LETO XX. — številka 65 Ustanovitelji: občinske konference 5ZDL Jeseni« Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski isk Kranj. — Za redakcijo odgovorna ilbin UCAKAR in Andrej TRILER KRANJ, sobota, 2. 9. 1967 Cena 40 par aH 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedenskow Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in s o b o t a d GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Predsednik Tito na Krvavcu Predsednik republike Josip Broz Tito, ki je v ponedsljek g soprogo prispel za nekaj dni na oddih na Brdo pri Kranju, si je ogledal tudi Krvavec. Tu je s soprogo Jo-vanko in svojimi ožjimi sodelavci ostal nekaj dni. — Foto: Roman Herlec Porušena črna gradnja Radovljica, 1. septembra. — Danes zjutraj so po nalogu upravnega organa skupščine občine Radovljica SGP Gorenje iz Radovljice pričeli rušiti hišo, ki jo je Frančiška Pretnar naskrivaj zidala v seniku v bližini železniške proge med Radovljico in Lescami. Svečanost na Vodiški planini Desetega septembra bo minilo 25 let od smrti narodnega heroja in poveljnika gorenjskih partizanov Jožeta Gregorčiča. Takrat je na Lipniški planini na Jelovici padlo še več drugih borcev, zato bo na tej planini desetega septembra komemoracija, ki jo prirejata občinska odbora ZZB NOV Jesenice in Radovljica. Po komemoraciji na Lipniški planini bo na Vodiški planini pri partizanskem domu tovariško srečanje borcev, aktivistov, internirancev, zapornikov in izseljencev. Posebna želja organizatorja je, da se komemoracije in tovariškega srečanja udeleži čim več mladine ter prebivalcev iz jeseniške in radovljiške občine. Dostop đo Lipniške in Vo-diške planine je možen z vsemi motornimi vozili. Za osebe, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva, bo organiziran prevoz z avtobusi. Tisti, ki se nameravajo udeležiti svečanosti, naj se prijavijo občinskemu aH krajevnemu odboru ZZB NOV v kraju bivanja, oziroma tam, odkoder nameravajo iti na pot. J. V. Nekaj dni pred rušitvijo -sta -se vselila v neizdelane kletne prostore Pretnarjeva hči in njen mož, vendar danes ni bil ob rušenju prisoten nobeden od črnih graditeljev. Stanovalca iz črne gradnje sta se preselila v garsonjero, ki jima jo je dala psihiatrična bolnišnica v Begunjah, kjer je Pretnarjev zet zaposlen. Delavci so porušili streho in senik tako, da na materialu ni škode: temelje bodo podrli s kompresorjem ter jamo z buldožerjem zasuli. Občinska uprava bo preverila te dni možnost ruši t ve tudi ostalih črnih gradenj v občini. Za sedaj je znano že, da bodo rušili senik na Bledu, ob cesti, ki pelje proti pokopališču, ter gradnjo na Črnivcu, ki je zrasla na rezervatu za traso nove ceste. Tudi za vse ostale primere bo upravni organ ugotovil, če se ujemajo z urbanistično dokumentacijo. Možno je, da bo prišlo še do novih ruešnj. P. C mešcmicakap ŠPECERIJA BLEg KVALITETA John Prisley in njegov skrbnik (na levi) ter generalni konzul Mackenzle — Foto Perdan i Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj 40 —50% ZNIŽANJE cen ženskih volnenih puloverjev in oblek v prodajalni MIRA (pri gimnaziji) žen. puloverji že po 39,50 N din, ženske pletene obleke že po 93,98 N din Izkoristite ugodno priložnost KOKRA — MIRA PRIČELA SE JE ŠOLA — Kako, sosed, se šele zdaj vračate z morja? — Kakšno morje! Dva imam v šoli, pa smo kupili zvezke in knjige! Karikatura: Vinko Tušek O šolstvu za blagovni promet V prostorih šolskega centra za blagovni promet v Kranju se je včeraj začel tretji občni zbor skupnosti šolskih centrov za blagovni promet Slovenije, na katerem sodelujejo predavatelji in strokovni sodelavci šol prodajalske stroke, predstav- niki republiškega sekretariata za prosveto in kulturo ki republiške gospodarske zbornice. Zbor je delovnega značaja. Glavna tema razgovora je finansiranje strokovnih šol te vrste in problemi okrog izdelave učnih programov šol za blagovni promet. Ob obletnici letalske nesreče Brnik, 1. septembra. — Danes ob 10. uri dopoldne je letališče Ljubljana na Brniku, kjer se je pred letom dni zgodila velika letalska nesreča, priredilo žalno komemoracijo v spomin na tragično ponesrečene britanske turiste. Britansko letalo »Bristol Britannia« je 1. septembra 19G6 v zgodnjih jujranjih urah strmoglavilo v bližini letališča, pri Lahovčah. Takrat se je smrtno ponesrečilo 98 potnikov, le 19 britanskih državljanov pa je nesrečo preživelo. Današnje žalne komemoracije na kraju nesreče so se udeležili tajnik in predstavnik Mestnega sveta Ljubljane, britanski generalni konzul v Zagrebu A. R. K. Mac-kenzie, šef instituta za sodno medicino dr. Milčinski. piloti Adria Aviopromet in drugi. Komemoracije se jo udeležil tudi sin zakoncev Prislev, ki sta v nesreči prav tako izgubila življenje. Predstavniki letališča in Adria-avioprome-ta so na kraju nesreče, kjer so pripravili manjšo gomilo* položili vence in se zbstalimi udeleženci spomnili žrtev velike letalske nesreče. A. Z. GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SOBOTA — 2. septembra 1967 Dan narodnih nos v Kamniku V nedeljo, 3. septembra, bo v Kamniku dan narodne noše, že lani je ta izvirna prireditev privabila v Kamnik veliko število gledalcev, ki so uživali v pisanem sprevodu narodnih noš skozi mesto. Nad 420 jih je bilo. Letos bo sprevod še bolj pisan kot lani, saj so svojo udeležbo najavili tudi gostje iz Ziljske doline, iz Trsta in spet iz Bele Krajine. Dopoldne bo posebna komisija predstavnikov etnografskega muzeja iz Ljubljane ocenila najlepše narodne noše in podelila nagrade, ki so jih po-klonila kamniška podjetja. Na Titovem trgu bo ob 11. uri promenadni koncert domžalske godbe, popoldne ob 14. uri pa bo izpred doma na Grabnu krenil sprevod narodnih noš po Medvedovi ulici, Titovem trgu in Kidričevi ulici na Bakovnik, kjer bo zbor narodnih noš. Na prostornem odru, v parku tovarne Svit, ki je pokrovitelj prireditve, bodo skupine nastopile s plesi. Zi-ljani bodo nastopili s plesi iz Zahomca v Ziljski dolini, Belokranjci Iz Starega trga pri Črnomlju bodo prikazali svatovske običaje, gostje iz Trsta in tržaške okolice pa primorske plese. Seveda ne bodo izostali pastirji in folklorna skupina iz Kamniške Bistrice s pesmijo in plesom. Zelo številna bo udeležba narodnih noš iz Radomelj, Komende, Most, Lukovice, Jarš, Trzina in seveda Kamnika in okolice. Pester program prireditev ob krajevnem prazniku Javornik -Koroška Bela Občani Javornika in Koroške Bele praznujejo četrtega septembra krajevni praznik v spomin na marčne dogodke leta 1941, ko so nemški fašisti ob zidu pokopališča na Koroški Beli ustrelili pet talcev. Pester program prireditev v počastitev "krajevnega praznika je zanesljiv pokazatelj, da je krajevna organizacija zveze borcev v tem kraju zelo aktivna. Danes zvečer (sobota) bo godba na pihala »Svobode« Javornik pred novim domom družbenih organizo.cij na Ja-vorniku priredila koncert. Po koncertu bo otvoritev razstave z naslovom »Pol stoletja našega kraja«. Razstavo je pripravil tchm.ški muzej Železarne Jesenice. Jutri, v nedeljo, bo v Ja-vorhiškem Rovtu odkritje spominskih plošč Ivanki Kr-ničar in Evgcnu Bizjaku, ki sta na tem kraju kot borca žrtvovala svoji življenji. Tako kot vsako leto, bo tudi letos po slavnostni seji krajevne skupnosti sprejem za svojce padlih borcev. Ce omenimo še tekmovanje z zračno puško in šahovski dvoboj med moštvi Jesenic in Javornika, je s tem program izčrpan. Občanom želimo veselo praznovanje krajevnega praznika. Jože Vidic Razstava malih živali v Kamniku Društvo rejcev malih živali v Kamniku je priredilo žc tretjo razstavo malih živali. Na razstavi, ki bo to soboto in nedeljo v parku za gas8-skim domom, bodo r 'H največjo pozornost ođbUA odličnih domačih pasem zajcev in razne perutnine. »Baročno kiparstvo« že v prodaji V torek, (29. avgusta) je bila v sejni dvorani založbe Mladinska knjiga tiskovna konferenca, posvečena izidu knjige Baročno kiparstvo, prve knjige iz monumentalne zbirke Ars Sloveniae. S to knjigo o baročni plastiki na Slovenskem želi Mladinska knjiga približati najlepše dragotine te dobe tako domačemu kot tujemu ljubitelju umetnosti. Sergej Vrišer je ob nadrobnem študiju štajerske baročne plastike, ki jo je obdelal v posebni monografiji, združil dosedanja spoznanja o naš; baročni plastiki v sintetično podobo, ne da bi se spuščal v še nerazčiščene podrobnosti. Iz množice spomenikov je izluščil le najpomembnejše in jih razvrstil po stilnih in delavniških skupinah. Knjiga zajema umetnostne spomenike od konca 17. do začetka 19. stol. Avtor je po umetnostno - geografski in družbeno-stratigrafski strani analiziral posamezne stilne tokove, podčrtal delež italijanske, zlasti beneške, in srednjeevropske kiparske smeri, predvsem pa pomen domačih umetnostnih središč. Posebna dragocenost knjige je njen slikovni del. Reprodukcije nam nudijo pač najboljše, kar danes tehničnega zmoremo. Strokovno besedilo in katalog spremljajo številne, deloma tudi barvne slike, ki nam približajo umetnostne spomenike ne samo dokumentarno, ampak tudi oblikovno podoživ-Ijeno. Fotografije so delo specializiranega snemalca Nina Vranića, likovno pa je knjigo uredil Lojze Gostiša. Knjiga je vezana v celo platno in opremiljana z barvnim ščitnim ovitkom. Zaradi tehnično zelo zahtevnega tiska je naklada omejena (samo 5000 izvodov). Bafkrotisk je opravil Crafični zavod Hr- vatske, offset, knjigotisk in vezavo pa CZP Ljudska pravica. Knjiga Baročno kiparstvo je ob izdaji pregnala marsikatere pomisleke in pripombe, odvrnila je vsako misel, da serija tridesetih knjig Ars Sloveniae ne bo izšla. Mladinska knjiga je že pri pripravah naletela na marsikatero težavo, vendar jo je premagala. V šestih do osmih letih bo Mladinska knjiga posredovala širšemu svetu dosežke naše umetnosti v taki obliki, ki bo dostopna tudi laiku. Založba si namreč prizadeva razen slovenske izdaje pripraviti tudi izdaje v drugih jezikih. Pripravljen ima že tudi večji del gradiva za naslednje tri knjige, ki bodo izšle še letos, in sicer: dr. Ivana Komelja Gotsko arhitekturo, dr. Emilija Cevca Gotsko plastiko in dr. Načeta šumija Baročno arhitekturo. V. Mihelič Dopisna delavska univerza v Ljubljani VPISUJE: — v tehniško šolo strojne, elektriške, lesnoindustrijske in kemijske stroke — v ekonomsko šolo — v dveletno administrativno šolo — v poklicno šolo kovinarske, elektro in avto-mehanske stroke — v I. in II. stopnjo osnovne Šole za oc .-..de (5. do 8. razred) — za ljubljansko območje bo odprt tudi popoldanski oddelek osnovne in ekonomske šole VPISUJE TUDI V TEČAJE: — začetni knjigovodski tečaj — v tečaj analitične evidence — v tečaj finančnega knjigovodstva — v tečaj tehniškega risanja — v jezikovne tečaje slovenščine, nemščine in italijanščine — v tečaj za skladiščnike — v tečaj za varnost pri delu — v tečaj za preddelavce in kontrolorje v kovinski stroki — po dogovoru organizira za potrebe podjetij iz-popoln jevalne tečaje Kandidatom je s plačilom šolnine zagotovljeno tudi do sto ur seminarskega pouka. VPISOVANJE TRAJA DO 30. SEPTEMBRA 1967 Dopisna oblika, kombinirana z občasnimi seminarji, je primerna za vsakogar, ker šolanje ni vezano na čas in kraj. Pojasnila daje Dopisna delavska univerza, Ljubljana, Parmova 39, tel. 316-043, 312-141 vsak dan dopoldne, ob torkih tudi popoldne. če želite pismena navodila in program, priložite za odgover /namke v vrednosti 1,80.— K.din. AJDA CVETE — Ajda letos lepo kaže. Kmetovalci pričakujejo dober pridelek, saj je bilo dosedanje vreme zanjo kar ugodno. Prav tako pa so zadovoljni tudi čebelarji; ajda namreč že več dni močno medi in če bo tako ostalo še nekaj dni, bo letos na Gorenjskem precej ajdovega medu UMAZANA CESTA V PREDDVORU - Ko smo bili pred dnevi v Preddvoru in povpraševali o letošnji turistični sezoni, so se tamkajšnji turistični delavci kar pohvalili. Pravijo, da goste privlači Preddvor in jezero Crnava, odbija pa jih neurejena cesta. Res, na cesti je toliko najrazličnejših odpadkov, tako je umazana, da taka ne more biti vaba za turiste. Mar je res ne bi bilo mogoče večkrat pomesti? IZNAJDLJIVI TRGOVCI ŠPECERIJE BLED — Trgovsko podjetje špecerija Bled je začelo v zadnjem času uvajati take oblike prodaje, s katerimi se lahko najbolj približa kupcu — potrošniku. Na blejskih ulicah imajo prenosne manjše kioske, v katerih prodajajo razglednice, turistične spominke, sadje itd. Prodajalci špecerije so tako vedno tam, kjer so ljudje, zato veliko prodajo. Pravijo, da se jim tak način prodaje zelo splača obenem pa je to zelo koristno tudi za turiste, da jim tistega, kar iščejo, ni treba iskati v trgovinah. — Foto: Franc Perdan Na razvalinah bratovske sloge »S seboj obvezno prinesite dežnik...« Tako je zapisala Meri Gorenšek v pismu uredništvu Glasa, v katerem med drugim pravi: »Pred dnevi sem obiskala svojo teto Meri Beden, Sp. Plavž št. 12 na Jesenicah in se zgrozila nad stanjem hiše, v kateri živi s svojo družino, možem in tremi otroci. Obračam se na uredništvo, da vaš novinar obišče to hišo, kjer bo po mojem mišljenju našel dosti gradiva za reportažo, ob kateri se bo lahko vsak človek malce zamislil. Najbolje bi bilo, da se vaš novinar zglasi na gornjem naslovu takrat, ko bo deževalo. S seboj naj obvezno prinese dežnik, ker v tem stanovanju tudi spijo z odprtimi dežniki«. To je bilo napotilo za naš obisk na Spodnjem Plavžu. Iskali smo hišo, toda našli gmo razvaline; razvaline hiše in razvaline bratovske sloge. Hiša's številko 12 je brez krova in brez zidov prvega nadstropja. Ostalo je samo pritličje. Nad ruševinami pritličja starejši človek nekaj koplje in dela. »Prosimo, kje so stanovalci te hiše?« smo ga vljudno vprašali. »Stanovalec sem jaz in ti tule spodaj«, nam je odgovoril. »Iščemo Meri Beden« smo mu pojasnili in tako zvedeli, da smo na pravem naslovu. V ruševinah v pritličju: kuhinja in soba za pet stanovalcev. Zidovi, ki že dolgo niso videli apna, in stropni zid, razjeden in zamazan od dežja. Podatki v pismu so točni. Kadar dežuje, takrat je tragična že tako žalostna usoda prizadete družine. Mati kuha z dežnikom v roki, hčerke berejo ali delajo kaj . drugega tudi pod zaščito dežnika. Neverjetno, toda resnično je, da stanovalci tudi spijo z cdprtimi dežniki. Kaj pravi Meri Beden, Rudo! fova žena, o vzrokih takega stanja? Po materini smrti sta se brata Jože in Rudolf pet let tožarila zaradi hiše. Mati je živela pri Rudolfu in mu v oporoki zapustila hišo. Brat Jože se je pet let tožaril in končno po sklepu sodišča odvzel hišo bratu. Prvega aprila letos je hiša nepričakovano pričela goreti. Pritekli so gasilci in pogasili požar. Jože, lastnik hiše, je po požaru začel rušiti krov. Porušil je tudi prvo nadstropje, v katerem je sam stanoval. S popravilom hiše zavlačuje zato. da bi brata, ki stanuje v pritličju, prisilil na izselitev. Hiša je po požaru brez električnega toka. Ker Rudolf dela v železarni, smo njegovo ženo Meri vprašali: »Ali ste zaprosili železarno, da vam dodeli stanovanje?« »Ne, nismo«, je sledil kratek odgovor in dolgotrajen molk. Molk s povešenimi očmi. Meri je nekaj skrivala, nekaj ni želela povedati. Zato smo se odločili slišati tudi drugo plat zvona. Delavec na hiši je bil Jože Beden, zato smo se po letvi popeli med razvaline. »Zavarovalnica je ocenila, da je požar povzročil 70 odstotkov škode na krovu. Hišo sva gradila z materjo sama, kar sem dokazal na sodišču, in zato je po sklepu sodišča hiša moja last. Ko sem gradil hišo. je bil brat Rudolf star 15 let. Čeorav bi lahko že zdavnaj dobil stanovanje od železarne, tega noče iz kijubovalnosli. Zato sem sam napisal prošnjo komisiji za razdelitev stanovanj železarne, ki je dodelila bratu dvosobno stanovanje na cesti talcev na Jesenicah.« Jože nas je popeljal v leseno barako poleg ruševine, ki si jo je sam postavil po požaru in v kateri stanuje z ženo in sinom. »To odločbo je dobil moj brat«, je dejal in nam pokazal list papirja. Bila je to odločba,.s katero se Rudolfu dodeljuje OKTOBRA LETOS dvosobno stanovanje. To je tisto, o čemer je Ru-dolfova žena Meri molčala. Hiša v razvalinah je resnično potrebna temeljitega popravila, ki se ne da opraviti v kratkem času. Kdo komu kljubuje, je na dlani. Ce je človek iz klju-bovalnosti rajši še naprej v enosobnem stanovanju med ruševinami, s petčlansko družino in z dežniki, samo zato, da kljubuje bratu . .. Oprostite, bralci, o tem razsodite sami. Meri Beden mi je namreč jasno in nedvoumno dala vedeti, da se ne nameravajo vseliti v dodeljeno stanovanje. Končno, saj zanj niti prosili niso, zanj je prosil brat. Jože Vidic Zaradi tehničnih ovir nekateri naši naročniki v sredo niso prejeli Glasa po pošti na dom. Prosimo, da nam oprostite. Uprava Škof j a Loka Več tujih, manj domačih gostov Cene uslug v gostinstvu ne ustrezajo kupni moči naših ljudi Jesensko vlaganje — Karika tura: Vinko Tušek Turistična sezona gre h koncu. Gostinci že delajo prve primerjave in kmalu se bo pokazalo, ali bo leto 1967 turistično uspešno ali ne. Škofja Loka je mesto z velikimi možnostmi na tem pomembnem področju gospodarstva. Zanimalo nas je, kam se lahko zatečejo tuji in domači gostje, ki jo obiščejo. V turističnem biroju smo zvedeli, da jim je na voljo 32 privatnih sob s .75 ležišči. Restavracija Krona ima 28 postelj. Razen tega je treba omeniti še Dom pod Planino na Trebi j i v Poljanski dolini, ki prav tako sodi k gostinskemu podjetju Krona. V tem domu, za čigar adaptacijo so nedavno potrošili 35 milijonov S din, je gostom na voljo 45 ležišč. Obiskovalec pa se lahko odloči tudi za nov. moderno opremljen mini hotel Zorka v Viličarjih. Ta leži na terasasti vzpetini nekoliko izven mesta, od koder je čudovit razgled na Staro Loko. V privatnih turističnih sobah je do 1. avgusta letos bivalo 93 domačih in 182 tujih gostov (lani 62 domačih in 101 tuj). Tuji turisti so prenočili vsega skupaj 638-krat (lani 327-krat), domači pa 288-krat (lani 147-krat). Vidimo, da v tem primeru številke govorijo tujcem v prid, kar je brez dvoma razveseljiv pojav. Tudi celotno število prenočitev je v primerjavi z lanskim precej naraslo. V prvih sedmih mesecih letos je v restavraciji Krona 692 domačih gostov prenočilo 1864-krat (lani je 1709 domačih obiskovalcev pre- nočilo 1022-krat). Tujcev jo bilo 145, tujjh prenočitev pa 407 (lani 139 tujcev in 360 prenočitev). Najbolj presenetljiv je podatek, da se )9 število domačih gostov v pri« merjavi z lanskim zmanjšalo kar za 1008. škofjeloška Krona pa glede tega ni osamljen primer, do podobmh ugotovitev prihajajo tudi drugod po Sloveniji. Kupna moč naših ljudi je namreč mnogo premajhna za močno povečane pensionske cene po hotelih. Dom pod Planino na Tre-biji je, glede na njegove kapacitete, do avgusta letos zabeležil porazen rezultat — prenočitev domačih in tujih gostov skupaj je bilo le 1099. Resda je število tujih gostov v primerjavi z lanskim naraslo za več kol petkrat vendar je številka 129 za tako velik gostinski objekt vseeno mnogo premajhna. Vzroke za to pa prav gotovo ne gre iskati v slabih pogojih za bivanje turistov, saj je hotel prenovljen, lepo oskrbovan, sobe so zelo primerne, lokacija pa tudi ugodna. Ob vsem tem se velja zamisliti. Bolj razveseljiv je podatek, ki smo ga dobili v turističnem biroju. Do 23. avgusta letos so tam zamenjali za 4,294.880 S din tuje valute, lani pa v vsem letu le za 1,875.806 S din. Pri tem pa je treba omenili, da bi bila ta številka precej večja, če 4zraelsko-arabska vojna V juniju ne bi odvrnila mnogo že najavljenih tujih gostov. I. Guzell GLAS * 4. STRAN KULTURA IN PROSVETA SOBOTA — 2. septembra 19Ć-7 Tečaj za mlade lutkarje pri Prešernovem gledališču v Kranju 18. septembra se bo v Prešernovem gledališču v Kranju pričel lutkovni tečaj, ki bo trajal mesec in pol do dva meseca. Zanj so se odločili Prebarvani »vogalov dedec« zato. ker lutkarjev v Kranju pravzaprav ni, s tem tečajem pa bodo skušali zainteresirati 6kupino mladih ljudi, da bi ee odslej z lutkarstvom kontinuirano in poglobljeno ukvarjali, da bi rasli z lutkami in jih vzljubili. Ce jim bo to uspelo, bodo lahko poživili lutkarstvo v celotni občini, s predstavami bodo gostovali tudi v drugih krajih, to pa bodo povsod nedvomno Zelo toplo sprejeli naši najmlajši. Naslednji razlog, ki je delavce Prešernovega gledališča vodil k organizaciji takega tečaja, pa je lutka kot vzgojno sredstvo. Poudariti je treba, da skupina lutkarjev, ki bo nedvomno izšla iz tega tečaja in za katero upajo, da bo pridno delala, ne bo konkurenca lutkarjem pri centru za estetsko vzgojo; pri centru otroci igrajo za otroke, se pravi zase, pri Prešernovem gledališču pa bodo starejši ljudje igrali za otroke, skušali bodo nuditi otrokom kvalitetnejše lutkovne predstave, takšne, kakršnih otroci sami ne zmorejo. Lutkovni tečaj bo obsegal naslednja predavanja: dramaturgija lutke, režija, likovna zasnova, kostumi, tehnika odra, glasbena oprema, nadalje tehnična osnova vodenja lutke, neposredna igra z lutko in lutka kot pedagoško Dobra prodaja turističnih spominkov Prodajalna turističnih spominkov Lipa Da Titovem trgu v Kranju je lepo opremljena ln dobro založena. Nič čudnega ni, da se v njej oglasi veliko turistov, predvsem tujih, ki hočejo kupiti nekaj spominkov na našo domovino. Sedemdeset odstotkov vseh kupcev je tujih turistov. Njihov okus in želje so različne. Nemcem so najbolj všeč orientalski izdelki iz lesa in male preproge, hnenovane čili-ne, Francozom in Belgijcem vezenine, J(nHi;vnom pa naše čipke in iztf.'*M kroparske kovaške umetnosti, J. Košnjek sredstvo. Predavali bodo člani lutkovnega gledališča iz Ljubljane in drugi strokovnjaki, ki zagotavljajo kvaliteten tečaj. Razen teoretičnega dela bedo na tečaju tudi praktično delali, saj bodo skušali pripraviti eno ali dve predstavi — igrici, s katerima bodo potem popestrili tradicionalno uro pravljic pri Prešernovem gledališču. Ure pravljic bedo namreč letos malce predrugačili: eno nedeljo bo še naprej »živa« ura pravljic, kakršna je bila doslej, drugo nedeljo bo lutkovna predstava, tretjo nedeljo pa predvajanje filmskih risank. Tak način dela v treh skupinah bo omogočil tudi pogostejša gostovanja ur pravljic po drugih krajih v kranjski občini. V Prešernovem gledališču upajo, da bo letošnji tečaj začetek samostojnega lutkovnega gledališča v Kranju. Ne nameravajo namreč kopirati ljubljanskega lutkovnega gledališča. Z lutkarskim tečajem bedo uvedli tako imenovan sistem rečnih lutk. kombiniran s sistemom jamajka (velike lutke) ter z raznimi najnovejšimi dosežki v lutknr-stvu po svetu. Načrti so torej lepi in samo želimo lahko, da bi se uresničili. Razpis za vpis v tečaj za mlade lutkarje bo Prešernovo gledališče v našem listu objavilo prihodnji teden. - at Niso redki šoferji, ki se ustavijo v Hotemožah pred hišo št. 35, pred Novakom. Prijazna vasica ob cesti proti Preddvoru oz. Jezerskemu ima na vogalu te hiše zanimiv in pri nas že sila redek spomenik — tako imenovani odbojni kamen v obliki moža z brado. Taki in podobni odbojni kamni so bili včasih pri naših kmečkih hišah pogostejši. Vzidali so jih v tisti hišni vogal, kjer je s ceste vhod na dvorišče in kjer je b.la nevarnost, da voz zadene v vogal hiše in ga poškoduje. Odbojni kamni — včasih res samo kamni, včasih pa lepo izklesani iz trdega kamenja, največkrat v obliki dedca — so imeli torej svojo funkcijo in so potemtakem spomeniki preteklosti, če pa so še lepo izklesani, pa tudi spomeniki umetnostnih prizadevanj naSih preprostih ljudi v prejšnjih stoletjih. Tak odbojni kamen v obliki deden" je tudi v Hotemožah pri Novaku, in sicer na tistem vogalu, kjer gre pot na dvorišče. Tako je narejen, da je spodnji, širši, navzven pomaknjeni del odbil kolo voza, če se je preveč približalo hišnemu vogalu pri zavijanju na dvorišče. Pavla Hudobiv-nik-Novnkova mama — nam je povedala, da kamnu pravijo po domače »vogalov dedec« in da je že zelo star. Novakovi so hišo v zadnjih letih lepo preuredili, prebelili zunanje stene, lani so iz prejšnje črne kuhinje naredili sodobno kuhinjo, le tisti »dedec« zdaj kvari izgled njihove hiše. »Leto dni bo tega odkar so ga otroci in fantje iz domače vasi prebarvali s katranom in drugimi barvami, da je zares grd. Bili so pijani, pa so to naredili. Prejšnja siva, originalna barva kamna je zdaj vidna samo še na nekaterih mestih, vmes pa so črni in rdeči madeži ne vem kakšnih barv. Najprej sem dedca hotela sama oprati, potem pa sem se premislila in vse skupaj prijavila na postaji milice v Preddvoru. Trikrat sem bila tam, pa ni še nič, dedec, je še vedno tak, kot je bil. Kaže, da ga bom morala res eama oprati, ne vem pa, s čim bom lahko tisto vse spravila stran. To ni prav. Ve se, kdo so bili tisti, ki so to na redili, ni pa nobenega, ki bi jih prisilil, da bi dedca očistili.« Tako mi je pripovedovala Novakova mama. Res je, to ni prav. Prav bi bilo vsaj to, da se zlikovce prisili, da popravijo posledice svoje pijane objestnosti, če se jih že ne kaznuje. Kulturni spomenik iz naše preteklosti — »vogalov dedec« v Hotemožah — ni zdaj, ko je prebarvan, prav nikakršna privlačnost za turiste, čeprav sicer to je. Muzejski delavci so ga že nekajkrat ogledovali in ga hoteli odkupiti, vendar Novakovi menijo, naj ostane tam, kjer je njegovo mesto, kjer je včasih služil svojemu namenu. Res, lepši je tam, kamor funkcionalno sodi, kamor 60 ga postavili, kot pa v muzeju. Lepši — samo očistiti ga bo treba. Tak kakršen je zdaj, ni prav nič lep. A. Triler Tak Je »vogalov dedec« v Hotemožah — Foto Perdan J. Turizem, kakršnega doslej skoraj nismo poznali Piknik v Nemiljah fie bo dolgo tega, kar sem se pogovarjal z enim izmed turi-tčnih delavcev nekje ob morju. Pogovor sva začela popolno-S a običajne in seveda najprej spregovorila o vremenu. Bilo l^sončno in dejal sem mu, da je vsem turističnim delavcem ri nas prav gotovo všeč, da je vreme lepo. »Skoraj, da bi lahko nekaj dni deževalo,« je dejal. Začudeno sem ga pogle-a. >>Da če dežuje, se turisti raje odločijo za izlete. Ce je vreme lepo, odhajajo na plažo. Nam pa gre navsezadnje predem zato da puste pri nas čimveč denarja. In ne razlagajte VS teh besed napak. Za denar, ki ga dajo, jim ni žal. Posebno Sl tedaj če se odločijo za izlet, saj se večina s takšnih Izletov vnre zadovoljna in nemalokrat celo navdušena nad lepotami naše de? * ■ Tako ob morju! Pri nas, v Sloveniji, posebno pa še na Gorenjskem, kjer večkrat dežuje in kjer so zanimive izletniške točke skoraj na dlani, kamorkoli se obrnemo, uspe v zaradi tega turističnim delavcem organizirati marsikak-šeTizl-t Sicer pa predvsem tuje turiste za takšne izlete ni težko navdušiti. K nam so prišli, da se naužljejo sonca, da se dobro najedo in da pogledajo malo tudi okrog sebe. Kje so? V kakšno deželo so prišli? Kakšni so ljudje? Kakšni običaji? de v poslovalnico Yugotour-sa. plača za vsakega družinskega člana 50 funtov (okoli 1750 N din) in zdaj družina samo še čaka dne, ko bo odšla s kovčki na letališče. Za vse ostalo poskrbi agencija. V ceni je vračunana cena prevoza z letalom, štirinajstdnevni penzion na Bledu in vsi ostali stroški, ki sodijo k orgam/.aciji takšnega dopusta. No, in ko prispe takšna angleška družina v kraj, kamor se je namenila, (v našem primeru je to Bled), se njihov dopustniški dnevi začno. Bled je zanimiv, privlačen, poln skrivnosti in seveda tudi nastavljenih" pasti, posebno v nočnih lokalih v obliki alkohola. Ampak če tile Angleži niso preveč natančni, če si Bled ogledajo, ga spoznajo v enem tednu, potem pa se obrnejo tudi drugam. Kajpak Gorenjska Nekaj let že na Bledu deluje poslovalnica Yugotoursa, ki ima svoj sedež v Londonu in ki pošilja množice Angležev v našo državo. Takšnih poslovalnic te agencije je v naši državi kar precej. Te poskrbe, da je turistom, ki jih pošilja ta turistična agencija k nam, prijetno. In treba je reči, da za tega turista tudi dobro poskrbe. Recimo: angleška družina se odloči, da bo svoj dopust preživela pri nas. Potem očka pogleda na zemljevid, pobrska med turističnimi prospekti, pogleda cenike in se posvetuje z mamico. Mamica se navduši za Bled. Očku bi bilo bolj všeč nekje ob morju. Hčerka je o Bledu ie precej lepega slišala in se se ona navduši za Bled. Potem hčerka prepriča še svojega mlajšega brata, da naj ie on glasuje za Bled in očka je postavljen ob zid. Odi- Ljudje Sončni ekspres 25. in 26. avgusta so sc pričeli v severni Italiji in Grčiji veliki vojaški manevri. Na manevrih v Grčiji sodelujejo v okviru manevrov NATO pakta — pod poveljstvom poveljnika sil NATO za jugovzhodno Evropo, ameriškega generalpolkovnika Di-cka — vojaške enote iz ZDA, Kanade, Velike Britanije, Belgije, Italije in Grčije; v Italiji so se — prav tako pod atlantskim patronatom — zbrale italijanske enote. Z letali so prepeljali v severno Grčijo enote in vojaško opremo. Manevrom prisostvuje cela vrsta višjih oficirjev in poveljnikov različnih štabov sil NATO za jugovzhodno Evropo. Čeprav je jugoslovansko je velika in marsikaj se da videti. . Predstavništvo Yugotoursa organizira izlete za svoje turiste vsak teden. V Avstrijo, Italijo, v Vintgar, Kranjsko goro, Bohinj. .. Dalj časa pa je že, odkar organizirajo tudi samosvoj (v resnici je nekaj podobnega težko najti) izlet.. . Vsak četrtek popoldne ob 14.30 odide z Bleda v avtobusih Transturista sto — včasih več, včasih manj — angleških turistov. Obljubljen jim je piknik, obljubljeno precej zanimivosti in lepot. Tistih pravih, nepotvor-jenih, neskomercializiranih jn ne turistično zasoljenih. Avtobusi se napotijo proti Kranju. Tu zapeljejo do cerkve, potem mimo spomenika Francetu Prešernu in spet po starem delu mesta navzgor. (Pojasnilo, ki z angleškimi turisti nima nobene zveze: avtor te reportaže, se je tod, v Kranju, pridružil tej skupini. Odslej vidi vse na svoje lastne oči!) Vsedel sem se torej v enega izmed treh avtobusov. Prav nič turističnega ni bilo na meni in če po pravici povem, nisem imel v žepu nikakršnih funtov ali podobnih konvertibilnih denarjev. Angleži so peli. čudno je, da je na ulicah Londona še vedno veliko takšnih, ki hodijo z »melono« in dežnikom. Hladnokrvnih Angležev, tihih, mirnih, ne menečih se za vse ostalo okoli sebe. No, zdaj pa tile Angleži kar pojejo, so dobre volje in enega sem videl celo v kratkih hlačah. Peljali smo se proti Desnici. Če mislite, da smo se peljali k slapu Sumu, se motite. Tudi gob nismo šli nabirat v Besnico. Ne! šli smo tja zato, da si ogledamo pravo gorenjsko kmečko hišo. Takšno s podom, hišo. kamro in prostorom, kjer se ne- javnost močno razburila že vest o pripravah za te manevre, ki potekajo pod zvenečim naslovom Sončni ekspres, je uradna obrazložitev, zakaj je do njih sploh prišlo, še razburljivejša oziroma brezobzirnejša. Z manevri namreč nameravajo »preveriti sposobnost atlantske zveze, da neutegoma začne nujno akcijo v cbrambj najobčutljivejšega konca jugovzhodne Evrope.« Postavlja se vprašanje: zakaj naj bi bilo področje Balkana — oziroma naše meje — najobčutljivejše, zakaj so potrebni manevri prav v sedanjem času? So potrebni manevri zaradi morebitnih nasilnih sprememb na Cipru, morda za utrditev ugleda diktatorskega vojaškega režima v Grčiji, za strahovanje razburkanega Sredozemlja aH pa morda za kalitev sosedskih odnosov z našo državo? Vsem je znana naša miroljubna politika in zaradi tega ne more biti dvoma, da bi se organizatorji manevrov bali našega napada. Morda pa so manevri vseeno povezani z govoricami grškega režima o »preteči slovanski nevarnosti« ali pa z izgredi korumpiranih skupin, kakršni so bili v začetku poletja v Trbižu? Mar naj bi bil namen Sončnega ekspresa res pritisk na Jugoslavijo? Ce naj bi bil, s kakšnimi cilji in v čem naj bi tak pritisk uspel? Do takšnih vprašanj pridemo, ko spoznavamo še ostale spremljajoče dogodke, ki so prav tako v zvezi z NATO paktom. Kdo lahko verjame, da je shod rezervnih oficirjev držav NATO pakta, ki bo te dni v Trstu, zijolj slučajno na italijansko-jugcslovanski meji? Sončni ekspres pomeni za nas potrditev ocene, ki so jo če kruh in dajo v dim klobase. Matjaževa hiša (tako se pravi po domače, sicer pa je zdajšnji lastnik hiše Pisovec Janez, Zg. Besnica 30) je zgodovinsko zaščitena. Zdaj v hiši ne stanujejo več in Matjaževi so si svojo novo hišo naredili dvajset metrov stran od stare. Podrli pa je tudi ne bodo, ker navsezadnje takšnih hiš na Gorenjskem ni preveč veliko. Tu so nas pričakali s pravim, domačim žganjem. Nekaj Angležinj je zavreščalo, ko so nagnile šilce tega žganja. Nekatere so ga spile, kot da bi pile sadni sok, no, vse ostale so ga hvalile. Moškim je bil v 99.9% všeč, če odštejem desetletnega Davida, ki ga je spil pol kozarčka in se je kasneje pritoževal, da mu je slabo. Turisti, pa naj bodo naši al; pa iz konvertibilnih dežel, radi slikajo. Slikali so tudi ti, poslikali vse sosede in malčke ter se vsedli v avtobuse. Matjaževega Janeza sem vprašal, če si letos turisti prvič ogledujejo njegovo hišo. Dejal je, da je v resnici šele letos prvič tako in da si vsakdo njegovo staro hišo lahko ogleda, kolikor hoče. Njemu, pravi, se ne zdi stara hiša nič posebnega. Vendar, še doda, je vseskozi bolj prepričan,, da imajo na Zavodu za spomeniško varstvo v Kranju prav, ker je ne puste podreti. Odšli smo naprej! V Nemiljah nas je čakal gostilničar z bobi in medico. Pijete medico samo? Pijte medico in jejte bob! Ali pa obratno! Prepričali se boste, da medica sodi k bobu in da bob sodi k medici. Nekateri so se nad tem tako zelo navdušili, da sem jih kmalu nato slišal peti v stari angleščini, nerazumljivi zdajšnjim Angležem. Z avtobusi nismo mogli več naprej. Odšli smo peš po kolovozu do bližnje jase. Zq od daleč se mi je zdelo, da s to jasno ni čisto v redu! Dim je segal skoraj do nas. Če bi gorelo, sem si mislil, potem bi prostovoljno gas'lsko društvo iz Besnice požar že pogasilo. Ampak dim se je pojavljal očitno že dalj časa in nikogar ni vznemarjal. Na jasi smo se zadržali najdlje. Dva odojka sta ss vrtela na ražnju. Poleg njiju so pekli čevapčiče in nedaleč od tod je bil postavljen sodček piva in sod vina. Kasneje smo ugotovili, da je nekje v grmovju še en sodček piva! Raženj, ćevapčići! Dve besedi, ki gresta Angležem bolj težko z jezika. Pojasnili smo jim, da pač to sodi k takšnemu pikniku na jasi, ker živimo v Jugoslaviji. Pri nas pa se imamo radi in če kdo kaj dobrega je, smo takoj pripravljeni dobro jesti tudi mi — Slovenci. Povedali smo jim še, da čevapčiči niso izum Slovenca, vendar jih to ni vznemirjalo. Jedli so jih prav tako, če ne še bolj! Spustil se je že skoraj večer, ko smo prižgali kres, pojedlli vse čevapčiče, pospravili oba odojka. Pijače je ostalo še precej in harmonikar, ki je prišel k nam naročen, je vlekel svoj meh. Toliko časa, da ogenj ni pošel. Ravno prav, si je skoraj verjetno mislil vsak izmed nas, da smo odšli pod streho. Zdaj sedimo v senu, pa na tleh ter na klopeh na enem izmed podov v Nemiljah. Spet se oglasi harmonika. Folklorna skupina v narodnih nošah pa pripleše na pod s takim vriščem in poskakovanjem, da komaj slišimo, da zunaj pada dež. Dež nikogar ne moti. Le zakaj? Pada po strehi in ne po nas! Angleži plešejo se smejejo in še kar naprej pijejo pivo in vino. Otroci sede na senu, se z njim obmetavajo in se čisto navadnemu senu, ki ga je pri nas na vsaki kmetiji dali naši voditelji ob napadu na arabske države. Pomeni potrditev, da ne gre le za koristi izraelskih interesov — čeprav je šlo tudi zanje — marveč za napad in pritisk na politiko neuvrščenosti, na politiko miroljubnega sodelovanja med državami z različnimi političnimi ureditvami. Zaradi vsega tega je Sončni ekspres pri nas le še utrdil prepričanje o pravilnosti naših stališč in nas je le podžgal v naših miroljubnih prizadevanjih. Priče smo na eni strani velikih vojaških priprav in na drugi strani vlaganj največjih naporov za stabilizacijo miru, ki jih prav v teh dneh naša država prispeva v fond svetovnega miru. P. Čolnar in dogodki do-volj, čudijo. Mali Steeven mi reče: »Še nikoli ga nisem videl toliko na kupu.« Steeven je iz neke londonske četrti, pa mu verjamem. Plešemo toliko časa, dokler ne zmanjka piva in vina in dokler nas ne bole noge. Nato se zopet vsedemo v avtobuse in peljemo nazaj proti Kranju in potem naprej proti Bledu. Angleži pojejo zdaj še bolj kot so peli prej. Simpatični so tile Angleži, čisto zares! Poskusili so peti celo slovenske narodne pesmi. (V Kranju avtor reportaže stopi iz avtobusa.) Na B!ed so udeleežnci piknika v Nemiljah prišli ob 11. uri. Zakaj smo pravzaprav zapisali toliko besed? Vemo, da je turistov pri nas zdaj, v sezoni, precej! Vemo tudi, da jim še zdaleč ne nudimo vsega, kar bi si leti želeli. Včasih jim naše dežele in naših krajev ne pokažemo tako, kot bi jih lahko. Eden izmed udeležencev tega piknika pa mi je rekel: »Zdaj poznam vašo deželo tudi z drugačne, ne čisto turistične, pa zato nič manj lepše plati...« Božo šprajc Vodovod Snakovo — Sebenje Komunalno podjetje Tržič gradi vodovod Snakovo — Sebenje, ki bo dolg 2500 metrov. Investitor je skupščina občine Tržič, nekaj pa bodo prispevali vaščani sami s samoprispevki. Prva etapa gradnje bo veljala okoli 20 milijonov S dinarjev. Vse kaže, da bodo dela opravljena do predvidenega roka — 15. septembra. Z dograditvijo vodovoda bo urejena redna preskrba vode v Snakovem in Sebenjah. - dh Seminar za prosvetne delavce Kranj, 1. septembra. — Za^ vod za prosvetno pedagoško službo v Kranju je danes dor poldne s sodelovanjem kranjn ske delavske univerze priprav vil v delavskem domu in v prostorih občinske skupščine seminar za prosvetne delavce kranjske občine. Seminar so pripravili v okviru strokovnega izpopolnjevanja prosveU nih delavcev. Na seminarju, ki se ga je udeležilo okrog štiristo prosvetnih delavcev, sta predavala namestnik se-sokretarja za prosveto in kulturo SRS Boris Lipužič in glavni urednik časnika Delo Jože Smole. Udeležence seminarja sta seznanila o položaju šolstva v primerjavi Z novim zakonom o izobraževalnih skupnostih ter financiranju vzgoje in izobraževanja ter o trenutnem mednarodnem položaju. A. Z. OBJAVA Zveza gluhih, osnovna organizacija v Kranju, obvešča prijavljene udeležence skupinskega izleta v Velenje, da bo odhod 10. septembra iz Radovljice z rednim avtobusom ob 6. uri do Kranja. Iz Kranja s posebnim avtobusom ob 6.45 pred kino Center. Iz Škofje Loke ob 7. uri pred avtobusno postajo. Odbor ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET V KRANJU, . Zupančičeva 22 objavlja, da bo v šolskem letu 1967/68 vpisovanje v POSLOVODSKO in KOMERCIALNO šolo ^ v petek, dne 8. septembri od 16. do 18. ure v pisarni šole. Pogoji vpisa: 1. Končana šola za prodajalce ali druga ustrezna šola 2. Kandidat mora predložit.! potrdilo podjetja, da dela v blagovnem prometu. Osvežila vas bo samo kava (2oka Škofja Loka Križanka številka 2 Nekaj o Miha Klinar: Mesta, ceste 1 i ' 1 . 7 1 > t 0 1 1 12 3 14 ■ 15 " i 1» 1 J 1 ——i 20 21 23 ZH 25 P L 30 1 L i [32 35 se r VODORAVNO: 1. priimek narodnega heroja, organizatorja upora na Gorenjskem (Stane), 6. namera, 12. doba, vek, razdobje, 13. očesu najbližja leča pri daljnogledu ali drobnogledu, 14. zaščitnik ognjišča pri starih Rimljanih, 15. pripadnik političnega gibanja v Franciji (naša pisma), 17. ime neke rastline, 19. morski rak, 20. pristanišče v Španiji blizu Valencie, 22. pristanišče v Akabskem zalivu (pol. Sinaj), 25. pritok reke Ebro v Španiji, 28. vodne živali, 29. večja pesem, 32. žensko ime, 33. jezero na severu Kanade pri delti reke Mackenzie, 34. obrat, 36. večje mesto v Albaniji, znano iz boja med Crnogorci in Turki, 37. orientalsko žensko ime. NAVPIČNO: 1. hrastov plod, 2. vas v Slov. goricah ob avstrijski meji, 3. turistično najbolj zanimiva pokrajina v Sloveniji, 4. medmet, 5. sindikalni časopis v Beogradu, 6. okončina, 7. metoda obračunavanja zaslužka po storjenem delu, 8. hodnik (tujka), 9. ime največjega italijanskega pesnika Danteja (Božanska komedija), 10. osebni zaimek, 11. ime amer. političnega komen-. tatorja Buchvvn'da, 16. ime črke, 18. kemična spojina, 21. pritok rek Kongo (država Kongo-Brazzaville), 23. eno izmed Imen predsednika Naserja, 24. rt na jugu otoka Hait, 26. odprtina v sodu, 27. nikalnica, 29. domača žival, 30. reka na otoku Tasmanija in se izliva na sev. obali v morje, 31. domača vprežna žival, 35. kratici znanega revolucionarja in državnika. Moderna kozmetična tehnika uporablja pri izdelavi le-potilnih krem v zadnjem desetletju nove načine. Stare klasične kreme so mešanica različnih trdih maščob, olj in voskov brez dodatka vode ali pa je veda dodana le v zelo majhni količini. Moderne kreme pa so emulzijske, kar pomeni, da so sestavljene iz maščob in iz precejšnje količine vode. Za emulzijske kreme vedno bolj uporabljajo naravna rastlinska olja (mandljevo, sončnično, olivno, kokosovo in druga), ki izpodrivajo na tržišču mastne snovi, kot so svinjska mast, va-zelin in tudi lanolin. Kreme, ki vsvbujejo vaze-lin, niso priporočljive, ker zamašijo pore v koži. Kreme z veliko količino lanolina pa kožo sušijo. Emulzijske kreme vsebujejo tolikšno količino mastnih snovi, vode in drugih dodatkov, kolikor jih potrebuje normalna koža. Te kreme se dobro vpijajo v kožo in jo ohranijo vlažno (rečemo jim tudi hvdratant kreme). Koža obraza se hitro suši, ker je izposlavljena vremenskim vplivom. Vodo izgublja hitreje kot maščobo. Taka izsušena (dehidrirana) koža se hitreje guba. Mazanje zelo i mastne kreme na dthidrira-I no kožo ni umestno, ker se maščoba skoraj ne vpije v kožo in ostane na površini. Zato moderna kozmetika priporoča kreme na osnovi emul. zij, s katerimi dobi obraz dovolj vode in maščobe. Nepravilno je mišljenje nekaterih žena, ki menijo, da se bodo obvarovale gub, če bodo na obraz in vrat nanašale debele plasti zelo mastne kreme. Kot ne smete pre-obremenjevati želodca s pre-mastno hrano, tako ne pre-obremenjujte kože s premast-nimi kremami! Izjemoma se lahko mažete v debelih plasteh takrat, kadar morate kožo zaščititi pred preostrim mrazom, vetrom in soncem. Drugače pa vsako dobro kremo nanašajte v tenkih plasteh. Kakšne naj bodo dobre kreme? Dobre kreme morajo biti gladke in homogene. Morajo se dobro mazati, tako da se dajo z lahkoto in enakomerno ter v tenki plasti razmazati po večjih površinah kože. Kremo po uporabi takoj zaprite. Ce opazite, da se kljub temu izsuši in se na površini naredi »skorja«, pomeni, da ni dobre kakovosti. Kreme ne smejo biti hitro pokvarljive in žaltave, ter ne smejo spremeniti barve (na primer iz bele v rumeno barvo). Ne smejo dražiti kože in morajo biti po kemični sestavi rahlo kisle. Kremo hranite pri sobni temperaturi od 10 do 18 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi kreme ne smejo spremeniti svojih lastnosti. Poleti pri višjih temperaturah se kreme stopijo in se lahko pokvarijo. Krem tudi ne imejte v hladilniku, ker je temperatura prenizka. Krema postane pretrda in se potem slabo maže. Dipl. kozmetik Cveta Vrhovnikova Domoi III. DEL J »Tistega aprilskega dne pa je mo»' Nas sploh ni pogledal, a če ga je k. hteval, daj mu damo mir in svoje zaii in znamo. Potem ga je zmanjkalo. Zu\ če smo vsi. Ostali smo nezastraženi k.v pridružila revoluciji. Ugibali smo, kaj * polegli in zaspali.« »Tako je torej bilo,« zamrmra desei jena: češ, pa smo mislili, kaj bo p* glasom, pa nas je dolgočasil s praznif Toda Jakob še govori. Pripoveduj« hrup. Ko so prilepili obraze k zanu-' plinskih svetilkah, ki so razsvetlit^ 1 finskim kolodvorom, zagledali množi-in povzročala nerazločen hrup, podobe'' čega z močnimi valovi ob obalo. »Ko bi bilo to podnevi, bi se ne $ množic in ljudska zborovanja so bih' vsakdanjega. A je bilo ponoči. »Nekaj i se bo zgodilo, smo ugibali in strmeli v M od modrikaste svetlobe plinskih svetilk se množica razmika pred oddelkom voj>| brnela zlovešča temna senca oklopneg.i' »Torej so prišli razganjat množico?' »Mislili smo, da bo tako in se nag^ lahko naglo polegli na tla, čim bi se xw ni bilo.« »Niso streljali?« se čudi desetnik fc , skem predmestju Dunaja delavci demon*; dr. Adlerja in' za izpustitev nekaterih >J teljev, Adlerjevih somišljenikov, sam so^ monstrantov in šele prej. ko je slišal*: vojaki v Peterburgu ob delavskih nem bolje ko bi se tudi oni takrat pridruži osvobodili jetnike, odstavili vlado in po mir, saj bi morda bila potem vojna h pa bi bil lahko že celo leto doma v Le GLAS * 8. STRAN 20 SOBOTA — 1 septembra 1967 GLAS * 7. STRAN Turistične informacije V Bohinju je na voljo dovolj ležišč v hotelih Bellevue, Triglav, Mladinski dom in Jezero. Od 1. septembra dalje velja za stanovalce v privatnih turističnih sobah 15-od-stotni popust. Privatniki imajo še dovolj prostih postelj. TemperaturavBohinjske-ga jezera je 21 stopinj Celzija. Dovolj prostih ležišč v hotelih in privatnih turističnih sobah imajo na Jesenicah, na Planini pod Golico, Črnem vrhu ter po krajih v okolici. Na Bledu imajo dovolj prostih postelj tako hoteli kot tudi zasebniki. V Begunjah je dovolj prostora v turističnem domu v Dragi, gostišču Joževec in gostišču Tavčar; zasebniki v Begunjah, Zgoši, Zapužah, v Novi vasi, Polj-čah in v Rodinah imajo preko 70 prostih ležišč. Cena pre-nočnine je tod cd 7,50 do 10 N din. Tudi Roblekov dom na Begunjščici in Kostanj-škov dom na Dobrči imata dovolj prostora. Oskrbovana bosta do 1. oktobra. Proste postelje ima tudi Sankaški dom na Sv. Petru, toda oskrbovan je le ob sobotah in nedeljah. Penzion v begunjskih gostiščih se giblje med 26 in 28 N din. Informacije in rezervacije posreduje turistični informacijski biro Begunje na Gorenjskem. V Škofji Lok! in krajih v Selški in Poljanski dolini imajo hoteli in zasebniki dovolj prostora. Tudi v planinskih domovih na Lubniku, Starem vrhu in na Soriški planini je na voljo dovolj ležišč. Na Loškem gradu so Vreme Vremenska slika: Nad Zahodno in Srednjo Evropo se že zadržuje plitvo področje visokega zračnega pritiska, tako da atlantski frontalni valovi, ki se pomikajo preko Britanije proti vzhodu, še ne vplivajo na vreme pri nas. Nekoliko hladnejši zrak, ki se zadržuje nad Balkanom in Panonsko nižino povzroča krajevne nevihte. V petek ob 13. uri je bilo v Ljubljani pretežno sončno, temperatura 24 stopinj. Brnik zmerno oblačno z grmenjem, temperatura 24 stopinj, Planica oblačno, dežuje, temperatura 17 stopinj, Jezersko pretežno oblačno, ploha, temperatura 20 stopinj, Koper pretežno sončno, temperatura zraka 25 stopinj temperatura morja 24 stopinj Celzija. Napoved za soboto in nedeljo: V soboto deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo Popoldne posamezne nevihte. V nedeljo bo sprva lepo vreme, popoldne od zahoda poobiacitve. možne so tudi padavine z nevihtami. odprli novo restavracijo. Turistični informacijski biro v Skofji Loki posreduje ribolovne dovolilnice. Dovolj prostora je tudi na Jezerskem, v Preddvoru, v Kranju. Naklem in v Domu na Krvavcu. Isto velja za gostišča v Tržiču, na Ljubelju in Podljubelju ter za planinske postojanke Pod Storži-čem, na Kofcah in na Zelenici. Vabijo vas in se priporočajo. Malle Jože Loibltal — St. Lenart v Brodeh Gostilna izbranimi pijačami in hladnimi jedili, menjalnica, trgovina z mešanim blagom. Govorimo slovensko. Hranilnica in posojilnica Eisenkapel Železna kapla — Menjalnica. Govorimo slovensko. Restavracija Mlečnik Kirschentheuer — Kožentavra restavracija z izbranimi vini ln domačimi jedili, športno kegljišče, plavalni bazen, SCHEL-bencinska črpalka. Od 15. avgusta tudi samopostrežna restavracija Vsako soboto ples. Govorimo slovensko. Na Višarjih — Lussari Oitzinger Albin (prvi paviljon levo) spominki vseh vrst, prenočišča in Izbrane pijače Na Višarjih — Lussari Meschnik Giovani (zadnji paviljon levo) Prenočišče, hrana in pijače, spominki, terasa s prelepim razgledom na Julijce. Govorimo slovensko, sprejemamo dinarje. Postojanka odprta vse leto. AVTOPROMET GORENJSKA ■ KRANJ prireja v septembru in oktobru zanimiva potovanja v inozemstvo z udobnimi turističnimi avtobusi in s strokovnim vodstvom. 1. Dvodnevni izlet v BENETKE in PADOVO v soboto in nedeljo, dne 16. in 17. septembra. Prijave do 7. septembra. 2. Dvodnevni izlet po Avstriji preko GROSSGLOCKNERJA v znano letovišče ZELL AM SEE v soboto in nedeljo, dne 23. in 24. sept Prijave do 10. sept. 3. Štiridnevni izlet po Italiji od 25. do 28. oktobra združen z ogledom živilskega velesejma v PARMI. Prijave do 10. septembra. 4. Štiridnevni izlet po Avstriji in Madžarski od BLATNEM JEZERU v BUDIMPEŠTO in GRAZ v petek, soboto in nedeljo od 6. do 8. oktobra. Prijave do 20. septembra. 5. Štiridnevni izlet po Avstriji in Češki z ogledom DUNAJA, PRAGE in BRNA v dneh med 15. in 18. okt. Prijave do 1. oktobra. 6. Vzemite svoj potni list in potujte z nami vsako drugo soboto v TRST ali TRBIŽ. Celodnevni izlet v TRST: dne 16. sept. in 14. okt. Odhod izpred kina Center ob 6. uri. Cena za osebo je 35 N din. Celodnevni izlet v TRBIŽ: dne 2. sept in 30. sept. Odhod izpred kina Center ob 6. uri Cena za osebo je 25 N din! Prijave za potovanja sprejemamo v: Poslovalnici TURIST - Cesta JLA 1, Kranj tel. 21 563, poslovalnici Avtopromet GORENJSKA — Tržič, tel. 71-268, TURISTIČNI ODDELEK Avtopromet GORENJSKA - Kranj, tel. 21-081. P0NTE6BA!' '•s^1'! veloen KIAGENRJRT ^—w# ilScA TRIESTE^ Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SAMONIG V1LLACH, AM SAMONIG - EGK /4 Velika izbira — najnižje cene mm VValter Gaggl URAR, OPTIK Villach — Beljak Hauptplatz 11 Salamander čevlji Villach — Beljak nasproti Parkhotela Trgovina s čevlji pričakuje slovenske kupce LODRON Villach — Beljak Lederergasse 12 Zavese iz diolena v bogati izbiri Varčujte denar! Kupite tudi vi originalna angleška blaga pri uvozniku lahki kamgarni za pomlad in poletje moher-tropikai Ash 238 modni kamgarni Ash 298 fresko za voznike avtomobilov v vseh modnih barvah Ash 298 Skrube Trgovina s suknom Villach — Beljak, Rathaus Velika hiša za vsakogar Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Villach - Beljak Podružnica ARNOLDHEIM MI NUDIMO VEC — VEDNO NA TEKOČEM! Najnovejše: PRALNI STROJ — popolnoma avtomatičen, 6 kurjavo, za 4 kg perila S 4.900.— HLADILNIK S KOMPRESORJEM 135 lt. S 1.900.— Plačljivo v dinarjih! Oprema za stanovanje, hladilniki, gospodinjske potrebščine, radio Blaupunkt, baterije za avtomobile Villach -Beljak BOSCHl Nikolaigasse 2A dienstJ Telefon 4573 Ing. LAGGNER Vsi rezervni deli za PUCH — mopede, rolerje in motorna kolesa, vsi rezervni deli za FIAT, moderna delavnica. Postrežemo tudi v slovenščini. F. Rutter Villach — Beljak Italienerstrasse 22 Peraustrasse 18 Elektrodelavnice Ing. Dullnig Celovec - Klagenfurt, Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja naprave, surovine, žice' kabli. ' e' Dobava - popravi j alrdc« poceni in hitro Ce kupujete dobro, kupujete pri Tomsche Velika izbira, nizke cene Trgovina - TOMSCHE Villach — Beljak Stroji, orodja, stavbno in pohištveno okovj« Josef Strauss Villach - Beljak Prodaja na veliko — Gasvverkstrasse 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 Nove izdelke jesenske mode v veliki izbiri in poceni dobite v največji trgovski hiši na Koroškem Villach — Beljak Vsak dan neprekinjeno odprto od 8. do 18. ure Ob sobotah od 8. do 13. ure Kot vedno kakovostno in poceni Ušarmuih SAP LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO Titova 38 in Miklošičeva 34 Prirejamo izlete v tuzemstvo In Inozemstvo * z udobnimi turističnimi avtobusi. Vsak teden izlet po Koroški, Goriški in v Trst. Jože Madotto Laghi — Fužine galanterija, volna vseh vrst, pijače, konfekcija, obutev, pralni stroji in pralni praški, hladilniki. Obiščite nas in prepričajte se o kakovost) Strežemo v slovenščini, non-stop, sprejemamo dinarje Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajte v našem bifeju Tomaž Moschitz Zlatarna — urarna Tarvisio — Trbiž Via Vittorio Veneto 12 (300 m od tržnice) Na zalogi so švicarske ure, zlato za zobe in ostali izdelki iz zlata. Zagotovljena kakovost. Govorimo slovensko, sprejemamo dinarje. Priporočamo se. zanetti & porfiri COMMISSIONARIA Velika izbira rabljenih avtomobilov Prodaja originalnih sjervisnih delov, motorjev in vžigalnikov Trieste — Trst Via F. Severo 30, telefon 36-154 — 68 120 A. Schojer Camporosso — Zabnica # Trgovina: bogata Izbira prehrambenih artiklov, kožne in ostale galanterije, pregrinjala, steklenina in spominki vseh vrst. Desertna in ostala vina. # Bar % Tujske sobe Za obisk se priporočamo. Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. BESUCHEN SIE DAŠ GROSSTE VVARENHAUS IN SLOVVENIEN MnirM Hoiel SLON in Ljubljana — gegeniiber dem Im Erdgeschoss: — Lederkoffer, Reisesacke, Aktentaschen, Taschen, Necessaires, — Lederdamentaschen, — Lederhandschuhe fiir Herren und Damen, — Ledergeldtaschen, EtuLs, Gurtel Im II. Stock: — Lederkonfektion fiir Herren (Wamse, Roeke, Mantel, Westen) — Lederkonfektion fiir Damen (Kostume, Mantel, Jackchen, Schosse) — Spezializierte Konfektionsgeschaftstelle KONFEKCIJA ELITA in Čopova ul. No. 7. HEUERIGE MODELLE — MODE-DESAINE UND FARBEN - AUSVVAHL fiir JEDEN GESCHMACK - SELBSTAUSWAHL — IM ERDGESCHOSS E1GENE VVECHSEL. STUBE Beim Einkauf fiir fremde VVahrung 10% Er-massigung Gorenjska kreditna banka Kranj Menjalnica Bureau de change Cambio valute Exchange oftice VVechselstube Kranj, c. JLA 4 Jesenice, m. Tita 20 Radovljica, Gorenjska c. 16 školja Loka, Šolska c. 6 Tržič, Trg svobode 1 db Hotel Letališče Aerodrom Ljubljana Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Postreženi boste z dobro kapljico in hrano. Izkoristite tudi zimsko sezono in nas obiščite v brunarici Tiha dolina na Krvavcu HOTEL GRAD HRIB v Preddvoru priredi dne 16. septembra ob 16. uri vinsko trgatev s folklornim nastopom in srečolovom. Zabaval vas bo trio Cirila Šavsa Vabimo vas! Ko pridete v Slovenijo, ne pozabite obiskati starega mesta Kammk z idilično planinsko okolico Po najnižjih cenah vam nudimo v naših trgovinah usnjene izdelke in vse vrste tehničnega blaga, dam-sko, moško in otroško konfekcijo, pletenine in perilo, steklo, porcelan in drugo kvalitetno blago v bogati izbiri. Pri plačilu v tuji valuti 10% popusta Se priporočamo za obisk y Velepapirnica r 1 Villach - Beljak, Hauptplatz 25, telefon (042 42) 41 36 Velika izbira papirja in pisarniških potrebščin. % Ves pribor za tehnično risanje 8D Simon Prescheren Tarvisio — Trbiž (Udine) vam nudi po izredno ugodnih cenah: 0 pralne stroje 9 gorilnike na mazut # peči za centralno kurjavo % svetila — kolesa — otroške vozička % keramične ploščice Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini če je moderno, potem V poletnih mesecih Prisank polno zaseden Loterija Turistično gospodarstvo pomeni za jeseniško občino iz leta v leto pomembnejšo postavko v celotnem gospodarstvu komune. Temu primerno vlagajo vsako leto tudi precej denarja in drugih naporov, da bi se ta dejavnost še bolj razvila in da bi čimbolj izkoristili naravne in druge pogoje, ki jih ima ta predel Gorenjske. Toda statistični podatki za prvo polletje niso nič kaj vzpodbudni, pa tudi ne primerni za obširnejšo oceno, saj je iz njih moč razbrati, da je turizem v zgornjesav-ski dolini upadel. Res je, da je manj stacionarnih in hotelskih gostov ter manj prenočitev. Pretežni del zmanjšanja gre na račun zdravilišč in počitniških domov, pa tudi zasebne turistične sobe niso bile letos tako iskane kot prejšnja leta. Po informacijah turističnih delavcev iz Kranjske gore pričakujejo letos približno enak promet kot lani, čeprav se je v nekaterih organizacijah občutno povečal. Končno oceno bo moč dati, ko bodo zbrani vsi podatki. Manj je bilo prenočitev domačih gostov, pa toliko več tujih. V hotelu Prisank so v glavnem zadovoljni zlasti s poletnimi meseci. Ugotavljajo, da je promet precej porasel, da pa bo čistega dohodka precej manj, oziroma ni v takem porastu kot promet. Tako ugotovitev smo dobili tudi v Motelu in nekaterih drugih obratih. Jasno je, da tudi v gostinskih gospodarskih organizacijah ne bodo mogli računati več s tako stopnjo dobička kot je bila Srečke s so zadele končnicami dobitek N din 20 20 560 100 44960 400 62190 400 0565100 30.000 0617250 8000 0620500 8000 1 4 04611 404 26151 604 63331 404 0111641 50.004 0514661 8004 0916491 100.004 52 10 19752 610 20902 600 73082 400 0912272 8000 13 6 23 fl 73 10 16453 600 18113 2003 88373 610 1004583 10.000 64 6 94 6 56094 406 58624 400 0447464 8006 95 8 375 80 3815 200 17405 1000 28105 1000 51795 608 84475 1000 06 8 56 8 48746 400 0722856 10.008 97 6 317 40 11617 600 90957 1000 0477027 8000 28 8 33 6 60368 400 90728 608 9 4 19909 404 74009 604 0448179 8004 0700499 8004 dosedanja praksa. V Prisan-ku so avgusta dosegli 45 milijonov S din prometa ali za 15 milijonov več kot v lanskem avgustu, čeprav cen bistveno niso spremenili. Spremenila se je struktura potrošnje, kajti občutno je padla potrošnja pijač, medtem ko je bil znatno večji promet z jedili. Tudi v juliju so dosegli dober promet in 7 milijonov S din izgube iz prvega polletja pokrili. V obdobju od maja do avgusta so imeli kar za okrog 40% večji promet kot v enakem obdobju lani. Julija in avgusta so prevladovali gostje iz Italije (90%). sicer pa je bilo največ Nizozemcev. V Motelu so v obdobju ja-nuar-junij imeli okrog 9 milijonov S din izgube, ki so jo pokrili s prometom, doseženim v juliju. Dober promet so imeli tudi v avgustu. Zanimivo je, da so v tem predelu Gorenjske porasle prenočitve v hotelih, nazadovale pa v zasebnih turističnih sobah in da je občutno porasel izletniški turizem. VeTk del prometa, ki se je še pred leti ustvarjal v glavnem v gostinskih obratih, se je prenesel v nekatere druge dejavnosti,-v trgovino, na bencinsko črpalko itd. Zlasti velik promet ustvarja nova samopostrežna trgovina P-mar-ket, ki je dosegla v juliju in avgustu poprečno po 3 milijone S din prometa na dan, njen bife pa nadaljnjih 300.000 S din na dan. J. Podobnik Scharschon <*Aioser Vaša modna hiša na Koroškem Villach — Beljak, Klagenfurt — Celovec Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure v priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker Ze petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju poslovalnica Kranj Vabimo vas vsak petek popoldan v TRBIŽ odhod iz KRANJA ob 14.30 izpred poslovalnice, Koroška 2, odhod iz TRBIŽA ob 19.30 Cena 20,00 N din PRIJAVE v poslovalnici KOMPAS najkasneje do vsake srede popoldan. Na Gorenjskem Iz leta v leto večji devizni promet Iz statističnih podatkov, ki jih je objavila Gorenjska turistična zveza, je razvidno, da je bilo v prvih polletjih 1965, 1966 in 1967 odkupljenih največ deviz na Jesenicah, potem v Radovljici, Tržiču, Kranju in Škof ji Loki. V vseh omenjenih krajih je devizni promet iz leta v leto naraščal. Na Jesenicah se je v primerjavi s polletjem 1965 v polletju 1966 odkup deviz povečal za 53,38 odstotka (v prvem polletju 1965 so odkupili za 552.007 ameriških do- larjev deviz, v polletju 1966 pa za 846.706 dolarjev). V letošnjem polletju se je v primerjavi z lanskim devizni promet povečal le za 2 odstotka (odkupili so za 864.907 dolarjev deviz). V Radovljici so v prvem polletju 1965 odkupili za 201.469 ameriških dolarjev deviz, naslednje leto je odkup deviz narastel za 53,28 odstotka (se pravi, da so jih odkupili za 308.831 ameriških dolarjev), letošnje prvo polletje pa se je povečal v primerjavi z lajiskim za 59,07 odstotka (odkupili pa so jih za 491.274 ameriških dolarjev). V Tržiču se je devizni promet v prvem polletju 1966 povečal za 71,03 odstotka v primerjavi s I. polletjem 1965 (od 165.699 dolarjev na 283.407 dolarjev), letos pa za 10,20 odstotka (odkupili so za 312,315 dolarjev deviz). V Kranju se je odkup deviz v prvem polletju 1966 povečal v primerjavi s prvim polletjem 1965 za celih 97,56 odstotka (polletje 1965 42.175, lansko pol- letje pa 83.324 ameriških dolarjev). V letošnjem prvem polletju je devizni promet narastel v primerjavi z lanskim za 22,05 odstotka (odkupili so za 101.700 ameriških dolarjev deviz). Najmanj je deviznega prometa — tako kažejo statistični podatki — je v Skofji Loki. V prvem polletju 1965 so odkupili za 531 ameriških dolarjev deviz, v poleltju 1966 pa za 8.076 ameriških dolarjev, kar je za 1419,55 odstotka več kot prejšnje leto. Letošnje prvo polletje so odkupili za 7.608 ameriških dolarjev deviz, kar pa je za 5,8 odstotka manj kot v lanskem prvem polletju. V. M. iin ljudje • gorenjski kraji in ljudje • kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje ♦ gorenjski kraji in ljudje • goren ški tabor na Flegariji rijo in da se je takrat gospodar skrival pred njimi pod hlevom, kjer je imel izkopane rove. Bil je zelo bogat, zato so Turki radi zahajali na Flegarijo, da so vedno pobrali kaj bogastva. Okoli Flegarije so Turki kopali rove. Nekaj teh rovov je še danes, a so zelo skriti. Ce rečem komu, naj jih poišče, jih ne najde. Jaz pa vem celo za nekaj ječ. Vseh rovov in ječ je sedem. Nad njimi stoji hiša in vrt, od tam pa se navpično spušča dolga kamnita stena. Kadar grem brez luči v te rove, me je strah. Nekje sem v njih videl kosti in razno železje. Našo hišo imenujejo kot spomin tudi »turški tabor«. Zadaj ima staro sivo kamenje, spredaj pa je raznobarvno pobarvana. Na vratih je letnica 1507—1600. Kasneje so domačini te hiše pekli medene kruhke raznih oblik, predvsem v obliki zvezd, src in konjičkov. Vse to so izdelovali s prosto roko. Na teh kruhkih so bili izpisani razni napisi za razna darila. Rove smo iskali, a jih nismo našli. Verjetno res samo Jože Weisseisen ve zanje. Dolga kamnita stena delno še stoji, del pa se jo je letos podrl in kamenje je zgrmelo v dolino. Vse kaže, da je bil tod res turški tabor in verjetno bi podroben ogled in morda tudi izkopavanja marsikaj odkrila. Letnice na vratih, ki jo omenja Weiss-eisen, ni več. Kie je? So vrata predelali? Žena sedanjega lastnika hiše. ki je bila ondan doma, ne ve ničesar.. O tej hiši nam je v začetku lanskega leta nekaj sporočil tudi pokoini Franc Preša, rojen na Pšati pri Cerkljah. Ko opisuje Senturško goro, takole piše: Zelo težavna pot je nekoč vodila na Senturško goro, skozi Poženik ali Pšato. Do F'egarja gre pot po globoki peščeni globeli: vidi se, da je zemljišče do Flegarja izrazito iz samega peščenca. naprej pa se v ravni črti prične lep apnenec. Pri Flegarju rečejo tudi na Tabru (Taboru). Ta hiša, kjer je bila pred sto leti zelo sloveča gostilna, stoji na debelem okroglem zidovju, ki je v srednjem veku služilo za obrambo. To zidovje ima še danes obliko stolpa, ki je moral stati nekoč popolnoma samostojno na hribu. Vidi se, da je bil sedanji dohod k hiši narejen pozneje. Nekaj nasipa so dale morda kar ruševine stolpa, nekaj pa so morda še nasuli. Večina turških taborov je bila podrta v za- četku 18. stoletja in potem skozi vse 18. stoletje. Na Taboru je bil gotovo stalni oskrbnik. Kako je nastalo ime Flega-rija? Gotovo prav od oskrbnika. Po nemško je die Pfle-ge oskrba, varstvo, strežba (France Tomšič — Nemško slovenski slovar, Ljubljana 1964). Ime se je nekoliko popačilo in prilagodilo naši govorici, pa je tako hiša po- stala Flegarija. "! Teh nekaj podatkov, kf smo jih navedli, je premaloj da bi lahko kaj več napisali o turškem taboru na Flega-i riji in o njegovih skrivnostih; Vendar že ti podatki kažejo^' da bi nedvomno lahko zve-« deli še marsikaj zanimivega" Ce kdo od bralcev o tem ve še kaj več, prosimo, da to sporoči na uredništvo Glasaj A. Triler > Hiša na Flegariji, kakršna je danes — Foto Franc Pcrdan razcestja G Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja O Miha Klinar: Mesta, fina 56 kakor da ga nekaj tare. Govoril, je nejevoljno zaledimo sami, kakor vemo *?is ni nihče prišel preštet, tisti dan, ko se je vojska hoiTieni, naposled pa smo lk in pogleda svoja podredi, ker je začel s takim fct-ipovedovanjem. N jih je ponoči prebudil oknom barake, so ob ! trg pred petrograjskim fi je še vedno naraščala brnenju morja, pljuskajoči,« pravi Jakob. Zbiranja *Krat v Petrogradu nekaj clogaja. Nekaj posebnega .^no morje množice, obli to l*otem smo zagledali, da H, pred katerim je počasi 'tomobila.« 'prašuje desetnik. Umaknili od oken, da bi ^ streljanje. A nič takega tiste dni, ko so v delav-rali proti smrtni obsodbi Slno demokratskih vodi-oval pri razganjanju de-Jakoba, kako so storili pomislil, ali bi ne bilo množici, šli nad zapore, ivili tako, ki bi sklenila >red letom končana, on nu in zopet služil kruh za ženo in otroke pri martinarskih pečeh v tamkajšnji jeklarni, le da bi se sedaj pridružil socialistom in bi ne bd več pripadnik Lueg-gerjeve krščansko socialne stranke, kakor je bil nekoč. »Ne niso streljali, saj so bili somišljeniki boljševikov kakor skoro vsa množica, zbrana na trgu pred finskim kolodvorom,« pojasnjuje Jakob in pripoveduje, da je vsa ta množica čakala na prihod vlaka iz finske smeri, na prihod vlaka, s katerim se je vrnil iz tujine glavni boljševiški voditelj Vladimir Iljič Uljanov, zbrani množici, a danes znan tudi vsemu svetu pod imenom Lenin, ki si ga je nadel v času carskega preganjanja boljševikov, človek, ki je zaradi svojega delovanja za pravice in svobodo delavstva preživel vrsto let kot pregnanec v Sibiriji, potem pa se je moral kakor mnogi boljševiški voditelji umakniti v tujino, ker mu je carska oblast stregla po življenju. »In zdaj se je vrnil s svojo ženo in nekaterimi sodelavci.« »Tak, njega so čakali?« »Njega!« pravi Jakob z glasom, ki je zopet tak, kakor je bil, ko je začel pripovedovati o tem aprilskem dnevu, ki je bil pravzaprav tak kakor sleherni drug aprilski dan in o katerem takrat nihče ni slutil, kako zelo je pomemben za kasnejši razvoj dogodkov v Rusiji. In Jakob pripoveduje o prihodu vlaka in o vsem, kar je videl sam in kar je slišal od tistega ruskega študenta in drugih stražarjev, ki so se o samem Leninovem prihodu podrobno pogovarjali naslednje jutro, pa tudi naslednje dni. »Vlak je pripeljal. Med množico na predkolodvorskem trgu so se prižigale bakle,« pripoveduje Jakob. Zdaj so lahko razločili tudi obraze in obleko in videli delavce, može in žene, vojake, mornarje* pomešane med množico. Medtem je del množice, ki se je lahko zrinila na postajo, že vzklikala svojemu voditelju. Čim je stopil na stopnice vagona (tako je Jakob slišal v pogovoru med študentom in drugimi stražarji), so ga njegovi somišljeniki dvignili na ramena in ga ponesli med vzklikanjem drugih v postajno dvorano. Tam sta, zbegana zaradi ljudskega navdušenja, skušala pozdraviti Lenina tudi menjševika Čhcidze in Skobeljev kot predstavnika petrograjskega sovjeta in izrekla upanje, da bo Lenin sodeloval z njimi. (»S tem sta seveda mislila, da se bo Lenin z boljševik! podredil menjševikom, brambovcem meščanstva in izdajalcem delavskega razreda,« je naslednji dan govoril študent.) Toda Lenin na njun pozdrav ni odgo-\oril, marveč je hotel čimprej na trg, da bi pozdravil množico in ji spregovoril Tam so bili delavci in delavke iz petrograjskih tovarn ter delavci in kmetje, ki jih je vojna preoblekla v vojaške in mornarske uniforme. (»Njini, ki jim je v enem zadnjih svojih pisem iz tujine pisal: Delavci! Pokazali ste čudeže proletarskega ljudskega heroizma v državljanski vojni proti carizmu. Pokazati morate čudeže proletarske in vseljudske organizacije, da bi pripravili svojo zmago na drugi etapi revolucije ... K njim se mu je mudilo,« je naslednji dan pripovedoval študent.) Ni segel v roko CheJdzeju in Skobeljevu, marveč je stopil mimo njiju med množico delavcev in vojakov, ki so ga dvignili na oklopni avtomobil. »Zagledal sem ne preveč velikega, a čokatega moža, ki so ga osvetljevale bakle. Mogočna glava. Visoko in široko čelo, ki ga ja delala še bolj visokega pleša Njegova brada me je spominjala učitelja v mojem domačem kraju,« opisuje Jakob Lenina, kakor ga je videl skozi okno ujetniške barake. »Njegov glas je utišal vzklikajočo množico, ki je prisluhnila njegovim besedam o bedi irj trpljenju, v katerega je delovno ljudstvo vsega sveta pahnila vojna, imperialistična vojna, a rusko ljudstvo celo v dvakratno bedo in trpljenje. Rusijo so si lastili car in zemljiška gospoda ter tuji in domači kapitalisti. Puščali so ubogo kmečko revščino v temi neznanja in praznoverja in ravnali s kmeti, kakor da to niso ljudje, marveč delovna živina. Delavstvo so izrabljali, mnogo bolj kakor v evropskih deželah. In izrabljali ga bodo tudi v bodoče, če delavstvo ne bo izbojevalo revolucije do kraja. Vse to in odpravo splošne zaostalosti Rusije v industrijskem, gospodarskem in prosvetitelj-skem pogledu reši lahko le socialistična revolucija. Zato je treba dvigniti delavsko zavednost do spoznanja in take organiziranosti, da bodo prevzele oblast njihove sile in ne buržoazija, ki si je prilastila oblast prav zaradi nezadostnega spoznanja in organiziranosti delav^ stva in drugih izrabljanih množic, ki so izvojevale revolucijo s svojimi žrtvami in krvjo, oblast pa prepustili silam in ljudem, ki bodo svojo oblast namesto v ljudsko korist izrabljali in zlorabljali za dosego svojih osebnih in sebičnih koristi. Ostati na etapi meščanske demokratične revolucije bi pomenilo demokracijo samo za vrhnji sloj meščanskih bogatašev in bogate zemljiške gospode, ne pa prave in resnične demokracije, ki jo ustvari lahko samo delavstvo s prevzemom oblasti in odpravo izkoriščevalskih in zasužnjevalskih družbenih razredov Oblast mora pripadati zato delavstvu in najrevnejšim kmečkim slojem. Zato pa je potreben boj za zmago socialistične revolucije, je govoril Lenin in zaključil svoj govor z vzklikom: Naj živi socialistična revolucija!« Tako pripoveduje Jakob. »In vlada je na tako hujskanje proti sebi gledala mirno?« »Da, tokrat se še ni zganila. Mogoče je podcenjevala vpliv boljševikov? Mogoče, pravim, čeprav dvomim, da so predstavniki meščanskih strank in zemljiške gospode mirno prenašali hujskanje proti sebi. Bržkone so pritiskali na menjševike in esere, tako imenovane socialne revolucionarje, naj stopijo v sovjetih, v katerih so bili boljševiki še vedno v manjšini, na prste. Ti pa so se bali, da bi vpliv boljševikov v sovjetih samo narasel, ko bi jih odkrito napadli, saj so bile besede boljševikov delavstvu in vojakom bliže kakor prazne socialistične obljube menjševikov in eserov, ki so y vladi sodelovali z delavskimi sovražniki,« razlaga Jakob tako, kako? so si razlagali lani v tistih aprilskih dneh njihovi stražarji. »BoJrjK ševiki so vendar zahtevali, naj bi prišla vsa oblast v roke sovjetov* oi as * ii straM GLAS * 12. STRAN" PANORAMA SOBOTA — 2. septembra 19675 »Furmani so me pa grdo gledali!« Obisk pri šoferju prvega avtobusa na Gorenjskem čase neverjetno hitrost 50 kilometrov na uro. Razen tega sem z njim lahko hkrati prepeljal mnogo več potnikov. Le furmanom vozilo Dandanes je vožnja z avtom, poleg vlaka, nedvomno najvažnejša in najbolj razširjena- oblika potovanja. Kdo bi vedel, koliko različnih vozil brzi vsak dan po cestah Slovenije! Za mnoge je avtomobil nepogrešljiva stvar. Vsekakor pa, je važen delček v mozaiku sprememb, ki so zajele človeštvo v stoletju napredka, ki so korenito spremenile način njegovega življenja. In vendar je bil avtomobil še v začetku tega stoletja prava redkost. Ljudje so gledali nanj z nezaupanjem in često s strahom, mnogi so mu prerokovali usodo muhe enodnevnice. Pa je dvajset let pozneje že povsem izpodrinil kočije, koleslje ter najrazličnejše druge vprege in osvojil svet. Vzporedno z razvojem malih osebnih avtomobilov in tovornjakov je tekel tudi razvoj avtobusov. Dasi so jih v Evropi uvedli že dokaj zgodaj, pa se je v naših krajih pojavil precej let za prvim osebnim avtomobilom. Prvi avtobus na Gorenjskem — če ne celo V Sloveniji — je leta 1913 zaropotal v škof-ji Loki. Obiskali smo moža, ki mu je bilo takrat zaupano njegovo upravljanje. Ta prvi avtobusni šofer je danes že 78-letni Anton Ješe, ki se še prav dobro spominja tistih dni pred več kot petdesetimi leti. »Leta 1912 sem prebral v časopisu, da imajo v Pardo-bicah na Češkem avtomobilsko šolo. Pri nas take šole Se ni bilo, saj takrat še ni bila potrebna. Po češkem pa je tedaj vozilo že precej avtomobilov. Ker me je ta novotarija zanimala, sem od- potoval v Pardobice in še isto leto opravil izpit. Z Jankom Rogljcm, pisateljem in publicistom, ki sedaj živi v Ameriki, sva bila tistikrat edina Slovenca v tej češki šoferski šoli.« Leto dni kasneje se je Anton Ješe preselil v škof j o Loko. Akcijska družba Avto zveza Škofja Loka — kolodvor je prav tedaj nabavila svoj prvi avtobus. Iskali so primernega voznika. Ješe se je prijavil in tako postal šofer prvega avtobusa na Gorenjskem. »To je bil avtobus tipa Saurer. Imel je navadna gumena kolesa — ne zračnic kot je to pri današnjih vozilih. Tudi še ni bilo kardanske osi- ampak verižni pogon. Luči so bile na karbid. V vozilu je bilo nameščenih 20 sedežev, vendar sem često prevažal tudi po 50 ljudi. Vozil sem na relaciji Škofja Loka — kolodvor, izletnike pa včasih tudi kam dlje. Avtomobilov je bilo tedaj še tako malo, da si lahko prekrižaril pol Slovenije, pa nisi srečal nobenega.« V teh letih so imeli po en avtomobil le še v Kranju — bil je last Tovarne lanenega olja in firneža — ter v 2i-reh. To sta bila tovornjaka. Vozilo iz Žirov je imelo tudi 8 sedežev za potnike. »Za Ločane je bil avtobus precejšnja pridobitev. Kaj hitro so se navadili nanj. Nikdar mi ni zmanjkalo potnikov. Sprva so se ljudje vozili bolj iz radovednosti in za zabavo, kasneje pa so spoznali tudi avtomobilove //ednosti. Avtobus je bil namreč mnogo hitrejši od kočij in drugih konjskih vpreg — dosegel je za tiste ni bilo pogodu. Grdo so ga gledali, ker so se jim, kadar sem prihrumel mimo, plašili konji. Stvar je prišla tako daleč, da je o pritožbah odločalo celo sodišče. In, glejte, odločilo je, da imajo na cesti konjske vprege prednost pred avtomobili.« Kaže, da so bili šoferji tiste čase dokaj dobro plačani. Naš sogovornik je povedal, da je znašala njegova začetniška mezda 50 goldinarjev na mesec, tik pred prvo svetovno vojno pa celo 100 goldinarjev (za primerjavo naj povemo, da je fur- man takrat iztržil poprečno le nekako 15 goldinarjev me-v sečno). »V vsej svoji vozniški karieri nisem imel nobene nesreče. Le decembra leta 1913, ko sem peljal iz mesta proti kolodvoru, mi je na nekem ovinku počila os med zadnjima kolesoma. Nemudoma smo brzojavili na Dunaj. Že drugi dan je z vlakom prispel tovarniški inženir in pripeljal s seboj novo os. Skupaj sva popravila okvaro. Ko smo ga potem povprašali za ceno usluge, je samo dejal: .Gospodje, naše osi se ne lomijo!« in odpotoval nazaj na Dunaj.« Ko je izbruhnila 1. svetovna vojna, je armada seveda pobrala vse avtomobile in tudi oba škofjeloška avtobusa (leta 1914 so namreč kupili še enega, manjšega). Ješe nam je povedal, da svo- jega starega Saurerja ni videl nikdar več. Toda od več ljudi, ki so se Po končani vojni vračali z bojišč, je izvedel, da je prvi škofjeloški avtobus kasneje vozil nekje po Galiciji. Na njem je Še vedno pisalo »Škofja Loka — kolodvor«. Prijazni šofer nam je povedal še marsikaj zanimivega. Leta 1923 je pričel na svoje. Imel je 3 avtomobile. Vozil je vse do druge svetovne vojne, ko mu je jugoslovanska armada vzela dvoje vozil, nemška pošta pa kasneje še tretjega. »Po osvoboditvi nisem več sedel za volan. Lastnega avtomobila ni bilo več mogoče imeti, da bi spet vozil na drugih vozilih, pa mi ni prav nič dišalo«, je končal svoje pripovedovanje prvi avtobusni šofer pri nas. I. Guzelj Drugi škofjeloški avtobus tipa Anton Ješe »mercedes«, kupljen leta 1914. Imel je 16 sedežev. Za volanom NAŠA 3UNAKA STA BILA HITREJŠA OP PREPLAŠENE ŽABE. OA.O PSU ITIGRU NITI ZA TAKO HITRO PLAVAMOE STA IMELA TUDI TEHTEN VZROK ~- POČASNEJŠE »£r z PLAVANuE V r.3UHI D1V0A= »-KOV BI BILO .-VSEKAKOR MAND •^Tl:'UDOBNO. ribe SO lahko samo začu peno OPAZOVALE PEtp URNI U FANTOV. --"* — - < Kako je z veljavnostjo potnih listov Ker številni občani ne vedo, kako je z veljavnostjo potnih listov in pogosto iščejo informacije na oddelku za notranje zadeve, smo prosili načelnika oddelka za notranje zadeve skupščine občine Kranj Ivana Brišarja, da nam da nekaj pojasnil. Zakon 0 potnih listinah jugoslovanskih državljanov iz leta 1965 je bil letos spremenjen. Potni listi za začas-po poteku veljavnost podalj-15. 5. 1967 dalje izdajajo z veljavnostjo dveh let in se po poteku veljavnosti podaljšuje. Naš vizum za potova- Nedelja, »a dii pmnk 1 Omejitev osnega pritiska za težke tovornjake Pred kratkim so na? cesti Ljubljana-Ljubelj in Podta-bor-Rateče postavili posebne iable s prometnimi znaki, ki prepovedujejo vožnjo težkih avtomobilov po teh cestah ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih. Ta prepoved velja za vse avtomobile C kategorije, oziroma za tista vozila, pri katerih je obremenitev na os večja od 3,5 tone. nje v dežele, s katerimi je vizum ukinjen, je odpravljen. Potni Usti, ki so bili izdani pred 15. 5. 1967 in imajo naš vizum, pa veljajo: — dokler ne poteče veljavnost vizuma, če je ta izdan za neomejeno število potovanj (večkratno); — dokler vizum ni izkoriščen, če je ta izdan za določeno število potovanj in ve- Vagon se je vžgal V sredo ob 20.35 je na železniški postaji v Skofji Loki ustavil tovorni vlak, ker je strojevodja med potjo opazil dim v enem izmed vagonov. Gorel je odprt vagon, v katerem so bile prazne steklenice in plastični baloni v zabojih. Ker je vlak vlekla parna lokomotiva, je iskra padla v vagon, ki se je zaradi tega, ker je bila med steklenicami tudi slama, vnel. Požar so pogasili škofjeloški gasilci. Skoda še ni ocenjena, vendar ni velika. Prireditve PRIREDITVE: na Bledu bo danes, 2. septembra ob 17. uri, v zdraviliškem parku prome-nadni koncert, ob 20,30 pa bo v Festivalni dvorani nastopil folklorni ansambel Tine Ro-žanc. Na sporedu so jugoslovanske narodne pesmi in plesi. Na Jesenicah bo v nedeljo, 3. septembra, odbojkarski turnir z udeležbo ženskih ekip iz vse Slovenije. V Gorenjskem muzeju v Kranju je odprta stalna muzejska zbirka s področja ar-heolorije, kulturne zgodovine in ljudske umetnosti, poleg tega pa še galerijska zbirka akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja in občasna razstava risb in akvarelov Ladislava Benescha (1845 do 1922), ki jo je posredoval Narodni muzej iz Ljubljane. V Prešernovi hiši si poleg memorialnega muzeja lahko ogledate razstavo del akademskega slikarja Leona Ko-porca iz Ljubljane in razstavo akvarelov slikarja Jožeta Ceja iz Gorice. Zbirke in razstave so odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure; JAVNI NATEČAJ Razpisujemo javni natečaj za oddajo delno urejenega stavb, zemljišča za gradnjo \veekend hišic na pare. št. 367 k. o. Zg. Jezersko s površino 330 m2 Razpisni pogoji so interesentom na razpolago v prostorih podjetja v Kranju, Cesta JLA št. 6/V. nadstropje soba št. 4. Odpiranje pismenih ponudb bo v torekt 19. 9. 1967. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj ljavnost vizuma še ni potekla; Po preteku veljavnosti vizuma v teh potnih listih je treba pred potovanjem pravočasno, z vlogo, na enakem obrazcu, kot je za nov potni list, presiti za potrditev veljavnosti potnega fista. Veljavnost potnega lista se potrdi za dobo dveh let in se po preteku podaljšuje. Požigalca izsledili V četrtek ob 11.40 je Franc Radon, sedaj živeč v domu oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru, zažgal gospodarsko poslopje, last Antonije Aleš iz Mač pri Preddvoru. Zgorelo je gospodarsko poslopje, kjer je bila svinjska kuhinja, hlev, shramba za steljo, drvarnica in dva skednja. Zgoreli so tudi vsi poljski pridelki, in sicer 1000 kg pšenice, 9000 kg sena ter poljsko orodje in stroji. Po prvih ocenah je škode za 7 do 8 milijonov starih dinarjev. Požigalec je pobegnil, vendar so ga kmalu izsledili. -sz Tržni pregled V KRANJU Jabolka 1 do 2 N din, hruške -2 do 3 N din, slive 1.50 N din, breskve 3 do 4 N din, grozdje 3 do 3.50 N din, čebula 1.50 do 2 N din, paradižnik 1.60 do 2 N din, korenček 1.20 do 1.40 N din, krompir 0.70 do 0.80 N din, solata 1.60 do 2 N din, lubenice 1 N din, paprika 1.20 do 1.60 N din, surovo maslo 16 do 18 N din, skuta 4 do 5 N din, med 12 do 13 N din, živa perutnina 7 do 8 N din za kg; ješprenj 1.60 do 1.80 N din, kaša 3.50 do 4 N din, oves 0.60 do 0.70 N din, pšenica 1 N din, suho sadje 1.70 do 2 N din, borovnice 4 N din, brusnice 10 do 12 N din, lisičke 1.80 do 2 N din za liter; jajca 9.48 do 0.50 N din Filmi, ki jih gledamo V prihodnjem tednu se nam obetajo trije filmi, ki bodo skoraj gotovo pritegnili pozornost gledalcev. Najzanimivejše bo srečanje z jugoslovanskim filmom, ki je nastal v proizvodnji Bosna film. DIVERZANTE so letos v Puli predvajali zadnji večer festivala. Gledalci so film lepo sprejeli. Žirija gledalcev, ki jo je organizirala redakcija Vjesnika u srijedu, je temu filmu dodelila tudi prvo nagrado, Zlatega jelena. DIVERZANTI spominjajo na številne ameriške akcijske filme iz druge svetovne vojne. V svojem žanru film ne prinaša ničesar novega. Režiser Hajrudin Krvavec pravi: »Film ni posnet po enem samem resničnem dogodku. Izbrali smo vrsto resničnih zgodb, jih združili v eno samo ter napravili akcijski film iz obdobja NOB.« DRUGA RESNICA je francoski film v barvah in na širokem platnu. Film je re-žiral Cristian-Jaque. Distributerji napovedujejo zanimivo kriminalno dramo. V filmu igrata Robert Hossein in Michele Mercier. Lahko še dodamo, da imajo francoski filmi po svetu precej gledalcev predvsem zaradi tega, ker avtorji teh filmov ne posegajo zgolj po komercialnih učinkih, kar se tako zelo velikokrat zgodi pri ameriških producentih. V Ameriki vsako desetletje najdejo nekaj novih imen, ki potem pomenijo za producente polno blagajno. V filmu C1MARRON nastopa Glen Ford. Soigralka je Maria Shell. Film je režiral An-tonv Mann, posneli pa so ga po noveli neke ameriške pisateljice, ki je dobila za svoje literarno delo Piilitzerjevo nagrado. Imena, dobra literarna predloga in predvsem zanimiva zgodba iz dobrh starih časov osvajanja Divjega zahoda, obetajo dober vvesteren. V kranjskem kinematografskem podjetju so na n tudi povedali, da pripravljajo anketo, ki naj bi in pripomogla odgovori i i ->a številna vprašanja, s kat i-mi se srečujejo pri svo"?n delu. Radi bi gledalcem čimbolj ustregli. Poskus je zanimiv in tudi prvi takšne vrste v Sloveniji. Naprosili ;o nas, da naj to zapišemo in da naj gledalci na vprašanja odgovore, saj pripravljajo v zvezi s to anketo tudi a-< grade. — š Nepreviden kolesar V četrtek, ob 16. uri se ja v Dupljah hudo ponesrtčil kolesar Albin Kern, doma iz Zg .Dupelj. Kern je pripeljal s stranske poti na glavno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal z osebnim avtomobilom Bogomir Bajt iz Križ.1 Avtomobilist kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti in je kolesarja zbil po cestL' -sz Zahvala Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta Andreja Berčiča se vsem, ki ste z nami sočustvovali in mu lajšali bolečine v teh težkih dneh, izrekli sožalje pismeno in ustmeno, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni izreči dr. Bajželjnu, duhovščini in sosedom žalujoči: Berčičevi in Kenda Sr. Bitnje 74 Ob smrti naše drage mame Zahvala Marije Umnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili Številne vence in cvetje in nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se vsem sosedom za njihovo pomoč. Posebna zahvala g. župniku iz Primskovega za zadnje spremstvo, pevcem iz Kokrice za lepo petje doma in ob grobu, dr. Žgajnarju za lajšanje bolezni in gasilcem iz Predoselj za častno spremstvo. Za izraze iskrenega sočutja vsem še enkrat prisrčna zahvala. Nepozabno pokojnico bomo ohranili v najlepšem spominu. Suha, 1. septembra 1967 Žalujoči: domači GLAS •» 14. STRAN SOBOTA — 2. septembra 196f SOBOTA — 2. septembra 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Iz albuma skladb za mladino •— 9.30 Revija majhnih zabavnih ansamblov — 10.15 Drobni dragulji iz orkestralne glasbe — 10-55 Glasbena medigra — 11.20 Narodne in narodno-zabavne melodije — 12.10 Priljubljene violinske skladbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana"— 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Prizor iz opere »La Gio-conda« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter ra dijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. 18.15 Z godci in pevci po naši deželi —'18.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Izbrali smo vam — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.00 Petnajst minut z malimi ansambli zabavne glasbe — 21.15 »Pokaži, kaj znaš« — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 3. septembra 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.40 Skladbe za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melo- dij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Čez hrib in dol — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Zabavni orkester in pianist Horst Jankovskv — 15.05 Iz sveta opernih melodij — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 18.30 Klavirske skladbe mojstrov romantike — 19.06 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 V nedeljo zvečer — 22.15 Sere-nadni večer — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Orkester Caranata in Ray Conniff z zborom v plesnem ritmu PONEDELJEK — 4. sept. 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu — 9.30 Odlomki iz priljubljenih Leharjevih operet — 10.15 Pisana suita — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Na obisku pri zabavnih ansamblih — 12.10 Pet valčkov Friderika Chopina — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Kvintet Niko Štritof ob spremljavi Štirih godcev — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikim orkestrom — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje Mariborski komorni zbor — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Priljubljene melodije igra pianist Borut Lesjak — 18.35 Mladinska oddaja »Interna 469« — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Beat in bossa nova z ansamblom Jožeta Privška — 20.25 Skupni program JRT — studio Ljubljana — 22.10 V plesu se razvedrimo — 23.15 Igra plesni orkester RTV Ljubljana TOREK — 5. septembra 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Trije ljubezenski dueti iz francoskih oper, — 10.15 Z jugoslovanskimi ansambli zabavne glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Slovenska narodna in zborovska glasba — 12.10 Pisana paleta melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalna orkestra radia Leipzig in Paul Lavalle — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Orkestri in zabavni zbori — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz naših koncertnih dvoran — 18.00 Aktualnosti doma in V svetu — 18.15 Domače pesmi in napevi — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Slovenske popevke v instrumentalnih izvedbah — 20.30 Radijska igra — 21.32 Glasbena medigra — 21.35 Iz fo-noteke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni jprogram JRT — studio Zagreb — 23.05 Jazz v noči 1 Televizija SOBOTA — 2. septembra 18.00 Vsako soboto (RTV Ljubljana) —- 18.15 Mladinska igra TV Zagreb (RTV Beograd) — 19.15 Sprehod skozi čas, 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 Iz tuje glasbene produkcije, 21.40 .Glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 21.55 Danes bo prišel mož, ki ubija mravlje. 22.45 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Mladinska igra, 19.15 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) - 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.40 Narodna glasba, 17.55 TV novice, 19.40 Propagandna oddaja, 20.30 Propagandna oddaja (RTV Beograd) — 21.55 Serijski film, 22.45 Informativna oddaja (RTV Zagreb) NEDELJA —- 3. septembra 8.25 Poročila, 8.30 Dopoldanski film (RTV Ljubljana) — 9.00 Bukarešta — svetovno prvenstvo v rokoborbi, 10.30 Kmetijska oddaja (RTV |3eograd) — 11.15 Trezni vrabček —■ risanka, 11.30 Potujte z nama ob Savi Bohinjki (RTV Ljubljana) — 12.00 Bukarešta — svetovno prvenstvo v rokoborbi (RTV Beograd) — 18.50 Poročila, 18.55 Dolgo, vroče poletje — film, 19.45 T V prospekt (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 21.00 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 22.50 Lirika (RTV Skopje) — 23.05 T V dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 4. sept. 18.45 Znanstveni film, 19.05 Zamejci pri nas (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.38 Ivanov — predstava gledališča (RTV Beograd), 21.40 Predstavljajte si — glasbena oddaja, 22.10 T V dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Znanost 67 (RTV Beograd) — 19.05 Mozaik 67 (RTV Sarajevo) — 20.00 Spored italijanske TV TOREK — 5. septembra 18.05 Spet doma — lutkovna igra, 18.20 Samosil, ali iz dežja pod kap, 18.50 Monografija, 19.30 Cik cak, 19.40 TV obaornik, 20.00 Žena na obali — film, 21.30 Berite novice, 22.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 19.00 Poročila (RTV Beograd) — 18.10, Reportaža (RTV Titograd) — 18.30 Svet na zaslonu (RTV Ljubljana) — 19.10 Oddaja o prometu, 19.40 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.00 Spored italijanske TV Kino Kranj CENTER 2. septembra amer. barv. film KROGLA ZA ZLIKOVCA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma CIMARRON ob 22. uri 3. septembra amer. barv. CS film CIMARRON ob 10. uri, jug. film DIVERZANTI ob 13. in 21. uri. amer. barv. film KROGLA ZA ZLIKOVCA ob 15., 17. in 19. uri . 4. septembra jug. film DIVERZANTI ob 16., 18. in 20. uri 5. septembra amer. barv. CS film CIMARRON ob 10. uri, jug. film DIVERZANTI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 2. septembra zah. nemški film UBIJALEC S TEMZE ob 18. in 20. uri 3. septembra amer. barv. CS film CIMARRON ob 13.30 uri, amer. barv. CS film NA-VARONSKA TOPOVA ob 16. uri, zah. nemški film UBIJALEC S TEMZE ob 18.30 uri, premiera franc. barv. CS filma DRUGA RESNICA ob 20.30 uri 4. septembra amer. barv. CS film CIMARRON ob 15.30 uri, francoski film JOJO ob 20. uri 5. septembra amer. barv. CS film DZlNGIS KAN ob 10., 18. in 20. uri, amer. barv. CS film CIMARRON ob 15.30 uri Cerklje KRVAVEC 2. septembra švedski film DRAGI JOHN ob 20. uri 3. septembra ital. barv. film SAMSON PROTI NASILNE- ! ZU ob 15., 17. in 19.30 uri Stražišče SVOBODA 3. septembra amer. barv. CS film CIMARRON ob 15., 17.30 in 20. uri Naklo 2. septembra jug. film DIVERZANTI ob 20. uri 3. septembra jug. film DIVERZANTI ob 17. uri Kropa 3. septembra amer. film GLASNI ŠEPET ob 15. in 19.30 uri Jesenice RADIO 2. in 3. septembra franc. barv. film PESEM SVETA 4. septembra amer. barv. film CAT BALLOU 5. septembra poljski barv. CS film FARAON I. DEL Jesenice PLAVŽ 2. do 3. septembra poljski barv. CS film FARAON L DEL 4. do 5. septembra franc. barv. CS film PESEM SVETA Dovje-Mojstrana 2. septembra češki film ANGEL BLAŽENE SMRTI 3. septembra franc. film TIGER RAD JE SUROVO MESO Koroška Bela 2. septembra italj. film VELIČASTNI ROGONOSEC 3. septembra amer. barv. CS film ČLOVEK-Z ZAHODA 4. septembra poljski barv. CS film FARAON I. DEL Kranjska gora 2. septembra amer. barv. CS film ČLOVEK Z ZAHODA 3. septembra italj. film VELIČASTNI ROGONOSEC Škofja Loka SORA 2. septembra amer. barv. CS film SIERA CHARIBA-MAJOR DUNDEE ob 17.30 in 20. uri 3. septembra amer. barv. CS film SIERA CHARIBA-MAJOR DUNDEE ob 17. in 20. uri 4. septembra amer. barv. CS film NAVARONSKA TOPOVA ob 19. uri 5. septembra sovj. barv. film DEDEK MRAZ ob 18. in 20. uri Razpisna komisija pri Svetu osnovne šole France Prešeren Kranj razpisuje prosto delovno mesto za določen čas 1 UČITELJA za telesno vzgojo — profesor ali predmetni učitelj Kandidati naj pošljejo svojo prijavo do 5. septembra 1967 razpisni komisiji osnovne šole France Prešeren Kranj. Svet osnovne šola Stane Žagar Kranj razpisuje delovno mesto učitelja slovenskega jezika za določen čas. Pogoj: PU ali P. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu ter vsa kamnoseška dela opravlja UDOVČ BORIS Kamnoseštvo, Naklo 41, telefon 21058 Prodam Po ugodni ceni prodam KLAVIRSKO HARMONIKO, znamke »Carisch«, 75-basno, dva registra. Presterl, Kranj-Stražišče, Gasilska ul. 7 4226 KLAVIRSKO HARMONIKO, 60-basno »Meinel-Herold« Alb, Fakinov učbenik in zložljivo stojalo za note ugodno prodam. Lapuh, Radovljica, St. Žagarja blok 4 4227 Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO 96-basno »VVeltmei-ster«, Roblek, Bašelj 1, Preddvor 4228 FINOMEHANIKI! prodam nemško STRUŽNICO. Kranj, Kokrica 84 4229 Prodam KRAVE po izbiri. Sp. Brnik 40, Cerklje 423G Prodam GARAŽO! Jože Kr-fogec, Kranj, Planina 4 4231 Prodam tapetniški STROJ na ročni in motorni pogon. Markič, Kranj, Gasilska 1, Stražišče 4232 Za 60.000 S din prodam rabljeno SPALNICO z vzmetnicami. Kranj, C. JLA 6 (Grozdek) 4233 Prodam suhe BOROVE PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 4234 Prodam tri pse mladiče SREBRNE VOLCJAKE. Zi-hrl, Hosta 5, Sk. Loka 4235 Prodam male t PRAŠIČKE, 6 tednov stare. 'Jeraj, Vodice 73 4236 Prodam dvodelni PLETIL-NI STROJ »Regina«. Oster-man Milena, Ul. 31. divizije 56, Kranj. Ogled popoldan 4237 Prodam STAVBNO PARCELO v Krizah pri Tržiču. Po-izve se: Pristava 12, Križe 4238 Prodam MOPED »Puch« z dolgim sedežem, češnjica 3, Podnart 4239 Prodam dobro ohranjeno OMARO. Kranj, Tavčarjeva 26 4240 Prodam VW kombi polto-vorni. Ahačič, C. 1. maja 57, Kranj 4241 Prodam nov GUMI VOZ. Ponudbe poslati pod »Gumi voz« 4242 Prodam raztegljivo »pali-sander« MIZO in kopalno KAD. Kranj, Tavčarjeva 31/1 4243 Prodam dobro ohranjeno motorno ŽAGO »Stihi« kon-tra. Pogačar Anton, Radovna 5, Zg. Gorje 4195 KADAR VOZIŠ, NE BERI! KADAR BEREŠ, BERI PAVLIHO! Prodam mladega VOLA. Pšata 19, Cerklje 4247 GOSTILNO v Crngrobu pri Škof j i Loki prodam. Ogled in poizvedbe 3. 9. 1967 od 9.—15. ure. Mastrl Franc, Crngrob 13 4208 Ugodno prodam dva ŠTEDILNIKA 2 1/2 plošče z medeninastim okvirjem in bakrenim kotlom. Kranj, Kocja-nova 6, telefon 22-167 4222 Staro strešno OPEKO, 2000 kosov, bobrovec, v dobrem stanju ugodno prodam. Puša-vec, Ovsiše, Podnart 4244 Prodam mlado 9 mesecev brejo KRAVO po izbiri in 60 kg težkega prašiča. Kranj, Prebačevo 41 4245 Prodam dva nova ŠTEDILNIKA, električ. in desni navadni »Gorenje«, Šenčur 98 4246 Prodam belega VOLĆIAKA, 6 mesecev starega. Jesenice, Titova 36, (Vauhnik) 4248 ŠOTOR za 6 oseb, dva spalna in bivalni prostor ugodno prodam. Mokorel ing. Franc, St. Rozmana 4, Kranj 4249 Dve KADI po 2800 litrov za namakanje sadja za žganje-kuho, neprodušno zaprti, iz mecesnovega lesa, ugodno prodam. Fon, Lesce 123 4250 Kompletni lep AKVARIJ s tropskimi ribicami, 120-litrski prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4251 Globok OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam za 20.000 S din.'Klemene Marija, Kidričeva 21, Kranj 4252 Prodam ali dam v najem večjo površino ZEMLJE. Jarc Marija, Okroglo, Naklo 4253 Prodam KRAVO po prvem teletu. Orehovlje 16, Kranj 4254 Poceni prodam staro OSTREŠJE za kurjenje peči. Sp. Duplje 74 4255 Prodam ZASTAVA 750, izdelan avgusta 1964. Lamovšek, Kranj, Mlakarjeva 2 4256 Prodam ZASTAVA 750 s 54.000 km. Lesce 121 4257 Dobro ohranjen ŠIVALNI stroj »Veritas« v omari ugodno prodam. Tudi na ček. Kranj, Planina 5/a, provizorij 4258 Prodam LAMBRETO TV 175 ccm. Lahko tudi na ček. Kranj, Kidričeva 67/11 4259 Prodam tri PRAŠIČE, po 80 kg težke za rejo. Suhadol-nik, Kranj, Cirče 32 4260 Takoj prodam SPALNICO zaradi selitve po znižani ceni. Krapež Lenka, Valburga 16, Smlednik 4261 Prodam FIAT 1100. Naslov v oglasnem oddelku 4262 Prodam OPEL-KADET karavan, letnik 1964, bele barve, 43.000 km, ogled samo v soboto 9.9. in 10.9.1967. Prodam tudi 10 kosov tramov 8x20x24 m in koš za gnoj. Trle j Valentin, Begunje na Gor. 50 4263 Gnoj nično ČRPALKO in sod prodam. Trnove — Duplje 4264 Prodam tri PRAŠIČE, od 40—70 kg težke. Sp. Brnik 12, Cerklje 4265 Prodam PRAŠIČKE. Lahov-če 49, Cerklje 4266 Prodam karamboliran AVTO VW, letnik 1965. Časar Kristina, Gozdni obrat Pokljuka — Mrzli studenec Albl Prodam vodno ČRPALKO za enostanovanjsko hišo. Križe 93 4268 MOTORNO ŽAGO znamke »Castor« ugodno prodam. Informacije in ogled Ul. 31. divizije 1, Kranj 4269 Nujno prodam RENAULT-GORDINI 1966. Premrov, Prešernova 2, Kranj 4270 Ugodno prodam S-KLARI-NET. Poženik 3. Cerklje 4271 Malo POSESTVO v bližini Kranja prodam ali dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku 4272 Prodam FIAT 750, prevoženih 32.000 km. Osterman Viktor, Kranj Ul. 31 divizije 56. Ogled popoldan 4273 Prodam zazidljive PARCELE v Zg. Bitnju. Žabnica 39 4274 AVTOMOBIL Zastava 600 D prodam. Sosič, Kranj, Ruči-gajeva 14 4275 Prodam KRAVO s teletom ali brez njega. Kranj, Jezerska c. 93 4276 Prodam HIŠO v Mojstrani z vrtom. Poizve se: Vovk Pavlina, Vrbnje 4, Radovljica 4277 Prodam osebni AVTO 750. letnik 1963. Prebačevo 38. Kranj 4278 Prodam BATE za četrto brušenje za Zastavo 600 in DIFERENCIAL topolino C. Pod jed Franc, Binkelj 23. Šk. Loka 4279 Ugodno prodam novo ma-hagoni SPALNICO. Lahko tudi na ček. Makovec, Župančičeva 6, Kranj 4280 Zaradi novogradnje prodam komfortno dvosobno stanovanje z nekaj predplačila. Vse-ljivo spomladi. Naslov vogl. oddelku 4281 Prodam KRAVO simentalko dobro mlekarico. Loka 13, KrKe 4282 Prodam večje število RAC (kikikembel), pohance, purane in gosi. Velesovo 47, Cerklje 4283 Kupim rabljene DESKE. Držič, Struževo 9, Kranj 4296 Kupim KADI za namakanje sadja. Balanč, čepulje 7, Bes-nica 4297 Ostalo KMETOVALCI! Izdelujem vseh vrst gumi vozove, traktorske prikolice, enoosne s ki-perjem ali brez, traktorske nakladalce za gnoj in gramoz, traktorske kultivatorje, sa-mokolnice in balkonske ograje vseh vrst. Cena vseh teh izdelkov konkurenčna. Vse izdelke delam tudi no naročilu LAH ALOIZ, splošno kovaš-tvo, KLANEC 13, pošta Komenda 4140 ROLETE LESENE, plastične in platnene, struženje parketa po želji, tudi lakiranje, lahko naročite osebno, pismeno ali po telefonu zastopniku Špiler Lojzetu, Radovljica, Gradnikova 9, telef. 70-046 4217 LASTNIKE AVTOMOBI LOV znamke VW obveščam, da sem odprl mehanično delavnico, kjer vršim vsa dela in servise izključno samo za vozila VW. Popravim hitro, solidno in po zmerni ceni. Oglasite se na naslov: Stritar Franci, Kranj-Čirče, Stareto-va 23. Za obisk se priporočam 4211 PISALNI STROJ vzamem v najem za dva meseca. Naslov v oglasnem odd. 4284 Fant naproša DEKLE, ki je bilo 15. avgusta pred 8. uro zjutraj na razstavišču KZ Sloga, da odda naslov na ogl. oddelek pod »Srečanje na sejmu« 4285 Iščem starejšo žensko ali mlajšo upokojenko v dopoldanskem času za varstvo dveh otrok. Naslov v oglasnem oddelku 4286 Butan — propan — plin po 1,30 N din za kilogram dobite pri Trgovskem podjetju KURIVO Kranj Dve DIJAKINJI vzamem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 4292 Oddam v najem WIKEND hišico z vrtom in sadovnjakom ter hruške za vlaganje. Naslov v oglasnem oddelku. 4287 K dvema 'eklicama iščemo gospodinjsko POMOČNICO. Prednost imajo mlajše upokojenke. Nudimo hrano in stanovanje. Vrhovnik, Šenčur 370 pri Kranju 4288 Izdelujem balkonske ograja vseh vrst po konkurenčni ceni m 7000 S din, stopnišV.e ograje, vrtna vrata, predpraž* ne mreže in vsa stavbero ključavničarska dela. Se priporoča PIRC MAKS, ključavničarstvo, Hrast je 73. novo naselje pri Kranju 4289 KMETIJSKO živilski kombinat Kranj razglaša prosto mesto honorarnega sodelavca (potnika) za prodajo kmetijskih strojev-traktorjev na območju Slovenije. Ponudbe poslati KZK Kranj, p.p. 29. 4290 Izgubil sem aktovko z delovno obleko iz Apna do Cer-kelj. Poštenega najditelja nro-sim. da jo proti nagradi v—>e trafiki Cerklje. 4291 Sprejmem DIJAKA sostanovalca. Kranj, Tatjane Od rove 9 4.~<>3 Dam hrano in stanova i ;e tovarniški DELAVKI ali UPOKOJENKI, ki bi pomagala pri delu Naslov v oglasrom oddelku 4294 Izgubila sem večjo zlato VERIŽICO ob Kokri na Prim-skovem. Poštenega najditelja naprošam, naj jo odda v ogl. oddelek proti nagradi 4295 UGODNOSTI: krije do 23 % — 9 kosov na mJ — v različnih barvah — najcenejše kritje — hitra dobava vam nudi novo! 9 kosov na m« Likozar Marjan — CEMENTNI IZDELKI, Benedikova 18 (Stražišče), Kranj VISTAL novo umetno usnje, ki prepušča zrak STANDARD — KRANJ DEŽURNI VETERINARJI septembra 1967 Od 2. do 9. 9. 67 Rus Jože, Cerklje, tel.' 73115; od 9. 9. do 16.9. Bedina Aaton, JcSe- tova 29, tel. 21631; od 16. do 23. 9. dr. Rutar Fr., Planina 4, tel. 21605; od 23. do 30. 9. Vehovec, Stošičeva 3. tel 21070. G L« AS SPORT SOBOTA — 2. septembra 1967 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Telefoni: redakcija 21-833, 21-860; uprava lista, ma looglasna in naročniška služba 22 152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Kegljanje 57 dvojic na klubskem prvenstvu V sredini avgusta je bilo zaključeno krožkovno prvenstvo KK Triglava v dvojicah. Zanimivo je, da je na prvenstvu nastopilo kar 57 dvojic t. j. 114 tekmovalcev. REZULTATI: 1. Martelanc-Cadež (Textilindus) 1795, 2. Fende—Jereb (Planika) 1745 3. Turk—Ropret (Elektro) 1745.4. Česen—Bregar (Iskra) 1731, itd. - c Plavanje Zadnja preizkušnja V četrtek zvečer so odpotovali kranjski plavalci na državno ekipno prvenstvo v Split. Dan pred odhodom So imeli še zadnji interni plavalni- miting, na katerem so dosegli naslednje rezultate: Ženske — 100 prosto: 1. — 2. Svarc, šmid 1:15,6, 3. Pečjak 1:23,8; 100 hrbtno: 1. Svarc 1:26,4, 2. Virnik 1:28,1. 3. Kraljic 1:28,9; 200 prosto: 1. Mihelič 2:46,9; 400 mešano: 1. Pečjak 6:44,0, 2. Mihelič 6:514, 3. Šmid 6:58.8. Moški — 1000 prosto: 1. Na-dižar 12:54,2, 2. Klemenčič 12:56,3. - c Tenis Prvenstvo Kranja V soboto se bo v športnem parku pričelo letošnje prvenstvo Kranja v tenisu za člane, članice, mladince in pionirje. Ker so kranjski tenisači v letošnji sezoni dosegli vrsto lepih uspehov v republiškem in državnem merilu, bo brez dvoma to eno najkvalitetnejših prvenstev. Posebna draž prvenstva bo v borbi za naslov članskega prvaka, kjer bodo poizkušali odvzeti naslov Davorju Žnidarju izenačeni tekmovalci, kot so: Polenc, Mulej, Furlan in AnzeLje. VL Furlan Prvenstvo Gorenjske v kegljanju za posameznike Še vedno Martelanc Naslov prvaka Gorenjske v kegljanju je ponovno osvojil Vlado Martelanc. Na prvenstvu, ki so ga odigrali v Kranju in na Jesenicah, je nastopilo 40 tekmovalcev. Prvenstvo je bilo istočasno tudi izbira za 10 najboljših, ki bodo zastopali Gorenjsko na republiškem prvenstvu, ki bo 9. in 10. ter 16. in 17. septembra v Kranju. (T) 1731 (891 — 840), 4. M. Hafner (J) 1717 (832 — 885), 5. Košir (Ljubelj) 1708 (850 — 858), 6. Kordež (T) 1701 (869 — 832), 7. Pečar (KG) 1686 (859 — 827). 8. Crv (J) 1682 (854 — 828), 9. Zerjov (KG) 1679 (876 — 803), 10. Savnik (J) 1652 (803 — 849) itd. P. C. V. Martelanc Pravico nastopa brez kvalifikacij so priznali Turku (T), kot lanskoletnemu slovenskemu prvaku ter državnima reprezentantoma Sli— barju (J) in Ambrožiču (T). REZULTATI: 1. Martelanc (T) 1861 (Kranj 957 — Jesenice 904) kegljev, 2. J. Hafner (J) 1738 (853 — 885), 3. Bregar Moštveno prvenstvo SRS v plavanju Uspešna vrnitev Radovljice Plavalci Radovljice so po letu premora v udejstvovanju uspešno nastopili na republiškem prvenstvu v Kopru. Čeprav so vsi klubi izpolnili postavljeno normo PZS (11.600 točk), je uspeh Radovljice še večji, ker so pustili za seboj Celjane, ki so lahko celo sezono nemoteno trenirali. VRSTNI RED: L Slavlja 19.110, 2. Koper 16.129, 3. Fužinar 14.576, 4. Radovljica 13.132, 5. Neptun 12.450 točk. REZULTATI — Moški — 400 m mešano: 1. Breznikar (F) 5:35,0, 6. Gorjanc 6:01.2, 9. Mandeljc (oba R) 6:40.0; 200 m prsno: 1. Dimic (S) 2:51,4, 3. Artiček 3:00,6, 7. Jensterle (oba R) 3:08,9; 200 m hrbtno: 1. Potorn.k (S) 2:34.0, 6. Gorjanc 2:53.8, 9. Ravnikar (oba R) 3:01.6: 100 m prosto: 1. Vaupot (F) 1:03.6. 8. Mandeljc 1:09.1. 9. Selan (oba R) 1:10,0; 400 m prosto: 1. Breznikar (F)) 5:02,4, 5. Gorjanc 5:15.5. 10. Ravnikar (oba R) 6:07,2; 1500 m prosto: 1. Svarc (S) 20:33.1, 6. Gorjanc 21:37,7, 9. Mandeljc (oba R) 23:29.1; 200 m delfin: 1. Breznikar (F) 2:38.3, 4. S. Artiček 2:58.3, 9. A. Artiček (oba R) 3:25,0; 4 x 100 m prosto: 1. Koper 4:18,1, 4. Radovljica 4:43,7; 4 x 200 m prosto: 1. Koper 9:50.3, 4. Radovljica 10:33,2; 4 x 100 m mešano: L Slavija 4:40,4, 5. Radovljica 5:17,0. Ženske — 400 m mešano: 1. Bau (S) 6:53.0, 3. Jensterle 6:57,1, 8. Meglic (obe R) 7:30.3; 200 m prsno: 1. Cerar (S) 3:16,4. 2. Jensterle 3:24.0, 9. Trelc (obe R) 3:45,0, 100 m hrbtno: 1. Stok (K) 1:23,6, 5. Pikon 1:38,7, 9. Daševič (obe R) 1:41,6; 100 m prosto: 1. Stok (K) 1:18.7, 5. Jensterle 1:23,0. 9. Pkon 1:33. G; 100 m delfin: 1. Bau (S) 1:32,7. 4. Meglic 1:40.0, 8. Stojilkovič (obe R) 1:44,5; 400 m prosto: 1. Kržič (S) 6:15,4, 6. Jensterle 6:40,7, 9. Meglic (obe R) 7:03,0; 4 x 100 m mešano: 1. Slavija 6:01,6, 3. Radovljica 6:36,4; 4 x 100 m prosto: 1. Koper 5:26,0, 4. Radovljica 5:53,1. Atletsko prvenstvo Slovenije za posameznike Doslej najuspešnejše prvenstvo Nastop kranjskih atletov in atletinj na letošnjem posameznem prvenstvu Slovenije za člane in članice lahko ocenimo kot doslej najuspešnejši. Poleg pričakovanega prvega mesta reprezentanta Mileka pri skoku v višino in presenetljive, vendar zaslužene zmage v štafetnem teku 4 X 400 metrov (Zumer, Marn, Kaštivnik, J. Kleč) so predstavniki Triglava osvojili še vrsto vidnih mest. Tako je bil Janez Kleč ponovno drugi v tokrat izredno taktičnem in ubijajočem teku na 800 m, na 400 m pa je zasedel tretje mesto. Lidija Osovnikar, ki je bila v soboto tretja na 100 m, je drugi dan tekmovanja presenetila z odličnim rezultatom in drugim mestom v teku na 200 m (25,9). V isti disciplini je Triglavu pripadlo tudi četrto mesto z Božo Bizjak. Najvoi nastopov je imel de-seterobojec Tone Kaštivnik, saj je startal kar v štirih disciplinah solo in v dveh štafetah ter pri tem osvojil tudi eno prvo, dve tretji, eno četrto in dve peti mesti. Peter Pajk, ki je osvojil četrto mesto v metu krogle, je v naslednjih disciplinah zaradi poškodbe gležnja moral pre- Gorenjsk Suha : Triglav Suha: J. Oman 10, M. Oman 22, Jemc, Demšar 4, Rupar 8, Krajnik 7, Kafol, J. Hartman 7, P. Hartman Triglav: A^man 11, Dežman 6, Ktavora 13, šorli 11, Zupančič 14, Omahen 4, Pisker-nik 4 V prvenstveni tekmi druge slovenske košarkarske lige med gorenjskima predstavnikoma je morala doma- nehati s tekmovanjem in si je tako celo zapravil nastop na državnem prvenstvu v de-seteroboju. Državni mladinski prvak Dušan Prezelj je v Celju v troskoku zasedel drugo mesto, pri skoku v višino pa je bil peti. Enako uvrstitev je zabeležila v teku na ovirah nadarjena Saša Vidovič. Tone Strojan, ki letos prvič nastopa med člani, je v polfinalu teka na 100 m zasedel peto mesto v svoji skupini (11,4), pri skoku v daljino pa je z novim osebnim rekordom (635 cm) zasedel četrto mesto. Obe ženski štafeti, 4 X 60 m in 4 X 100 m, ki nastopata v sestavu Simič. Klemene, Bizjak in Osovnikar, sta v Celju osvojili drugo mesto, moška štafeta 4 X 100 m (Strojan, J. Kleč, Kaštivnik, Milek) pa je bila tretja. V soboto in nedeljo bodo na podlagi dosedanjih rezultatov, predvsem pa rezultatov iz Celja, nastopili na državnem prvenstvu za člane in članics v Osijeku tudi naslednji Triglavani: Polde Milek, Janez Kleč. Tone Kaštivnik, Drago Zumer, Dušan Prezelj in Lidija Osovnikar. M. Kuralt derbi 58:63 (27:30) ča Suha pustiti točki gostom iz Kranja. V začetku so bili gostje sicer boljši, vendar so zaigrali domačini zelo dobro in so bili proti koncu uspešnejši. Zaradi petih osebnih napak eta v 12. minuti drugega polčasa morala iz igre Krajnik in Rupar, kar so Kranjčani izkoristili in zopet povedli ter zmagali. P. Pokom Novi trener — novi uspehi? Bo prihod trenerja Mladenovića povzročil preokret v nogometnem klubu Triglav? — Nogomet pod okriljem Save? Nogometaši Triglava so doživeli v minulem prvenstvu velik neuspeh, saj so se uvrstili v samo dno lestvice, pa čeprav so nekateri pred prvenstvom napovedovali, da so Kranjčani favoriti za vodilno pozicijo. Kakšno je trenutno stanje v klubu in kaj pričakujejo od pravkar začete sezone, o tem smo govorili s tajnikom kluba Bogdanom Majcetom. —V čem je vzrok slabega plasmaja Triglava v zadnjem prvenstvu? »Razen finančnega problema, katerega ne moremo rešiti že več let, nam je najtežje vprašanje postavljal profesionalni trener. Mislim, da je kriza nogometa v Kranju tesno povezana s tema dvema problemoma.« — Koliko resnic* je v gla- sovih, da bodo nogometaši Triglava nosili v naslednji sezoni ime tovarne Save? »S 30.000 N dinarjev ne moremo uspešno nastopati v slovenski ligi. S tovarno Savo smo v stikih In že lahko rečem, da so s simpatijami sprejeli naše napore za ponovno oživitev kvalitetnega nogometa v Kranju. Najverjetneje je, da se bomo s Savo sporazumeli in da bomo že v septembru ali oktobru spremenili svoje ime.« — Mar to pomeni, da ste j se odrekli dotaciji, ki jo dobivate prek ŠD Triglav od občinske zveze za telesno kulturo? »Razumljivo je, da ne želimo odbiti dotacije. Ker bo naše delo osnovano tudi na treningih s pionirji in mladinci, nam bo dotacija tudi vnaprej pripadala.« — Bo prihod Mladenovića izzval preobrat v nogometnem klubu? »že dlje se naš upravni odbor zaveda, da je za uspešno delo v klubu potreben pro- f fesionalnl trener. Pogovarjali j smo se z več strokovnjaki, vendar zaradi finačnih težav niso mogli nobenega sprejeti. V zadnjem trenutku smo sprejeli ponudbo Vlada Mla-denovičia, napadalca OSim-pije, ki je bil .najcenejši'. Prepričani smo, da nam bo njegova pomoč v neprecenljivo korist. Po dveh mesecih bo Mladenovič tudi zaigral za našo ekipo.« — Kateri igralci bodo letos igrali v prvi ekipi? »Standardna sestava je še vedno neznanka. Novi trener Vladan Mladenovič bo imel veliko izbiro igralcev. Poleg standardnih F^voliigašev se bodo za mesto v ekipi borili novinci: Golić, Bucalo, Mišić, Živkovič (igralci vojaške ekipe Borec), Kalan (Kropa) in Prestor (Olimpija). Ekipa bo tako sestavljena iz naslednjih igralcev: Vagaja, Mišić, Ugrica, Ajdovec, Koban, Nosan, Kožar, Vukotič, Ver* bič Klemenčič, Prestor, Bucalo, Živkovič, Kitic, GotiČ, Peric, Kalan in Andoljšek.« P. Didić