AVE MARIA Nabožni mesečnik za vemo slovensko ljudstvo OOUffiBB Lemont, Illinois Izdajajo Slovenski frančiškani v Združenih državah Amerike Naslov — Address: AVE MARIA Box 608 Lemont, Illinois Telefon: Lemont 494 Naročnina—Subscription rate: U.S.A., $2.50 letno Izven U.S.A., $3.00 Naročnina Tvoja je dar v podporo ubožnejšim sloven¬ skim fantom, ki se izobražuje¬ jo za slovenske duhovnike v lemontskem semenišču. Naročnikov in dobrotnikov se spominjamo v lemontskem samostanu v svojih molitvah, pri sv. masah, in pri drugih duhovnih opravilih. Opravimo pa zanje tudi sv. mašo in sicer vsako prvo sredo v mesecu. Urednik — Editor: FR. MARTIN STEPANICH. o.f.m. Upravnik — Business Manager: FR. CYRIL SHIRCEL. o.Lm. Pomožni upravnik—Ass’t manager BRO. ROBERT HOCHEVAR. o.f.m. Printed by AVK MAHI A PRESS Lemont, Illinois FEBRUAR, 1950 LETNIK 42 VSEBINA Evangeljski prizori • ••«•.•.•»•••• •• .........„ 1 Sveti oče papež Pij IX. — P. Alojzij, o.f.m Spominjaj se, človek — P. Gracijan Heric, o.f.m.'.*»»»*»»»»*» 5 V cerkvi — Fr Bazilij, o.f.m. ••.•••»»»*»»»•• 6 Po otvoritvi svetega leta — P. Hugo Bren, o.f.m. •••••»»•»».•••••• V objem misijonov — P. Rudolf, o.f.m« •• 1- Križem kraljestva križa ^ — P, Martin, o.f.m. T . . mr . • V....«** 20 lerezija Neumann . 23 Sestra Bonaventura Kunst Leraontski odmevi 26 — Samostanski firbec ...••••••••••. . .^9 Kramljanje na zapečku Published monthly — except October, when pubj_ of semi-monthly — by the Slovenc Franciscan FaUl Friin - Lemonh Illinois, in the interests of the Slovene ciscan Commissariat of the Holy Cross. 0 { cepine; ^H^undtr^the “cVof ' MaJch 3° AVE MARIA LETNIK 42 tvangelplci prizori m % f, l* p i: F Ar [^\SCAN ST. MARY’S L \BRARY r/jC- I ^ ■• Nap0lni,e "** 1 V ; d v °*:^ lepo in vesele ^ENITNINA V kani^ galilejski^ vina, brez katerega V »Siti TvtseU -nitnini.^o in sočutje ji napolni srce ^ elo . Njen Sin Jez tudi svli ali neveste in zato jo je še , e mu v pohujšanj , - pa s e zda ženitnim, kar ne more b^^eTveselimi ” , . človek v pošteno veselo dru , ^ zaupanjem m : tnini, in inU j, v stiski obrne na njega in s pop česa manjka e ri ' 10 žnost, da g J Jezus je sam že vedel * nal pa je svoji Mater P a Mat ki odločeno, da čudežno P om *šfg žu posredovala njeg° j eI io svojo sre nu Prosila in tako pri prvem čudež b P m sin u ime ^ 5e n po pravici v vseh ozirih p žena? M J beS ed< beSednico - -Kaj je to meni ^'jeziku slišijo te b ^ Odgovoril je Jezus: * 3 J . se v naše J. £ trdega di ni hiU da." Na videz jo je zavrnil, . ku pa nimap saj ona storite i • oliko trdo. V judovskem 3 ^ ljive ga vam ,^° In res, krnah o, da nimajo v sebi Vnaročila: K ar * gak aia. » blli iahk< djcna, temveč je strežni ° nQ in P° trp r g e . ^ m islij° na za n!zu je kot dekla Gospodova v napolnU 0 uje , P a .do vrha m 8 naroči služabnikom, • in naj ne Vr g e nap oln p r id varjali, da je on le gost tuM JeZU sJ^ vseh > vin a 3mo in storijo vse, ka h.° ari jini P^Tcnju sred *nosti j* 1 *" življ .?-na gor “izvoli' SE JAVEC JE ^EL SEJAT SVOJE SEME... šveti oče pipe} Pij deveti ■ 1846-1878 - i /EBEŠKA KRALJICA ni noben-- A/ ega papeža tukaj na zemlji J * toliko počastila, kakor svet¬ ega očeta Pija IX. Pa tudi nobeden svetnik ni tukaj na zemlji visoke moči, katero mu je Kristus odločil v svoji Cerkvi, toliko obrač- v to, da je češčenje Marijino tako Povišal in razširil, kakor ravno Pij Ix - Po pravici ga imenujemo: “Ma¬ njinega papeža." Rodil se je leta 1792 v Senigalji. n sv. krstu je prejel imena: Janez ar ija. p 0 božjem navdihnjencu 0 i e ^ne neki dan pobožna mati P r f d podobo ter moli: “O Marija, Ka kor cf ^ • - - - - * • potopa po pazljivosti služabnika. Nesreča rm » - dose posl _ „ letu ga je pa napadla grozovita IT 1 t j— ^^^ijivuou siuzaDnika. Nesreča na domačem vrtu ni kazala dosedaj nobenih posebno žalostnih - yl IVI« 2 *- 1 . — ^ in0il * i-\ubli ene ^ a ^^kor si nekdaj najbolj J re n e la za -nca Gospodovega S P tudi m°j e ^ojega sina, tako sprejmi dos egel f za svojega sina!” KO j v ^ajstoiptn -- — \r • — 7 * XXW " V ' AAL . 11 zčuosimn posledic. V njegovem šestnajstem letu ga je pa napadla grozovita božast. Ta huda bolezen je žugala uničiti vso njegovo prihodnost. Rad bi bil stopil v papeževo hišno stražo, pri kateri so bili le sinovi imenitnih rodovin. Ali njegova bolezen mu je to zabranila. Cerkvene postave tudi zapovedujejo škofom, da takih ne smejo v mašnike posvetiti. Zateče se k Mariji, ki je zdrav¬ je bolnikov. Janez Marija hiti v Marijino svetišče, v Marijino hišico, v Loreto. Ko je bil že papež, je priznal, da mu je v tej sveti hišici Marija izprosila zdravje, milost mašnikovega posvečenja in še mnogo drugih dobrot. Takrat je bil mladenič tako prepričan, da mu je Marija zdravje izprosila, da se je urno vrnil v Rim in učil se mašni- kom potrebnih vednosti. Na velikonočni praznik 1. 1819. je daroval svojo novo mašo. Leta 1827. je bil Janez Man a i^volien za škofa v Spoleti. Leta 840. . i« p. Ml "“'M; “Sr leta 1846., novega papeža. Marijo za novega h k v ^Jsto lefl Je ^ a Slna ! ” Ko je dosega p t.^o v L so £ a starši poslali v ^ * šole. gest let je So •• ° °^ e l° v piaristov ali, Janeza iviai lj^ - ( , y,:r ‘\u J ! m zavoljo njihovega »Naj se zgodi Tvoja volja/ M n( / bt ‘ Ške Kraljice rekli: besedami je sprejel izvolitev. - katere božje ” "^^bno zam j r ° k je padel v mali z katerega je bil rešen Kot " S temi Vse g a J e bfaieno Devico Marijo, -jel izvolitev. posebno zanimalo, kaki zvezi s pre- zvczi s pi Vsaki dan je 4 Marijo pozdravil in počastil s svet¬ im rožnim vencem, četudi je bil velikokrat preobložen z delom, katero mu je nalagalo vladanje vesoljne Cerkve. Kateri so ž njim bivali so pričali, s koliko pobožnost¬ jo je vsaki dan trikrat molil angelsko češčenje. Kakor dobri sin visoko časti podobo svoje matere, tako je Pij IX. posebno češčenje skazoval Marijinim podobam. Ko je bežal pred sovražniki v Napoli, je v omenjenem mestu venčal podobo žalostne Matere božje z zlato krono. Ko je popotoval po deželah, je leta 1857. venčal v Bolonji podobo pre- blažene Device Marije. Takrat je zbrani množici razložil obrede te slovesnosti. Opomnil jih je na nepreštete milosti, katere nam feog po Mariji deli, ter je klical Marijo, naj s svojo mogočno roko blagoslovi vse verno ljudstvo. Ljubezen in zaupanje, katero je imel do Marije, bi bil rad vcepil in vnel v srcih vseh vernikov. V svojih pismih, svojih govorih, ali kadarkoli je vernike sprejemal, je priporočal otroško ljubezen do Marije, mogočne in milostljive Matere in varuhinje vesoljne Cerkve. Ko je neki pobožen župnik bridko tožil, kako so njemu izročeni kato¬ ličani v veliki nevarnosti zavoljo slabih zgledov, je prosil svetega očeta, naj njegovo čredo blagoslovi. Pij IX. da svoj blagoslov in potem vzame majhno podobo Matere božje ter jo poda župniku rekši: »To je podoba Matere božje, pred katero že več let vsak večer molim; to ■ ------- j MISIJONSKI NAMENI ZA LETO 1950 m AVE MAR| A podobo nesite mojim otrokom Poslal jim je podobo Matere b 0 j'" v vidno zastavo njene nevidn^ pomoči. Tega svetega očeta imenuje^ “papeža Marijinega” posebno Se zato, ker je on neomadeževano spočetje Marijino oznanil kot versko resnico. Previdnost božja je njega izvolila, da je preblaženi Devici dal to prelepo krono. Kako se je veselil svoji nebeški Materi skazati to posebno čast, razodeva v svojem pismu, s katerim je naznanil škofom celega sveta svojo željo, da hoče brezmadežno Marijino spočetje v versko resnico povzdigniti: “želje, > naj bi vera v neomadeževano spočetje Marijino bila povzdignjena v versko resnico, so mi bile vedno neizrečeno ljube in prijetne, ker že od svojih otroških let nič bolj ne želim, kakor da preblaženo Devico Marijo s posebno pobožnostjo in s prisrčno ljubeznijo častim, in da vse storim, kar bi pripomoglo v večjo čast tej Devici in bi pospešilo razširjenje njene slave in bi bilo v njeno večje češčenje. Zanašal sem se posebno na zaupanje, da prebla- žena Devica, katera je krščans 0 ljudstvo v največjih silah zalezovanj in sovražnih napadov rešila, bo svoji materini ljubezni, s svoj^ mogočno, vselej priprav J ^ , priprošnjo pri Bogu pomiril poravnala mojo prežalostno milovanja vredno usodo, ^ b; prebridko silo, nadlogo in s * odvrnila bo šibo božjega 5 katera nas zavoljo naših FEBRUAR Molimo za napredek kr&£® nS * v naj aponskem« Ji MAR' a pregnala bo razburjeni tep e ' . teri sv. Cerkev v neizmerno vihajo m0 ji duši meče sem ter tia, n«?mega decembra, 1. 1854., j e % tisti veliki dan, ko se naj ta n*P° ka r esnica oznani in razglasi. l e Ho mogočo slovesnostjo je papež, mestnik Jezusa Kristusa in vidni glavar sv. Cerkve, to izrekel z Ule dami: "V čast presveti Trojici, Očetu, Sinu in sv. Duhu, v moči Jezusa Kristusa, sv. apostolov Petra in Petra in v svoji lastni mo či spoznamo, potrdimo in določimo, da je razodeta resnica, da je preblažena Devica vsled posebne prednosti in vsled posebne pomoči božje, zozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, Odrešenika človeškega rodu, prvi trenutek svojega spočetja bila prosta vsega madeža izvirnega greha. In kdor te potrjene resnice ne veruje, je zatajil svojo vero. ” S to razsodbo je Pij IX. svoji preljubljeni Materi Mariji spletel 5 najlepšo častno krono. S to razsodbo je Marijo vsemu ljudstvu pokazal in naznanil kot ženo, ki je kači glavo strla, kot ženo, ki je zares “Milosti polna. ” Živel je še 23 let po tem, ko je to preimenitno razsodbo storil . Velikokrat je v teh dolgih letih izkusil posebno pomoč božjo, katero je pripisoval vselej priprošnji svoje premile Matere Marije, od otročjih let do svoje zveličavne smrti. Dne 7. februarja leta 1878. je umrl sveti oče Pij IX. Vladal je Cerkev skoraj 32 leti. Njegovi telesni ostanki počivajo v cerkvi sv. Lovrenca v Rimu. O, da bi ta nepozabljivi veliki častilec naše ljube Matere nebeške z njenimi svetimi in blaženimi ljubitelji v nebesih tudi nam od Boga izprosil to milost, da vselej prisrč¬ no ljubimo in z vso gorečnostjo častimo svojo nebeško Mater in Kraljico Marijo ! P. ALOJZIJ, o.f.m. Spominjaj. Ae y človek P. Gracijan Heric, o.f.m. // r ISTUS, sin iz . BOŽJI, je postal r\ človek zato, da bi odrešil 9 \J človeštvo. Prišel je na svet, Živi , a J e učil človeka,kako naj °dre§ e a vreden in deležen Sv °jirn nja ' ki nam ga P rinesel . s na kri* trpl *i en j em in sv °j° smrtjo s 11 • Na to njegovo trpljenje in J a Postni čas, ki naj nas r * 2 p 0l 0 Pripravi, da v pravem W n ° e *j u doživljamo njegovo i; * srnr t iz ljubezni do nas, enkrat od P r - V] sedaj duhovno in poveličani vstanemo dan postnega Časa, na pepelnico, potresa duhovnik pepel na glavo vernikov z besedami: "Spominjaj se človek, da si prah in da se v prah povrneš. " V ponižnem duhu in s skesanim srcem se mora verni katolik udeležiti tega pomenljivega obreda. Človek, ki je grešil, ki se je upiral svojemu Stvarniku, človek, ki je žalil Boga, svojega največjega dobrotnika , od katerega je prejel brezštevilno dobrot, milosti za dušo in dobrin za za telo, se mora zavedati, da je pred prah in da bo enkrat zopet Bogom prah. Če se tega zavedamo, bomo k L 6 vedno ponižnega duha. Ge razmišlja¬ mo veličastvo božje, bo4jo vsemogočnost, ki je iz nič ustvarila svet: sonce, zvezde, zemljo in vse kar je na njej: ki je ustvarila človeka po svoji podobi ter ga obdarila s tolikimi odličnimi prednostmi: z razumom, s prosto voljo in z najrazličnejšimi sposobnostmi, ter mu pripravila tudi vse, kar potrebuje za življenje: sa j je vse do zadnje drobtinice kruha, ki ga uživa, do zadnjega vlakenca, ki mi služi za obleko, do zadnjega koščka lesa, ki ga potrebuje za svoje bivališče, vse, prav vse je dar dobrote božje: in na « v c m ari a drugi strani če resno premisli,,.,, spoznamo in priznamo Sv °* ničevost pred vsemogočnim Bog 0 i° svojo grešno nehvaležnost ^ njega, potem bomo v resnično ponižnem duhu začeli postni čas. Postni čas pa začnimo tudi s skesanim srcem. Zamislimo Se nazaj v svoje življenje, vse do otroških let nazaj. Ali nam ne očita vest, kolikokrat smo grešili proti Bogu, žalili njegovo veličastvo in svetost, z grdo nehvaležnostjo vračali njegovo dobroto in ljubezen, lahkomišeljno ali celo zlobno teptali njegove zapovedi? Tako (Dalje na strani 11») A * I / I V CERKU! ^?loYesnost je končana. Glas orgel je pod stropon? on®n?el ^—J Donkov hitela množica je zbrana, da sanj ostal šeni in strigel... že vedno v luči koplje se oltar in n?arn?or sveti se v* skrivnostnem lesku: Številne sveče, Bogu dane v dar, planite nied cvet jen? v čisten? blesku. "Naj, Jezus, tudi san} boni sveča, iz dneva v noč, v dan iz noči goreča pred tabernakljeni - srčen? svojin?! Ko pa dogorel bon? nekoč in nagnil se bo stenj življenja, dosegel konec hrepenenja poti nemirne rad bi v Tebi - Luč... " Cerkovnik je ugasnil sveče: Tema zastrla je oltar. Drhtel sem ygs od tihe sreče.. FR. bazilij o.f.m. /JO vam bo to-le pisanje oz. n J branje prišlo v roke, vam /| bo sv. leto že dober znanec, I y ki ga vam ni treba šele predstavljati, niti tistim ne ki so prvega doživeli. Lepo vam ga je opisal že Kol. Ave Maria. Iz dnev¬ nega časopisja ste najbrž že tudi izvedeli, s kako slovesnostjo je bilo otvorjeno, slovesnejše kot morda kdaj kako sv. leto. Sv. oče so se dali nesti ven iz bazilike na trg sv.Petra in potem v slovesnem sprevodu pod orjaško kolonado na levi, pod ono na desni in nazaj do takozvanih sv. vrat. Tam so najprej poklicali sv. Duha na pomoč. Nato so trikrat z zlatim kladivom potrkali na vrata. rv ič so dejali; Odprite se vrata pnavice! Drugič so rekli; Vstopil ° m v Tvojo hišo, Gospod ! Tretjič pa so pozvali; Odprite mi vrata, ker J Gospod z menoj! Nato so se j tn -, a . od P r l a , oni so najprej pokle- pili 1 ln za ^ va l n i molitvi presto- j n P ra g- Sv. leto je bilo otvorjeno. n e D ^‘°^ e . so bili tudi eden prvih, če od pJ^i so hoteli dobiti svetoletni ki rjv S To samo mimogrede za p a n ° fe r _ te g a Še niso slišali. Sicer reti m islim ponavljati že znanih te ga mojega pisanja je K;,kr, r r ' J . kar mnogim še ni znano. /; j , y.J * 1 * ria s, tako gotovo tudi pri i { a pade na račun sv. leta, ki kaže, da dotični nima jasnega pojma o njegovemu namenu in pomenu. In če istega niti oni nima, pred kater¬ im kaka taka pade, tudi njemu vzame smisel za dragocene vrednote sv. leta. Te zmotne pojme objasniti tak¬ im, ki so pripravne volje, je moj namen. Nekateri, ki jih morda čevelj žuli, se zgledujejo nad Cerkvijo, češ da je judovsko jubilejno leto, po ka¬ terem je svoje sv. leto povzela, po- paganila mesto pokristjanila. V judovskem jubilejnem leto so se črtali še neplačani dolgovi, radi njih zasužnjeni dolžniki so se svo¬ bodni vračali k svojim in posestva, ki so prišla na boben, so dobila zopet prvotnega gospodarja. To so bili odpustki za prijeti, med tem ko od teh, ki jih Cerkev daje za svoje sveto ali jubilejno leto, nima človek nič. Prijatelj moj, ki tako misliš, imaš pravega pojma o Cerkvi, erkev ni sinagoga. Sinagoga je bila idovska vrhovna duhovna in Dlitična oblast in Mojzesova post- va, ki je to odrejala, je bila obenem idovska državna ustava, vsaj Dkler niso Rimljani judov podvrgli /ojemu orlu. Cerkev pa je duhovna, 3 politična mati narodov. Ona se -iga za njihovo duhovno dobro, isno pa prepušča državnim oblast- r.— i«j7 mnenia. da bi ne 3 bilo napačno, če bi vsaj krščanske države v kaki obliki sprejele judov¬ sko sv.leto. Saj nekatere so ob cerkvenem sv. letu prišle na misel. Irska, Brazilija, Italija in še katera namerava jo proglasiti bolj ali manj obširno amnestijo raznih političnih grešnikov. Ko bi naš Tito ne bil tako zaslepljen kot je in od¬ prl ječe takim “grešnikom, ”bi si nazadnje še simpatije dobil, ki jih je v boju proti Moskvi tako potreben In kako dragocen odpustek bi lahko Amerika kot mogočna in bogata država dala, ko bi proglasila:Vi begunci, posebno vi, ki vas nobena druga država noče, ker ste stari, bolni, invalidi, jaz vam odpiram vrata. Brez vseh dosedanjih tako poniževalnih formalnostih, ki so vam dale še trpkeje občutiti begunsko gorje, so vam odprta. In ne samo to. Svoje ladje bom poslala, da vas pripeljejo v moj svobodni dom in vse bom storila, da vam osladim vaše domotožje. Kako vitška poteza bi bila to in kak blagoslov bi rosila na njen razvoj in razmah! A Cerkev,kot rečeno,kaj takega ne more. Pa ko .bi tudi mogla in hotela, bi bila glede mnogih žalost¬ na, videč kako hlepe po raznih časnih odpustkih, za duhovne pa Rimska bazilika sv. Marije Velike, v kateri so Gospodove jaslice. AVg nimajo nikakega smisla. g a . enkrat samih sebe žalostn- °do K 9 * .“»do tega; če ne prej, takrat ko Se h TTV» O-f O rr O rv v* 1 o kJ vrata večnosti zaprla za njir^ pustke. Saj je vsem znana ° d ' m njimi tudi možnost za duhovne svetopisemskem bogatinu, življenju sedel za bogato’ obi 0 Č v mizo in se imenitno gostil, medte 110 ko ubogemu Lazarju pod mizo § drobtin ni privoščil. Pa ga j e Sm , C potegnila izza mize ter pahnila “šeol. ” Ta šeol ni nujno pekel naj¬ brž celo ne, ker iz pekla si^nihče ne želi k svojim dragim povedat naj se čuvajo, kot si je želel ta bogatin. V peklu ni ljubezni. Vsekako je bil šeol kraj, kjer je naš bogatin spregledal. Ko bi bil mogel, bi bil prenaredil svoj testament in vse svoje premoženje zapustil tistemu, ki bi mu kak odpustek naklonil in mu malo razmočil od žeje razsušen jezik. A ga je zastonj čakal,kakor Lazar nekdaj, da ga povabi, naj pri¬ sede . Drugi pa pravijo, če mi je samo za popolni odpustek, ne vem zakaj bi hodil v Rim, ali doma od cerkve romal, ko ga pod lažjimi pogoji, morem dobiti ob raznih in pogost- *ejših prilikah. Saj ni svetoletni nic večji kot so drugi popolni. To je že res, da svetoletni popolni odpuste oz. odpustki, ker je porciunkulskega značaja, niso večji kot drug porciunkulski pod lažjimi P°£ 0 ^ Res je pa tudi, da je mnogo ve ^ upanja se res popolnega udeleži 1 v sv. letu, ali v Rimu ali doma, drugače. Kdor se namreč pripravi za popolni odpustek, ^ upanja ima, da ga bo res dobil- priprava za svetoletne odpustke nedvomno bolja kot za druge. ke Pred vsem to velja za rl *V 0 j romarje, kar je prvenstven P * za te odpustke. Tako P a j s o ta priprava danes ni več. Nekd aV iti, morali romarji to pot peš napi . [po izpostavljeni raznim vreme 1113 V E maR ' A mbam ter drugim nezgodam *P rem -urnostim. Kdo ve, koliko in n ^ V h romarjev je zadela usoda rimskega romarja sv. polj sK b iz Kenty, o katerem beremo, Jan - eZ bil na P otu or °P an ' Mal ° P a je ^^takih rimskih romarjev kot on, bu ° p rop arjem na vprašanje, če je to kl J kar so našli v njegovih žepih, I^ovoril da vse. Ko so ga Se dalje ustili, se je pa spomnil, da ima še P \aj drugih zlatnikov v obleki za¬ šitih. Pa je začel vpiti za njimi, naj pridejo nazaj, ker ima še nekaj cekinov. Vrnili so se, a da mu radi tolike resnicoljubnosti, še ukradene nazaj dajo. On se je po človeško sodeč gotovo pripravil za popolni odpustek. Današnjim rimskim romarjem so take žrtve prihranjene. V udobnih vlakih razmeroma kmalu lahko dosežejo cilj svojega hrepen¬ enja. A ne smejo pozabiti, da so s tehničnim napredkom napredovali tudi tatovi. Je pa še toliko drugega, kar prevzame srca rimskih svetoletnih romarjev in jih vse bolje pripravi za popolni odpustek, kot v rednih okoliščinah doma. Tako romanje v procesiji od bazilike do bazilike, one mogočnejše in veličastnejše °t druge, že same po sebi budi v ^ r cih toliko svetih, vzvišenih čustev. S. Maria Maggiore kleči romar ° ° sta nkih ene najčastitljivejših relikvij; Gospodovih jaslic . S kako blagimi otroškimi čustvi kleči sv. . pri navadnih jaslicah, morda Jd pirnatih. A tu kleči pred jasli- pred katerimi je nekdaj očala Marija. V lateranski baziliki J-Janeza se zaveda, da kleči v -vi materi vseh cerkva, odkoder • / ^ avn i preteklosti zadonela trr : a ^lagovest tudi v našo pogansko kot iz svojega pravira, sv. Pavla mora vsakega xx / 1 n J®gov silni apostolski duh m n , z ' ir,, ‘titi ali razvneti ogenj J°n*kfe misli, ki je v njem tako mogočno plapolal da • ™«Z? v os p t?[° dov -* m ^Ti kristjanu 6 'p^oU °v f privre: Verujem v Boga OCeta^Vot 5e je bil tako srefiel. da je kida molil vero na grobu sv. Petra. J Potem pa avdijenca pri sv očetu, njegovemu nasledniku, brez katere rimskega romanja ni, * zlasti jubilejnega ne. Je neki čisto svoje¬ vrstni duhovni užitek, ko se odpro vrata in stopi pred romarje namestnik Kristusov v snežnem oblačilu, kot angel iz onega sveta. Vse nehote zdrkne na kolena. Možje, ki niso sentimentalni in zlepa ginjeni pravijo, ko pridejo od avdi- jence: Zivljenski vžitek prve vrste! Naši možaki-begunci, raznih stanov, preden so se rašli v prekmorske dežele, so si tudi zaželeli tega užitka. In ko so ga dočakali, so enodušno priznavali, da jim bo ostal celo življenje v neizbrisnem spominu. To je bila najsvitlejša točka njihovega trpkega begunskega življenja, kaplja medu v morje britkosti. In razne druge slovesnosti, v izmeri in pestrosti, ki jih zmore le papeški Rim: proglašenje blaženim v m 10 in svetnikom, katerih se napoveduje cela vrsta, ter masne udanostne manifestacije sv. očetu na trgu sv. Petra, ki so tudi na programu svetega leta. Opiše se jih lahko, dopovedati se ne more. Je treba biti priča, kako vse z odprtimi ustmi, kot zamaknjeno, strmi v smer, kjer neso sv. očeta, kot bi plaval nad svojimi zvestimi, na obe strani deleč blagoslov. Vse to morda že precej razglašene duše znova versko uglasi in s tem tudi smisel za nadnaravne vrednosti. S tega stališča oni, ki jim ni dano za sveto leto v Rim poromati, res lahko zavidajo tiste, ki to morejo in hočejo, ker v takem verskem ozračju mnogo lažje dobe popolen odpustek. A tudi oni imajo zato več upanja, ki doma spolnijo pogoje zanj. Tudi ti pogoji so drugačni, kot za navadne popolne odpustke. Je treba za vsakega posebej izpolniti vse predpisane pogoje: sv. spoved, sv.obhajilo, obisk od škofa določenih cerkva in molitev 4 Očenašev, • Zdravamarij, Čast bodi in Aposto- ljsko vero. Nedvomno tudi ta okolnost pripomore k večji vnemi in smislu za odpustek, ker se obiski navadno vrše v procesijah in so jubilejni odpustki domala edini, ki se jih more v sv. letu zase pridobiti. Le par drugih še Cerkev pusti, da' Ave lahko sebi nakl 0 Ni, n *jo jih verni n. pr. za 40 urno pobožnost' smrtno uro in nekaj manj po m ^ k nih. Vsi drugi so za žive v Sv ^ razveljavljeni. To se bo enemu ali dru P morda čudno zdelo, pa j e zelo metno in prevdarno. Glejte, vu stoletij nas je Cerkev z raznih tudi popolnimi odpustki, kar zasula Nedvomno je to storila v s voi' materinski dobroti, ki ne p 0zna meje in mere. Mnogi otroci sop a to dobroto zlorabili, bolj iz lahko¬ miselnosti kot iz hudobije. Rad; preobilnosti popolnih odpustkov so zgubili smisel za njihovo vrednost, Ta smisel bi sv. Cerkev v sv.letu rada dvignila. Zato razveljavi odpustke za žive in oteži pogoje za svetoletne, da bi jih z boljšo pri¬ pravo bolj gotovo dobili in se tudi za druge bolj potrudili. Toda svetoletni odpustki so pred vsem osebne duhovne koristi, ali za dotičnega, ali za kakega njegove¬ ga dragega rajnega. Sveto leto ima pa tudi, kot smo dejali, svoj socialni namen in pomen. Ko je sv. oče na praznik Gospodovega Vnebohoda z apostolskim pismom napovedal sv. leto, je takoj spočetka povdaril ta njegov socialni duhovni pomen, P° katerem se bistveno loči od judov skega jubilejnega leta. V tem so se zapravljena posestva vračala prvo tnim gospodarjem, kar je bl ° priznani judovski grabežljivo 5 . 11 gotovo velikega materialnega 1 socialnega pomena. V krščansken sv. letu naj bi se pa Bogu odtujen in ukradena srca vračala k nje nazaj, naprej s pokoro za storjen grehe, potem p a s posvečevanje samega sebe. Če bi, pravi sv. <* • ljudje poslušali ta glas sv. C er izkopali svoja srca iz nninlj 1 . . bi V in J ih dvignili k neminlj 1 ^ 1 ^ človeštvu zasijala nova P°^pi versko moralnega preporoda se to zgodilo bi se zdaj tako 11 iVE M A K 1A in razprta krščanska r .i*k lana takorekoč avtomatično ar iii ina a§la v bratsko-sestrinskem rope' zn kar je edina garancija, za °W eml '; c ialno blaginjo, nje"® dosego tega vzvišenega v a na j bi verni v kolikor moč nanien m številu romali v Rim, da bi ° bllne pri svojem skupnem očetu in se /eri zopet začutili otroke istega Hfta in matere ter bratje in sestre <-eboi. Odtod naj bi to blago vest p TnesU S seboj vsak v svojo domovino in tam postali njeni apostoli. V velikem štilu naj bi se ponovilo tisto, kar se je prve Binkošti po Gospodovem vnebohodu v Jeruzalemu zgodilu. Ko je prišel sv. Duh nad apostole, je prej ves plahi prvak mlade Cerkve Peter postal skala. V brk je povedal svojim rojakom, vpričo tujcev, da so bogomorilci, kar je mnogo tako pretreslo, do so skesani zdihovali; Kaj naj storimo? In on jim je rekel; Spokorite se ! To Petrovo pridigo so slišali tudi drugorodci, ki so bili takrat v sv. mestu. Ko so se ti tujci vrnili domov, je vsak svojim rojakom pripovedov¬ al o tem čudu in o blagovesti, ki jo je ob tej priliki slišal. To so bili za tiste kraje prvi apostoli krščanstva, ki so zavlekli v srca prvo evangel- s *° seme. To je samo čakalo in se lajinstveno razvijalo, dokler ni °tičnemu narodu zašila misijonska Pomlad, da je vsklilo. Da to naj bi po želji sv. očeta v sv. letu v r ellke m štilu vršilo. Milijoni na?] S k*k r °marjev naj bi doma 0 P° stoteno število vernih ! J y ušav cev, ko jim bodo pripovedo- T! 1 '. kaj vse so nepozabno lepega do ^ U in slišali. Tako bo sveto leto 'j' (^ . 0 ne samo svoj zasebni in d-j. arn Pak tudi svoj socialni tf aamen, večjo povezanost z / Cerkvijo in njenim očetom f U '* Vn kar oči so mu žarele, ko 2 e ■I II oo “-^‘"Bežati Pripovedoval svojo zgod * v brat J‘* moral, dočim 3 e ^daj kot duhovnik ostal ter raju- Kitajec v ra skr ivaj 'dti maševati ne more, nič esa f * r. kur nima vina in sploh ^ ge hjublli **''*'"“ m »mo naše kristjane IjtibiiTjo. Pa no nas nagn< • \ Pi Aleksi j Beni- gor, o.f.mi, v svoji sobi v kiaokovškem samostanu# On je doktor bogoslovja in uči na semenišču sv# Bonaventure v Kiaokowi so nasedli. Iti smo morali... ”je grenko pravil. To so vesele ure, ki sem jih preživel v takih in sličnih govorih, dasi je v teh zgodbah poedincev skrito neizmerno trpljenje vsega Severa. Toda tu je doma vera, tu je ljubezen in velikodušnost za nedopo¬ vedljive žrtve! Po oficiju smo šli k večerji. Sedel sem pri prvi mizi med p. gvardijanom in Aleksijem. Sicer so mi pripravili krožnik na tretjem mestu, za rojakom. Toda p. Aleksij je pred molitvijo hitro zamenjal servieto in jedilni pribor, ter me potisnil pred sabo. Najbrž ni opazil da je bil na tretjem krožniku zame pripravljen večji kos "domače klobase”... (To samo mimogrede, da boste vedeli, da doslej nisem zobal samo suhega riža!) Misijonar p, Ru¬ dolf Pifko, Otftiru (aa desni) s patrom Aleksijem na samo¬ stanskem vrtu v Kiaokovr . 14 Po večerji smo se z molitvijo psalma “Miserere” uvrstili proti samostanski kapeli. Nato smo počastili Najsvetejše, zmolili večerno molitev in litanije svetega Jožefa, h kateremu se v misijonih vse zateka. Pri večerni rekreaciji sem misijonarjem razdelil nekaj Trije izmed p. Aleksijevih gojencev v Kiaokovv. ameriških cigaret, ki so mi še ostale. Kleriki pa so se oblizovali z bonboni... Ob devetih smo odšli k počitku . Zaspal sem v mislih na naše pionir¬ je, v mislih na vse, ki bodo prišli za menoj. Vivant Sequentes ! Bog daj, da bi mogli uresničiti naše načrte o ustanovitvi slovenske frančiškanske prefekture! Treba je moliti, mnogo moliti,da bi bilo dovolj delavcev.Saj dela tu ne manjka, le žanjcev ni... Naslednji dan je imel p. Aleksi j šolo, jaz pa sem pisal pisma. Pred kosilom me je prišel iskat. Tako sem bil v delu, da sem pozabil na /se in so bili ostali že pri adoraciii. Komaj je Aleksij vstopu v moio sobo, mi je žalosten dejal ; “Danes pa AVE M AR| a sem imel trdo delo. Moral pustiti novinca... ” Ser h od. Misijoni zahtevajo zares — isX In kdor je od njih redovnik ltle stotne misijonarje. Tudi domač° 0ci ' biti tudi kot redovnik brez pom ' 1 ** 01 ' 4 Zato je noviciat zelo strog, p^ a, dobil pri votaciji dve tretjini sbJ 8 glasov. A za p. magistra j e bilo » silno hudo. Pomagati mu je moral ° generalni delegat, h kateremu P ' poslal odpuščenega novinca. On ^ je razjasnil stvar, sam je premet kega srca za kaj takega. “£ e bi ^ mi to zgodilo pred Šestimi leti bi me čisto potrlo; legel bi. Zdaj pa sem postal bolj... ” Besedo sem po¬ zabil . Odšla sva v kapelo, kjer sva gotovo oba molila in prosila isto; za odhajajočega novinca. Še meni je bilo hudo. Odhaja, ko bi lahko kot Frančiškov sin delal med svojimi... Prosil sem vztrajnosti za ostale. Po kosilu sva se nekoliko spre¬ hajala po parku pred klerikatom, sredi katerega stoji krasen Frančiš¬ kov kip. Druščino nama je delal kitajski stotnik, katerega neki pater poučuje v angleščini. Je še mlad in izgleda zelo dober. Nato je odšel p. Aleksij počivat. Zbit od dela in zadnje dni še p*' e ' 15 aVE maRIA c . ... Revež! Saj se mi je kar hW en ' sn a ‘ob štirih je bil že zopet pri oni . “Ali bi sla? ^ Kampa?” ( . N AGROBP. BAPTISTA!” „ 0jto pa takoj !”sem bil z vesel¬ jem pripravljen. Dobil sem dežni plašč, si obesil ek0 rame fotografski aparat, p. Aleksij P a mi je izposodil gumijaste f korn je. Saj brez njih ne bi mogel napraviti niti koraka. Kakšna pot! Ves čas sem se lovil. Včasih sem Že mislil, da sedim v gancih in se grejem... In drugič sem se držal kot petelin na gnoju ter gledal, kam bom prestopil nogo, ki se je vedno globlje pogrezala v blato. Tako sva gazila kot doma sneg. Tudi mraz je bilo pošteno, saj že deset dni nismo videli sonca. Samo dež, dež in zopet dež... Torej nič čudnega, da je tudi naju oblivalo. Redovna habita je bilo treba visoko privzdigniti, sicer bi prišla domov, da bi vse teklo od naju. Tu hodijo - če ne gredo predaleč - na cesto že v frančiškanski obleki. So že vsi, kristjani in pogani, vajeni svojih rojakov frančiškanov. Kmalu sva zavila čez nek poto¬ ček. Nato je prišel ovinek. '‘Tu počiva naš misijonar, ” je ez čas spregovoril p. Aleksij in Pokazal proti desni, kjer seje vlekel Zl b z vhodom. To naj bo torej poko¬ pališče! ^ es je bilo. Napisa na vratih še Klerikat in novicijat v Kiaokovv. Urad¬ no: “Kolegij Brezmadežne’ 1 ! nisem znal prebrati. Pač Se ne hod¬ im v šolo kitajskih znakov... Ko sva prišla za obzidje, sem laže hodil. Pot je bila boljša in sem mogel gledati okrog sebe ne da bi se bal, da bom zagazil. Zavila sva med prvo skupino grobov svoje vrste. Saj je imel vsak hišico: maj¬ čkeno, z okenci in streho, navadno iz lesa. Po veri Kitajcev se namreč vanjo po kakem letu naseli duša umrlega. Tako jo ujamejo in s hišico vred nesejo domov. Tu so sicer pokopani sami kristjani, a ohranili so ta poganski ostanek le kot zunan¬ je znamenje, da se preveč ne osov- ražijo pri poganskih sorodnikih. Pa o tem drugič kaj več. (Dalje prihodnjič) mesečni molitveni NAMENI **'*** u*t FEBRUAR Molimo za svetovni mir. X >'\'«KQO» POSNETEK v" VATI KANU turno vatikanske rodijske posto|e HVJ,» ‘Glos Votikono', in v doljav. kupolo bazilike sv. Petro. Sili >PODAJ vidite sliko novo katoliške cerkve na otoku taipan v Tihem Morju, kjer je bilo toliko ameriŽkih fdn- ov ubitih in ranjenih med ljutimi bitkami z Japonci, ■la drugi sliki spodaj blagoslavlja cerkev ikof Baum* jartner, apostolski vikar iz otoka Guam. I M m mm SVETA VRATA v bazi v Rimu so morali delaje zatfotek sv. leta na za bazilik 0 ■v, leto. ZA AMERIŠKO VOJAŠTVO imajo po- evi) v Rimu vidi kupola sebno poslopje (zgoraj na I za sveto leto. V ozadju se bazilike sv. Petra. papeža Pija X., ki sto¬ ji v baziliki sv. Petra ANTON PREISINGER (na levi) je bil izvol¬ jen, da igra vlogo Kris¬ tusa v svetovno znani pasijonski igri v meste¬ cu Oberammergau, ki se zafne 21. maja. illlfPJlP POZLAČENO srebrno /a uspešno izvrlie- P. Martin, o.f.m. vanje svojih težkih dnev¬ nih dolžnosti. Ob prestolu sv. Petra bodo izpovedali sinovsko vdanost rimskemu papežu, Kristusovem na¬ mestniku in Petrovemu na¬ sledniku« Ob tem prestolu bodo poslušali učitelja resnice, boritelja za pra¬ vičnost in apostola miru. Zakaj to troje morajo imeti katoliški časnikarji v svo¬ jem dnevnem delu vedno pred očmi. Na kongresu bodo obrav¬ navali troje stvari. Naslovi predavanj, ki se bodo vrši¬ li na kongresu, so: 1. Med¬ narodna zveza katoliškega tiska; 2. stalna mednarod¬ na komisija izdajateljev katoliških Časopisov; 3. mednarodni buro katoliških Časnikarjev. Katoliški časopisi so tis¬ ti Časopisi, ki poročajo in presojajo vse v skladu s katoliškim naukom, časo¬ pise, ki v svojih poročilih, člankih, slikah, reklami itd«, kršijo božje in cerkve¬ ne zapovedi in tako dajejo priložnost za pohujševan- l e » ne moremo smatrati za katoliške. Kar nasprotuje nauku Kristusovemu, ka- ... AVE tohcan ne sme podp ir . Tret|i mednarodni i' greš katoliških e as > 1 ev se bo vrSil v R; ‘ **• 16. do 19. februarja 19 ^ Roznovenska armada. bvetovno znani apostol L' nega venca, R ev . p at ^ Peyton, c.s.c., j e v sUr - Scranton, Pa., v enem i® 1 ’ organiziral armado mož i fantov, v Številu 20,000, [[ so se zavezali, da se’^ doma redno vsak dan molil rožni venec. Kako je to dosegel? Za- Čel je z desetimi možmi, vsak mož je dobil potem še drugih deset in ti zopet drugih deset itd. Tako je nastala ta ogromna armada 20,000 moŽ rožnega venca. “Neverjetno, vendar res¬ nično!” Možje držijo svojo besedo.*• Katoliški begunci. - Va¬ tikanski dnevnik “ L’0s- servatore Romano” porota, da je bilo do meseca no¬ vembra preteklega l eta sprejeto v USA od begun cev 43% katoličanov, 30» j udov, 26% protestantov‘o ortodoksnih, 1% raznih ru gih ver. To je Časopisno poročilo iz Washingtona. čudno pa je, da so po pripovedovanju tfanS - cev samih na vsake portu j udje v večini* V Vati' Rimska rota. - kanu je cerkveno so ^ {(1( ki se imenuje rimS vj|i> To sodile je sv. stolica za S P gQ jih orizivov sodb, 1 „ 19 m tega cerkvenega C !X° ]e govoril sv. oče novembra pretekle- iD eS . e ta§ V svojem govoru g8 .rial opis sedanje dobe, i' P preživlja hudo krizo. p 0 ,daril je, da. v našem Jašu več ne ločijo pravice od krivice. . Za primero navaja Pila- toVO sodišče v Jeruzalemu, ki ; e obsodilo po krivici na smrt Jezusa Kristusa. Po¬ dobno delajo danes sodiš¬ ča v mnogih državah. Sv. oče je pri tem gotovo mis¬ lil v prvi vrsti na države za železno zaveso. Svet, ki ne priznava Kris¬ tusa, je podoben svetu pred Kristusovim rojstvom. Pot iz te krize kaže On, ki je pot, resnica in življenje. Slovenci v Franciji. — če ne Štejemo samo moš¬ kih ampak tudi fene in o- troke, je v Franciji Še do 10 ali 12 tisoč Slovencev. Tri Četrtine jih je zapos¬ lenih v rudnikih in tovar¬ ni ena Četrtina jih pa de- l a pri kmetih in v gozdovih. Pred in tudi med vojno )lh je bilo več, v zadnjih etih se je pa marsikdo vrnil v domovino. Pot je 1 a brezplačna, ravno tako u di prevoz hišne oprave, , re penenje po rojstnem kra- } U veliko, vrhu tega pa še ^°čna propaganda. Tako ^ je Število skrčilo. Od- v 'f°' danes bi se radi J,!* 1 naza i» P a ni mogoče. lj’ resničen pregovor, ^ pr^vi, da je boljši vra- 4t r»*lji kakor golob na f- f .^. u ^ r *k Slovencev v i' je različen. I i u- no ( 4 darji imajo najtežje delo, ni.h Življenje je ' v vedn nevarnosti; so pa razmero- ma najbolje plačani. Naj¬ slabše zaslužijo delavci na kmetijah, zato vse tišči v industrijo. To pa ni tako lahko. Le malokateremu se posreči, da dobi dovoljenje za izpremembo poklica. Kulturno so tamkajšnji Slovenci na precej visoki s top n j i« Povsod, kjer biva večje Število takih , so pev- ska, godbena in dramatska društva* Tudi knjižnice imajo in Časopise vseh vrst. “Ameriško Domovi- “Ave Marijo” in Svobodno Slovenijo” Či- tajo z zanimanjem in veli¬ kim veseljem. V verskem oziru je ne¬ koliko bolje kot je bilo prva leta po vojni. Začeli so uvidevati, da res zastonj zida hišo, kdor jo zida brez božjega blagoslova. Manjka jim pa slovenskih duhovni¬ kov. Trije so med njimi: Mons. Zupančič v Lievinu (Pas de Calais), preč. g. G rim s v Merlebachu (Lor- raine) in preč. g. Čretnik v Parizu. Delajo in poma¬ gajo, kar jim je mogoče, a vsega ne zmorejo. Ti Slovenci v Franciji le- po pozdravljajo vse rojake v Severni in Južni Ameriki ter jih zahvaljujejo za po- mo«, ki jo ti izkazujejo Slovencem, ne samo v r ra ciji marveč tudi v stan do- movini. Kot pastir tako ^reda? - Ni vselej tako. V San Fran¬ ciscu! C.lit. so imel. an- c !?, ■’ . j »kofje pokrajin- ghkanski katerem sko zborovanje, na ^ skieniU, da bo(Jo o] Take sk?° |e Za raz P or °ko, ake sklepe pa morajo pod- P.sati svetni ljudje, tako zvan, "trustiji". Ko pa je ta sklep o razporoki pri- nežen v.podpis, so ga vsi trustiji odločno zavrnili in ga niso hoteli podpisati. Žalostno, zelo žalostno, da čreda vodi pastirje« Čuden molk* — Precej Čudno je, da svetovno Ča¬ sopisje tako molči o posta¬ vah nove države Izraeli. Te postave so namreč: 1. da rabini, ne država, imajo pravico do ločitve zakonov in da pogoji za lo¬ čitev so zelo težki, skoro nemogoče je dobiti razpo- roko; 2. da samo rabini za- morejo dati uradno potrdilo o rojstvu, obrezi, poroki in smrti; 3. da se smejo uva¬ žati samo tako zvane Čiste jestvine, ne glede koliko hranilno vrednost imajo dru¬ ge jestvine; 4. da v soboto ne sme nobeden voziti avto po ulicah, razen zdravniki s posebnim dovoljenjem ra¬ binov; 5. da v Jafi prista¬ niško delo popolnoma po¬ čiva v soboto, ker drugače bi padalo kamenje; 6. da je vsak šport prepovedan v soboto in ne sme igrati ne godba ne radio, kazen za prestopek pa je en mesec v ječi ali S300 al J° bo l e ' 7. da spoštujejo krščansko n pdelio in mohamedanski petek! 8. da so kopališča strogo ločena. In zakaj noče svetno Ča¬ sopisje pisati o tem? Ker vsaj fundam en talno slom na božje zapovedi. Tega svet noče, ampak brezbožmštvo. 20 §§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§ 2. POGLAVJE Konnersreuth in vojna §§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§§ I ZČRPEN POLOŽAJ v Konners- reuthu od 1. 1933. do danes je podal Erwin Freiherr von Aretin, mož, ki je že od vsega začetka študiral konnersreuthski slučaj. V opisu iz januarja meseca 1 . 1947. v uvodu izjavlja, da se tek čudovitih dogodkov za časa nacističnega reži¬ ma ni nič spremenil. Prikazi trpljenja se nadaljujejo začenši na četrtek ob enajstih zvečer in trajajo do petka popoldne do enih, ko je v Jeruzalemu ob istem času ura tri popoldne. Prikazi trpljenja in smrti Kristusove se ne dogajajo na petke med veliko nočjo in praznikom sv. rešnjega telesa, niti na petke, če pade na ta dan kak praznik. Če pa se prikazi trpljenja v tem času pojav¬ ljajo začenši s četrtkom zvečer, ob polnoči takoj prenehajo. Freiherr von Aretin piše, da se zamaknenja na veliki petek od leta do leta večajo. Samo na ta dan se pokažejo na Terezijinem telesu v večji meri rane, ki jih je trpel Gospod, ko je bil bičan; velika krva¬ veča rana se prikaže tudi na desni rami, na kateri je Gospod nosil križ. Rana Izgine, ko se konča zamaknenje. Med drugim omenja, da j e bilo trpljenje v postnem času 1 . 1945 veliko večje kot vsa prejšnja leta. Ostala videnja med letom, ki ne prinašajo Tereziji nobenega trpljenja so se nadaljevala kot poprej. Med prikaznijo padca angelov na prvi avgust je stigmatiziranka slišala hebrejske in ne aramejske besede. Na praznik vseh svetnikov prvega novembra 1. 1934, pravi von Aretin, je Terezija prvikrat videla v pri¬ kazni Dr. Fritz Gerlichav nebeški jatelj družine Neumann in pisat konnersreuthskih dogodkov, je I umorjen v Dachau-u meseca jun; 1. 1934. Po prikazni v vicah 2 .nc 1934. je prosila, naj verniki moli za škofe, ker vse premalo moli zanje in se niti ne zavedajo, koli molitve škofje potrebujejo. Terezi je videla v prikazni, da je papež F I. poveličan. V prikazni je tu videla razglasitev Pija XII. za papei z balkona cerkve sv. Petra v Rim Na pobudo gospoda von Aretin . papež Pij XI. pošiljal svoj blagoslc Konnersreuthski ljubljenki božji vsa večer, predn ° Je odšel spat> p ra i__ ° i m 1 k** naklonjen predlogu vati kanskih krogov, da naj se Terezij ^. mann Podvrže ponovni zdravnik P eizkavi.i zjavilj daje bn pre dlo ", raed tem, ko se je on nahajal GanlfTf polet nem bivališču v Kaste temni a,- Ko J e sveti oče Pij dekle dloguslišal je rekel: "Pustit' stTgmali mirU - " Sveti oče je poV«b‘ K nati 21ranko v R , m> ^ er bi jc 2 a ve MAR ,a rMur- Pisatelj ni poznal ^ razlogov, zakaj ni šla, kak 1 d: ^gih d* *° nacisti delali skrajne t ® ga - vsakemu, ki Je zapustil at eza ve r*r če J' im Je bilo PO .odu”!f ijo ' Sel. š u au, da Dr.Aretin se ip Je večk ^ t razgo _ •arj ax ~ papežem Pijem XII., ko je bil še F ipežev poslanik za Nemčijo. Nad- 1 1 - - ~ .‘l Tr+^> TV1 X O o 1 1 -rv, ^ ^ ,• _ •oi o Konnersreuthu s sedanjim varjai ^ vn i,^ ~ u_*i *■ paf Kpf pacelli je bil v tem času mnenja, ja bi ponovna zdravniška preizkava dogodkov odstranila vse dvome. Von ^retin ni gotov, ali je sveti oče kdaj bil v Konnersreuthu ali ne. Nekoč je Terezija v globokem premišljevanju po svetem obhajilu izjavila, da bo sveti oče Pij XII. kmalu prišel do prepričanja, da ponovna zdravniška preizkava, o kateri je ukazan molk, ne bo prinesla zaželjenega uspeha, kakor ga pričakujejo. Vedno se bodo našli zdravniki, ki bodo našli napake vpreizkavi in bodo zahtevali ponovne zdravniške preglede. Dr. Aretin zatrjuje, da nacisti v začetku Terezije niso nadlegovali, h. 1933. je šla lahko še v Trever, kjer je izpričala pristnost Kristus¬ ovega plašča, ki se hrani v tamkajšni stolni cerkvi. “Ker sem tedaj bil za Prt, mi je Terezija poslala ro£ni venec s svetinjico, s katerim se je °taknila svetega plašča. Čez pet let sem bil zopet v Konnersreuthu. r ^P n *k Naber mi je rekel tedaj, naj r , m ve nec položim na Terezijino bn 0 P° Petkovem zamaknenju, ko je 2a a , s iepa in ne še popolnoma pri r fckf S ^’ sem ta, nakar je ona m: a> .Mnoge milosti so združene z p ri / ** J e bil dotaknjen nečesa, kar ga pada Gospodu. Neki svetnik vam z <*raH- Pozneje sem ji nagajal 8 Vetrcu da J e sebe imenovala uja 11 or n. Iz vsega srca se je smej- T zaradi ■ega tega z J e menoj vred. \'j ki pripovedovala do- ' r ?° kili v zvezi z mojo k-tterj . /nen Ha je tudi nevarnost, » - n j''Kovom domu in mu je svetoval, naj odstra • '' kar želi, da ne bi padlo v ro > ni izkovalnim ljudem. Tere^^' svetovala knezu, naj ne pi§ e ampak naj ga obišče. Čez dva^ dne 26. julija, se je preizkava f' jansko vršila in so ga kljub t ^ da niso pri njem ničesar ^ aretirali. Izpuščen je bil 3 av 3 1938. ’ gUs| 5 5. julija 1939 je von Aretin P i s , Tereziji in jo prosil, če jo sme vid? in se z njo pogovoriti o zelo vah stvari. Župnik Naber je odgovorih julija, da Terezija sporoča von Are- tinu, da to ne bo mogoče prej ko- šele po 15. avgustu. Dne 9. julija j' stigmatiziranka, ko je bila navzoča pri slovesni maši v Eichstatt-u, dobila takrat vročinski napad, kije ohromil celo njeno desno stran. Dne 15. avgusta je bila Terezija med prikaznijo Marijinega vnebovzetja nenadoma ozdravljena in je mogla zopet govoriti, prvikrat od 9.julija dalje. Ko so se bližale amerikanskt' čete, po poročilu opisovalca konners- reuthskih dogodkov, so SS-četeva; napadle z močnim topniškim ognje ' 11 in jo zavzele, kljub dejstvu, da se' vasi ni nahajal noben Amerikam 1 ' Zadeta je bila cerkev, Terezijin do in župnišče, tako da je skoraj br* vsakega dvoma, da so to namen 0 napravili. Škoda ni bila tako veh ^ Poročevalec je mnenja, da so SS- ^ to storile, da bi sramota za s ^ padla na ameriške vojake, ka zadržanje do stigmatiziranje vedno bilo nad vsako kritiko. {ll von Aretin obiskal kraj v avg ^ mesecu 1. 1946. je škoda bila de^ že popravljena, doba na( ?j S n o i” strahovlade je minila za vi mir se je vrnil v to malo vas. . piP LA CROIX ugotavlja, da * j*r* poročilo o Terezijini smrti, v letu vojne, nič drugega kakor . ji tična propaganda. Tretji K (Dalje na strani 28 .) m*R |A Hill $eStra (Bonaventura Kunst, Šolslo sestra - pijonirka 1111111 H n 1 I I M M I I 1 1 1 I I I -H- lili H"I I 1 I 1 I H 1 1 I I I 1 1 | , , , , , , , | ^ a5t SESTRI BONAVENTURI tekla zibelka, v katero so položili 1. marca 1876, v io položili 1. marca 1876, v Zagrebu. Malo siroto je la pod streho njena teta, ki je skrbela za njo, kolikor je pač mogla. t pr ie živela v celjski okolici, je obiskovala šolo šolskih sester. _ Vse svoje dolgo življenje se je s hvaležnostjo in ljubeznijo spomin¬ ja svoje učiteljice s. Bonaventure Suhac, slovenske pesnice, katere obhajilne pesmi se slišijo menda z vseh korov slovenskih cerkva, tudi v Ameriki. Marsikatera slaščica je romala iz velikega žepa dobre učiteljica v lačni želodček uboge, a marljive in zelo nadarjene učenke. Ko je končala ljudsko šolo, je bila sprejeta na učiteljišče šolskih sester v Mariboru. Po maturi, ki ji n i delala nikakih težkoč, je bila sprejeta v postulaturo in je 15. avg. . 95 bila preoblečena ter dobila jnie sv °je učiteljice - vzornice, ki je počivala na celjskem _ t0 Wu. Po končanem novicijatu je h'? CdS P reiskušn je v samostanih- J i, d P r ipuŠčena k sv. zaobljubam. Poučeval a mlada redovnica je Trstu p V Cel j u > Ljubljani in je bip‘ Pov sod so jo imeli radi, ker ^ma* , P °J na ^ urn orja, čeprav, kot je trrj( *jal V ° J ^ ra t trdila, se ni nikoli ;,r 4»ovfcH V ra ? redu , a je znala tako u > ( hh ~ ° Va ^L da so se otroci vili od V , >f dsko srečo je padla- Vrhovna predstojnica, č. ' taf dslav a Voh, je /(f durl »poročila, naj se pripravi na dolgo pot v Ameriko. Veleč. g. monsignor Martin Krmpotič, župnik hrvatske župnije sv. Janeza Krstnika v Kansas City, Kansas, je prosil za sestre-učitel- jice. Čeprav je bilo hudo zapustiti domovino, sosestre, je kot dobra redovnica rade volje doprinesla to veliko žrtev. S. Bonaventura, predstojnica, in njene tovarišice s. Klotilda, s . Avrelija in s.Pulherija kot Kolumb 12. oktobra 1909 dospele v svoj misijon. Treba je bilo takoj zavihati rokave in se poprijeti dela. Poleg gospodinjstva, pouka v šoli, se je bilo treba še učiti jezika, ki so ga pa na srečo kmalu obvladale. Ko so sestre začele delovati, je bilo v šoli samo 170 učencev. Pod spretnim, modrim vodstvom s. Bonaventure je šola rastla tako, da je v dobi svojega največjega razmaha štela 700 učencev letno. S. Bonaventura je bila dolgo vrsto let tudi organistinja. Sama je zlagala hrvatske pesmi, ki jih še sedaj pojo v naši cerkvi, in jih tudi komponirala. Veliko veselja je imela z učenjem hrvatskih iger, ki jih je tudi po večini sama pisala. Za faro sv. Janeza Krstnika je delala z vso dušo. In za hrvaščino! Vsi njeni učenci so morali znati svojo materinščino, ki jo je tudi sama zelo rada govorila. Župnija sv. Janeza v Kansas City je bil s. Bonaventuri drugi dom. Veselila se je z Župnijo, žalovala z njo, če jo je kaj zadelo. Molila in trpela je za župnijo. Po nasvetu monsignora Krmpo- tiča je 1. 191 9 odprla vrata prvim 24 P sirotam. SirotiŠče je rastlo - v teku let se je moralo poslopje večkrat razširiti. Spočetka je bilo sirotišče namenjeno hrvatskim sirotam, a pozneje je moral zavod sprejeti vse mestne sirote brez ozira na vero in narodnost. Tisoči otrok so tu našli dom in ljubeča srca sester -drugih mater. Večkrat se po dolgih letih kateri vrne za kratek obisk in se zahvaljuje za skrb in nega, ki mu jo je nudil zavod. Glavno pa je, da mnogi, ki niso bili niti krščeni, ko so bili sprejeti, zapuste zavod kot dobri katoličani. S sirotiščem je združeno tudi dnevno zavetišče. Tudi to je ustanova s. Bonaventure. Starši pripeljejo zjutraj otroke in jih puste v varstvu sester. Po delu zopet pridejo po svoje malčke. Štirideset let je s. Bonaventura preživela v Kansas City. Samo par let je bila proč - 1 leto v Clevelandu in eno leto v Pittsburghu. Takrat je pokazala, da je prava redovnica. Ubogala je in šla, kamor je velela pokorščina. Ker so predstojniki vedeli, da spada srce s . Bonaventure v Kansas City, so jo zopet poslali nazaj - v veselje faranov in s. Bonaventure. Ker so leta le že pritiskala in ker vodstvo takega zavoda rabi krepkega zdravja in moči, je bila rešena predstojništva in odgovornosti. V pokoju je delala, kolikor je pač mogla. Veliko let je zelo trpela z nogo, a je bila vedno prva zjutraj v kapeli in pri vsaki skupni molitvi. Nobene svete maše ni opustila - i n teh ie v naši župni cerkvi veliko, hvala Bogu- pri nobeni večerni pobožnosti ie ni manjkalo. Sama je živela, kar je prei v mlajših letih učila mladino Veliko je premolila v kapeli pred Naisvet % ki odseva iz Jezusovega D al °$t Umela je Gospoda, ker j e sama roža pasijonka, Čeprav govorila o tem. Tako se je v m ,° S1 > in trpljenju posvečevala i n si ?! ltv i poročno obleko, da je bila prip Kal « ljena, ko je prišel po njo njen Z^' ki mu je tako zvesto služila 54 ! r '‘ in 4 mesece. A predno jo je poklical, je sm 0 s . Bonaventura užiti še malo zem$! kega veselja. Ko je pred 4 ga , . .. sa j so skoro vsi njem nekdanji učenci - j n jo presenetili v cerkveni dvorani $ častitkami, petjem in darili. Pokazali so, da hvaležnost še ni mrtva na svetu. Silno je bila ginjena in se je rada spominjala tistega dne. A naj¬ bolj je cenila duhovne dobrote, Zavest, da se je pri oltarju spominja pogosto njenih 5 učencev-duhovnikov, jo je silno osrečevala, posebno še obhajala zlati jubilej redovne življenja, so se zbrali farani - na njen “zlati” dan. Je g° tovo vesela, da ji je n^a lll - P ° Slednje zakr amente njen nekdanji učenec, Rev. Charles Pleše, . v ®°žiču doma. In molitve umira jo6° je zopet opravil Rev, rles Stimec, župnik, njen nekdanji ene c . Vsa ak o je slišala, dalj na n ni njenih bivših učencev Z 8 T * / P e lje v pogubo. () ,i Prejel? 8 .l e * en *> * * P a Ji je kljubovala 1 r M* R,A * v Čeprav je morala v o:*en» šala ie z a sv. obhajilo še vedno Lstdi 0 ’ § e na Božič, ko je bila že ,-staj ala ' a daje morala na stopnicah '&o sl a ’ hotela v kapelo k sveti P aLMVa V sv. obhajilu. To je bil njen m* 51 .. 1 0 hisk pri evharističnemu zadn.l 1 Dru gi dan ji je Sam vrnil G ° 5 P k°in na sv. Janeza Evangelista jo ° blS s v Popotnici povabil naj kmalu ‘ je de k Njemu. Duhovno pokrepčana Zakramentu sv. poslednjega olja, P e vdana prenašala trpljenje in bolečine poslednjega dne na zemlji. Ko je bil v cerkvi blagoslov z Naj¬ svetejšim, je želela, da bi ji pustili spati. Zaspala je - in v spanju, brez vsakega boja, je srce nehalo utripati -in s. Bonaventura se je zbudila v večnosti. Duhovnik je prihitel in molil molitve za umirajoče in kar verjeti nismo mogle, da se oči s. Bonaventure ne bodo več odprle. Še pred eno uro se je izrazil zdravnik, da ni nevarnosti, da je boljša. Na praznik velikega ljubitelja Jezusa, sv. Janeza Evangelista, v božični dobi, ko se Jezusček smehlja iz jaslic, je s. Bonaventura odšla po Pačilo. Upamo, da ji je bilo božje bete mil Sodnik, saj otroci ne morejo Iti hudi. . . in vso dolgo življensko °bo j e v njegovih malih delala in tr Pela le Zanj. v Ko je ležala na mrtvaškem odru Slr otišcu, so jo naši farani ne- prihajali kropit in molit za Se n jene duše. Zvečer ob osmih So L^ e zbrala vsa fara ob njej. Vse p ri ^f Vsa vrata so bila odprta v f. l *j u » da so ljudje lahko slišali vr.J?’ °^n Horvata, ki je molil rožni r ec na Prej. Taka dejanska ljubezen v y Ses tri gotovo v veliko tolaž¬ il/ ^ebno še toliko sv. maš, katere u farani naročili za njo. t r /<; bce, ki ne zvenejo in sega k, . , / >fi j v večnost, v pomoč m t * * ,J jmrn ^, * / 'Pogrebni slovesni sveti ‘ l,i Cerkev natlačeno polna. Prvih klopeh so bile sirote ” sestre in potem ostali faJanr -111 ! 11 Lemonta, provinci-iaino arani - Iz bili med nami s KdotHrif ma ’ sta in s. Amata. ldd ’ Pionirka, Celebrant je bil domači gosood ie^bn 1 r eV r' l ? harles Stimec. Dijakon Rot w a e t' J °f n Ho rvat in subdijakon K 1 I' St X ley - Lon2arič ' vsitrije njeni iv 1 učenci. Na zadnji poti na Mt Calvary JO je spremilo veliko pri- jateljev v svojih avtomobilih. Molitve ob odprtem grobu je opravil g. župnik ob asistenci svojega kaplana. Krsta je bila položena v svinčeno krsto, katero je daroval Mr. John Stine. Prelepa mu hvala ! Sestre, ki smo solznih oči sledile krsti, ki je počasi legla proti dnu groba, smo premišlejvale kratkost in minljivost še tako dolgega človeš¬ kega življenja. S. Bonaventura se je 73 let pri¬ pravljala za ta najvažnejši trenutek. “Pridi nevesta Kristusova, boš kro¬ nana”. . .s krono, ki si jo je sestra Bonaventura pletla v samostanu z zvestobo in ljubeznijo 54 let in štiri mesece. Vsi ji jo privoščimo a po drugi strani jo ji skoro zavidamo. S. Bonaventura je že na varnem, a nas še pa vse čaka. . . Počivaj v miru, draga sestra, v bližini njih, za katere si živela, molila in trpela. Uživaj srečo nebes v gledanju Boga iz ob¬ ličja v obličje - na veke. ŠOLSKE SESTRE St. John's Orphanage KANSAS CITY, KANSAS me • r>r»vpite vsakemu, ki bi_ Ko umrjem. n ajvetjo srečo hotel P .° nehotni katoliški Cerkvi. - n aŠel v * K. E. Ja reke * 26 4 vni Se prezgodaj T~i opozoriti vsa druš¬ tva in zveze in dru¬ ge skupine, ki hočejo priti sem na romanje poleti, da naj nam sporočijo ob pra¬ vem Času in naj ne odla¬ šajo predolgo« Radi bi ve¬ deli Že zgodaj, če mogoče« *** Pater Fortun at izraža svojo globoko hvaležnost vsem onim, ki so z njim so- Žalovali radi smrti njegove matere, ki jo je Bog k sebi poklical koncem novembra« P« Fortunat je Sele dne 15« decembra izvedel za smrt svoje matere, imel pa je to veliko tolažbo, da. je drugi dan daroval z črno peto mašo tukai 9 ^ Si kapeli. Hvaležen V ^ Vendelinu, ki j e 0 b t ! e k liki prevzel petje na ko^ *** Dne 23« decembra j e . nam v Lemont prišla Vec - skupina slovenskih fJ a ČiŠkanov iz Evrope. Na ce lu tej skupini je bil pre J p. dr. Gracijan Heric, biv$| provincijal provincije sv sv. Križa v Sloveniji, Z njim so prišli sledeči: mladi p. Atanazij Lovren- ČiČ, ki pa ni prišel sera v Lemont, ampak je kar ostal pri sv. Stefanu v Chicagi kot pomožni kaplan; potem trije bogoslovci: fr. Bazilij Valentin, ki je bil lani v dijakona posvečen, fr, Va¬ lerij an Jenko in fr. Silvin Sevčnikar; nato še dva fi¬ lozofa: fr. Nikolaj Odar in fr. Tadej Trpin. P. Gracijan je bil svoj čas v domovini profesor na¬ ravoslovja in matematik 6 * Svoje begunstvo je preživ¬ el naj prej e v Avstriji; nato je bil (1945) poklican v Gorico, kjer je bil pro^ 30 na Škofijski klasični gi”j” a . ziji. Leta 1947. p a j e 0 , v Bočen (v južni Tiro 3 ' kjer je poučeval na * ran kanski gimnaziji dosvo] odhoda v Ameriko. Tu v montu uči “ta mlajše ' No vodošli kleriki so koj po božičnih P 0 ^ 1 t U kaj» vstopili v našo So vge tako da imamo zM „ skupaj deset Štu en t bogoslovcev i° Hvala Bogu ' L .. n.*" fov* Začetka decembra :a je v Ameriko pr* Šel di i V č maR |A A vc -i f m an A Katnik, °* r * m *» •: l e Zii^ v b .’ ubli !; bi** ;e nastavljen pn •i- *JkJ sv. Terezije v p - *** n«P 29 . decembra je po- te klo ravn° deset iet, od- it smo se preselili iz sta- La kložtra v ta sedanji samostan. Leta 1939 )e bi¬ lo ko smo sem gor pnžli. ' Kdo bi bil takrat le malo slutil, da bo Čez deset let t 3 samostan po božji pre¬ vidnosti - kot je rekel g. Škof Rožman v svojem go¬ voru lani ob 25-letnici slo¬ venskega Lemonta — služil kot pribežališče in novi dom za begunske slovenske frančiškane iz stare domo¬ vine? In sedaj so novodošli slovenski frančiškani iz srca hvaležni božji previd¬ nosti, da je vse tako ure¬ dila« *** \ endelin se hoče j av- D0 zahvaliti svoji duhovni ® at eri v Clevelandu, ki se e toliko žrtvovala zanj. v ažen je tudi vsem dru- ** so količkaj storili zanj, V BLAG SPOMIN # Dne 30. novembra, 1949», je v Sloveniji umrla ERNESTINA ZORMAN, rojena Košir, mati našega patra Fortunata, v 64. letu svoje starosti« Pokopana je bila na Dovjem pod Tri¬ glavom. Gospod Jezus Kristus, večni Veliki Duhovnik, naj bo neizmerno plačilo njej, ki mu je darovala svojega sina v službo oltarja. darilo. Bog plačaj stotero! *** Dne 12. januarja je Rev* Milan KopuŠar iz škofije Cheyenne, Wyoming, delal svoj zadnji doktorski izpit 27 na -'univerzi” sv. Stefana v Lhicagi. Predsednik izpitne komi¬ sije je bil Prevzv, dr. Gre¬ gorij Rožman, škof ljub¬ ljanski, člana pa sta bila Rev, dr. Janez Kraljič, iz Quincy, IR., i n R ev . dr# Ludvik Čepon, iz Spring¬ field, 111, Izpitu sta z zanimanjem prisostvovala p. dr. Graci- jan Heric, o.f.ra,, in p. Ata- nazij Lovrenčič, o.f.rn. Po izpitu sta sem v Le- raont prišla g. Škof Rožman in novi kandidat za dokto¬ rat Rev. KopuŠar, ki sta oba ostala tu par dni. V nedeljo potem je šel Prevzvišeni k sv. Juriju v South Chicagi, kjer je slo¬ vesno blagoslovil vogelni kamen tamkajšnje nove Žup¬ nijske Šole, ki jo zidajo pod vodstvom Župnika p. Aleksandra Urankarja,o.f.m. Spodaj vidite lepo skupino naših klerikov-študent- ovi Od leve na desno so: p. Fortunat, voditelj klerikov, fr. Lawrence, fr. Bazilij, fr. Danilo, fr. Mark, fr. Inocenc, p. Martin, študijski prefekt, fr. Tadej, fr. Blase, fr. Valerijan, fr. Nikolaj, fr. Silvin. Mr, ^ar. j. Jr »» i *** in Mrs, Frank Vrani- , iz Jolieta, 111., , a DJi ai kupila nov kip sv. asiškega. Kip •^blagoslovil Father An- , 'h l^montski gvardijan, U '*žČni polnočni sveti , ^rtaotna sta bila Mr. ,, Vraničar, katerima botom javno zahva- '■* tako lepo božično 28 Ljudje nas večkrat prosi¬ jo, naj opravimo zanj sv* mašo na določenem dnevu* Jih tudi mnogokrat skrbi, Če bomo mogli ravno na tak in tak dan opraviti naprošeno sv. maso. Naj vsem takim povemo, da je nam zdaj veliko laž¬ je opraviti take maše, ker imamo po božji previdnosti več duhovnikov, odkar so k nam prišli frančiškani iz Evrope, In še več jih pri¬ čakujemo. Razume se seveda, da moramo imeti vaše prošnje v primernem Času poprej, drugače ni upanja, da bomo mogli na določen dan opra¬ viti tako mašo. *** Smo končno dobili zalogo Mohorjevih knjig in sicer: koledar družbe sv. Mohorja za sveto leto 1950 in po¬ vest pod naslovom “Pun¬ tar Matjaž" (Družinske ve¬ černice, št. 3). Čena obeh knjig skupaj je $1.00, ali pa 50<£ za vsa¬ ko posebej. Naša zaloga ni posebno velika, torej naj hitro nam piše vsak, ki se¬ li te knjige. &C8O6XXOK0XOBC^^ VEČNI POPOTNIK Ta mesec se bo brat An- tonin oglasil pri naročnikih v državi OHIO, pred vsem seveda v mestu CLEVE¬ LANDU. Vsem ga toplo pri¬ poročamo za prijazen spre¬ jem. Izredno vesel bo, Če mu dobite kakega novega naročnika. Stari umirajo, treba je novih. Bog vam po¬ vrni za vsako prijaznost njemu izkazano. “Puntar Matjaž" je po¬ vest iz časov kmečkih punt¬ ov in turških bojev. Spisal jo je Klemen Hobjan. Vse¬ buje 94 strani. Mohorjev koledar je kot vselej zelo lep in ima prav bogato vsebino. Ima 128 strani. Precejšen del je po¬ svečen svetemu letu. Lahko Še omenimo, da je Goriška Mohorjeva druž¬ ba v Gorici izdala tudi mla¬ dinsko povest “Tonček iz potoka", ki jo je spisal naš fr. Bazilij Valentin, ki je ravno o boŽiČu prišel iz Evropa sem v Lemont. Na žalost pa moramo reči, da te knjige n irn ^ logi tukaj, no v ž . Fr. Bazilij j e v letu bogoslovja t«, * ad,1 K v. tej Številk! d t > mico (str, 6.) "v '.N, ki jo je on sestavil", 1 '", svečo zraven pesmi' > narisal fr, Inocenc p' tudi v zadnjem leti, p' slovja. Talent i marao - Samostanski fi,[, t Starši! Gre za bodočnost vaših otrok, za bodočnost slovenskega ljudstva* kakšni družbi so vaši s' novi in hčere? Kara za ® jajo? Ali so si izbrali r . . “ TEREZIJA NEUMANN (Nadaljevanje od strani 22.) poskusil odstraniti vse, kar j e bilo v zvezi z Konnersreuthom. Von Aretin je pisal pred kratkim, da j e med nacistično vlado zasledil l e dve novici o Tereziji in sicer, da j e vneta pristašinja Hitlerja in da j e umrla. Toda obe novici sta zlagani. Iz leta 1 940. pripovedujejo zelo učinkovito zgodbo. Neki obiskovalec je položil v roke stigmatiziranke, ko je ^ zamaknenju in še slepa po Hitlerjevo sliko, ki jo je z z ^ r ^ ge nj jem odvrgla in rekla: Dim in je iz pekla! Von Aretin poroča, omalovaževanje in zavračanje nersreuthskih dogodkov v jl0 dobro lastnost, da se j e obiskovalcev hitro zmanjšalo 1 0 v' omililo nadelgovanje, ki so jji. zročali Tereziji in njenim stm (Dal je prihodnjič.) 29 C MA RlA ftPEEKM CLEVELAND, 0. - Piše Mrs. John Zaman: Velečastiti oo. frančiškani! Pri¬ srčna hvala za poslani Koledar. Sem ga 2e vsega prebrala (15. nov.). Kako lepo je opisano Življenje sv. Frančiška! Imam tudi jaz knjižico tretjega reda še iz sta¬ rega kraja. Pas še tudi imam, škapulirja pa ne, ker se mi je razstrgal. Kako sem z zanimanjem brala Življenje misijonarja J. Torija. Jaz sem poznala njegovega sorodnika — je bil brat ali bratranec, Je bil v Trbovljah, najprvo trgovski pomočnik potem pa v radijski trgovini, ravnatelj. On bi bil zdaj star okoli90 let. Kako ga je vse rado imelo! 0 Stenjak pa veren človek in dobro Ženo ! e imel pa tri hčere. Dve sta bile uČitel- ' lCl,, ena pa je umrla. Je imela dobrega bil rudarski ravnatelj, potem je ^ sestro pokojne poročil. S tistima dve- sem govorila en teden prej, preden V ^ mer iko Šla. Kar Čudno se mi j e zdelo 1 St a fiof IU1 I ~ _- ouu "“ ustavil* zdelo, ko se je imeniten av izsto* bta Šoferju rekla ustaviti. Sta o ^ e lel a ^ in sta mi roke segla ter m ro . ^čno rajlo. Najmlajša hči je moj® tudi s trgovcem. P ri “l® 1 K oSp a » ^ »luiiitu Je bila sila dob . r ® a bU a dobrih rok. Se na mene n ^ fcisto Lhristmas in veliki noči. ° "Marših zavzele. So bile ° 4vvlj e °.i^ ^ fJ »em z zanimanjem b ra 0 koi al ker je bil m c eVe da , * ,' ' nn , a Kegel, Neimenovan inNe.^,5 ,e 3; p 0 $7 : M rs# Mary Gerkman, 1 maRI a Lužar. Mr. F. Perovsek, Mr s* J. \lr s \ k ' Mr. & Mr s. J. Potočnik, Mr. & u° rn1 .* PeruSek, 2 Neimenovani; po S4: ' |r5 ' prances Marolt; po $3: Mrs. Mary V,r f' nar- po $2: Mrs. M. Sodec, Neimeno- 31 no SP Mrs. F. Janežič, Mrs. A. vana; P u "predragi dobrotniki in dobrotnice, prej- ite od vseh cC. gg. duhovnikov hvalež- z ahvalo za Vaše darove in molitev, ki ° 0 za Vas vsak dan opravljajo, naj blago- ' s i a vi j a VaSa dobra dela, da Vam bodo na jdražja in najslajsa okrepčila v zadnji u ri zemskega življenja in najvebje pla¬ čilo v večnosti. Med tem časom sem prejela od Cč, gg, tri obširna, zelo ganljiva zahvalna pisma in tudi potrdilo, ki se strinja s priobče¬ nim zneskom v decemberski številki tega lista. To potrdilo prilagam v pogled Čas¬ titemu uredništvu Ave Maria, Zal, da ne morem priobčiti celotne vse¬ bine hvaležne zahvale. Povzela sem le dva najkrajša odstavka: ‘Ofce, ki vidi na skrivnem, naj obilo vsem povrne,’ — Venčeslav Vrtovec. ‘Za dragoceno zbirko Bog povrni sto¬ tero!’ - Anton Čadež. Vsa nadaljna imena in zneske dobrot¬ nikov bom zopet v eni prihodnji Številki objavila, TRAIL, B.C., CANADA. - Piše F. Balkovec: Častiti očetje! Tu Vam pošil¬ jam za Koledar in naročnino za Ave Ma- ria ma gazine pet dolarjev, drugih pet pa Za begunce, Vem, da je tudi drugod po- tr . a ; ali begunska potreba je huda in na jve£ja, Oni so vse zgubili in nimajo lz £ ^da za bodočnost, dokler ne pridejo m* Le to je hudo, da je Amerika tako ^-asna, da bi jih vzela sem. Beguncev j " ^ n | treba bati. Ljudje, ki pridejo j, r r ^ J j en i a . so najboljši državljani. VeČ- 1 81 m islim, kaj bi bilo z njimi, da jih . *' Sfla nova vojska zateče, preden bodo Jn r ^Seni, LHkV K jUC MISSION, SO. HUN AN, fc, ’^* Pi, za naše pokojne naročnike MATHIAS WARSEK, No. Chicago, 111. KATH. PFEIFER, Nevv York, N.Y. ANTON EISENHARDT, Lorain, Ohio ANTON TOMŠIČ, Stmbane, Pa. MARY DERGANC, Brooklyn, N. Y. J06. JERE, Lorain, Ohio MARY KURENT, Chicago, 111. FRANK URŠIČ, Gre at Falls, Mont. KATH. KLEMENČIČ, So. Chicago, lil. FRANCES TERČEK, No. Chicago, 111. MARY BLATNIK, Cleveland, Ohio JOHANA OGULJN, Pueblo, Colo. FRANCES PONIKVAR. Cleveland, Ohio CARL KLAMER. Sheboygan. VVis. JAKOB PAJNICH, Richmond, Calif. Bog jim daj veCni miri c f) r n r s> 32 Pa Bog daj, da bi Slo kaj malo hitreje, aj je kar Žalostno, kako ti nesrečni po- ani darujejo satanu in ostalim bogovom, aj ni dneva in noči, ko greste tako po¬ noči Čez sela in vasi, pa lahko tu in tam vidite, kako darujejo. In sicer kar imeno¬ ma kličejo satana in mu darujejo, da jih ja ne kaznuje. Boje se ga, zato mu da¬ rujejo. Pa zanimivo je vedeti, da je med o- grorano Število poganskih bogov tudi bo¬ ginja lepote rodovitnosti (ženske rodo¬ vitnosti) - naša Marija, 0, kolika slič¬ nost vse povsod! Le pri nas je duh in zveza z nadnaravnostjo, zveza z dejan- AV£ skim Bogom, Pri njih pa le eni k • ki jih molijo. Pa jih molijo s S ^ 1 Si, o srcem tal se priklanjajo pred njimi, viV, na obraz in tako dvigajo svoje ° l k njim« Le moderni, mladi rod se sprev^. Toda kam? Zdi se mi, da je že pr^ zavozil v modernizem oz, v moderni at*, izem in komunizem. - —-»v-o uuiocujt časi. Le kje so misijonske moči? Ljm so pripravni poslušati nauk in resni sv. vere, a kje so oznanjevalci? l Zpi siti jih moramo.,. Kakor v starem kraju in tukaj v Ameriki, ravno tako delujejo slovenski frančiškani na ozemlje kustodije Svete Dežele, ki ima svoje redovno hiše tudi v Egiptu. Tamkaj dva patra skrbita zi dušno pastirstvo med slovenskimi priseljenci. V Aleksandriji misijonari p. Kerubin Begelj, t K airu pa p. Jozafat Ambrožič, po domače "W ov Janez'*, doma iz Krnice pri Bledu. P. Jozafat kot preprost kmečki fant dolgo vrsto let ni imel prilike, da bi nastopil pot do znfe jenega duhovniškega poklica. Končno pa mu |' gotovo molitev dobrih src odprla vrata v 5oK, nato v frančiškanski red in slednjič do oltaji V Egiptu deluje že dvanajst let in ima p° ' dušnega pastirstva na skrbi še celo vrst0 ° ^ vornih cerkvenih služb. Slovenski ga imajo zelo radi. Da ga cenijo tudi cej ^ predstojniki, dokazuje dejstvo, da je ^o^ ^ dvema letoma Častni naslov kornega SK' arhimandrita. Slika na levi ga predstavi skim nadškofom Klemenom Mihaelom j f [jl cm (na sliki na levi stoječ), ki mu f e P° l 0 ien 0Va • . Patru w b,a * os, °'- tudi si atU ’ W rad bere nag list in g* 0 ' eil A v e Maria V J nSi0/n nasei / e ncem po Eg °) fct* e ^ premagali številne ovire. (»° S P litev M r Kotovo uslišal. b og PLACAX DO BROTNIKI tctti-Po $4: A. RUS s; po $ 3 : M. Knaus.F. DAR lI c«. k Lopič, M. Kapsch, F. Papesh; po Kozele - - P°ii P uc- po $1: Mrs. C. Klamer, Mre . A. $ 1 ,50* t nishan, M. Abe, J. Pintar, po .50