	Dvoji velikosti:	'£
Odpravlja nerednosti vode odvajalnih organov.	50c in $1.00 j»
IÜ
®
®
®
m
®
®
®
m
®
B
Nezadovoljnost
Omotičnost, medla glavobol, gorečiea, zapeka, otrplost jeter so nekatere izmed mnogih oblik, katerih se pojavlja neprebavnost ali težka prebava. Njen temačen vpliv nareja mnoge ljudi nezadovoljne ampak ta neprilika se navadno kmalu prežene, ako uživate nekaj časa.
®
Ul
Severov Življenski balzam.
Cena 75 centov.
Z
Z
Ï
Z
Z
»
Z
Z
Z
»
v*
® ® Zakaj trpeti bolečino?
Zdrav človek bodi brez bolesti in bolečin. Bol v hrbtu, okorelost sklepov in mišic, otekanje, vnetjein druge površne bolečine, bodisi vsled revmatizma, nevralgije, izvinjenja, krčev ali odrg, ziahtevajo zunanje zdravilo. Za hitro in verno olajšbo je nadevati.
Severovo Gothardsko olje.

-«•«s*«
Cena 50c.
jSj Priporočamo vam, da ga poskusite 'steklenico danes. Na prodaj v vseh lekarnah in trgo-aj vinah z zdravili. Navodila in knjižice tiskane v vašem jeziku. Pazite, da dobite pristno, =1 ki nosi ime:
®
®
@
®
®
®
B
®
®
®
®
®
■
m
ra
no uredništvo ne npravništvo.
\A/ C Qi	.„-p, . CEDAR RAPIDS
. ww ■ ■ ■	¿VERA wO. Iowa
0 delovanju krščanskih misijonarjev na ---------------Vzhodu.------------
Phil. dr. Otokar Berthold. (Po “Jutra”).
(KONEC.)
IV.
Napačno bi bilo domnevati, da s» takšne razmere le po indskili
Vspešnejše deluje proti misijonarjem japonski budisti z razumskimi sredstvi, s predavanji in spisi. Zadnja leta je nastala nia Japonskem eela 'književnost spisov, ki so
misijonih. Seveda so, kot že orne- namerjeni proti misijonarjem in
iz katerih mnogokrat odseva du-h »polnost ter hitrost pisateljev.
Tudi v Indiji in na Cejlonu; se borijo dosedanje vere proti misijonarjem izključno z razumskimi sredstvi. Ta protimisijomarski boj v severni Indiji vodi glavno zveza naprednih Hindov, tzv. Azija Sa-madž, M nastopa tudi proti hind,-mistiškemu' malikovanju in praznovernosti ; v Indiji se vede ta boj zlasti 'z časopisnimi članki, dočim je zelo malo samostalnik spisov, pisanih proti misijonom. Vztrajen boj z misijonarji bijejo v južni Indiji in to včasih poleg razumskih sredstev tudi z fiziškimi sredstvi — ker domačini obeh strank svojem fanatizmu ne poznajo meje. K to-mu samo še pripominjam, da so domorodni južnoindijiski kristjani večinoma rimski katoliki. —
Na Cejlonu so razmere nekoliko drugačne. Naselbinska cejlonska vlada je misijonarje tam že od ne kdaj zelo podpirala; in uiti sami domačini se niso, v duhu svoje ne-izbojne budistiške vere, niti razumsko upirali krščanskim misijonarjem temveč jih trpeli mirno poleg- sebe. Toda razmere so se svojo 'de- spremenile, ko so bili iz Evrope, o ziroma bolje, iz Amerike cejlonski budisti opozorjeni na nevarnost. ki jim preti od strani 'krščanskih misijonarjev. To zaslugo ima co lonell Oleotte, — po svojem prepričanju teozof — ki je poskrbel zlasti za ustanovo budistiških šol na Cejlonu, ki tvorijo sedaj uspešno protitez misijonskim šolam. Od tega časa se pojavljajo tudi na Cejlonu spisi, katerih namen je odhiti napad misijonarjev. Najod ličnejše mesto med temi spisi zavzema 'angleški pisana Džajatila-kova knjiga Credentials of Christianity (Izkazi krščanstva). Ta spis bi .zaslužil, da hi se ga čitalo tudi pri nas; nastal je kot o hramba proti nerodno pisani knjigi Gautama or Jesus (Gautama a li Jezus) od škofa Stamleya. Mi slim, da je najboljše priporočilo za knjigo ta okolnost, da je našel binska cejlonska vlada prepovedala ta spis javno prodajati in kol-portirati. Seveda je ped roko že ■skoro cela zaloga razprodana. V domačem jeziku je pa cela vrsta več ali manj dobrih obrambnih spisov, ki so pa za Evropejca manj pristopni, ne le radi jezika temveč tudi radi duha.
Toda vse to proti misijonarsko delovanje je zelo slabo in malo u spešno in to edino vsled tega, ker samo temelji na veroizpovednosti da se vedno opira ob narodno ve ro, proti' čemur se ni mogoče ubra niti ugovorov z evropskega stali šča niti v najboljših slučajih. Ra zen tega so Azijci (razen Ja pon cev) večmoma verski fanitiki, ka terih mišljenje se suče glavno o krog vprašanja, kaj se zgo-di s člo
v.eikom po smrti.
S tem je že dano nagnjenje k temu, da lahko prehajajo od ene vere k drugi, katera jim obljublja večje nebeško veselje. Zato bi bi lo po mojem mnenju proti temu da bi nas ne naskočilo krščanstvo iz Azije, ker dobro vidi, da njegO' va pozicija v Evropi slabi, najbolj še sredstvo, da bi se začelo čim preje 'močno proti m isi j onsko delo po onih azijskih deželah, ki so kr ščanstvu najbolj izpostavljene. Najvažnejše pri tem hi bilo podučiti domorodce ter v njih vrstah delovati proti praznovernosti in pobožnjakanstvu sploh. Nam je se ve ta naloga tuja, ker nismo v ne posredni zvezi z deželami, za ka t-ere se gre, toda moral sem se v svoji razpravi že radi popolnost dotakniti. Ta naloga spada po mo jem mnenju v prvi vrsti na rame angleške sekcije Svobodne Misli ki more narediti v tem oziru zelo veliko, zlasti z izdajanjem dobrih poduenih spisov in propagačnih brošur v azijskih jezikih. _S tem bi se moglo .vst vari ti močno protitez-je raznim krščanskim založniškim družbam, posebno takozvani bib lijiški družbi, 'ki preplavlja sedaj is svojimi publikacijami celi svet. Razen angleške sekcije bi .mogla tudi francoska sekcija Svobodne Misli v tem oziru dositi delati.
njeno, indijske razmere najznačilnejše, ker je Indija pravo zbirališče misijonarjev vseh mogočih sekt.
Toda prav nič boljše razmere niso v upr. na Kitajskem. Če niso uspehi, doseženi od krščanskih misijonarjev na Kitajskem boljši, kot v Indiji, je pa zato škoda, ki jo trpe Evropejci pri svojih zvezah is Kitajsko, povzročena od misijonarjev, prav znatna.. Večina uporov Kitajcev proti Evropejcem so zakrivili misijonarji, ki pri propagiranju svoje vere na surov način prestopajo domače kitajske zakone. Tako je n. pr. kitajska vstaja (tzv. bokserjev) proti Evropejcem leta 1870 in 1. 1801 imela svoj povod v tem, da misijonarji niso hoteli staršem vrniti otrok, katere so jim ti izročili v vzgojo.
Še hujše posledice je imelo delovanje misijonarjev v Tibetu. — Glavni vzrok, da je Tibet zaprt za vse tujce, je to, da se Tibetanci boje, da bi tujci med tibetskim ljudstvom ne oznanjali nove vere. Vsaj vsak Tibetanec, ki ga sre čate v Indiji in vprašate po vzroku, zakaj da Tibetanci tujcem ne dovoljujejo pristopa v želo, odvrne: “Če bi prišli belci v našo deželo, bi nam vzeli našo vero in nam pustili svojo, katera je slaba, in ki zasužnjuje ljudstvo”.
Na Japonskem so pa nade misijonarjev na uspehe še manjše kot v Indiji, posebno zadnja leta. Na Japonskem se je namreč razširilo močno budistiško gibanje, ki ne oznanja samo budistiške vere, temveč tudi skuša očistiti to vero od primesi, ki so se primešale tekom dolge dobe njenega obstanka s prvotnih narodnih ver: skuša se tako vrniti k prvotnim vzorom najveličastnejše izmed vseh ver na svetu sploh.
Toda še tudi prej niso imeli krščanski misijonarji na Japonskem vidnih uspehov, ker je Japonec že po svoji naravi brezbrižen nasproti veri sploh. Zato je našlo zadnej čase na Japonskem večji odziv, kot krščanstvo, evropsko napredno gibanje, ki stremi za tem, da se loči versko življenje od javnega življenja in pošlje tje, kamor edino spada — v zasebno življenje onih posameznikov, ki so ravno verske narave.
Mislim, da niti ni treba navajati nadaljnih vrst zgledov, da zadostuje že nekaj navedenih, da si moremo napraviti pravilno sodbo o delovanju krščanskih misijonarjev na vzhodu. Iz vsega tega je dobro videti, da se gre pri vsem njih delovanju za obrt, katero honorirajo lahkoverni verniki po Evropi. Letna poročila, ki opisujejo tudi misijonarjev in izvajajo števila pokrščenih domorodcev, imajo ta namen, da bi vplivala na zvišanje onih prostovoljcih prispevkov. Zato so ta poročila sestavljena kar najugodnejše za misijonarje; toda kot je videti iz gorenjih podatkov, ki so vzeti ravno iz teh poročil, niti ti ugodni podatki niso preveč veseli.
Ko sem obdelal delovanje krščanskih misijonov v Aziji, treba se. je ozreti še na stvar, ki se mi adi najvažnejša v tej zadevi. Gre se namreč zato, kako se dosedaj deluje proti temu misijonarskemu delovanju iu kako bi se moralo de-tavati.
Kar se tiče prvega vprašanja, je manj lahko odgovoriti. — Dosedanji boj proti misijonarjem bojujejo samo domorodci in to izključno v verskem smislu. Čisto naravna stvar je, da branijo domačini svojo narodno, od prednikov podedovano vero pred novo vero, ki je Zanje vendar dvomljive vrednosti. Pokazal sem že, kako delajo' Kitajci in Tibetanci z nasilnimi o-brambnirni sredstvi iz misijonarske zadeve politično zadevo, ki potem evropskim velevlastem dela dostikrat sive lase.
Na Japonskem stavi vlada delovanju' tujih misijonar jev gotove meje, vkljub temu jim pa pušča dosti svobode, da, včasih celo več, ¡kot jo imajo ipo deželah, ki so o-vladane od krščanskih držav. —
ZADNJI VETO PRI VOLITVI PAPEŽA.
Kakor ¡smo že poročali, je te z. m. umrl v Krakovu tamošnji škof in kardinal Puszyna; njegovo ime se je razširilo širom sveta v času zadnje volitve papeža, 'ker je on podal v konklavu v imenu avstrijskega cesarja veto proti izvolitvi kardinala Rampolle papežem. V prvi seji k enklav a dne 1. avgusta 1903. je imel Rampolla 24 glasov, a v popoldianiski seji je dobil že 29 glasov. Edini' njegov protikandidat k'i je imel tudi visoko število glasov je bil kardinal Gotti, za njima ni zaostajal Rampolla. Kardinal Puszjna, ki je imel naročen cesarski veto, je postajal vedno nemirnejši, ker je videl, da so za Riampollo šanse jako ugodne. Neki francoski kardinal ga je vprašal: Vi ste jalko v skrbeh, kakor da čuvate kako veliko skrivnost. Ali delate za ali proti kakemu kandidatu. “Jaz nimam svojega kandidata ’ ’, odgovori Puszvna, ‘a-li proti enemu kandidatov sem odločno. Mi danes potrebujemo papeža, ki mu bo politika sredstvo a ne cilj. Ah, molimo, z j edinim o se, kličimo svetega duha. Naravno, da v tem razgovoru ni omenil cesarskega ukaza, ki s svetim duhom ni imel ¡prav nič opraviti. Pozneje se je Puszyna obrnil na nekatere svoje kolege, da bi v odločilnem trenotku prečitali mesto njega u-¡kaz in voljo avstrijskega cesarja, a vsi zaporedoma «o odklonili njegovo prošnjo, tajnik konklava mu je to odrekel, a tudi kardinal-de-kan Oreglia ni hotel o stvari ničesar čuti. Med tem je postala izvolitev Rampolle skoro popolnoma gotova. V stiski je šel Pustna k Rampolli in mn povedal svoj cesarški ukaz in ga prosil, da naj ga reši iz mučne situacije. A dr žavni tajnik kardinal Rampolla mu je odgovoril, da naj dela no svoji vesti. Tretji dan so se že zbrali kardinali in ko so ravno ho teli napisati ime svojega kandida ta vstane kardinal Puszyna, ter mirno in s tihim glasom poda v latinstem1 jeziku kardinalu-dekanu Oreglii naslednjo izjavo : Doletel® me je čast, da po najvišjem nalogu zaprašim vašo presvetlost dekana svetega kolegija in kamer-lenga sv. rimske cerkve, da vza mete na znanje in službeno izja vite v imenu avstrijskega cesarja in ogrskega kralja Pranja Josipa da se njegovo veličanstvo na podlagi starih privilegijev vlaga svoj veto proti eventuelni izvolitvi kardinala Marijana Rampolle.”
Bil je to jako dramatičen prizor. Nato je vstal kardinal-dekan Ore glia ter reče: Te izjave konlklave nikakor ne more vzeti na zn en j e ter se ne bo oziral nanje. Dvigne se kardinal Rampolla, bled in nemiren, ter izjavi: Obžalujem, da je bilo sploh mogoče udejstviti pri volitvi papeža tak napad na svo bodo sv. cerkve, na dostojanstvo sv. kolegija in to odstrani posvet ne vlasti. Proti takemu postopa u.ju' najodločneje protestiram. Kar se tiče mene in moje skromne o sebe, izjavljam, da se mi ni moglo dogoditi nič veselejšega nič čast nejšega.” — Pri sledečem glaso vanju je nato Rampolla dobil 29 a pri popoldanskem že 30 glasov A že talkrat se je pojavila popol noma nepričakovano nova kandi datum in to beneškega patrijarha Sarta. Zgodovinar in kronist tega konklava kardinal Mathieo, ki je opisal v znani reviji “Revue des deuse mon-des” dogodke pri volit vi. pripoveduje, da je hodil kardi nul Puszvna po ti izjavi sam in v skrbeh po vatikanskih galerijah okoli, govoril ni več o sv. duhu, pi tudi o svoji izjavi ni hotel omeni ti ničesar. — Vendar pa je pod pritiskom tega veta podlegel Ram poll-a; izvoljen je bil prej neznani benečanski patrijarb Sarto. — Ta veto je bil bržkone zadnji, ker je novoizvoljeni papež Pij X. dne 20. januarja 1904. izdal odlok, s kate rim preti s cerkvenim izobčenjem vsakemu kardinalu, ki bi prišel v konklave s- kaka enako ali podob no izjavo.
Slovenskem, da, celo na celem Avstrijskem in -o vsem Jugoslovanskem velikansko pozornost, bo natisnjena vprvo v “Glas Svobode” in se bo tudi izdala eela razprava v brošuri po ljudsko znižani ceni, tako da bo dostopna vsakomur.
Cela stvar je ta, 'kako je ljubljanski škof dr. Anton Bonaven-tu Jeglič iz političnih ozirov preganjal svojega podrejenega župnika.
Vse pravice spisa so pridržane. Z to veliko in nad vse imenitno razpravo pričnemo, kakor že povedano v slavnostni izdaji, 27. oktobra, t. 1.
Zastopnike, prijatelje in čitate-lje Glas Svobode pa prosimo, da poskrbe med narodom za ta vele-važen spis, zanimanje.
Kaj pomaga, če tiskamo še tako izvanredne stvari, če pa ni čitate-Ijev!
Iz tega spisa pa bodo šele naši rojaki v novi in stari domovini sprevideli, kaj zamore in sme počenjati človek, ki nosi čast škofa nad ubogim navadnim župnikom. Cel spis je interesanten in poln efekeije in razburljivosti, kakor tudi čiste, gole resnice.
Omenjena razprava bi se z prva morala tiskati v stari domovini, a se je gospod pisatelj bal zaplembe od strani e. kr, avstrijske vlade.
Bo tako velike zanimivosti med ameriškimi, kakor starokrajskimi rojaki.
Novim naročnikom pa naj na ši zastopniki pri agitaciji za list to stvar povedo.
Pazite na našo slavnostno izdajo! —
NAŠIM DOPISNIKOM!
KRVAVI BOJI IZ SORE V GLAS SVOBODE.
Krvavi boji iz Sore v Glas Svo bodi? Da. Od pisatelja Pavla Svet lin bomo začeli z slavnostno šte veliko 26. okt. t. 1. priobčevati njegovo zgodovinsko razpravo krvavih sorških dogodkov. Razpra va, ki nosi ime ‘ ‘ Škof proti župniku”, je spisana na temelju resni čnih dogodkov in aktov. Stvar, ki je obudila pred par leti na celem
Feelinû Better Already "“" “ThanktYoiíi”
Zigsa^
Srečen sem, ker sem poslušal vaš svet in se zdravil z
Dr.RichterJevim Pi-HPELl
Ozdravel me je bolečin v
in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
F. AD. RICHTER 6 CO.. 215 Pearl Street. New York. N.Y.
Dr. Richterjev® Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.)	,
///rrrrrrrrr/^rrrrzTTiiiJ'
Poročajte kratko in jedrnato. Nekteri dopisnik pošlje res tolik dopis, da je naravnost za obupati. Želimo ponovno, DA SE PIŠE KRATKO, JEDRNATO IN VEČKRAT
!
POZOR ROJAKI!
Opozarjamo rojake, da nam bode knjiga “Strahovalci dveh kron” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 570 strani in stanejo oba snopiča skupaj le $1.00 Poštnina je s tem že plačana.
Priporoča se rojakom v SHEBOYGAN WIS. .grocerijsko prodajalno H Ger lacha, kateri jo »odi že čez 12 let nad vse zadovoljstvoodjemalce». Naročila na dom vozi Pratik Pattgarctr.
H.GERLACH & CO.
Trgov ci
blaga, grocerilsklh potrebščin. moke in živeža
2211 S. ISth 21. SHEBOKM U
Telefon 630 White.
ITALIJO
IN
ADRIJO
PO STARI IN ZANESLJIVI
CUNARD ČRTI
VSTANOVLJENA 1840.
POSEBNI ZIMSKI PARNIKI
NOVI JORK — SREDOZEMSKO MORJE — ADRIJA
Franconia (nov. 1911) .18.150Ton
Caronia ............. 20.000 Ion
Laconia (nov. 1912) .18.000 Ton
Carmania.............20.000 Ton
Ogrsko-ameriška postrežba
IzNewYorka v Reko in Trst skoz Gibraltar Genovo in Ncpolj
Nori modemi parniki na flya vijaka.
Poiebno izbrani za to plovbo:
CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - • 10.000 tonov ULTONIA - - 10.400 tonov CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd.
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agenta Everywhere.
2020 Blue Island Ave., Chicago, 111.
OBVESTILO!
Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
"Vsakovrstnih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
društvena, pravita in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
Kašparjeva Državna Banka,
vogal Blue Island Ave. & 19. ul.
VLOGE 34.000,000.00
GLAVNICA . S400.000.00 PREBITEK . . 8100.000.00
Prva 1« edina češka državna banka v Chicagl. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pogiljamo denar na vit dal. ■veta; prodajamo šifkarte in posojuj«mo denar na posestva in zavarovalne polioe.
ftamu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče se popolnoma zdrave zobe? Pusti si jib zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 438.
«jPijte najboljše pivo 1

H
8 Peter Schoenhofen Brewing Co. ^

PHONE: CANAL 9
CHICAGO, ILL.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek viak dan.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plač«.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
zimske in snomladie obnče.
RESNICA.
Če bi začal hraniti pet let nazai po 50c na dan, imel bi danes $1.000.
Prični z današnjem dnem in imej danes pet let toliko.
INDUSTR1ALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Kapitala čez pol milijona dolarjev.
Odprto v soboto zvečer od 6 do 8.