Año (Leto) XVI (11) No. (štev.) 50.
« E S L O V E JV
IA LIBRE”
BUENOS AIRES,
17. decembra (diciembre) 1959
Ob mednarodnem kongresu kat. mladine
V času od 6. do 13. decembra t. 1, je bil v Buenos Airesu četrti mednarodni kongres katoliške mladine. Udeležilo se ga je okoli 200 delegatov iz raznih delov sveta, med temi tudi zastopniki slovenske mladine v Buenos Airesu, ki so se ob tej priložnosti prvič v svojem življenju sestali z zastopniki raznih narodov. Za našo mladino je bilo to novo in veliko doživetje. S svojo udeležbo na tem kongresu so naši fantje prestali svoj ognjeni krst za novo vrsto javnega udejstvovanja. Naši mladinski zastopnika pa niso ob tej priložnosti zastopali samo svojih organizacij, ampak vso slovensko izseljensko mladino, še več ves slovenski narod. Tuji zastopniki so namreč po tej naši mladini sodili naš narod.
Iz moramo priznati, da nas je naša mladina dobro zastopala. Pri nedeljskem manifestacijskem sprevodu je bila slovenska skupina ena izmed najbolj pestrih in najlepše urejenih, številni gledalci, ki so se zbrali na ulicah Buenos Airesa, so slovensko skupino z velikim številom narodnh noš na čelu navdušeno pozdravljali. Buenosaireški časopisi so v ponedeljek pri nesli slike slovenskih deklet in fantov v narodnih nošah. Najveeji argentinski jutranjih “La Prensa” je to sliko objavil na vidnem mestu.
Buenos Aires in številni tuji zastopniki so nas zopet videli. Slovenske zastave so zopet zaplapolale v velikem mestu. Vse dni kongresa je namreč visela slovenska zastava v buenosaireški mestni dvorani; v sprevodu v nedeljo pa je bilo več slovenskih zastav.
Veliko pozornost je med vsemi delegati in Argentinci vzbudila kratka, pa lepa brošura, ki so jo naši mladi za to priliko izdali. Z izdajo te niso dokazali samo, da so- se na ta kongres resno pripravili, ampak tudi, da znajo spretno izkoristiti priliko, da pokažejo svetu Slovenijo. Pohvale vredno je tudi to, da je zastopnik naše mladine preteklo sredo, ko so delegati obiskali predsednika republike dr. Frondizija, temu izročil en izvod te brošure.
Ob tem kongresu kakor tudi že ob raznih drugih podobnih mednarodnih prireditvah, smo mogli videti, kako pomembno je, da se jih udeležujemo tudi mi Slovenci. Ta mednarodna srečanja so — kakor je bilo nekje zapisano — okno v svet. Na teh sestankih nam je dana priložnost, da vidimo 'in spoznamo druge narode, da navežemo z njimi stike, da pridobimo prijatelje in zagovornike za svoje pravične narodne zahteve. Na drugi strani pa imajo predstavniki drugih narodov na teh kongresih priložnost nas videti in spoznati. Osebni stiki, osebne zveze in osebni vtisi so mnogokrat več vredni kot pisma ali spomenice.
Zato pa moramo biti danes mi vsi — kolikor je to le mogoče — zastopniki svojega naroda in moramo iskati zvez z vplivnimi osebnostmi v svetu. Najlepša priložnost za to je na mednarodnih kongresih. Tega se n. pr. dobro zaveda Slovenska ljudska stranka, ki zato od vsega početka sodeluje v mednarodni krščanski demokraciji, ki spada danes med vodilne politične činitelje na svetu, in se udeležuje vseh njenih mednarodnih prireditev.
Mladini, ki je sodelovala pri zadnjem mednarodnem katoliškem kongresu, pa kličemo: Naj vas za bodoče ne oplašijo težave, na katere ste naleteli, naj vas pa tudi ne omamijo uspehi, ki ste jih doživeli. Vztrajajte v delu za lepšo bodočnost slovenskega naroda
Nemiri v Paraguaju
V Paraguaju je prejšnjo soboto več nasprotnikov, sedanjega režima napadlo policijske in vojaške položaje v mestih Encarnación ob reki Parana nasproti argent. mestu Posadas v provinci Misiones in v mestu P. J. Caballeros nasproti brazilskemu mestu Ponta Pora tudi ob reki Parana. Vlada je objavila poročilo, da so vladne čete napad odbile, napadalce pa zajele in razorožile. Paraguayski opozicionalci pa zatrjujejo, da upor še ni zadušen in da se širi naprej.
Veiičastni sprejem Eisenhowerja v Indiji
Iz pakistanske prestolnice Karači je Eisenhower priletel na kratek obisk v Kabul v Afganistanu. Imel je konferenco z afganistanskim predsednikom Sadar Mohamedom Daudom, nakar se je podal v indijsko prestolnico New Delhi.
Njegovo letalo je pristalo na newdel-hijskem letališču, ki je 15 km oddaljeno od mesta. Tam ga je pričakal Nehru in vsa indijska vlada z avtomobili. Vzdolž ceste, ki vodi z letališča v mesto, se je zbralo nad en in pol milijona Indijcev, ki so bučno pozdravljali Eisenhowerja. Množica je valovila ob cesti in zasipala avtomobile v sprevodu s cvetjem ,tako da je Eisenhower proti koncu poti stal do kolen globoko v cvetju v svojem avtomobilu. Z Eisenhower-jem sta se v istem avtomobilu ’tožila indijski državni predsednik Rajendra Prasad in Nehru. Nehru se je sredi poti presedel v jeep, da je z njim delal pot Eisenhowerjevemu avtomobilu med milijonsko množico. Prebivalstvo je klicalo Eisenhowerju “American Badsah” (ameriški kralj). Eisenhowerja je tako prevzela milijonska množica, da je močno utrujen prispel po dveh urah vožnje na komaj 15 km dolgi poti v vladno palačo v New Delhi. Tudi Nehru je bil popolnoma prevzet od vtisov množice, ker tudi on kot indijski vodja še ni doživel takega sprejema, kakor ga je doživel Eisenhower.
Z Eisenhowerjem je Nehru imel raz-- govore o problemu rdeče Kitajske, o vprašanju obmejhnih sporov s Pakistanom zaradi Kašmirske planote. Eisenhower se je v svojih izjavah Nehruju o-mejil na pomirjevanje med Pakistanom in Indijo, glede rdeče Kitajske pa je predlagal ameriško vojaško pomoč Indiji, če bi jo ta kdaj hotela.
Ob otvoritvi severnoameriške trgovinske in industrijske razstave v New Delhiju je Eisenhower imel tudi daljši govor, ' v katerem je zagotovil Indiji severnoameriško gospodarsko pomoč. Poudaril je, da je edina vojna, ki je popolnoma opravičljiva in ki je pravzaprav nujna, da jo vodi človeštvo, vojna proti lakoti in pomanjkanju. Ves svet bi se moral mobiliziradi za vojno za dosego štirih dobrin človeštva: družine, prehrane, prijateljstva in svobode. Na svetu ne bo prej popolnega miru, dokler ne bo vse človeštvo svobodno.
V ponedeljek zjutraj je Eisenhower odletel v perzijsko prestolnico v Teheran.
★
Ob priliki Eisenhowerjevega obiska v Indiji sta Nehru in Eisenhower proučila tudi vojaško pripravljenost Indije proti morebitnemu napadu rdeče Kitaj-
ske. Prišla šta do zaključka, da je indijska vojska več kot štiri petine manj številčna kakor kitajska vojska. Indija ima nekaj nad pol milijona vojakov pod orožjem, medtem ko ima rdeča Kitajska 2,5 milijona oboroženih mož.
Nekateri strokovnjaki so mnenja, da rdeča kitajska armada šteje ok. pet milijonov mož, toda redna vojska ni večja od polovice tega števila. Več sto tisoč kitajskih vojakov je trenutno v Tibetu. Večina jih je prišlo v Tibet preteklo poletje, ko so se Tibetanci uprli proti komunistični Kitajski. Iz Tibeta pritiska rdeča kitajska vojska proti Indiji ter se obmejni incidenti ponavljajo že nad pet let. Ti incidenti, zlasti tisti, ki so se zgodili v bližnji preteklosti ter kitajska vojaška zasedba indijske province Ladakh v Kašmirju, so prebudili Indijce iz spanja.
Prejšnja leta so Indijci odobravali Nehrujevo politiko nevtralnosti. Pakistan so smatrali za edinega svojega sovražnika, čeprav je indijska vojaška akademija vedno uporabljala v svojih vojaških vajah Kitajsko kot indijskega sovražnika.!
Indijska vojska je še vedno osnovno britanska vojska. Zelo dobro je izvežba-na v rabi orožja iz druge svetovne vojne. Razen nekaterega modernega orožja ki so ga uporabljali v korejski vojni, rdeči Kitajci verjetno nimajo dosti boljšega orožja na področju proti Indiji. V goratih predelih pride še vedno In edino v poštev le dobro izvežban vojak-pešec z mulo.
Večina indijskih vojaških taborišč je postavljenih v ravninskih predelih Indije. Indijsko vojaštvo je zato vajeno vročih nižinskih predelov in bi se težko znašlo v hladnih in razredčenih predelih na goratem področju ob indijsko-ki-tajski meji, 4 do 5 tisoč metrov visoko. Vojska vzdržuje majhno gorniško 'in smučarsko šolo v Kašmirju, toda prihajajo vanjo le Indijci iz bližnje gorate okolice.
Tako Indija Ifkkor rdeča Kitajska se bosta znašli, v slučaju spopada, pred težkim problemom dovoza. Rdeča Kitajska bo morala dovažati hrano in material 3000 km daleč do indijske meje z velikanskimi človeškimi in materialnimi stroški. Zadnjih 150 km do indijske meje pa je relativno enostavnih po sko-ro gladkih ravninah tibetanske planote.
Indija ima dobro železniško mrežo do nekako 150 km pred mejo s Kitajsko. Tam pa ni niti poti skozi strme in o-zke doline proti tibetanski planoti. Predeli so tako težki, da so večino neuporabni celo- za pristajanje s helikopterji.
IZ TEDNA V TEDEN
V	Čilu je bil kongres Enotne delavske centrale, t. j. skupne sindikalne centrale vseh sindikatov. S pomočjo socialistov so komunisti v novem odboru dobili večino (12 odbornikov, socialisti 8, ostali sindikati pa 10). Za predsednika je bil soglasno izvoljen znani čilski socialni delavec krščanski demokrat Clo-tario Blest, komunisti so si pa zagotovili podpredsedniško mesto ter glavno tajništvo. Med krščanskimi demokrati in komunisti je prišlo na kongresu do osebnih spopadov in pretepov ter nekateri sodijo, da je na tem kongresu prišlo med obema skupinama do trajnega preloma.
V	Kolumbiji je bilo zborovanje Južnoameriškega škofijskega sveta. Navzočih je bilo 16 škofov iz raznih južnoameriških držav. Argentino je zastopal tucumanski škof Msgr. Aramburu. Na zborovanju so govorili o pomanjkanju duhovščine v Južni Ameriki, o položaju, ki nastaja v teh državah zaradi hitre industrializacije, o komunistični propagandi ter o sredstvih za njeno preprečitev, škofje pozdravljajo gospodarski in industrijski napredek držav Južne Amerike, zavzemajo se pa za pravice delavstva v smislu papeških socialnih okrožnic, kajti katoliški socialni nauk ustvarja zakon evangelija in razbija temo ter zmoto komunizma. Ta nauk je pa treba povsod in z vsemi sredstvi širiti.
V	Braziliji je socialdemokratska stranka določila za predsedniškega kan-
didata ministra za narodno obrambo maršala Henrika Teixeiro Lotta. Sodijo, da ga bo tudi druga vladna stranka — laboristična stranka — prav tako imenovala za predsedniškega kandidata.
Predsednik Eisenhower namerava še pred iztekom svoje predsedniške dobe obiskati tudi države Latinske Amerike.
Francoska vlada je pripravila načrt za podelitev podpor katoliškim šolam. Proti temu načrtu so zagnali komunisti, socialisti in radikalsocialisti divji krik ter v Parizu sklicali protestno zborovanje. Vlada je klonila v toliko, da bo sedaj samo izjavila, da je za tako podporo, izvedbo načrta bo pa odložila na poznejši čas, “ko se bodo duhovi pomirili”.
Predsednik francoske republike De Gaulle je v Strassburgu izjavil, da je prepričan, da bodo evropski narodi od Atlantika do Urala rešili usodo človeštva. S tem je znova izrazil upanje v uspeh prizadevanj za združitev evropskih držav prav v mestu, ki je sedež gibanja za Združeno Evropo.
Na Kubi so zaprli 15 mornajev, češ, da so pripravljali atentat na predsednika Fidel Castra. — V Habani se je pa tudi že začel proces proti biv. poveljniku kubanske vojske Hubertu Matosu in 39 častnikom, ki so obtoženi pripravljanja zarote proti sed. vladi. Hubert Matos je pred sodiščem izjavil, da je pismeno sporočil Fidel Castru svojo zaskrbljenost zaradi, postavitve njegovega brata Raula — organiziranega ko-
Nadaljnja sožalja in komemoracije za škofom dr. Rožmanom v USA
Že mesec dni je minilo od smrti škofa dr. Rožmana, pa še kar naprej prihajajo sožalne izjave raznih emigrantskih osebnosti in združenj ter poročila o komemoracijah, ki jih imajo Slovenci za svojim umrlim nadpastirjem škofom dr. Rožmanom.
Sožalje kneza Pavla
Novico o smrti škofa dr. Rožmana je knezu Pavlu sporočil predsednik NO dr. Miha Krek. Na svoje pismo je od njega dobil takoj odgovor naslednje vsebine:
“Prejel sem Vaše pismo in žalostno novico o smrti našega doblega in dragega škofa. Sprejmite izraze mojega iskrenega in globokega sožalja. Vem kako hudo boste občutili to izgubo. Zopet je prekinjena vez z našo preteklostjo. Vesel sem le, da sem ga še enkrat mogel videti in tu pozdraviti. Moja žena in hčerka sta v Londonu. Sicer vem., da bi z menoj delili žalost.”
Sožalje biv. predsednika Cvetkoviča
Biv. predsednik jugoslovanske vlade Dragiša Cvetkovič je poslal predsedniku NO za Slovenijo dr. Kreku iz Pariza pismo z naslednjimi sožalnimi besedami:
“Ker ne vem, če ima pokojni škof dr. Rožman kaj svojih sorodnikov v svobodnem svetu in tudi ne vem za njihove naslove, Te prosim, da sporočiš Slovencem moje globoko sožalje. Vem, koliko je pokojni škof pomenil ne le za slovensko stvar, ampak za vse nas iz Jugoslavije. Slava mu!
Dragiša Cvetkovič, l. r.” Združenje Draža Mihajlovic, podr. Cleveland,
je pooblastilo svojega predsednika Mila Bukaro, da je predsedniku dr. Kreku poslal naslednje sožalno pismo:
“Prosim Vas, da sprejmete naše izraze sožalja. Vsi člani združenja čutimo z Vami Slovenci veliko bolečino ob smrti velikega moža, velikega kristjana, velikega Slovenca in velikega Jugoslovana, škofa Rožmana. Zavedamo se, da je prenehalo biti srce, polno krščanske ljubezni, ki nam je sedaj tako potrebna kot vir moči v naših bojih za svobodo naših naro-
dov in kot bistveno potrebna lastnost, s katero bomo edino mogli graditi našo skupno bodočnost.
Mil Bukara, l. r.”
Žalna svečanost v Milwaukee, USA
Pripravilo jo je društvo Triglav v nedeljo 22. novembra t. 1. v cerkveni dvorani pri slovenski župniji sv. Janeza. Oder v dvorani je bil za komemoracijo primerno okrašen. Na slovenski zastavi je visel žalni trak.
žalno svečanost je začel predsednik društva Franc Mejač. Njegovim izvajanjem o pomenu komemoracije je sledilo lepo predavanje profesorja Janeza Gruma, v katerem je prikazal vso veličino umrlega škofa Rožmana in njegovo važno vlogo, ki jo je igral v slovenski zgodovini zlasti med komunistično revolucijo. Za njim je Lojze Galič recitiral Jakopičevo spominsko pesem “V slovo očetu”. Komemoracijo je zaključil župnik p. Klavdij Okorn, ki se je tudi s toplimi besedami spominjal umrlega škofa dr. Rožmana: ter poveličeval njegova delo in velike žrtve, ki" jih je doprinašal za slovensko stvar. O škofu Rožmanu je bila tudi oddaja v Slovenski radijski uri
Komemoracija v Clevelandu Bila je v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave dne 29. novembra 1959 Rojaki so prostrano dvorani povsem napolnili.	l
Spored žalne svečanosti je bil lepo sestavljen. Izvajali so ga pevski zbori Korotan, Slavček in Lira. Peli sta gdč. Mejačeva in Zormanova, ga Novakova pa je nastopila z občuteno deklamacijo.
Glavna govornika sta bila predsednik No za Slovenijo dr. Miha Krek in pisatelj Karel Mauser. Dr. Krekov govor smo objavili že v zadnji številki Mauserjev govor, ki je bil tudi zelo lep, bomo pa v božični številki. Nande Ba-nik iz Avstrije je pa prebral gibljivo škofovo poslovilno pismo iz leta 1945 mlademu duhovniku, ki ga je PrevzVi-šeni tedaj napisal v prepričanju, da ga bodo vrnili Titovim komunistom. Pismo je bilo zapečateno ter šo ga odprli v Avstriji dne 17. novembra 1959, ko Sb zvedeli za škofovo smrt. Tudi to pismo bomo objavili v božični številki Svobodne Slovenije.
ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1980
je izšel.
Dobite ga v Slovenski hiši in pri vseh poverjenikih Svobodne Slovenije za ceno 185 pesov. Za pošiljatev po pošti je doplačati za poštnino, ovojnino in priporočnino: v Argentini 15 pesov, za inozemstvo $ 25.—
munista — za ministra za narodno obrambo — Dejal je dalje, da nima nič proti temu, če se komunisti organizirajo, je pa proti temu, da bi v vladi imeli tako odgovorne položaje v svojih rokah, ker so nevarni za državo. Prav tako je zatrjeval, da je bil istega mnenja tudi biv. poveljnik vojske Camilo Cien-fuegos, ki je, kot znano, pred časom izginil.
List “Diario de la manana“ v Habani zavrača z vso odločnostjo napade vladnega časopisja in članov vlade češ, da ruši sedanjo vlado. V dveh člankih na-glaša, da je res proti revoluciji, če je njen namen odprava privatne lastnine ter uvedba diktatorskega režima. List se zavzema za razpis svobodnih volitev, na katerih si naj ljudstvo samo izvoli vlado.
Na Cipru so imeli v nedeljo volitve prvega predsednika neodvisne republike Ciper, ki bo prihodnje leto dobil neodvisnost. Volilci so imeli na izbiro 2 kandidata: predsednika vlade škofa Maka-riosa in odvetnika 72 letnega dr. Janeza Cleridesa. čeprav je škof Makarios na popularnosti veliko izgubil in so mu župani mest na otoku očitali avtokracijo in diktatorske namene, se je vendar večina volilcev odločila zanj. V volilno kampanjo je posegel tudi biv. poveljnik tajne organizacije EOKA gen. Jurij Grivas-Dighenis z izjavo, da za volitve ne podpira nobene strani.
Nad vso Evropo, od Anglije do Poljske ter od skandinavskih držav do Španije in Portugalske, so prejšnji teden divjala silovita neurja, združena ponekod s snežnimi viharji. Vse reke so se razlile in ni nobene evropske drža-
ve, v katerih neurja ne bi zahtevala tudi po več človeških žrtev. Te so bile zlasti velike ob angleški obali ter v Baltskem morju, kjer se je več ladij tudi potopilo.
V	Beogradu so se začele širiti govorice, da se Tito pripravlja na obisk državam Srednje in Južne Amerike. Pred-stavnik vlade Drago Kunc je pa te govorice zanikal.
V	Angliji računajo z dejstvom, da bodo kmalu izgubili še preostale kolonije. Tako bo oktobra meseca prihodnje leto dobila neodvisnost največja afriška kolonija Nigerija in se bo zaradi tega število prebivalstva angleškega imperija še bolj znižalo. V začetku tega stoletja je imel angleški imperij pod svojo vlado 600 milijonov ljudi, sedaj jih ima 80 milijonov, s podelitvijo neodvisnosti Nigeriji se bo pa število znizalo kar na 40 milijonov. Zato v Angliji mislijo min. za kolonije ukiniti ter ga združiti z ministrstvom za odnose z narodi britanske skupnosti.
Papež Janez XXIII. je 9 vikarij v Belgijskem Kongu ter v Ruanda Urun-di povzdignil v nadškofije, dosedanje vikarje pa imenoval za nadškofe. V posebni encikliki naroča tudi misijonarjem naj še bolj skrbe za socialni napredek afriškega ljudstva, da ne bi podleglo propagandi, ki je nasprotna kat. Cer-
V	Vzhodni Nemčiji je v zadnjem času nastopno občutno pomanjkanje mesa in drugih živil. Komunisti se izgovarjajo z letošnjo veliko sušo. Ponekod so morali prodajo mesa in ostalih živil racionirati. Zelo slab pridelek so imeli letos tudi na Poljskem. Tudi tam navajajo kot razlog za to veliko sušo.
Stran 2.
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 17. XII. 1959
BLAGOSLOVITEV SLOVENSKEGA DOMA IN PROSLAVA 10-LETNICE DRUŠTVA SLOVENCEV V MENDOZI
Več mesecev smo že bili premikali in odmikali veliki praznični dan v Men-dozi. Na vsak način smo računali z navzočnostjo škofa dr. Rožmana, ker smo želeli, da bi se iz njegove roke razlil božji blagoslov na novi dom. Pa nam je Bog v svoji Previdnosti prekrižal načrte in nam ga prej poklical k sebi
Obe slovesnosti: blagoslov Slovenskega doma in proslava 10 letnice Društva Slovencev v Mendozi sta bili končno določeni na nedeljo, 6. t. m. 'in smo jima priključili še miklavževanje.
Blagoslovitev doma je- b.agovolil prevzeti tukajšnji škof Msgr. dr. Alfonz Marija Buteler. Prišel je popoldne ob 7. uri v spremstvu svojega tajnika g. H. Gimeno. Pričakali smo ga na dvorišču pred dvorano, kjer zdaj na častnem mestu visi velika slika pokojnega dr. Rožmana s črnim žalnim in tribarvnim slovenskim trakom ter šopki vedno svežih rož.
Ob vstopu je škofa pozdravil predsednik društva g. Jože Bajda, Grintalo-va Anica pa mu je izročila šopek nageljnov. Zbor je pod vodstvom ravn. M. Bajuka zapel psalm “Če Gospod ne zida hiše”, nakar je povzel besedo Pre-vzvišeni, ki je v kratkem nagovoru dejal, da glede svojih iskrenih odnosov do slovenske kolonije v Mendozi nima nič kaj novega pridejati k mislim, ki nam jih je govoril pred dnevi ob žalni svečanosti za pokojnim škofom dr. Rožmanom. Danes prihaja med nas z iskreno željo, ki jo za blagoslovitev hiše izraža tudi cerkveni obred, da naj “vlada mir Gospodov v tem domu”. Nato je v spremstvu g. Horna 'in župnika Tomažiča od Sv. Roze izvršil obred blagoslovitve našega novega Slovenskega doma. Med blagoslavljanjem prostorov so vsi navzoči na dvorišču molili rožni venec.
Po b'agoslovitvi smo odšli za škofom in njegovim spremstvom v slavnostno okrašeno dvorano. Na steni odra je na slovenski zastavi med papeško in argentinsko visela velika podoba brezjanske Marije, ki bo poslej zavetnica novega doma.
Slavnost 10 letnice društva je pričel
predsednik g. Jože Bajda s pozdravom vseh gostov in navzočih. Poleg Prev-zvišenega in njegovega spremstva, g. Bazilija Wynyczuka, ukrajinskega duhovnika, čč. sester iz španske bolnice, g. župnika Tomažiča in domačega dušnega pastirja g. Horna je v naši sredi pozdravil tudi predsednika Društva Slovencev v Buenos Airesu g. prof. Lojzeta Horavta.
Zbor je zapel nato Premrlovo Slovansko pesem, akademik Marko Bajuk ml, pa je za goste domačine v španščini podal v kratkih potezah oris naselitve Slovencev v Mendozi in prvega desetletja njihovega tukajšnjega življenja. G. Luka Grintal je nato v našem jeziku imel slavnostni govor ob 10. letnici društva in se spomnil naše bolesti, ko pri tej slovesnosti ni med nami dobrega očeta in pastirja' škofa dr. Rožmana. Z enominutnim molkom smo počastil njegov spomin. Zatem je zbor zapel p. A. Hribarja mehko občuteno Hišica očetova. G. Stane Grebenc je v naslednjih besedah obrazložil, kako smo po plemenitosti štirih zavednih slovensk;h mož gg. Pavla Božnarja, Luke Grintala, Rudija Hir^cheggerja in Mirka šmona mendoški Slovenci mogli uriti do lastne strehe. Društvo se jim ie vsaj delno oddolžTo s podelitvijo častnega članstva. Pozdravne besede je nato spregovoril predsednik Društva Slaven cev iz Buenos Airesa g. prof. L. Horvat. Svoje pozdrave novemu domu so v vezani besedi ftato govori’! zastopniki mož, ž°n=k, fantov, deklet ter naših naimaniš;h. ki so vzbudili obilo prisrčnega veselia, ko so priskaksli na o^ier in z razposajeno živahnostjo za-kl'cali: “Trmasti navihanci, neugnani rmvlavci. v šolo bomo sem hodili in prav pridno se učili... — O, pa bomo tud’ vedeli kot brez glave tu noreli, razne igre se 'igrali in vsem drugim nagajali. — Tu bo mesto za norost, tu bo cve'a n’m nrostost, tu ho fletno, hop-sasa. tu ni š’be kot doma!”
V spomin na naše večere na vasi je zbor za.n»l iz Foestermvega Goreniske-ea slavčka: Ave Morim. Vsako točko programa je predstavila primerna
prigodniška deklamacija. Tako je ves spored v posrečeni enotni zamisli g. ravn. M. Bajuka predstavljal v pisan šopek povezane naše najlepše in najdražje narodne svetinje in misli. Sledila je posvetitev doma in nas vseh brezjanski Mariji s Premrlovo pesmijo: Marija, ohrani nam dom in rod! Naše misli so se zatem ustavile pri slovenskih narodnih borcih-domobrancih z deklamacijo, ki je izzvenela v klic:
“Naj jekne g’as naš do Triglava:
Herojem našim večna slava!”
Sledila je deklamacija Jenkovega Sama, nato pa Vodopivčeva skladba v ženskem zboru: Ptici. Pomudili smo se za hip tudi pri trpeči domovini in zbor je ganljivo in občuteno zapel Gruberjevo Marija, pomagaj. Spomnili smo se s kratkim pozdravom in Volaričevo pesmijo Pozdrav domu naših trpečih rojakov v domovini. Krasotam prelepe zemlje slovenske pa sta bili posvečeni pesmi Mav-Bajuk: Oj zato je v Sloveniji lepo in Volarič: Slovenski svet, ti si krasan.
Zak’jusila je proslavo Flajšmanova himna očaku Slovenije Triglavu.
Po končanem sporedu je prišlo sporočilo. da je Miklavž že na poti in bo v kratkih trenutkih prišel v Slovenski dom. Prevzvišeni se je med tem s spremstvom, z društvenim odborom in pevskim zborom podal v društveni salon k prigrizku. Ko smo mu sporočili, da je napovedan Miklavžev obisk in mu razložili pomen tega našega ljudskega o-bičaia, se je z izredn:m veseliem odzval povabi'u,N da počaka še nekaj tre-
nutkov, če želi videti veselje dece.
“Quiero ver todo”, je dejal in kar nestrpno čakal pričetka. Vmes je še zpregovoril zanimive in pomembne besede, ki so bile veliko priznanje požtrvo-valnemu dušnopastirskemu delu župnika g. Tomažiča, ki ga kot duhovnika tako visoko ceni in je njegovo nesebično delovanje v tem težavnem delu Gospodovega vinograda v čast in Blagoslov vsemu slovenskemu življu.
Sredi uglušljivega otroškega živ žava se je nato podal v dvorano. Miklavž je no nagovoru na deco pričel z razdelitvijo daril. Med prvimi obdarovanci je bil Prevzvišeni,v ki je s pravcato otroško veselostjo stop:l na oder pred prestol Miklavža, ki mu je v latinskem jeziku povedal, da mu je ob odhodu z nebes škof Gregorij naročil zanj posebne pozdrave in mu izročil znesek 2000 pesov za mendoško bogoslovno semenišče. (Mimogrede bodi omenjeno, da je za slovensko bogoslovje v Adrogueju slovenska skupina v Mendozi namesto venca na grob pokoinemu škofu dr. Rožmanu nabra'a znesek 3000 pesov).
Prevzvišeni se je v veselem zamma-nhi zadržal med nami prav do konca obdaritve. “Chrero ver todo”, je ponavljal ves zadivl.jen.
Tako smo Slovenci v Mendozi polagali obračun za svoje prvo 10. letje mendoškega življenja in z veselim ponosni pod lastno streho novega Slovanskega doma stopili v novo desetletje, polni zaupanja v božjo pomoč in v priprošnjo nepozabnega škofa Gregorija.	Bb
ARGENTINA
Za proslavo 52 letnice, odkar so v Co-modoro Rivadavia odkrili petrolej, je imel predsednik republike dr. Fron-dizi 2 govora. Prvega v Buenos Airesu drugega pa v omenjenem argentinskem petrolejskem središču. V obeh je govoril o važnosti petroleja za narodno gospodarstvo in za resnično neodvisnost. Zatrjeval je pravilnost poti, ki jo je v tem pogledu začela hoditi sedanja vlada, kajti že sedaj so vidni končni rezultati in zmaga bitke za petrolej je že v izgledu. Saj leta 1961 Argentini ne bo treba sploh več uvažati petroleja, ker ga bo sama zadosti načrpa’a doma. Pravilnost vladne politike glede petroleja je utemeljeval z dejstvom, da je
l.	1940 domača proizvodnja petroleja krila 61% domače porabe, ostanek 2.100.000 kub. m. so morali uvoziti, 1. 1940 je doma načrpani petrolej mogel pokriti samo 44.4% domače porabe, u-voziti je pa bilo treba že 4.750.000 kub.
m.	petroleja, 1. 1958 je pa domača proizvodnja petroleja pokrila domače potrebe samo za 34.4%, uvoziti so pa morali že kar 10.350.000 kub. m. Če bi šlo tako naprej, bi Argentina v desetih letih morala uvoziti tolikšne količine petroleja, da bi za uvoz petroleja morala porabiti sploh vse svoje dohodke od izvoza.
V govoru, ki ga je dr. Frondizi imel v Comodoro Rivadavia, je izrekel priznanje vsem možem, ki so pripomogli da argentinski jug postaja sedaj ar* gentinsko industrijsko središče.
Mehiikanski predsednik Adolf Lopez Mateos bo koncem januarja prihodnjega leta prišel na obisk v Bs. Aires.
Argentina in Avstralija sta vzpostavili redne diplomatske stike.
Vlada je priznala jezuitsko univerzo Salvador v Buenos Airesu. Ta univerza obstoja že tri leta in ima 5 fakultet: filozofsko, pravno, medicinsko ter fakulteti za psihologijo in za zgodovino ter književnost.
Predsednik dr. Frondizi bo prihodnje leto po končanih velikih prosntvah v počastitev 150 letnice Majske revolucije, odšel na obisk v Italijo. Italijanski predsednik dr. Gronchi pa bo prišel na obisk v Argentino proti koncu prihodnjega leta, ali pa v začetku leta 1961.
Buenosaireško časopisje je v zadnjem času objavilo več člankov, v katerih zagovarja potrebo po spremembi kazenskega zakonika ter po poostritvi kazenskih predpisov. Pravtako se zavzema za še večjo spopolnitev varnostne službe v prestolnici in po provincah. Listom je dala povod za te članke aretacije nekega 19 letnega fanta v mestu San Justu, katerega je oblast že dalj časa iskala, ker ima na vesti kar 120 zločinov.
Biv. predsednik revolucionarne vlade gen. Aramburu je na večerji pri rota-rijancih v mestu Castelar govoril o svojih vtisih s potovanja po Evropi in Severni Ameriki. Gostitelji so ga končno vprašali ali bi sprejel kandidaturo za predsednika republike pri prihodnjih volitvah, če bi mu jo za ta položaj ponudila ali ena sama stranka ali koli-cija več demokratskih strank. Gen. Armburu se ~je tudi tokrat ognil direktnemu odgovoru na vprašanje na ta način, da je dejal, da nikdar v življenju ni mislil, da bo sploh kdaj predsednik in da so ga na ta položaj spravili revolucionarni dogodki. Položaj predsednika republike je po njegovem mnenju tako odgovornosti poln, da človeka, ki se te odgovornosti zaveda, sploh mine želja po njem. Kot je kazno imajo sredinske demokratske stranke resne namene, da bodo pri prihodnjih volitvah nastopile z gen. Aramburujem kot predsedniškim kandidatom.
Buenosaireški listi so prinesli poročilo o delovanju komunistov v provinci Bs. Aires, čeprav je volilno sodišče tej stranki odvzelo pravno osebnost, poročilo navaja, da so se kljub temu sestali “nekje” v provinci prvaki te stranke in razpravljali o položaju. Po sestanku so objavili, da je 535 komunističnih celic priredilo 1.565 sestankov, na katerih je bilo 8.500 oseb. Dalje so komunisti sporočili, da so pridobili 3.600 novih članov ter da imajo sedaj v provinci Bs. Aires 20.200 članov. Objavili so tudi, da bodo še naprej podpirali “konstruktivno delo provincijske vlade, kritizirali pa negativno”. S tem so mislili na izvajanje agrarne reforme v tej provinci. Način izvajanja te reforme pa na drugi strani vzbuja ostre proteste zlasti pri demokratskih sredinskih in konservativnih strankah.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
KAJ PRAVITE?
Gospodu člankarju “Kako se reče” na vpoštevanje!
Razpravice pod rubriko “Kako se reče” so prav zanimive in jih čitam vedno z užitkom, ker me spominjajo na dijaška leta ob koncu prejšnjega stoletja, ko smo dijaki z vso vnemo začeli čistiti naš jezik.
Pričeli smo najprej pri sebi. Krstna 'imena smo poslovenili kakor: Dragotin (Kar ), Vekoslav (Alois), Miroslav (Friedrich), etc. in priimkom smo dajali slovensko obliko: 'Sušnik (Suscih-nigg), Globočnik (Globotschnigg), Černič. (Tschernitsch) 'itd.“-'
Uprizorili smo pravcato vojsko proti tujkam, posebno še nemškim spake-drankam. Nalagali smo si celo globo po en krajcar, kar je tedaj za dijaka bilo mnogo, za vsako v razgovoru uporabljeno nemško besedo. Tako so v začetku tega stoletja res že začele - izginjati nemške spakedranke kakor: gank, vir-caus, pir (Bier), rihta (obrok hrane), štajramt, pijomtar, frajla itd.
Kasneje je to čiščenje šlo pri nevednih ljudeh celo tako daleč, da se je začela gonja celo proti slovanskim že u-domačenim besedam.
Pravi povod pa, da Vam to pišem, mi je dal Vaš članek v Sv. Sl. od 12. t. m. Tisti Vaš “luknjač” ali kakor bi Ribničani in Prleki rekli “luknjač” mi kar ni všeč, ker je prisiljena kovanka, ki razen tega po mojem mnenju niti ni slovanskega izvora, ampak prihaja najbrž od nemške besede “die Lučke”. Ne spominjam se, da bi v srbohrvaščini ali pa češčini bil podoben izraz, čeprav sta mi ta dva jezika domača kot slovenščina.
Meni se zdi, da so naši jezikoslovci preveč ozkosrčni in malenkostni dlako cepci, ker pozabljajo, da nam s tem samo kvarijo naš besedni zaklad. Mesto da za nove, posebno tehnične pojme, izmišljamo nerazumljive kovanke, katere se morajo šele narodu vtepati v glavo in katerih se morajo ljudje šele naučiti, bi b'lo bolj pametno, da bi take izraze prevzeli iz srbohrvaščine, ako tam že imajo odnosna termina, ali pa iz češčine in ruščine. V enem in drugem slučaju se takih izrazov itak moramo učiti. Razlika pri tem pa je ta, da nas kovanke od slovanstva oddaljujejo, med tem, ko nas izrazi v drugem slučaju zbližujejo.
Še nekaj mi je nerazum'jivo! Zakaj se namreč naši “jezikoslovci in slovničarji”’ tako uporno borijo proti vsaki u-porabi tako imenovanih srbohrvatskih izrazov, ki so nekateri celo že udomačeni? Ali tako slabo poznajo staroslovansko etimologijo? Ti dlako — “cepci” se namreč, kakor izgleda, boje, da se ne bi s tem pohrvatili .Kako ozko obzorje imajo taki ljudje. Srbi in Hrvatje imajo celo isti književni jezik pa so kljub temu prvi ostali Srbi drugi pa Hrvatje, kar seveda našim pametnjakovičem nikakor ne gre v glavo.
Pa še nekaj. Naš besedni zaklad je o-stal zelo skromen in to vs ed našega tisočletnega hlapčevanja Nemcem in nasilne stalne germanizacije, zaradi katere smo izgubili nad 2/3 našega narodnega ozemlja. Mnogo narodnih izrazov, ki so se še ohranili pri drugih slovanskih narodih, je pri nas že pozabljenih. Ako te besede na novo uvedemo, se nismo niti pohrvatili niti porušili, ampak smo samo vzpostavili, kar smo na žalost pozabili in izgubili.
Slovenci smo vsi kajkavci, od katerih se samo ma i del prišteva Hrvatom. Jasno je, da je besedni zaklad kajkavcev tudi slovenski zaklad. Pri kajkavcih na Hrvatskem se je ohranilo še mnogo staroslovenskih izrazov, ki so pri nas vsled germanizacije izginili. Ali sedaj ne smemo seči po teh izrazih?
Sploh se mi zdi, da se tudi v tem oziru hočemo na vsak način smatrati kot neznaten narodič pod neutemeljenim občutkom manjvrednosti (Minderwertigkeitsgefühl). Naše obzorje naj bi ostalo majhno in še to zamegleno z ljubljansko barsko meglo
Tu pa bi bili ravno naši jezikoslovci, kot do žni poznavalci ogromnega slovanskega besednega zaklada in slovanskih plemenskih kultur, poklicani, da nam odprejo široko obzorje, ki nam tudi kot članom največje rase pripada, in ne da nam kot dlakocepci še bolj o-mejujejo naše že itak skrčeno obzorje.
Vaši' članki so zato zelo poučni, ne samo zaradi spoznavanja slovenščine, ampak še posebno, ker dajejo čitate-ljem priliko vsaj malo razmišljati o strukturi našega jezikovnega zaklada.
Le tako naprej!
V.K.
MEDNARODNI KONGRES KATOLIŠKE MLADINE V BUENOS AIRESU
V dnech od 6. do 13. decembra t. 1. je bil v Buenos Airesu IV. občni zbor Mednarodne zveze katoliške mladine (Federation International de la Jeunesse Catholique) Zveza vkjučuje katoliške mladinske organizacije iz okrog 40 držav. Med njimi je kot članica tudi Slovenska fantovska zveza. Zato so na ta občni zbor bili povabljeni kot polnopravni člani tudi slovenski zastopniki ki so se redno vsak dan udeleževali sej in zasedanja zbora.
Med drugim so prav za to priliko izdali v španščini, francoščini in angleščini knjižico z naslovom Slovenija, ki govori o protikomunistični borbi Slovencev, o današnjem položaju s’ovenske
NOVA KNJIGA ŠVICARSKEGA PRIJATELJA SCHMIDA
Znan prijatelj S’ovencev švicarski pisatelj Gerold Schmid, ki je pred leti napisal v nemščini knjigo o “Junaku novega časa — Alojziju Grozdetu” je letos izdal novo mladinsko povest “Sprung ins Abenteuer”.
Topot je glavni junak slovenski fantič begunec Vinko sicer plod pisateljeve domišljije, vendar okoliščine in doživljaji niso popolnoma izmišljeni.
Marsikdo, ki ho knjigo bral, bo morda zasledil v opisu kak odtenek, ki spo minja na doživljaje, ki jih je bilo v prvih letih po revoluciji, med nami vse polno. Spomin nanje, se zdi, da med nami, žal, gine in zato je tem bolj razveseljivo, da je švicarski pisatelj iskal snov za svojo mladinsko povest prav tam, kjer mi tega ne stormo.
Kakšen dul. veje iz te knjige, je najlaže presoditi po tehle kratkih odstav kih iz 3. poglavja:
“—-Pustolovščina se je priče’a že sredi vasi, ko se je Nino, m’ad tehnik in vod'telj fantovske počitniške kolonije, ustavil pred znamenito gostilno in rekel: “Ne bi bilo prav, da bi šli kar tako nrmo te hiše. Tu je namreč ras'el mož, ki je kot duhovnik v Jugoslaviji naredi' izredno veliko dobrega za mladino. Komunisti so se njegovega vpliva bali,
GORIŠKA IN
V Rimu se je 26. oktobra sestala na peto zasedanje mešana italijansko-jugo-slovanska komisija, ki je nastala po Londonskem sporazumu in ki ima nalogo reševati razna sporna vprašanja na o-beh področjih bivšega Svobodnega tiža škega ozemlja. Po dvotedenskih pogajanjih pa ni prišlo do nobenega vidnega uspeha .Italijansko zunanje ministrstvo je izdalo kratko poročilo, da sta obe delegaciji izčrpeno, odkritosrčno in koristno izmenjali nazore, ki se tičajo obeh narodn'h manjšin. Zapisnik o razpravljanjih ima 50 strani; pogajali pa so se predvsem o majšinjskem šolstvu, o potujčenih priimkih in o dvojezičnosti.
Dne 5. oktobra je minilo pet let,, odkar je bil podpisan med Jugoslavijo in Italijo tako imenovani londonski sporazum s posebnim statutom, ki zagotavlja italijanski manjšini v Koprščini in
mladine doma in Cirilmetodijskem gibanju. Knjižica, z ovitkom v slovenskih barvah, je vzbudila precejšnjo pozornost, ker je tudi okusno opremljena. Za kritje stroškov izdaje slovenska mladina prosi vse zavedne rojake, da si jo I nabavijo. Saj je knjižica predstavila svetu vse Slovence in ne samo slovensko mladinsko predstavništvo. Knjižica je tudi najprimernejše darilo argentinskim in drugim prijateljem, ker bodo iz nje zvedeli za lepe posebnosti slovenskega naroda.
Podrobnejše poročilo o poteku kongresa ter o sode’ovanju predstavnikov slovenske mladine na njem, bomo prinesli v prihodnji številki.
zato so ga 26. maja 1942 ustrelili na cesti, ko se je vračal s svojim ministrantom od jutranje sv. maše.”
“Potem je pa mučenec?” so vprašali fantje.
“Da, resnično, mučenec. Neštetokrat je dr. Lambert Ehrlich romal k Mariji na Višarje. Po isti poti, po kateri gremo mi sedaj. Tako, kot so hodili po tej poti pred leti stotine, celo tisoči mož in žena, fantov in deklet, ki so potem umrli pod nožem ali kroglami Titovih komunistov, v tistih strašnih letih od 1942-1946 kot krvave priče za svojo vero”.
“Toda Camporosso je vendar v Italiji!”
“Res je. A morda ste že opazili, da so tu hiše drugačne, kot pri vas doma. Kmalu boste tudi slišali, da se domačini pogovarjajo v drugem jeziku. To so namreč Slovenci in govore 'isti jezik kot ljudje na oni strani meje. Te vasi tudi ne imenujejo Oampoross, ampak Žabnica”.
★
Pisatelju Schmidu za njegovo z resnično ljubeznijo pisano delo vsa naša zahvala. Bog daj, da bi se tudi med nami našli pisatelji vseh vrst — tudi mladinski —, ki bi obdelali to dobo, kakor zasluži.
PRIMORSKA
Slovencem na Tržaškem narodne in jezikovne pravice.
Ker pa ta pogodba v nekaterih bistvenih točkah ni izvedena, so se 25. oktobra zbrali v Trstu slovenski župani in občinski svetovalci, ki so na skupni seji odobrili spomenico in jo poslali predsedniku italijanske vlade Segniju. Prepis te spomenice so 30. oktobra predložili tudi komisarju dr. Palamari v Trstu. V spomenici slovenski predstavniki ugotavljajo, da se mnoga določila Posebnega statuta na Tržakenr še vedno ne izvajajo: Tako Slovenci že pet let zaman čakajo na uzakonitev slovenskih šol, na ureditev položaja šolnikov, na uvedbo dvojezičnosti v sodnijah in ostalih uradih: tudi dvojezičnih napisov na javnih poslopjih v slovenskih občinah in v tistih predelih Trsta, kjer je vsaj 25% Slovencev, še ni.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Ilovice vz Sfevenije*-
Iz domovine je prišlo sporočilo, da je pred nekaj tedni umrl inž. Stanko Bloudek, pionir slovenskega športa. Menda ni bilo športne panoge, kjer bi ne bilo njega bodisi kot aktivnega športnika ali pa kot graditelja športnih naprav. On je pripravil načrte za kopališče Ilirija v Ljubljani, bil je eden prvih pri jadralnem letalstvu, svetovno znan pa je postal po zgraditvi smučarske skakalnice v Planici. Pred kratkim so dokončali tudi njegovo zadnje delo 50 m smučarsko skakalnico v Vitrancu. Imel pa je pripravljene načrte za zgraditev smučarske skakalnice, ki bi dopuščala skoke do 160 m.
Po podatkih o kršitvi gospodarskih predpisov v obrti in trgovini je bilo v Jugoslaviji leta 1958 največ prijav zaradi brezpravnega dela obrtnikov (22%), prekrškov predpisov o prometu z žitom (5.1%), prodaje blaga po višjih cenah kot so bile določene (4.4%), prepovedane trgovine (3.2%), nedovoljenega dogovarjanja o cenah (2.2%), odiranja in kraje (1.9%), zaposlitve večjega števila delavcev, kakor jih je dovoljeno v obrti, ter brezvestnega poslovanja v trgovini. Izmed prijav za kršitev glavnih gospodarskih predpisov v lanskem letu so pristojni organi rešili samo 12%. Razen Razni, ki so jih izrekala sodišča in drugi podobni pristojni organi, so bile tudi kazni tržne inšpekcije na mestu samem. Takih denarnih kazni je bilo leta 1958 15.206.
Na ljubljansko univerzo se letos abi-turienti niso mogli v poljubnem številu vpisovati na posamezne fakultete. Sprejem novih slušateljev je bil omejen sko-ro za vse fakultete. Tako se je moglo na vse skupine naravoslovne fakultete vpisati samo 185 dijakov, na vse skupine filozofske fakultete 400 dijakov, na pravno fakulteto 200 dijakov, na ekonomsko fakulteto 250, na fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo 140 dijakov, od teh pa na oddelek za
GORIŠKA IN PRIMORSKA
(Nadaljevanje z 2. strani) Komisar Palamara je odposlanstvu odgovoril, da o vprašanjih spomenice ne more razpravljati, ker je naslovljena na predsednika vlade, na katero bo gotovo odgovoril. Ob isti priliki so slovenski odposlanci izročili komisarju Pala-mari še resolucijo, v kateri ga naprošajo, naj izda odlok, ki bo omogočal slovenskim kulturnim in športnim krožkom enake pravice kot italijanskim, ne da bi se zato morali včlaniti v italijanske organizacije. Palamara je izjavil, naj Slovenci ustanove vrhovno ustanovo, v katero naj se vključijo posamezni krožki, ki bi potem pridobili iste pravice kot sorodne italijanske organizacije.
j arhitekturo 50, na oddelek za gladbeništ-vo 60 in na oddelek za geodezijo 30 dijakov. Za fakulteto za elektrotehniko in strojništvo je bil dovoljen vpis 450 dijakom. Od tega števila je bilo določenih za oddelek za elektrotehniko 250 dijakov in za strojništvo 200. Za fakulteto za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo je bilo določeno, da sme vpisati samo 340 dijakov in sicer na odsek za rudarstvo 50, na odsek za metalurgijo 80, na odsek za kemijo 110, na odsek za tekstilno tehnologijo 60 in na odsek za tehnično fiziko 40. Fakulteta za a-gronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo je smela letos nanovo sprejeti samo 155 slušateljev, od tega števila je pa odpadlo na oddelek za agronomijo 90 dijakov, na oddelek za gozdarstvo 35 in na oddelek za veterinarstvo samo 30.
Umrli so. V Ljubljani. Milka Karu,
Mira Žnidarčič, Ana Vrhovec, roj. Galič, Vinko Rauber, upok., Jože Stojkovič, žel. vlakovodja v p., Barbara Bar-Hč, Alojzija Zupančič, Marko Golob, dijak, Marija Žiberna, Jelko Švab, Jože Janc, Marija Ukmar, roj. šelj, Ivana Rebec, Anton Jager, upok., Jože Lavrič, uslužb. podjetja Slovenija sadje, Dora Dolinar, Jože Rakun, skladiščnik, Mija Črnko, roj. 'Lukman, Ivan štrekelj, o-krajni šolski nadzornik v p. in Milko Roš v Žalcu, Anton Rebol v Zdušah pri Kamniku, Anton Legat pos. iz Lesc, Marija, roj. Šerbec v Podsredi, Nada Vengust v Kamniku ,roj. Repič Jernej Kranjc na Vrhniki, Francka Šuštaršič, uslužbenka tov. čipk in pletenin v Gameljnah, Franc Čelan, mizarski mojster v Postojni, Jože Jančič, obratovodja v Šentjurju pri Celju, Marija Puppis, roj. Kavčič, učit. v p. v Murski Soboti, Hilda Raunhofen v Brestanici, Karel Puc, steklarski mojster v Breznici, Cilka škrabelj, upok. Tob. tovarne na Ve-či, Ludvik Suhadobnik na Viču in Franc Krive v Topolščici.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Slovenska mladina slavi Brezmadežno
V nedeljo 13. decembra sta organizaciji S.D.O. in S.F.Z. pripravil v dvorani Slovenske hiše za svoje članstvo in o-stalo mladino proslavo Brezmadežne.
Pri polni dvorani mladih obrazov in ob lepo okrašenem oltarčku, se je pričel spored s pesmijo Marija, skoz’ življenje. V zborni recitaciji so nato študentje iz Adrogueja prikazali pobožnost in zaupanje slovenskega naroda v Marijo v stiskah in težavah v vsej tisočletni zgodovini.
Avguštin je svoj govor naslonil na Pregljev stavek: “Ljubil sem zvesto in verno troje: domovino, resnico in mater Njegovo. Nato je proslavil Brezmadežno že priznani zborček SDO s pesmimi: Pozdravljena Marija, Sto tisoč pozdravov iz Zvonček zvoni čez plan.
Govor železnikarjeve Metke “Prikazalo se je znamenje” je bil pravi slavospev Brezmadežni, ženi od vseh najbolj odlikovani.
Pred saključkom se je pojavil pred oltarčkom še zbor SFZ in mogočno sta zadoneli pesmi: “Večerni zvon” 'in “Zgodnja Danica”.
S skupno pesmijo “Zmagala si” je slovenska mladina zaključila prisrčno proslavo Brezmadežne.
Prvo obhajilo
slovenskih otrok na področju Vel. Buenos Airesa je bilo tudi letos na praznik Brezmadežne dne 8. decembra v kapeli sester dominikank v Ramos Mejia. Kapela je bila lepo okrašena. Mašo za pr-voobhajance je imel g. župnik Gregor Mali, ki je nato tudi podelil prvo sv. obhajilo 97 otrokom iz slovenskih šolskih tečajev na področju Vel. Buenos Airesa. Med mašo je lepo prepeval otroški pevski zbor Gallusa.
Po maši so prvoobhajanei dobili lepe prvoobhajilne podobe. Za vse je bil tudi pripravljen skupen zajtrk.
Tabor Društva slov. protikom. borcev v Argentini
V nedeljo 13. t. m. je imelo Društvo slov. protikom. borcev v Argentini na pristavi v Moronu četrti občni zbor, združen s spominsko proslavo padlih borcev.
Ob pol desetih je društveni kurat in član g. Jože Guštin bral sv. mašo za padle protikom. borce, V cerkvenem govoru je razvijal misel o kreposti ponižnosti ir. medsebojni ljubezni, ki naj preveva članstvo vsake organizacije, da bo lepo uspevala, med tem, ko sta slabost sebičnosti in napuha vir vsega zla.
Po maši je bil občni zbor društva. Začel in vodil ga je starešina društva Bogomir Pregelj. Najprej je bila spominka proslava za padle borce. Po odpeti domobranski pesmi se je Stane Bitenc spominjal tragedije na Garčari-cah, pomora protikom. junakov v Je-lendolu in drugod, razpravljal o vzrokih in krivdi padca Turjaka, nato pa počastil spomin umrlega škofa dr. Rožmana, ki je v tistih viharnih časih prvi javno opozoril na nevarnost komunizma in ga tudi javno obsodil. Z enominutnim molkom so zatem protikom. borci stoje počastili spomin velikega škofa.
Na predlog starešine je bila prebrano in odobreno pozdravno pismo predsedniku NO za Slovenijo dr. Kreku. Članstvo je sklenilo odposlati pozdravno pismo tudi direktorju g. Oreharju, kuratu Guštinu je pa izreklo tople čestitke k imenovanju za kaplana in o-sebnega spremljevalca buenosaireške-ga nadškofa, primasa Argentine kardinala Caggiana. Pozdravilo je tudi zastopnika Svobodne Slovenije in Slov. besede.
Zbornik Koledar Svobodne Slovenije za leto 1960
Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za 1960 obsega 296 strani in je za Zbornikom-Koledarjem Sv. Slov. za 1956 najobsežnejši, kar jih je doslej izšlo. Po vsebini za dosedanjimi prav nič ne zaostaja, nova poglavja mu pa dajejo še večjo zanimivost in pestrost. Poglavja v Zborniku-Koledarju so naslednja: Razprave in razmišPanja, Delo slovenskih gornikov in raziskovalcev, Naša beseda in pesem, Našim malim, Izseljenski letopis in Pogled na prvih 10 let v izseljenstvu. Ker zaradi pomanjkanja prostora celotne vsebine Zbornika ne moremo objaviti v eni številki, jo bomo v naslednjih številkah po posameznih poglavjih.
Pod zaglavjem Razprave in razmišljanja prinaša Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za 1960 naslednje razprave: “Ljubezen do usode” dr. Milana Komarja, “Problem dvojezičnosti” Karla Rakovca, obeh iz Argentine, “Komunizem in podjetnost” I. A. iz USA in “Poglavje stare slovenske demokracije” preminulega dr. Bogumila Vošnjaka.
Dr. Milan Komar je za nekakega vzornika prisiljenih izseljencev izbral latinskega pesnika Vergila, ki je bil na silo pognan s posestva svojega očeta v tujino, ker sta Brut in Kasij nagrajevala svoje vojščake z razlaščenimi podjetji. Izkustvo prenanstva je boleče odjeknilo v pesnikovem srcu. Napisal je vrsto pesnitev o svojih notranjih doživetjih kot nekakšen politični emigrant, od zunaj jo gleda, kar se je dogajalo v Rimu, glavnem mestu rimskega imperija, čutil je grozote zadnjega stoletja rimske zgodovine, ki jo je, kakor pravi dr. Komar, Vergilov sodobnik pesnik Horac označil s trdo besedo delirij.
Vedrina Vergilove poezije se zlije v eno z zavestjo tragičnosti človekovega položaja na zemlji. Samo kdor se jasno zaveda, da morejo klavrno propasti najboljša človeška podjetja in da junaštvo nikakor ni vedno poplačano z zmago... ta samo lahko ostane veder
in bister, kadar gospodujeta brezvladje in nesmisel.
Dr. Komar ugotavlja, da je poslanica Vergilove pesnitve dvojna: vsak človeški uspeh, vsaka človeška zmaga ima grenkobo v sebi. Ni veličine na tem svetu brez bede. Na drugi strani pa ni bede brez vsake veličine: v najhujši zmedi brezvladja in nespameti, nesreč in zločinov je vedno moči odkriti kaj lepega, plemenitega, kar opravičuje življenje in mu daje pomen.
Pravo domoljublje je prepojeno z duhom sprejetja naravnih danosti. Domovina in rod sta osnoven del naše usode. Človek je ustvarjeno, končno bitje, ki živi uvrščeno v vesoljni red in v ritem njegovega dogajanja, človek se ne more uspešno upirati nespremenljivim dejstvom, zakonom življenja, višjim silam narave in zgodovine ter pravicam človeške skupnosti. Kdor se upira temu dejstvu, se upira samemu sebi, izpodkopava svojo lastno bit. Globok in svoboden pristanek na stvarni red prinaša mir in zdravje.
Velike zgodovinske spremembe, ki so nas doletele, begunstvo in izgnanstvo z vsem trpljenjem, so del naše u-sode. Vergil nam je lahko učitelj v tem pogledu. Samo ljubeče sprejetje usode more omogočiti notranjo spravo med zvestobo do stare domovine in novim
poslanstvom.
Karel Rakovec razpravlja o Enem izmed naših problemov: dvojezičnosti. Ugotavlja, da smo postavljeni v tujejezično okolje. Deli izseljence v tri skupine: eni govore vedno samo domači jezik in si ne belijo glave, da živijo med tujejezičnim narodom, drugi se o-primejo novega jezika in starega pozabijo; tretji pa se nikoli dobro ne nau-če novega jezika, materinščine pa verjetno nikoli dobro n:so znali in si zato ustvarijo svoj jezik, mešanico starega in novega. Te smatra Karel Rakovec za bolj smešne kot žalostne.
Pisatelj nadalje ugotavlja, da ima vedno eden izmed jezikov neke vrste prednost pred drugimi. Je to materinščina. Materinščina zapusti v vsakem človeku najgljoblje sledove v duši. Pozneje ga otrok mogoče pozabi, a v trenutkih močnega duševnega pretresa se mu povrne.
Zdi se, da absolutnega dvojezičnika, ki bi oba jezika enako uporabljal, ki bi mu bila oba enakovredna, skoraj ni. Toda dvojezičnost je zaradi mnogih razlogov treba raje vzeti kot dobrino in ne kot za nujno zlo, ker se ji ne moremo izogniti. Vedno velja, da kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. In ni važ-, no, če je eden teh jezikov skromna slovenščina, ki jo govori dober milijon ljudi. Vsak visoko razvit jezik namreč izobražuje. Besedni zak’ad je sad stoletnih naporov in mi, ki se učimo besed, preko njih prihajamo do pojmov. Zato se vsakemu dvojezičniku, ki resno študira oba jezika, duševno obzorje širi. Aktivno znanje dveh ali več jezikov da pojmom tretjo dimenzijo.
Pisec zaključuje: “Treba je dati vsakemu svoje in zvesto gojiti materinšči-
Sledila so poročila odbornikov: strokovnega načelnika Radivoja Riglerja, članskega načelnika Danile Havelke, gospodarskega načelnika Jožeta Jenka, tiskovnega referenta Ivana Korošca, ki je napovedal, da bo prihodnje leto izšla Vetrinjska tragedija, za 20 letnico da je pa treba misliti na Zgodovinski zbornik borbe proti komunizmu na Slovenskem. Franc Logar je poročal kot tajnik, nakar je društveni starešina B. Pregelj omenil, da je društvo pristopilo k Slovenski izseljenski zvezi, Janez Kralj je pa v imenu nadzornega načelstva pohvalil delo odbora in predlagal razrešni-co.
Pri volitvah so bili izvoljeni: Za starešino Bogomir Pregelj,za tajnika Franc Logar, za tiskovna referenta Albin Magister, ml. in Pavle Rant, za zgodovinskega referenta Marko Kremžar, za strokovnega načelnika Radivolj Rigler, za njegova pomočnika Emil Cof in Miloš Prelog, za članskega načelnika Danilo Havelka, za njegova pomočnika Stane Bitenc in I. Rozina, za gospodarskega načelnika Jenko, njegova pomočnika sta pa soc. referent Urbančič in gospodar Dolenc. V nadzorno načelstvo so prišli Janez Kralj, Ivan Korošec in ing. Tone Matičič.
Po zahvali za izkazano zaupanje je starešina društva B. Pregelj povabil člane na izlet dne 20. decembra na pristavo v Merlo k Markeževim.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Dušana Pipa in njegove žene ge Dite, roj. Makovec so dobili hčerko, sinčka pa imata Franc in Marija Hrovat v San Justu. Srečnima družinama naše čestitke.
‘f Alojz Šluc. Iz domovine je prišlo žalostno sporočilo, da je v Splitu dne 23. novembra 1959 umrl v 89 letu starosti gospod Alojzij šuc. K zadnjemu počitku so ga spremili v istem mestu številni njegovi prijatelji in znanci. Naj počiva v miru, preostalim pa naše iskreno sožalje.
G. Jože Guštin je imenovan za kaplana in osebnega spremljevalca buenosai-reškega nadškofa in primasa Argentine kardinala Antona Caggiana. K visokemu imenovanju iskreno čestitamo!
RAMOS MEJIA
Maša zadušnica za škofa dr. Rožmana
Za 30. dan smrti škofa dr. Rožmana so slovenski rojaki v mestu Ramos Mejia na področju Vel. Buenos Airesa imeli ob štirih popoldne slovesno za-dušnico za pokoj njegove duše. Rojaki so se je v ramoški župni cerkvi udeležili v velikem številu.
Mašo je imel direktor g. Anton Ore-har, ki je v cerkvenem govoru zlasti poudarjal, kako je umrli škof učil svoje vernike doma in po svetu razkropljene slovenske izseljence z molitvijo, besedo in osebnim vzgledom.
Molitve “Reši me” je izmolil ob asistenci slovenskih bogoslovcev 'iz Adrogueja g. župnik Gregor Mali.
Pri zadušnici je pel ramoški slovenski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Gabriela čamernika.
Nogometno moštvo Mladinskega doma |
no in iskreno gojiti vsak novi jezik, ki se nam ponudi, zlasti kadar ga govori naš gostitelj”.
V	“Komunizmu in podjetnost” I. A. ugotavlja, da je podjetnost vsakemu človeku najbolj vidna v gospodarstvu. Kakor povsod, tudi v gospodarstvu podjetnost potrebuje svobodo, ker je nosilec podjetnosti človek.
Toda komunistična filozofija podjetnosti, je filozofija obupa. Skušali so ji uničiti svobodo in odpraviti zasebno podjenost. Skušali so ustvariti socialistično podjetnost, to je, ne dovoljevati posamezniku, da bi delal dobiček. Ker jim to ni uspelo in ker so ugotovili, da je podjetnost potrebna tudi komunističnemu gospodarstvu, kakšna naj končno bo?
Ruski komunisti so šli po odgovor k Marksu in njegovim sodobnikom. Marks vidi v zasebni podjetnosti glavni razlog za izkoriščanje človeka po človeku, zato jo je treba brezobzirno zatreti s socialno revolucijo in na njeno mesto postaviti planiranje in načrtovanje, kot pravijo naši domači komunisti.
Komunistično načrtovanje obsega vsa področja človeškega udejstvovanja. Po Marksu tako nastane socialistična podjetnost, ki pa ima nekaj potez skupnih z zasebno.
Ruski komunisti so slepo sprejeli Marksova načela o načrtovanju kot nadomestku za zasebno podjenost. Drže se jih še danes. Od njih so jih sprejeli jugoslovanski, poljski, kitajski in ostali komunisti.
Pisec razprave nato razpravlja o dveh trenutno g’avnih vejah načrtovanja v komunističnem taboru: o sovjetski in o jugoslovanski.
V	ZSSR vlada sicer politično načelo
Vsak teden ema
ZLATE ZVEZDE SE BLEŠČIJO ...
Zlate zvezde se bleščijo jasno z nočnega neba, želje moje k njim kipijo iz gorečega srca:
Slednjo noč nad vami plava, svetle luči, to oko, žar vaš zlati občudava, ki taka krasi nebo.
Dol stopite, jasni sviti, kar najlepše vas plamti, dajte v venec se poviti, kot ga svet še videl ni.
Z vencem tem ovijem glavo devi, ki sem zanjo vnet z vencem tem ovenčam Slavo, njo, najlepšo vseh deklet.
PRVI HLADILNIK s slovenskim imenom
BLED
V kvaliteti najfinejši, v ceni najcenejši. DVOJNA GARANCIJA ZA 5 LET. Oglej in nabavi si ga pri
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
je začelo igrati drugi kolo iger v nogometni ligi, ki se imenuje Germano-Argentina.	Ú
Tako so slovenski nogometaši odigrali že naslednje tekme. 1. Juventud San Bonifacio ter M. D. rez. 6:1 za M. D.
2. Avstria B ter M. D. rez. 5:1 za M. D.
3. Avstria A ter M. D. rez. 4:3 za M. D. Ta igra je bila zelo napeta ter tudi precej surova. Avstrijci so napeli vse sile ter se tudi posluževali brutalnosti vendar so si zmago pridobili igralci M. D.
Odločilna tekma med moštvoma Ger-mania in Mladinski dom je pa bila napovedana za nedeljo 13. t. m. popoldne. O njej bomo še poročali.
SAN MARTIN
Slovenska beseda je svojo 10 letnico ustanovitve praznovala z veliko kultur-no-družabno prireditvijo, ki je lepo uspela. Poleg tega pa je odbor Slov. besede še posebej proslavil to 10 letnico skupaj s svojimi sodelavci in dobrotniki. Ta mala in intimna proslava je bila v lepih prostorih Pavlovčičevega doma v San Martinu. Ob tej priložnosti je podal poročilo o 10 letnem delu predsednik Konzorcija ing. Tone Matičič, blagajniško poročilo Edi Škulj, o bodočem delu je pa poročal Rudolf Smersu.
Sprejeta sta bila sklepa, da bo ob 10 letnici ustanovitve Slovenske besede za njenega ustanovitelja duh. svetnika Karla Škulja maša ter da je treba podpreti Družabno pravdo pri njeni akciji za razpošiljanje dr. Ahčinovih knjig raznim svetovnim knjižnicam in vseučiliščem.
federacije, toda v načrtovanju vlada strogi centralizem. Več sprememb pa je v teku let doživel način izvrševanja gospodarskih načrtov. Delavci nimajo nobene besede pri izvrševanju načrtov. Glavno besedo v podjetjih imajo slej-koprej ravnatelji podjetij. Odvisni so samo od vladnih organov. Plačani so odlično, imajo vse ugodnosti, planska komisija jim določa cilje njihovega u-dejstvovanja. V glavnem se tako razvoj ruskih gospodarskih trustov in ameriških velikih podjetij giblje do neke meje v isti smeri: tu in tam takoimenova-no “ravnateljsko gospodarstvo”, v ZSSR zavito v državni gospodarski plan, v USA skrito pod plašč administrativnih cen, ki se ne ravnajo več po ponudbi in povpraševanju na trgu.
Komunizem ruske vrste je dejansko moral skleniti neke vrste kompromis z zasebno podjetnostjo. Ruski komunistični sistem ni mogel popolnoma zadušiti zasebne podjetnosti.
Tudi jugoslovanski komunisti so napovedali zasebni podjetnosti boj na nož. Od 1. 1945 do 1. 1952 so dejansko kopirali ruski gospodarski sistem. Včasih so ga celo pi-etiravali.
Polom njihovega načrtovanja jih je prisilil, da so v 1. 1952—-1959 spremenili svojo gospodarsko politiko v toliko, da so ohranili osnovno centralno načrtovanje, k izvrševanju načrtov pa pritegnili tudi delavsko samoupravo v obliki delavskih svetov in njihovih organov.
Tako so morali jugoslovanski komunisti dovoliti zopet nekaj več svobodnega udejstvovanja zasebni podjetnosti, posebno v kmetijstvu.
Polagoma je tako jugoslovanski način gospodarjenja, postal isti kot ga
Kako se reče
SLO
VENCI
PO SVETU
Uredništvo je dobilo vprašanje, kako sklanjamo krajevna imena Adrogué, Barrio San José, Berazategui, Carapachay, Ramos Mejía, Victoria, Villa Loma Hermosa, Villa Tesei in Transradio.
O tem problemu sem že prej (ne preje) mislil pisati, ker je za nas posebno važen, saj živimo v novi deželi. Kadar govorimo, se ravnamo po svojem jezikovnem čutu, ne da bi mislili na pravopis ali slovnico. Težave imamo šele, če pišemo, ker hočemo, da bi bilo vse prav, pravil pa malo ali skoraj nič ne poznamo.
Odgovor na razna taka vprašanju najdemo v SP, kjer je poglavje o tujih lastnih imenih še precej dobro obdelano. So posebna pravila za slovanska, klasična (grška in latinska), romanska, germanska in druga imena. Za nas pridejo v poštev le tista, ki veljajo za romanska imena.
Na splošno moremo reči, da tuja lastna imena pišemo skoraj vedno v nespremenjeni obliki (v 1. sklonu), sklanjamo pa jih po slovenskih pravilih (z domačimi obrazili). Tako pravimo, da kdo prihaja iz Morona, da stanuje v Ca-rapacháyu, ipd.
Imena na poudarjeni samoglasnik dobivajo — j pred slov. obrazilom. Zato je prav iz Adroguéja, v Adroguéju (Adroguéa ne bi bilo blagozvočno).
Enako ravnamo (ne postopamo) z imeni na nepoudarjeni —e in —i: iz Be-razateguija, v Berazateguiju.
Besede na —o in —a sklanjamo kakor domača z enako končnico: Transradio, Transradia, Transradiu: itd. Victoria, Victorie, Victorii 'itd.
Ramos Mejía, Ramos Mejíe, Ramos Mejíi. Pri sestavljenih imenih sklanjamo samo zadnji del, ker jih čutimo kot en pojem: v Buenos Airesu (tu niti ne upoštevamo, da je ime pravzaprav v množini), v San Justu ipd.
Konec prihodnjič.
Če potrebujete dobro zapestno uro, budilko ali zlatnino Vam svetuje
L4MZG NOVAK
izključno zastopstvo za Slovence ZLATARNA CALOS Avda. de Mayo 338, Ramos Mejia
Če omenite tale oglas 20% popusta
Zavarovalnica
La Rolando - Sudamericana
Compañía de Seguros Soc. Anónima
Agenda Buenos Aires Avda Alem 619/IV T. E. 31-9281, 32-5331
Zastopnik MILAN KRIŽ
Sprejema vsakovrstna življenska in splošna zavarovanja.
Za rojake telefonska številka 70-0561
pojmuje svobodni svet, razlikuje pa se od sovjetskega v načinu 'izvrševanja gospodarskega načrtovanja. V Jugoslaviji naj bi delavski sveti vodili podjetja v ZSSR jih vodijo ravnatelji. Tako delavci v podjetjih v Jugoslaviji 'gospodarijo tako, da gledajo, da bi jim čim več ostalo za plače, vse drugo jih briga le posredno. Jugoslovanski komunisti so kmalu ugotovili, da so se zmotili. Zato so spremenili svojo taktiko pri obravnavanju tarifnih pravilnikov, ki naj določajo mezde za posamezna dela v podjetjih. Tako pa so začeli ustvarjati dve plasti: plast navadnega delavstva in urdništva in plast voditeljev v tovarnah in pisarnah, med katerima je velikanska razlika v dohodkih.
Ni izključeno, da se bosta oba sistema, sovjetski in jugoslovanski, srečala nekje na sredi poti v socializem.
Pisatelj zaključuje: “Nobeni vrsti komunizma se še ni posrečilo, da bi mogla popolnoma zatreti zasebno podjetnost. Vsi komunistični nadomestki za zasebno podjetnost niso dali tistih učinkov, ki so jih komunisti pričakovali. Dobrih nadomestkov za zasebno podje-nost ne more ustvariti ne sovjetski ne jugoslovanski sistem. Komunistični gospodarski sistem nikdar ne more zmagati nad svobodnim gospodarstvom.
Pokojni dr. Bogumil Vošnjak se je v zgodovinski razpravi dotaknil Poglavja stare slovenske demokracije, ko so si naši predniki na Koroškem ustoličevali svoje vojvode. Popiše ceremonijo u-stoličevanja in ugotavlja, da je zadnji mož iz rodbine ustoličevalcev, Gregorij čater umrl v Celovcu leta 1823. Zadnje ustoličenje je bilo ustoličenje vojvoda Ernesta železnega 18. marca 1414 na Gosposvetskem polju.
KANADA
Družinska sreča. Ciril Polak in njegova žena ga. Ema, roj.. Polak sta dobila hčerko Tanjo Marico; v družini Milana Erčulj in njegove življenske družice ge. Kristine, roj. Hren se je rodila hčerka Majda Terezija; v družini Bogomila Ciglič in njegove žene ge. Antonije, roj. Štekar se vesele sinčka Mihaela Jožefa; v družini Ernesta Hajdinjaka in njegove žene ge. Marije, roj. Tekavčič pa so dobili hčerkico Erno.
Poročili so se: Janez Platnor in Marija Orel; Jože Bohanec 'in Terezija Mayer; Ludvik Lovšin in Milena Skornšek; Edvard Šteh in Zofija Štru-
PO ŠPORTNEM SVETU
V GuayaquiJu v Ecuadorju se je te dni pričelo izredno južnoameriško nogometno prvenstvo, na katerem sodeluje 5 držav: Argentina, Brazil, Urugvaj, Paraguaj in Ekvador. Po dosedanjih rezultatih izgleda, da bo najresnejši kandidat urugvajsko moštvo, ki je prepričevalno premagalo Ekvador s 4:0 in svetovnega prvaka Brazil s 3:0, Argentina je premagala Paragvaj s 4:2 in igrala neodločeno z Ekvadorjem 1:1. Paragvaj je izgubil z Brazilom 2:3.
Na Jesenicah so že pričeli s hokejskimi tekmami. Na prvi tekmi, so Je-sečani premagali Ljubljano s 15:1, nato se premagali moštvo iz Kitzbüchla (Avstrija) s 13:7. Na programu pa imajo do pričetka državnega prvenstva še tekme z Union — "Wien, Donaustauf -jam, Helsigin Kapolli, Nürnberg, Goeta in Grums iz švedske, Züricher ESV in drugimi. Na Jesenicah trenira na umetni ledeni plošči tudi moštvo Crvene zvezde iz Beograda.
Znani madžarski igralec namiznega tenisa Berczik je osvojil naslov prvaka na X. jugoslovanskem mednarodnem prvenstvu. Nastopilo je v dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani nad 80 tekmovalcev. Berczik je v finalu premagal Vogrinca po napeti igri s 3:2. Istočasno so se že desetič pomerili Jugoslovani in Švedi. Zmagali so prvi s 5:4. Markovič : Larsson 2:1, Harango-zo : Borg 2:0, Hrbud - Mellstrom 1:2, Harangozo : Larsson 2:1, Markovič : Mellstrom 0:2, Harangozo : Mellstrom 2:0, Hrbud : Larsson 1:2. Markovič : Borg 2:0.
Gogoljev Revizor je satirična komedija iz uradniškega življenja, kateri daje avtor sam za motto ruski pregovor: Nikar ne dolži ogledala, če imaš grd obraz. Gre za zgodbo pokvarjenih uradnikov, ki jim prihod revizorja požene strah v kosti, da vsi preplašeni trepetajo, kaj bo z njimi. Gibalo dejanja pri njih je strah, izvirajoč iz slabe vesti, revizorstvo pa je kakor nekaka prekonaravna usodna sila, ki deluje sama iz sebe. Samo iz groznega strahu pred to usodno silo moremo razumeti nemogočo zmoto, da nasedejo prevejanci mlademu gizdalinskemu sanjaču.
Gogoljev Revizor je brez dvoma u-metnina. Ker je zlasti značajska komedija, je jasno, da je treba zanjo dobrih igralcev, če naj pride do izraza vsa vrednost odrskega dela. Skoro predrzno je, da se takega dela lotijo ljudje, ki še niso nastopili na deskah. Je pa na drugi strani hvalevredno, da se ne zado-volje s plažo, ampak se lotijo kvalitetnega dela.
Študentje škofovega zavoda so pripravili za nedeljo 29. novembra v zavodu v Adrogueu to komedijo v petih dejanjah. Kritika mora upoštevati za-četništvo pri igralcih in bolj dobro vo-
kelj; Franc Žabkar in Ana Guštin; Franc Pepevnak in Rozalija Mrše; Alojzij Škulj in Gertruda Ulrich; Marijan Bajc in Marija Porenta; Mihael Balon in Ana Liebert; Jožef Štrucelj in Ema Hren, Viktor Kastelic in Oti-lija štieber in Rudolf Zoretič ter Antonija Razpor.
SEVERNA AMERIKA Za Slovence v New Yorku skrbi za kulturno življenje tamošnje Slovensko kulturno društvo France Prešeren. Prireja predavanja in tudi družabne prireditve. Te so vedno lepo obiskane. Zlasti jesenski dve sta privabili veliko rojakov, čisti dobiček je bil namenjen za potrebe slovenske fare sv. Cirila.
NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA
Mednarodni denarni sklad je argentinski vladi odobril kredit 100 milijonov dolarjev za obnovo in ustalitev gospodarstva v tej deželi. K temu kreditu je 10 newyorskih privatnih bank še dodalo svoj kredit 75 milijonov dolarjev. K ustalitvi argentinskega gospodarstva bodo pa posamezne evropske države prispevale kredit do 80 milijonov dolarjev.
Brazilija in Sovjetska zveza sta sklenili trgovinski dogovor za dobo treh let. Vrednost med obema državama izmenjanega blaga dosega 214 milijonov dolarjev. Sklenitev trgovinskega dogovora pa ne predstavlja obnove diplomatskih stikov med obema državama.
Lastniki sladkornih tovarn v Argentini so sklenili, da bodo od letošnje nadproizvodnje sladkorja 330.000 ton izvozili v inozemstvo 250.000 ton, 80.000 ton bodo pa shranili kot rezervo za prihodnje leto za primer, če bi sladkorna letina ne bila tako dobra kot letos.
V Severni Ameriki se je število brezposelnih v mesecu novembru povečalo
Opozorilo
Tiste Slovence, ki so lastniki nepremičnin, opozarjamo, da naj se zanimajo na pristojnih občinah glede prijave teh nepremičnih na predpisanih formularjih zaradi davčnih olajšav. Obveščeni smo, da. rok za vlaganji? teh prijav poteče dne 29. decembra t. 1.
ljo kot uoposobljenost za igranje. A ni brez pomena podati nekaj vtisov o predstavi.
Glavar, nekako središče vse komedije mora biti po Gogoljevi zamisli človek, čigar vsaka beseda je pomenljiva in pri katerem se vrši prehod od strahu k veselju in od ponižnosti k ošabnosti precej naglo. Abiturient Božidar Vivod je svojo vlogo odlično rešil in bi s svojo igro prav nič ne motil sredi resnične igralske družine. Njegovo klečeplazenje pred revizorjem, pa na drugi- strani vihtenje biča nad podložniki je bilo dovršeno. Najbolj se je v igri povzpel na koncu, ob spoznanju ukane s strani namišljenega revizorja, kjer je vso bolest zaprl v patos, igran z vso osebo. — Hlestakovu (J. Skvarča) je manjkalo objestnosti, nastopaštva. Dobro znanje besedila je bilo celo nekoliko v škodo igre, kajti spravljalo ga je v prehitro, premalo doživeto igranje. A je bilo čutiti ob vsem že prehajanje iz sebe, sem in tja je pogledal skozenj resnični revizor. Vsekakor je bila njegova prednost jasna izgovarjava in natančno znanje vloge. — Osip (A. Vivod) se je po kvaliteti svoje igre verjetno najbolj približal glavarju. Želeli bi si ga nekoliko starejšega, po-
NE ODLAŠAJ VEČ!
1CL	$ 15.300 —
za	„ 6.900,—
za	„ 4.900—
za	„ 3.900,—
za	„ 1.490,—
za	„ 1.290,—
Kupi hladilnik sedaj šivalni stroj Zig-Zag in druge štedilnike na plin in petrolej avtomatične in druge pralne stre loščilce, sesalce, mešalnike ventilatorje General Electric ter še vse druge električne predmete z velikim popustom, ki velja samo do G. januarja
POSEBNO UGODEN NAKUP
Kupi svoj šivalni stroj brez predplačila in na štiriletno odplačevanje. — Z desetaki ga lahko odplačaš! — GARANCIJA 10 LET.
Oglej, preizkusi in nabavi si ga!
CERRITO 2245
LOMAS DEL MIRADOR
GOGOLJEV REVIZOR V ADROGUEJU
za 398.000. Vseh brezposelnih je sedaj 3,670.000.
Argentina in Čile sta sklenili dogo vor, po katerem bo sosednja i*epublika lahko v prihodnjih dveh letih izvozila 40.000 glav goveje živine.
OBVESTILA
Občni zbor Slov. kat. akad. starešinstva bo v soboto dne 19. decembra ob 19. uri v Slovenski hiši na Ramon Falcon. Odbor vabi vse člane, da se ga udeleže polnoštevilno. Vabimo tudi gg. akademike.
Mladinski odsek Društva Slovencev se
zahvaljuje g. Jožetu Avguštinu za lepo in veliko oljnato sliko, ki ponazoruje škofa Antona.Martina Slomška.
“Slomškov dom” Ramos Mejia. Odbor sporoča sledeče: Stavbišče za bodoči “Slomškov dom” je že prepisano in je popolnoma naša slovenska last. Seveda smo morali narediti nekaj dolga; z dobro voljo in požrtvovalnostjo vseh se bo stvar prav iztekla. Kdor je bil na proslavi naših otrok v nedeljo 6. decembra, bo vsak priznal, da se vsak trud in žrtev za te otroke izplača.
Srečke rife za naš dom so v prodaji še do 20. decembra. Vsaka srečka, ki jo kupite, je doprinos za novi dom. 20. decembra pa moramo imeti vse urejeno. Zato do tega dne vrnite vse neprodane srečke in denar za prodane. Nevrnjene in neplačane zgube pravico do žrebanja.
Prav srčno se zahvaljujemo vsem, ki so tako požrtvovalno pomagali pripravljati in izvesti naš otroški praznik, da je tako lepo uspel. Veliko dela so imeli, veliko požrtvovalnost so pokazali, naj jim Bog povrne. Vsem tem in vsem našim prijateljem in podpornikom želimo blagoslovljene božižne praznike in vso srečo in božji blagoslov v novem letu.
Srečke božičnega žrebanja S.F.Z. se dobijo v Dušnopastirski pisarni do 22. t. m.
Izlet Družabne pravde bo v nedeljo 17. januarja 1960 na otok Hiavatho. Že danes vabimo vse člane in prijatelje Družabne pravde.
Odbor
Društvo Slovencev živi izključno le od članarine, ki jo plačujejo člani. Zato od-
Pred nakupom se posvetujte pri
Lojzetu Novaku
Izključno zastopstvo
DUMAH S. IS. L.
Avda de MAYO 302. T. E. 658-7083
Velika izbira hladilnikov, pralnih strojev, šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, TV aparatov ter drugih potrebščin za dom, vse najboljših znamk. Cene ugodne, tudi možnost dolgoročnega odplačevanja do dveh let. Nudim tudi dobra motorna kolesa. Svetujem nakup električnih hladilnikov. Kličite po telefonu, zglasite se osebno v trgovini. Pridem tudi ha dom.
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público
Uruguay 387
T. E. 40 -1605	Buenos Aires
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos State Redactan José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión Nb 2824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1959 za Argentino $ 270.—.
bor prosi vse svoje člane in članice, naj še v tem mesecu poravnajo zaostalo in tekočo naročnino.
Društvo Slovencev
Slomškov dom v Ramos Mejia sporoča, da so zadele naslednje srečke sledeče dobitke:
1. dobitek — premični bar — srečka štev. 0391, 2. lesena mizica štev. 1212; 3. ventilator štev. 3706; 4. železna mizica štev. 9510; 5. in 6. stojalo za cvetlice štev. 5385 in 0055,; 7., 8., 9. in 10. vaze štev. 5332, 9208, 3770 in 5055.
Dobitke je treba dvigniti do 20. decembra t. 1. pri g. Janezu Bruli, Ramos Mejia, Sargento Cabral 468.
Pred Novim letom izide plošča V — 405, KMETIČ PRAZNUJE — valčki in polke — izvajana po Moulin Rouge.
Dobi se kot običajno:
Dušnopastirska pisarna, F. Fajfar,
P. Homan, F. Hribovšek, A. Koritnik, S. Lipušček, O. Pavlovčič, S. Reven,
S. Troha, P. Arnšek — Bariloche, E. Stumberger - Mendoza, V. Mirt - Brasil in pri Jadran SRL, 25 de Mayo 533-3, ofc. Promet, Buenos Aires.
ROJAKI
NESTRPNO POVPRAŠUJEJO:
Kdaj bo misijonska veletombola?
Odgovor: 10. jan. 1960 na “Iliriji”.
Še bolj pa zanima vprašanje: KAJ BO GLAVNI DOBITEK?
Odgovor: Ako bo dovolj prijav-Ijencev za ''televizijski prispevek'' (5 mesečnih obrokov po 50 pesov!) bo glavni dobitek
TELEVIZIJSKI APARAT!
Obrtniki, trgovci, podjetniki, šivilje in vsi ostali, ki morete darovati kak dobitek iz svojega delovnega področja, lepo vabljeni, da svoj dar javite ali misijonskim poverjenikom ali Dušnopastirski pisarni ali pa na naslov: Lenček Ladislav CM, Cochabamba 1467 (pop. telefon 28-6924)!
Hožič in Novo leto v Mar del Plati!
M O T E L P R I M A V E R A
Avenida Luro 2525 — T. E. 28425 (3 kvadre do plaže) Vodita ZORA in DANICA
Posebne cene za rojake!
Zabavni božični in novoletni večer
časnejšega. Sicer pa je znal dati besedam svojo težo, ni bil monoton, ne v govorjenju ne v držah ne v hoji. Čutiti je bilo v njem igralca. — Bobčin-skij (M. Škulj) in Dobčinskij (Pr. Še-rjak) sta se v celotni pojavi približala Gogoljevi zamisli: nagla govorica, mnogo kretenj in mahanja z rokami, zunanjost okrogla, dobrodušnost. Zlasti v govorici bi hoteli več izdelanosti: bolj razločno govorjenje in bolj glasno. V kretnjah, hoji, pregibanju telesa sta zadovoljila, da bi le tudi ob nemih prizorih ne pozabila, da morata igrati. Ljapkin-Tjapkin (J. Žakelj) naj bi bil starejši, preudarnejši, počasnejši. Posrečen je bil zlasti v stoječih pozah, ko je n. pr. pozdravljal, zvijal roke proti nebu ipd. — Zemljanika (J. Škraba naj bi bil neokreten in neroden, a obenem premetenec in falot. Prepričal je v svoji indigniranosti ob branju pisma in ob zelo naravnem premikanju stola proti revizorju. Kot celotna figura se je dosti približal avtorjevemu konceptu. — Poštar (St. Žakelj) je bolj kot v prejšnjih prizorih zaigral ob branju pisma in kasneje. Več sproščenosti, več dobrodušnosti bi dalo njegovi igri novo barvo. — Luka Lukič (Fr. Sušnik) je bil dober v opravičevanju, umikanju v ozadje, v ostalem bi mu močnejši glas in počasnejša govorica
mogla dosti pomeniti pri celotni igri. Kristjan Ivanovič (J. Mozetič) je bil v svoji nemi igri boljši kot kasneje v vlogi trgovca, ki jo je igral isti igralec. želeli bi si več razvezanosti take v glasu kot v gibih n pa — boljšega znanja besedila. — Miška (A. Poglajen) je bil naraven, preprost, prepričljiv. še boljši v glasu kot v kretnjah, dasi so bile tudi te neprisiljene, ubrane. — Natakar (T. Mozetič) je bil mlad, spodoben, oblikan, v skladu s svojo vlogo. Močnejša in počasnejša govorica bi bila le izpopolnitev njegovega nastopa. — Policijski nadzornik (A. Troha) se zna gibati v prostoru neprisiljeno, tudi glas zna obdržati v mejah prepričljivosti. Več pažnje bi bilo na mestu v skupni, tihi igri. — Svistu-nov (M. Boltežar) je bil boljši kot v govorici v kretnjah. Glas bi naj bil bolj miren, bolj razločen.
Prostor je bil prijetno urejen po za-misli J. Žaklja. Tudi maske so bile u-brane v celotno predstavo.
Upoštevajoč to, da predstave niso dali na deske poklicni igralci, je treba reči, da je predstava uspela. Celo so bili gledalci mnenja, da je uspela nadpovprečno, to je, da niso pričakovali tako lepe igre. Na vsak način smo jim za prijetno predstavo iz srca hvaležni in čestitamo.	N. N.