katolški cerkveni list. M 9, V četertik 13. svečana. Nar *laj*i serce. Serce nar Ijubeznjivši V nebesih in na sveti! Kdo da mi, grešnim sinu. Od tebe pesem peti ? O .le/.us, tvoje sladko serce Naj ljubijo . časte Vse ljudstva, vsi jeziki. Vse angelske verste * ). Ti serce si pohlevno , Si serce Jezusovo; Ti serce, si vse krotko. Si serce Jagnjetovo. Ti serce si ponižno . Oh daj spoznat mi tebe, Dc tebe vsak čas išcin, Ne išem sam ga sebe. Ti scrcc si vse čisto, Nad belo liljo belo. O dc b' t ud moje serce V nedolžnost' obelelo ! Ti scrce si dobrotno , Dobrotno vsim ubožnim , Dobrotno vsim dobrotnim Dobrotno vsim nedolžnim. Ti scrcc si Ijubljivo, Ti ljubiš vse goreče. Ti ljubiš vse proseče. Te ljubiš te ljubeče. Ti scrce si Ijubljivo. Kdo tc dohvalil bode? Ti ljubiš mlade, stare. Ti ljubiš vse narode. O scrce. sveto scrce! Si vse ljudi rešilo; Človeško ktero scrcc Ti lo bo poveruilo * O scrcc. sladko scrce! Z roso nebes napajaš Pravične in nedolžne, Zveličanje jim dajaš. O scrce, dobro serce! Vse grešne k sebi vabiš Vse hudo . kar so stor li Poboljšanim pozabiš. O scrcc . ljubo scrce ! Zakaj te svet ne ljubi ? l učmi ga k ljubezni. Nikar ga ne pogubi! O scrcc. milo serce! Zakaj te s'ar ne ljubi ° Ogrej ga k nov ljubezni. Nikar ga ne pogubi ! O sercc . sladk » serce! Zakaj te mlad ne ljubi? Serce mu v/.gi v liuhe/ni Nikar ga ne pogubi ! O Jezus, u vsih mtc h l.jubezni iskro vterni. Zgubljene v*c ov« cc Na pravo pol zaverni! Dolžni smo vsi tc ljubil . Ker vsih dolge si vrniva!. Za vse britkosti terpcl . Oh. kri za vse prelival! O scrce nar sladkeM ! Mi vsi v stotere glase Te hvalimo, častimo Zdaj in na večne ca^e Edina pot v nebesa ali podueenje od razločkov prave katolške vere memo drugih nekatol.ških ver. (V pogovorih med duhovnim pastirjem in vernikam.) Spisal Peter lliein?er. Drseti pngoror. Nauk od s. zakramentov sploh, od s. ker-s t a , s. birme in s. r c š n j ig a Telesa p o-sebej. V. K<» so . (iospoil Oče! od gnade božje govorili, so svete zakramente, v kterih gnado dobi- **) Se zamore pri vsakim odstavku ponavljati. varno, le nekoliko v misel vzeli: tukej jc pa mendc tudi veliko razločka med katolcani iu cvangeljci? II. To ste že iz poprejšnjiga posneti znali, zlasti vam pa tisto bukvice naznanijo. ker celo malo zakramentov štejejo. Vzamim« nar pred katolški nauk od s. zakramentov, v kterim je groka cerkev z rimsko enake misli. Kaj so s. zakramenti? V. Sveti zakramenti so vidne znamnja nev idne gnade božje od Jezusa Kristusa v naše posvcccnjc iu zveličanje postavljeni. II. Pravite tedaj, de so zakramenti vidne znamnja. ali gnado božjo samo pomenijo*. V. Zakramenti gnado. ktero pomenij«. tudi podelc. I). To je nauk katolške cerkve, razločen v Tridentinskim zboru novovercam nasprot; očitin je pa tudi iz s. pisma. Zakaj kadar stoji v s. pismu, de po vodi in s. l)ubu je človek prerojen, so mu grehi oprani, de po pokladanji rok in molitvi apostcljnov so verni prejeli s. Duha, de kterim učenci Gospodovi grehe odpuste, so jim odpušeni: kaj pač to druziga povč, kakor de po teli vidnih znamnjih človek guado zares zadobi? Kes de voda nima sama poosebi moči očišenja duše, ne olje po svoji naturi moči potcrjenja v veri; ampak tako moč imajo te stvari po Jezusu Kristusu. Ker je človek iz duše in telesa, mu Bog tudi dušno posvečenje po telesni poti deliti hoče: in kakor je kdaj vidna stvar, prepovedani sad. človeku smert prinesla, tako mu zdaj vidne znamnja življenje dajo. Koliko pa je s. zakramentov ? V. S. zakramentov je sedem, namreč s.kerst, n. birma. s. rešuje Telo, s. pokora, s. poslednje olje, s. mašnikovo posvečenje in s. zakon. II. Toliko jih je postavil Jezus Kristus, kakor se od vsili na jde spričevali je v s. pismu : in ako bi od kteriga zakramenta s. pismo dosti razločno ne govorilo, nam priča vedno izročilo katolške cerkve, ktero je bilo poslednjič v Tridentinskim zboru poterjeno. Sej tudi toliko s. zakramentov ravno vsim velikim človekovim potrebam zadosti. O rojstvu pridi* s. ker>t. de človek ni samo za zemljo, ampak tudi za nebesa rojen: o dorašanji mu da s. birma tudi duhovno rast v gnadi in veri; med lekarn le les n iga življenja mu s. rešuje Telo ohraniije tudi dušno življenje, in s. pokora mu ga zopet po-vračuje. ko jc /. ureham zgubljeno; v smertni slabosti in o koncu življenja s. poslednje olje dušo in telo poterduje: in zadnja dva zakramenta za dva poglavitna stanova, duhovniga in zakonskiga. potrebno gnado delita. Kniga teli zakramentov naj bi ne bilo, in pomanjkanje se bi globoko čutilo. V. Kes je naš Zveličar modro in dobrotljivo za vse duhovne potrebe človekove skerbel. D. Ni torej dosti prašati, ali so nam s. zakramenti potrebni ali ne: ampak na razločik je pogledati . kako nas s. zakramenti posvečujejo. V. Ilc, nekteri zakramenti nam posvečujočo gnado v nas pomnožijo, ko smo bili žc popred v nje Manu ali na duši živi, in tedaj se imenujejo zakramenti živili. In verli tega sc duši v nekterih zakramentih ncizbrisljivo znamnje vtisne. II. Leta razločik nas uči katolška cerkev, naznani ga tudi več ali manj s. pismo, in razjasnijo ga razne potrebe, za ktere so s. zakramenti postavljeni. V s. kerstu je začetik posvečujoče gnade, in v s. pokori je njeno ponavljanje po zgubi: v drugih zakramentih se pa gnada pomnožuje, ko se je večji obilnost potrebuje. \eisbrisIjivo znamnje pa se v tistih zakramentih dobi, kjer človek tudi posebne pravice prejme; v s. kerstu namreč se da pravica otrok božjih in erbšine nebeške, v s. birmi čast vojšakov božjih, in v mašnikovim posveteva-nji duhovna oblast, kot namestnikov Kristusovih. Še ostane prašanje zastran njih, kteri imajo oblast s. zakramente deliti, in kteri jih hočejo prejeti. V. Oblast s. zakramente deliti razun s. kersta v sili imajo škofje in mašniki; kdor pa jih hoče prejeti, mora imeti potrebno pripravo. IL Tega ni potreba zdaj dalje razlagati, ker je bilo že v nauku od cerkve in od gnade božje pojasnjeno. Oblasti si ne more nihče vzeti, razun komur jo da Kristus: in priprava tudi ni z golo vero zadostna, ampak mora upanje in ljubezin in duha pokore obseči. V. Željin sim že slišati, kaj mi bodo od evangeljske vere zastran s. zakramentov povedali; v tistih bukvicah sta le dva zakramenta najti, drugi pa so v nič djani. D. Prav za prav reči evangeljci vse zakramente v nič denejo. Glejte Luter je v začetku že terdil, dc zakramenti so gole znamnja, de le vera gnado dodeli; pozneje se je sicer malo popravil, in učil, de zakramenti odpušenje grehov, pravičnost in zveličanje dajo tistim, kteri se jih z vero poslužijo. Kalvin nasprotje pri tem ostal, de zakramenti so gole znamnja, in človeka le bolj zagotovijo , de jc gnado prejel: de pa to ui po nauku s. pisma, ste iz poprejšniga razumeti znali. So-cinijanam so zakramenti le neke posebne navade brez višjiga pomena; in po njih se zdanji evangeljci tudi večjidel ravnajo, nekteri pa so s. zakramente že popolnama zametvati začeli. Kako bi pač tajisti na s. zakramente kaj več deržati mogli, kteri od Kristusov iga odrešenja iu od njegove gnade celo nizke misli imajo ? Zatorej tudi v tistih bukvicah, kakor sim že opomnil, pri zakramentih nič od gnade božje ne najdete; še besede od odpuše-nja grehov niso na rav nost. ker ne stoji: ..zaupaj, tvoji grehi so ti odpušeni", ampak : rzaupaj , tvoji grehi li bodo odpušeni". Po takim se ni čuditi, de je pri novovercih število zakramentov toliko majhno; ker se namreč v s. zakramentih malo ali nič gnade ne dobi, ker so Ic znamnja, sta za razločka voljo dosti dva, eden za začetik , drugi pa za drugi čas poze me lj s k i g a ž i v 1 j e n j a. V. Čudno je to, ker novovcrci pravijo. de Kristus je le dva zakramenta postavil, ko vonder v s. pismu jih sedem naznanjenih najdemo; pa mende tistim ljudem, ki s. pismo jemljejo in razlagajo, kakor sc jim zdi, ni mogoče tudi jasne resnice zatajiti. IL Pri novovercih je pač marsiktera reč čudna. Veste, de je bilo pri nauku od cerkve povedano, kako de pri luteranih, kalvinijanih in evangeljcih ni razločka med duhovšino in drugimi verniki: menite pa, de tedaj pri njih vsak sme kerševati? Nalia: le tisti, ktere srenja zato postavi, smejo cerkvene opravila oprav ljati; Kalvin še celo ni pripustil, de bi kaka ženska otroka v sili kerstila, raji naj je otrok tako umeri. Evangeljci zdaj terdijo, de se k vredniniu zavživanju zakramenta s pokoro in poholjšanjem življenja pripravljajo: Luter pa je golo vero per vsakim človeku, še celo pri komaj rojenih otrocih naprej stavil, katolško cerkev vonder je gerdo grajal. kakor de bi grešnikam brez pokore s. zakramente delila. V. Mende ti ljudje v resnici ne vedo, kaj govore. D. Vzamimo zdaj s. zakramente posebej, in sicer nar pred zakrament s. kersta. De je s. kerst Kristus postav il, tudi evangeljci spoznajo, ker opomnijo njegove besede: Pojdite po celim svetu, učite vse narode, in keršujte jih v imenu Očeta in Sina in s. Duha". V tem pa, kaj je moč s. kersta, gremo katolčani in evangeljci narazin. Kaj je katolški nauk oil gnade s. kersta? V. V s. kerstu jc človek po vodi in besedi božji od poerbaniga greha in vsih pred kerstam storjenih grehov očišen, zadobi odpušenje časnih in večnih štrafing, in je v Kristusu kakor nova stvar v večno življenje prerojen in posvečen, ker zadobi posvečujočo gnado božjo, po kteri postane otrok božji in erbič nebeškiga kraljestva: tudi neizbris-Ijivo znamnje sc duši vtisne pri tem zakramentu. D. Obilna gnada se tedaj v s. kerstu čez človeka razlije, in de je res tolika, se prepričamo iz s. pisma, ker Jezus pravi: »Kdor veruje in je ker-šen, bo zveličan;" in apostelj opominja: r\aj se da vsak kerstiti v odpušcnje grehov:" in. zopet drugi apostelj piše: ^Zveličal nas je v kopeli pre-rojenja in ponovljcnja s. Duha". In voda, prav za prav obli vanje z vodo, z božjo besedo vred: ,,Jaz te kerstim v imenu Očeta in Sina in s. Duha**, je pač prav živo znamnje takih gnad. Druge praša-nja naj memo pustimo, ker so že pred na versti bile, razun tega: ali je s. kerst vsakimu človeku potrebi n? V. S. kerst je vsakimu človeku, bodi si tudi še niajhin otrok, tako potrebin , dc brez njega ne more izveličan biti. D. Hesnično je to, kakor Jezus sam pove: rKdor ne bo prerojen iz vode in s. Duha, ne pojde v nebeško kraljestvo". Zatorej katolška cerkev ne keršuje samo odrašenih, ampak hiti že otrokam s. kerst deliti. V. Novovercam pa s. kerst gotovo nima tolike pomembe, kakor iz poprejšniga razumem. D. Luter je učil, de v s. kerstu se zadobi odpušcnje pocrbaniga greha: vonder je menil. de s tem je greh le od zunej pokrit, znotrej pa človek še ostane grešnik: od posvečenja tudi ni nič vedi! povedati, nasprot pa je tcrdil, de se v s. kerstu že za naprej zadobi tudi odpušcnje prihodnjih djanj-skih grehov. Kalvin pa. ker so mu zakramenti gole zuamnja, od kersta ni vedil druziga, kakor de se ondi človeku kot v podobi pokaže, kako mu jc po veri ves greli odpušen bil, in de se mu to odpušcnje v tem zakramentu bolj zagotovi. — Vsak lahko spozna, kako malo gre to z besedo Jezusovo vkupej, kteri pravi, de jc človek iz vode in s. Duha prerojen. Zdanji evangeljei pa na kerst le toliko šc derže, kolikor v njem vnanjo navado spoznajo, po kteri je človek v cerkev vzet: zatorej stoji v tistih hukvicah, dc tudi njih otroci skozi kerst v cerkev stopijo: od odpušenja grehov, od posvečujoče gnade ni nobene besede. Luter je kerst še za potrebin imel, Kalvin že malo, zdanji evangeljei pa tako ali tako: sej še kteri keršujejo otroke, jih ne keršujejo vsi v imenu s. Trojice.ampak eni v imenu lloga, drugi v imenu cerkve. Zatorej katolška cerkev dan današnji tiste cvangeljce, kteri se v njo povernejo. s pogojo ali s pristav-kamkersti, kadar se na njih kerst ne more zanesti. V. Daleč so zares že marsikteri v svoji domišljeni veri prišli! 1). Vzamimo pa zdaj drugi zakrament, s. birmo. \a ta zakrament gre že beseda Jezusova: -Kdor v mene veruje, poteko iz njega studenci žive vode", ker piše evangelist, de je to Jezus govoril od s. Duha, kteriga bodo njegovi verniki prejeli. Kako pa so verniki s. Duha in njegove dari prejemali, pove zopet s. pismo, kako de sta namreč Peter in Janez v Samarii roke na keršene pokla-dala in molila, in kako de je s. Pavel v Efezu ravno tako storil. Ako bi Jezus sam posebniga zakramenta s. birme ne bil postavil, zakaj bi bila perva aposteljna nalaš v Samarijo hodila? čimu bi bil s. Pavel učence tako skerbno prašal, ali so že s. Duha prejeli? Kes de imena s. birme ni v s. pismu, pa je reč sama na sebi ondi povedana, in to je zadosti. Glejte, potem vsim je pa terdil Luter, Kalvin, in terdijo še zdanji evangeljei, de s. birme Kristus ni postavil, de je le cerkvena nepotrebna navada. Katolška cerkev je s. birmo od kdaj imela, pa ona jo ima kakor jo je izročeno prejela po aposteljnih od Kristusa: to je tudi po-slednjič v Tridentinskim zboru poterdila. Pa tudi v greški cerkvi je zakrament s. birme vedno spoznan, samo de ondi tudi mašnikam dopuste birmo-vati, ko pri nas le škofje birmujejo. V. Ali pač novoverci nič ne pomislijo, dc je človeku potrebna taka gnada, kakoršno s. birma dodeli, de je namreč v veri poterjen, de jo stanovitno spozna in po njej živi? D. Sej ste slišali popred, kako so novoverci kdaj menili, de v človeku brez njega vse Bog sam dela. zdaj pa, de človek vse sam stori: tako jim ni bilo ne pred ne zdaj za gnado skerbeti. Vonder to navado so imeli, dc so otroke pred pervim ohhajilam nekaj podučevali. in potem s pokladanjem rok nad njimi molili: pa tega niso nikakor za zakrament šteli. Pridemo zdaj na nar svetejši zakrament. to je zakrament s. resnjiga T. »esa, kteriga novoverci le Gospodovo večerjo imenujejo. V. Mende jc že v imenu razločik zato. ker katoičani v tem zakramentu verujemo pravo telo in pravo kri našiga Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa v podobah kruha in vina, evangeljei pa kak drugač mislijo. D. Katolški nauk od zakramenta s. resnjiga Telesa sc opira na besedo Jezusovo in apostolsko v s. pismu, in na vedno spričevanje s. cerkve. Ta presveti zakrament je namreč Jezus pri zadnji večerji postavil, ko je posvetil kruh in vino. in apo-steljiiam vziti dal rekoč: „Vzamitc in jejte. lo jc moje telo. Vzamitc iu pite vsi iz tega keliha. to jc moja kri.** Pomen teh besedi je očitin, ako ga človek z napačno modrostjo noče temniti. Po po-svečenji namreč Jezus ni več rekel: -ta kruh. to vino" ampak: -to jc moje telo. moja kri:- kruli sc je tedej spremenil v telo. in vino v kri Jezusovo, samo podobe kruha in vina so ostale. Ako hi komu te besede temne bile, jih razjasnijo besede, ktere je Jezus govoril, ko je od tega s. zakramenta naprej pripovedoval: -Jaz sim pravi kruh. kteri sim z nebes prišel. Mojc meso je res jed. moja kri je res pijača. Kdor je moje meso. in pije mojo kri, ima življenje v sebi.*4 In te besede je Jezus tudi nevernim Judam nasprot govoril, in jih ni nič drugač razložil, ko so se nad njimi pohujševali. Važne so tudi besede aposteljnov c od vži-vanja te svete skrivnosti: ..Kdor nevredno je in pije, je in pije sam sebi sodbo, ker ne razloči telesa Gospodoviga." V. Te besede res svetlo dajo spoznati, kaj de je od tega s. zakramenta verovati, de je namreč tukej pravo telo in prava kri Jezusa Kristusa vpričo. D. In sicer v tem zakramentu ni mertvo telo in meriva kri, zakaj to jc jed življenja, ne tudi ločeno od božje nature Jezusove, ker človeška na-tura Jezusova ne obstoji sama zase. ampak le z božjo vkupej: v tem zakramentu tedaj kristijan Jezusa samiga prejme, z dušo in tclesam. s kervjo in mešam, po božji in človeški naturi in tudi v vsaki podobi posebej je cel Jezus pričijoe. Z Jczusam vred pa jc v tem zakramentu tudi obilnost gnade in življenja. To resnico jc katolška cerkev vedno spoznala, kakor se iz bukev cerkvenih učenikov in iz bukev za očitno božjo službo gotovo spriča, kakor je bilo v nekterih zborih popred. in posled-njič v Tridentinskim zboru spoznano: zatorej ona vedno uči, de je v tej skrivnosti Jezus moliti. To z nami vred terdi tudi greška cerkev, samo dc namesti opresniga drugi kruli jemlje k zakramentu, kar pa ni bistevna reč. Po veri katolške cerkve pa imajo zdaj škofje in mašniki oblast kruli in vino v telo in kri Jezusovo spremeniti, ker je Jezus rekel le aposteljnam: ..To storite v moj spomin." V. In temu nasprot, kaj uče novoverci? 1». I.uter ni mogel resnice cele tajiti, pa jo jo sparil: rekel je, de je Kristus s krubani in vi-ii.ini vred prieo. in sicer le takrat, ko kristijan to jed z vero vžijc: uril je. de kruli in vino ostane, in de svete skrivnosti ni tukej razun med vživanjem, de tedaj lega zakramenta ni moliti. Kalvin pa v trm zakramriitu ni druziga spoznal, kakor zgol .......in na Gospoda: in tako.de si ravno na drobno imajo novoverei razne misli, menijo tudi zdanji cvaiigeljci. Zatorej tega zakramenta v tistih buk-vicali nc imenujejo s. rešnjiga Telesa, ampak Ic večerjo Gospodovo: pravijo, dc obhajajo spomin njegovih dobrih del, ne pa tudi njegove pričijor— nosti, de obhajajo zvezo ljubezni med vsimi ljudmi nc pa tudi z Jezusam. Čudno je posebno, ko v svojih tempeljnih lutcrani in kalvinijani vkup Gospodovo večerjo vživajo, in jo eni kleče prejmejo, ker šc nekaj Gospodove pričijočnosti verujejo, drugi pa siojc, ker goli spomin obhajajo: vidil sim sam to enkrat v mlajših letih, \ovoverci sicer tudi Kristusa pričijočiga ne morejo imeti, ker njih pastorji nimajo duhovne oblasti. V. V' tistih hiikvicah pa jc šc toliko besede, de evangcljci ki lili imajo pri večerji Gospodovi? I). Katolška vera je, dc jc Jezus cel pod vsako podobo pričijoč: zatorej kdor ta sveti zakrament le pod eno podobo prejme, celiga Jezusa prejme. V pervili časih, ko sc je s. obhajilo sploh med s. mašo godilo, so verni po navadi obe podobi prejemali: vonder ni bilo to vselej, na primero pri bolnikih in jetnikih ne. Casama se je podoba vina ali kelih memo pušati jela. ker je ni lahko braniti, ni vsakinui človeku priležna.in se pri njej lahko sveti skrivnosti nečast zgodi, nar bolj pa. ker je resnica, de tudi pod samo podobo kruha se cel Jezus prejme: le pri s. maši morate obe podobi ostati, llusiti na Češkim in po tem novoverci na Nemškim so začeli terdo obe podobi tirjati. in so djali. de brez keliha zakrament ni cel: tedaj tudi nam očitajo. de n jih vera več zapopade kakor naša katolška. Pa ako nc verujejo Kristusa pričijočiga v presvetim zakramentu. kaj jim kelili pomaga? imajo pri vsim tem Ic malo ali nič, brez Kristusa ni življenja. V. Iles brez Kristusa nič ni: le njegova pri— čijočnost da v zakramentu moč, tolažbo, življenje; iu le potem zna biti govorjen je od vredne priprave, ktero sicer tudi evangcljci tukej tirjajo. Oil presvetiga imena Jezusa. II. (irehi zoper presvetli ime Jezus. i konte. • O./ prcklinovanja in bngoktetstra - - resi nas II (t OS p O it l Prcklinovanja zoper Hoga samiga sc listi dc-Ir/.niga stori, kdor od Hoga. od sv. vere. od svetnikov ali svelib reci zaničljivo govori, ali se v svojim djanjii zoper Hoga iu njegovo čast povzdiguj«-. Tu les sc slej c ludi lako imenovana kletki nja. z ak ramen lira nje itd. Tudi krivo* vere i sc k le-tem štejejo, ki od Boga razodete verske resnice terdovratno taje in svojoglavno zaničujejo, in sc poglavarju vsiga keršanstva ne pod-veržejo , kije Kristusov namestnik. — Hog ne daj, de bi .kterikrat čez Hoga, čez božjo previdnost, hudo uro. slabo vreme ali drugo nesrečogodernjal. Dobri otrok. V Namuru so imeli keršanski šolski bratje šolo, kakor tudi po množili družili mestih. Kjer so ti bratje šolo imeli, je mladost bila pošteno zre-jena. To je enkrat tudi otrok med desetim in dvajsetim letam starosti lepo pričal. Eniga dne pride domu. blez nekoliko prepozno, in oče ga začne zavoljo tega neusmiljeno zmerjati, in ob enim božje ime kleti. 1'bogi otrok od strahu medli, de jc k takimu preklinjanju perložnost dal, se veržc pred očeta na kolena in prosi: ..Ljubi moj oče, prosim. t epi te me. Ic ne preklinjajte več nikar!' Oče vidi, kako je Ijubeznjivi otročiček prestrašen zavoljo njegoviga prcklinovanja, obmolkne, si v spominu ohrani, in ni bilo več slišati od njega bogokietja. — Kdor nad samiga Stvarnika svoj jezik stegne, se mu bo hudo godilo. BiMarijo za povijanje svete vere in katoliške cerkve motili. Ti u lje zamorejo vse odpustke zadobili. ki so se v lovi dni/.bi perv «dili. in se tudi vdelczujejo v sik dobrih d. I. mol.lev in veliko svet.h mas. ki jih sleherni dru/.bini duhoven v-ak mesec ali vsaj večkrat v lelu za p«vi->ari|c svete vere in za vse žive iu mcrtve dc-lezaike le dru/.be bere. za kar sc od nobeniga uda nit plavila ii<: litja Sprejemni list v to družbo jc podoba njen Ii priporocniko\ ; na nji so zapisani vsi dnevi, v kiciih se zamorejo odpustki zadobili. INidobc se prodajajo v tiraeu per llcribertu l.ampclnu. posamezno po S kr.. S"» skupej po lO kr. Kdor hoče v to družbo stopili, se ogla«i per katoliškim duhovnu, kteri jc per-pravljcn ker-tne imena iu primke listih, ki so se oglasili. pred-i'»jniku Pavlove dru/.be v Gracu poslali, dc sc v versto deležnikov zapišejo. Tisti dan. v kterim se kdo oglasi, velja ob enim tudi kot dan sprejetja, ce se tudi v tirani puziieie zapiše. Ilobro bi bilo. ko bi si ti-ti častili gospodje, ki se hočejo za nabiro deležnikov posebno truditi, več sprejemnih listov omislili, ki jih bodo tistim, ki se bodo oglasili, precej dati zamogli. Ako pa hočejo cele občine . naprave . družbe itd. v to molitev no družbo stopiti, hc druziga nc potrebuje kot naznaiijcnia imena občine ali družbe in zdajuiga števila njenih udov. - Znano je, de posebno v današnjih časih sovražniki svete vere vse žile napenjajo, dragi zaklad. ki liani ga je sam Sin božji dal. iz sere vernih vzeti, jih odpeljati od studenca žive vode ter jim skopati prazne rupe. De pa svoj namen tolikanj gotovši dosežejo, se združijo in z združenimi močmi zopervse, kar ima keršanskiga duha. vojskujejo. Ali bomo mi križem roke imeli iu gledali. kako sovražniki Jezusorc ovcice dav ijo iu v večno pogubljenje pahujejo ? Ali nismo vsi katoličani per sv. birmi spoznali, dc smo Jezusovi vojaki . de bomo raji kri preliti kakor pa Jezusovo bandero zapustili? Ali ne bomo tedej tudi mi za orožje prijeli in se za nar dražji zaklad, za sveto vero, zoper njene sovražnike vojskovali ? Kakšno jc pa to orožje? Ne meč. ne puša. ne nobena reč, ki telo rani. ampak duhovno orožje, molitev iu sicer združena molitev pravičnih, ki ima toliko moč, dc oblake predira. In Jezus sam pravi: rSe vam povem. de. ako sc dva zmed vas zedinita na zemlji, se jima bo. za ktero rec koli prosila, zgodila od mojiga Očeta. kteri jc v nebesih. Zakaj kjer sta dva ali kjer so trije zbrani v mojim imenu, tain sim jest v sredi med njimi4*'. (Mat. 18. Iti. SO.') Ce je pa Jezus z nami, kdo bo zoper nas? llazglcd po keršanskim svetu. Iz Madrida. 0 svetih treh kraljih jc bila velika cerkvena slovesnost v kapeli kraljeviga dvora. Kraljica jc po navadi tudi letas v treh umetno izdelanih ereber-nih posodah zlata, kadila in mire darovala. Zidana obleka, ki jo jc kraljica per tem opravilu imela, se jc po dokončani slovesnosti llijarskimu vojvodu dala, čigar rodovina ima žc tri sto let sem pravico obleko, ki jo ima kraljica v praznik razglašenja Gospodoviga, za se tirjati. Obleke španjolskih kraljic se v rodovinskim zakladu vojvodov hranijo in vsakimu ptujcu, če za to prosi, pokažejo. Srebcrne posode se pa cerkvam v dar dajo. — Pariz. Svakinja ministra Guizot-a — gospa dc Ven (Vaincs) je še le S5 let stara umcrla, ker se je bilo oblačilo na njej vžgalo. Celih ."> dni jc terpela smertne spcčcninc. V tim času sc je odpovedala protestanški krivi veri iu umcrla v katolški. previdena z njenimi sv. zakramenti. Njej je tako božja milost časno nesrečo v nar veči srečo spremenila. Iz Kima Katoličanam protivno gibanje na Angleškim je spreobernjenje veliko krivovereov pospešilo. Tudi mi smo tega priče. Spreobernjenje Kambdenovc rodovine je posebno pomljivo. Gospod iu gospa sta z nekoliko naklonljivostjo k katoliški cerkvi iz l.ondona v llim peršla. iu tukaj sta se z duhovni ali žc spreober-njeiiimi rojaki pogovarjala. 1'a per vsim tem še nista imela serčnosti sklepa dopolniti. Ko sta bila per svetim očetu v zaslišanji, sta jim več dvomov razodela. ki so jih lepo pojasnili in ob enim k stanovitni in ponižni molitvi opominovali. Ko sta hotla oditi . je njuna lici, se otrok . jaderno pred papeža pokleknila in prosila, dc bi oni sami za njili spreobernjenje molili. Na to so bili starši tolikanj ginjeni. de so tudi pokleknili in se katoličane spoznali. Drugi dan so v kapelici Talbotovi katoliško vero molili in so bili slovesno v katoliškoccr-kcv sprejeti. Gospod Kambdon jc drugi ud visoke zbornice , ki se jc v Rimu v katoliško cerkev vcrnil , pervi jc bil gospod Fielding. Nek drug , gospod Leincester, bo kmalo nasledoval. Oksforško vseučeliše ima žc veliko spreobernjenih udov v Rimu. kakor: gospode Clii-rol . Wynne, Patterson, Čase, Garfridc in Colman. Ljubljana. Cnidaii so prečastiti in milost I ji vi knez in škof. ko so postne dneve za celo leto oznanili, vernim svoje škofije prijazin in obširin pastirsk list pisali iu veliko iztisov v slovenskim in nemškim jeziku razposlali. Prav permerjeno potrebam časa in posebnim zadevam in okoliščinam Ljubljanskiga mesta z umljivo, kerpko in serčno besedo od edino-zveličav ne katoliške vere govore ter skažejo jasno, dc le katoliška cerkev hrani in deli vse zaklade gnade in rcstiicc, ki jih je Kristus človeškimu rodu s svojo pokoršino do smerti na križi perdobil. Opominjajo ginljivo duše sebi izročene.