Ve s t n i k. Najvišje odlikoranje in iinenoraiije. Presvetli cesiii- je podelil g. Blažu Hrovathu, ravnatelju Ijubljanskega učiteljišča, naslov c. kr. šolskega svetnika. — Visoko naučno ministerstvo je povzdignilo g. Jakoba Vodeba, c. kr. profesorja na ljubljanskem nčiteljišči, v osmi činovni razred. Osobne vesti. Suplenturo druge učne moči na dvorazrednici v Črnem Vrhu je prevzel tamošnji kaplan č. g. Peler Hauptmann. — G. Jožef Čuček, učitelj v Barki in imenovan za Catež, se je poslednji služM _ odpovedal. — Gspdč. Pavla Suva, začasna učiteljica v Šmariji gre za začasno učiteljico v Dobrepolje. Umrli. Dne 24. svečana je umrl g. Frančišek Globočnik, profesor na višji realki v Ljubljani, po daljšem bolehanji v 65. letu svoje dobe. — Dne 7. sušca t. 1. je uinrl na Dunaji v 78. letu svoje dobe svetovno znani učenjak dr. Frančišek vitez Miklošič, tajni svetnik Njega veličanstva, ud gospodske zbornice, umirovljeni profesor slovanskih jezikov, odlikovan z raznimi redi in član mnogih učenih društev. Miklošič je bil porojen na Štajerskem in kot orjak v slovenski fllologiji ponos Slovencev. — V velikonočnih praznikih je v Bohinjski Bistrici umrl umirovljeni učitelj g. Jakob Mencinger. V. m. p.! (Kaj več o njem prihodnjič). Dne 17. sušca pa je umii preblagorodni g. drJožef Poklukar, deželni glavar vojvodine kranjske, vitez reda železne krone III. vrste, predsednik kranjski trgovski in obrtni zbornici, predsednik pogozdovalni komisiji za Kras, predsednik c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko, državni poslanec itd. Porojen v Krnici, gorjanske župnije iz dobro znane rodovine dosegel je šele 54. leto svoje dobe. Kot državni poslanee je bil jako vpliven, ker je imel pristop tudi v najvišje kroge. Kako je bil priljubljen kot deželni glavar, pokazal je veličasten pogreb, katerega se je udeležilo najodličnejše ljudstvo iz Ljubljane in iz cele Kranjske. R. I. P. Metelkotove ustanove po 42 gld. za 1. 1889. in 1890. je visoki c. kr. deželni šolski svet po dogovoru s knezoškofijskim ordinarijatom podelil gg.: Karlu Derruelju, nadučitelju v Cerknici; Martinu Potočniku, učitelju v Sori; Frančišku Povšetu, učitelju v Osilnici; Frančišku Jegliču, učitelju na Dovjem; Valentinu Pinu, nadučitelju vKnežaku; Tomažu Petrovcu, učitelju v Gemšeniku; Frančišku Crnagoju, učitelju v Šmartnem pod Šinarno Goro; Jerneju Ravnikarju, nadučitelju v Litiji; Jakobu Pretnarju, nadučitelju v Veliki Dolini; Antonu Likozarju, učitelju v Goričah; Florijanu Kalingerju, učitelju v Radovici; Ivanu Lobetu, učitelju na Krki. Preizkušnje učne usposobljenosti. Ravnateljstvo c. k. izpraševalne komisije za občne ljudske in meščanske šole v Ljubljani razglaša nastopni razpis: Prihodnje preizkušnje učne uposobljenosti za občne ljudske in meščanske šole se prično dne 27. malega travna t. 1. Kandidatje in kandidatinje za to preizkušnjo naj vlože po vis. ministerijalnem ukazu od dne 31. inalega srpana 1886, št. 6033, ki objavlja predpis o preizkušnjah učne usposobljenosti za ljudske učitelje, svoje pravilno opremljene prošnje za pripust k preizkušnji potem šolskega vodstva pri svojeni predstojnem okrajnem šolskern oblastvu, ako pa ta čas niso v šolski službi, s priloženimi svojimi službenimi spriče- vali in zdravstvenim spričevaloru uradnega zdravnika o telesni sposobnosti prosilca za učiteljski stan neposredno pri onem okrajnem šolskem oblastvu, pod katerim so nazadnje služili in sicer pravočasno, da bode šolskim oblastvom mogoče, te prošnje do dne 18. malega travna t. 1. podpisani komisiji vroeiti. Kandidatje in kandidatinje, ki so svoje pravilno opremljene prošnje za pripust k preizkušnji pravočasno vložili, naj ne pričakujejo šele posebnega povabila, temveč naj se snidejo dne 27. mal. travna ob 8. uri dopoludne k pismeni preizkušnji v sobah, katere so na tukajšnjem c. k. učiteljišči v to odločene. V Ljubljani, dne 6. sušca 1891. Pridvižnega zemljevida Lergetporerjevega, o katerein smo govorili v 4. letošnji številki, izdelanega je že več komadov. Slavna šolska vodstva opozarjaino na to izvrstno učilo. Cena (10 gld.) je jako nizka. Te vrste zemjevidi veljajo navadno 30—50 gld. Naroči pa se pri g. B. Lergetporerji, fotografu na Bledu. Šolske delarne naKranjskem so: 1. na II. mestni deški šoli v Ljubljani, 2. v Dolenjem Logatci, 3. v Šmartnem. pri Litiji, 4. v Krškem in 5. na Trati pri Škofji Loki (ravnokar ustanovljena). Pouk v deškeni ročnein delu. V Avstriji poučujejo na 80 šolah ročna dela, na Švedskem na 2200, v Norvegiji na 1000, na Danskem na 100, v Nemčiji na 400, na Ruskem na 1000, v Švici in na Angleškem na 50, v južni in severni Ameriki na 200 šolah. Na Francoskem in Finlandskem imajo ročna dela po vseh šolah vpeljana. Sclil. Schulbl. Šolska oblastva so prejela od naučnega ministra ukaz o vpeljavi zdravstvenega pouka na Ijudskih šolah. V tem ukazu se nahaja med drugim tudi tole: Po ukazu od dne 9. rožnika 1873. 1. je učiteljeva dolžnost, seznaniti se s pravili zdravstvenega pouka. Vedno rnora napeljavati otroke, da se po njih ravnajo, skrbeti pa tudi, da seznanijo žnjimi tudi voditelji. Pri naravopisnem pouku poučujejo naj se učenci o človeškem telesu in o skrbi, kako ga zdravega ohraniti. Pouče naj se nadalje o posredovanji pri nenadnih nezgodah. V učnem črteži učiteljišč je že določeno, da se imajo gojenci s šolskim zdravstvom seznaniti. V prvem in četrtem letniku učiteljišča bodo poučevali posebni zdravniki o somatologiji in higijeni. Tak zdravnik bode izpraševal v teh predmetib gojence tudi pri zrelostni preizkušnji. Ravnatelji in šolski nadzorniki imajo paziti, da zdravniški učitelj gojence primerno poučuje. Ta naredba naj se vpelje za sedaj le na tacih učiteljiščih, kjer je mogoče dobiti pripravnega zdravnika. da bi proti častni nagradi 100 do 150 gld. hotel o tem predmetu poučevati. Komisija za določitev meridijaiia. Kakor se poroča iz Pariza, je francoska vlada sprejela predlog italijanske vlade, da se v Rimu snide mednarodna komisija, ki bi iinela nalog, da se geografi sporazumejo o vprašanji prvega meridijana. Spomenik Ljudevitu tfaju. V Krapini, rojstvenem kraji Lj. Gaja, postavil se bode doprsni kip in sicer na velikem trgu. Kip je izdelal znani hrvatski umeteljnik Rendie. Tudi rojstveno hišo, kjer se je rodil preporoditelj hrvatskega. naroda, hočejo kupiti, da ostane narodna last. V to svrho se bodo nabirali doneski po vsej deželi. Iz Ljubljane. Kakor je našim bralcem znano. bilo je preteklo jesen razpisanib več učiteljskih in učiteljičinib mest na javnih mestnih šolah Ljubljanskih Te službe se pa, kakor čujemo, ne bodo oddale, ampak zaradi nove klasifikaeije učiteljskih služeb, iz n o v a razpisale. Dozdanjim prosilcem bode dano na prosto voljo, če hočejo tudi pod premenjenimi razmerami vzdržati svoje prošnje. Iz Logatca. Vabilo. Odbor »druš tva učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega« ima sejo dne 9. malega travna t. 1. ob 4. uri popoludne na Rakeku. Zahrala. Slavno ]jodporno društvo »Narodna šola« je izvolilo podariti tukajšoji šolski mladini obilo šolskega blaga. Podpisano šolsko voditeljstvo šteje si v prijetno dolžnost, da v imeni uboge šolske mladine izreka tein potem najtoplejšo zahvalo. Vodstvo trirazredne šole v Borovniei, dne 30. sušca 1891. Fr. Papler, i adncitelj. Zahrala. Naša šola se je tudi letos vpisala kot ustanovni ud »Narodne šole«. Preskrbela narn je lep globus za majhno vsoto. Ravno tako nam je za mali donesek — kakor vsako leto, tudi letos poslala obilo šolskega blaga za tukajšnjo šolsko mladino. Za ta blngi čin si šteje podpisani krajni šolski svet v najprijetnejšo dolžnost, izreči tein potem slavnerau društvu presrčno in iskreno zahvalo. Krajni šolski svet v feent-Jeineji dne 19. sušca 1891. Ignacij Wutscher, Janez Saje, preiJsetlmk. šol. vodja. Zahvala. Slavna posojilnica v Logatci je podarila ljudskima šolama v Dolenjem in Gorenjem Logatci v nakup učnih pripomočkov znesek 1(> gld. 15 kr., za kar se ji najtopleje zahvaljujeta vodstvi ljudskih šol v Dolenjem in Gorenjem Logat.ci Zahvala. Občeznano in prekoristno društvo »Narodna šola« je poslalo za malo vsoto Ijudski šoli v Dolenjem Logatci toliko učilnega blaga, da je to leto s tein uboga mladina popolnoma preskrbljena. V iineni mladine izreka za ta dar najtoplejšo zahvalo vodstvo ljudske šole v Dolenjeni Logatci. Zahrala. Slavno podporno društvo »Narodna šola« je blagoizvolilo za ubožno tukajšnjo šolsko mladež brezplačno obilo šolskega blaga podeliti, za kar se vdano podpisana v imeni obdarovanih otrok teiu potem najiskreneje zahvnljujeta. Srednja vas \r Bohinji dne 20. sušca 1891. V. Zupanec, J. Bihteršič, kmj fol svet;i n;ičelnik. nadučitelj. Zahvala. Društvo »Narodna šola« je blagoizvolilo na prošnjo podpisanega šolskega vodstva tukajšnji šoli podariti za malo vsotico obilo šolskega blaga. Podpisana usojata si tem potem v imeni ubogih učencev in učenk izreči prisrčno zahvalo prekoristnemu društvu. Šolsko vodstvo v Osilnici dne 16. sušca 1891. Frančisek Hoenigman, Frančišek Pocše, kr š. sv preddedirk učitelj Zahvala. Blagorodni gospod Ivan N. Resman, železnični uradnik na Brežini (Nabresina) blagoizvolil je tukajšnji šolski mladini naročiti ,,Vrtec" za tekoče leto. — Izrekam blagemu gospodu tem potem v iineni šolske mladeži, katera se za ta časopis jako zanitua, prisrčno zahvalo. Mošnje dne 4. sušca 1891. Ign. Kozman, šolski vodja. Listnica uredništva. G. F. M. na B.: Lepa hvala za poslano in prosimo nadaljevanja. V to številko pa nismo mogli sprejeti, ker smo imeli že pripravljen podrobni učni načrt g. L. Prihodnja številka prinese daljšo razpravo o novi uredbi učileljskih plač, torej pričneino z Vašo razpravo v 9. številki. Vaše narodne pesmi irna dotični odbor v rokah. — G. J. Z. v V. P.: Sv. Ana se še jedenkrat nizpiše. — V deveto deiželo: Lista nismo priobčili, ker imamo za prihodnjo številko pripravljeno obširno statistično tabelo o plačah in ker se odstotki popolnem ne ujeinajo. Oprostite, da Vas prosimo, da nain ob priliki pošljete kaj druzega. Z »gosposko« pričnemo v 8. ali 9. številki. — G. —z-—: Hvala za poslani »navod«, v tej številki ga pa nismo mogli priobčiti. — G. J. C. v P.: Hvala, pride na vrsto! — G. L. St. v K.: Poslano nam ugaja, prosiaio, da nadaljujete. I.*) A. Zemljepis in zgodovina. II. (Lehrpl.) Ponavljanje tvarine zadevajoce kronovino -Kranjsko". Mejne kronovine. Cesarska pesem. (Pricetek vseh berilnih vaj). Ponavlj. — Solska, cerkvena, politicna obcina. (Zemljevid solske obcine). Okraj: sodnijski, — politieni. (Fare, obcine, ceste, vode, gore. Zemljevid okraja. Risanje). Dezela: okraj k okraji zbiraje na slepem zemljevidu. Dezela v celi podobi. Meje. Risanje podobe dezele. 85. Kranjsko. Gorovje, — vode, razdelitev dezele: Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko. Mesta, znamenitejsi trgi; zeleznice. S cem se prebivalci pecajo. 85. Kranjsko. — Znamenitosti dezele. 62. Domovina. Zgoraj omenjena tvarina o dezeli. 87. Bohinjsko jezero. 86. Cerknisko jezero. 192. Drnzinsko zivljenje starih Slovanov. 206. Tabori o tnrskih casih. 205. Junakov grob. 219. Francozje na Ruskein. Avstrijska inonarhija. Sosedne dezele natancneje. Sosedne dezele. (Podoba, velikost, glavno mesto, najvecja reka, najvisja gora. Prebivalci, — pridelki). 79. Lov na divje koze. Ostale kronovine nase drzavne polovice (v istem obsegu kakor sosedne dezele). v84. Rudar.v 90. Cicarija in Cici. 63. Avstrijsko-ogrska monarhija (le drugo polovico berilne vaje). Pregled na zemljevidu. Ogrske dezele (z Bosno in Ercegovino). 69. Prebivalci avstrijske dr^ave. Ponavljanje zgoraj omenjene tvarine. 70. jNa moje rojake. 71. Pridelki v avstrijski drzavi. 64. Avstrija za vse. 200. Bitva na moravskem polji. 210. Bitva pri Mohaci. 213. Turki pred Dunajem. 215. Cesarica Marija Terezija. 217. Cesar Jozef II. *) Rimske številke značijo četrtletja. III. IV Pregled Evrope. 220. Cesar Francisek Jozef 1. (Rodopis cesarske rodovine). Sosedne drzave. (Glavna mesta in prav posebne znamenitosti). Zgoraj omenjena tvarina. Ostale drzave v Evropi. Zemljevid. 61. Evropejci. Ponavljanje zgoraj omenjene tvarine. 61. in 60. ,,Iz severa". Ponavljanje. 191. Fabricij. 197. Krizarske vojske. 207. Iznajdba smodnika. 196. 0' vitezih. 211. Nadloge 301etne vojne. Zeinlja: deli sveta, deli niorja. Zemlja kot nebesno telo. 56. Zemlja in njeni deli. 57. Morje. 58. Prebivalci nase zemlje. 49. Podoba nase zemlje. Ponavljanje te tvarine. 52. Solnce in zemlja. Letni casi. 53. Luna. (Mrki). 55. Nebesna telesa. 208. Kolumb najde Ameriko. 209. Knjigotiskarstvo. I. B« Prirodoznanstvo. II. (Lehrpl.) Koristne in skodljive stvari na polji, vrtu, v gozdu in med domacimi zivaliini; ozir na zivinorejo. (Cesarska pesem). 141. Prepelica. (Dom. perutnina. — Sel. ptice. — Lovske zivali). 34. Lastovki v slovo. 157. Hruska. (Korist sadjereje, — sadno drevje, — ravnanje s sadjera). 159. Jablan in smreka. 166. Lan, konoplja in bombazevec. (0 raznih tvarinah za oblacila). 12. Strgan rokav. 169. Kava in cuker. (Pridelki vrocih dezel, ki se k nam dovazajo). 134. Velblod. — (Goveja in vprezna zivina nasih krajev in doinace zivali vrocih in nirzlih dezel). 18. Pastir. 161. Gozdno drevje. (Vrste, — poocitovanje z listjem ozir. vejicami, ali s sadom). 162. Breza. 106. Toplota. 107. Korist ognja. 108. Razsirjenje toplote. (Pojem, prevodniki; — vzroki, nasledki. — Prikazi v domacem zivljenji). 109. Toplomer. (Vporaba te priprave. — Nekaj poskusov). Ponavljanje 108. in 107. vaje. Nadaljevanje prej omenjene tvarine z oziroin na sorodno zverjad. 136. Morski pes. (Vrste in lastnosti nasih psov.) 129. Volk. (Zveri pasjega plemena). 130. Lev. (Zveri niacjega plemena). 131. Kuna. (Zveri kunjega plemena). 132. Medved. (Sevemi medved). Ponavljanje tvarine o zvereh. 13. Popotnika in medved. 114. Voda. 66. Studenca. 115. Kuhanje. (Parni stroj; — dobra podoba). 116. Hlapenje. Ponavljanje 114., 109. in 107. vaje. III. IV Ozir na poljedelstvp, vrtnarstvo in bu- celarstvo. Clovesko telo. 110. Zrak. (Sestava in vpliv zraka na razne stvari). 111. Zracni tlak. (Nekateri poskusi; opomin na podobne prikazni.) 112. Tlakomer. (Pravi tlakomcr na ogled; razlaga, vporaba, primera s toplomerom.) 113. Gasilna brizglja. (Sesalni in tlacilni smrk; sestojni deli brizglje; risanje. Gasilna drustva.) 158. Sadjereja. (Setev pesek; pripravljanje podlag za cepljenje in pozlahtnjevanje.) 139. Kos. (Ptice pevke; selivke. Kdaj in kako gnezdijo; kako jim streci in jih varovati.) 144. vaje zadnji odstavek (na pamet). 153. Bucele. (Omeni se najnavadnejSih skodljivih zuzelk.) 128. Jez. (Zuzkojedne zivali.) 172. Apnenec (v naravi se nahajajoe; vrste; apnenec kot del rodovitne zemlje; vgaseno apno). 175. Zveplo. 179. Clovesko telo..(Nazorne vaje; zdravstvene opomnje posebno.) 184. Delo. (Stanovi. Sedanje druzinsko zivljenje.) Stvari pridelkom in kmetijstvu sploh koristne ali skodljive. 181. Zdravje. (Pojasnila z vzgledi iz domacega zivljenja. \ 151. Smrekovi lubadar. (Tudi o drugih drevju skodljivih zuzelkah. Lubadarja pokaze se ucencein v istini in nekoliko razjedenega luba.) 144. Zolne. (Vrste; kako gnezdijo. Zakon o varstvu koristnih pticev). 137. Kragulj. (Ptice ujede). 146. Kace. 149. Ostriz. (0 ribah sploh; nadrobneje o bolj znanih ribah). 123. Elektrika (kolikor je mozno poocitovanje s poskusi). 124. ,,0 nevihti". 125. Strelovod. 122. Magnetizem. (Igla magnetniea. Poocitovanje s poskusi.) Ponavljanje. I. C. Slovnica, pravopis in spisje.II. (Lehrpl.) Ponavljanje in nadaljevanje tvarine o golem in razširjenem stavku. Oblikoslovje. — Povesti. Stavki po načinih pripovedovanja. Skrčeni in zloženi stavki. Nadaljevanje oblikoslovja. Povesti in popisi. Kaj je stavek. > Prepisov. 141. v. z zapi- Iz česa sestoji. .sovanjem števil besedi v v ¦ . , , iposameznih stavkih. Iz 'M. Kaj je beseda. ^ lQ jednozl 1() dv()z, 1(J Zlog. Besede glede zlogov. trjzi. ;n vse večzi. Iz _esa sestoji zlog. PrePis}}¦ PoL 157: v- ftrke. - Abeceda. s Podcrt- samoSl- Sklanjatev samost. Stavki po načinu pri- povedovanjanja. r kot samoglasnik. Prepis povesti: Vinska trta in krompir. Skrceni stavek. Zbiranje skrčenih stavkov iz 129. vaje. ,,Zvesti pes". (Povest po načrtu). Popis ,,volka'' (po vprašanjih). Pravila o razzlogovanji. Vaje. — Locila, Po prejšnji povesti ,,Svila in platno". Spoznavanje zloženega stavka. ,,Kaj imajo vse niačke?" (Popis). Zgoraj omenjena tvarina. Iz Končnikove Slov- nic.o 3. naloga na 9, strani. Ponavljanje zgoraj omenjene tvarine. Popis ,,belice" (prosto po berilni vse- bini). Pravila o rabi velikih zacetnih črk. Vzgledi. Prep. Jelen in jazbec. Zapisovanje lastnih imen (iz zemljepis- nega pouka). Skloni s predlogi: inestnik, družilnik, dajalnik. Zopet nekaj vaj sa- mostalnikove skla- njatve. Samostalnik. Goli stavek. Glavna člena. (Določevanja). Nabiranje samostal- nikov iz 134. vaje. Po prejšnji povesti: Velblod in krava". Tožilnik s predlogi. Pov. -Popotnika in medvedu — kakor bi jo France pripove- doval. Spol samostalnikov. Določevanje glavnih stavkovih členov. Zbiranje samostalnikov po spolu. Ponavljanje te tvarine. Popis -Bitve pri Mohači" (prosto). Razne vrste samostalnih imen. Število. Razširjeni stavek. Sestavljanje golih stavkov iz 192. vaje; razširjenje teh stavkov. Pridevniki. Pridevnikovo raz- merje k samostalniku. Popis toplomera. Skloni: imenovalnik, mestnik, družilnik. Zapisovanje samo- stalnikov iz 206. vaje v navedenih treh sklonih. Sklanjatev pridevnikov. Obrazovanje oziroma sklanjatev pridev- nikov s poleg stoječimi samostalniki. dajalnik, tožilnik, rodilnik. Omenjene vaje za tc tri sklone. Stopnjevanje pridevnikov. Popis ,,požara" po navodu 107. vaje korist ognja. III. IV. Priredje, — podredje. Nadaljevanje oblikoslovja. Primerjave. Pisma. Zaimki (osebni). Glagoli — dovrsni, nedovrsni. Nedolocnik. Velelnik. Pomozni glagol ,,biti". v • Casi. Delezniki. Spregatev raznih glagolov. Svojilni in vprasalni zaimki. Kazalni in nedolocni zaimki. Priredno in podredno zlozeni stavki. Vzgledi. Opazovanje zlozenih stavkov s ponavljanjem tvarine o glagolih in zaimkih. Sklanjatev osebnih zaimkov. Primera toplomera s tlakomerom. Spregatev glagola biti. Prepis primere vasi z mestom. Primera hruske z jelko po nacrtu. Ptice (144. v.) s sesavci (136. v.) Prepis pisma, v katerem svojemu prijatelju prav na kratko popiSejo bucele. Dolocevanje raznih zaimkov v 191. berilni vaji. Ucenec prosi svojega botra, naj bi mu darovali kako zgodovinsko knjigo. Poprava zgoraj navedene naloge. Ucenec popisuje nadloge 301etne vojne v obliki pisma. Ponavljanje oblikoslovja in stavkoslovja. i Nekaj o besedoslovji. Pisma. Racuni. Pobotnice. rPvorna in trpna oblika. Vzgledi. Dopolnilo v rodilniku. Pona\ijanje sklanjatve. Dopolnilo v dajalniku. (Skrceni stavki). Dopolnilo v tozilniku. Prohajalni in povracalni glagoli. Dopolnilo s predlogi. Prilastki. Ponavljanje pridevnikov. Rodilnikov prilastek. Prislovi. Stevniki: glavni, vrstilni, opetovalni. Ponavljanje. Alojzij prosi trgovca, naj vzame njegovega ml. brata v uk. (Po nacrtu). Deli pisma. 0 pisavi v pismih. Ogovori. Zahvalno pismo trgovcu. 0 uvodu in zavrsetku listov. 0 posiljatvi listov. Naslovi. Zgled voscilnega lista materi za god. Vogcilni list dobrotniku. Vzgled in posnema racuna. Poprava in se primerne racunov. Zgledi in posneme pobotnic. — I. D. Lepopisje in risanje. II. Po ,,Lehrpl." doloeena tvarina lepopisja za drugi in t ret j i oddelek ponavlja se tudi v cetrtem oddelku. Oblike in (elesa. Risanje se nadaljuje po navodu Eichl. (I. del) z ozirom na geometrijo.i Predvaje. Predvaje. ¦M it m Me it Ł v I i z 6 c e a e& (¦ a " y / ff>r<, vicy o ', •*<Ł /'/ posamezni narodi se zadruzno zive. K 4, i; /y hrast se omaje in hrib, zvestoba se nasa ne gane! ^ K /; kdor mlad se ne uci, mu zal je v starosti! Zv. Vaja na 20 str. 2. Zv. Vaja na 20. str. 9. Zv. Vaja na 20. str. 14. Zv. Vaja na 21. str. 11. Zv. Vaja na 21. str. 12. Zv. Vaja na 21. str. 12. Zv. Vaja na 22. str. 7. Zv. Vaja na 22. str. 7. Zv. Vaja na 22. str. 8. Zv. Vaja na 22. str. 8. _? Ł Z Ł Oglej, Gorica, Gradec, Zagreb, l<? _?f _v Veltava je znamenita reka na Ceskein. ^> Unec je? ¦s/.- Vsa, kar solnce je obsije, Cveti mirna Avstrija. ^/, <J, -Ł/ Lenega caka i. t. d. Vodnik. C- Avstrijsko cesarstvo Iezi skoraj v sredini Evrope. ^f^^//, Slovani, Nemci, in Madjari so najstevilnejsi narodi nase drzave. ¦JT <y,- Jednako se z jednakim driizi, dobro, dobremu le sluzi. Zvest prijatelj je najvecji zaklad. tf' &s~ Marija Terezija je bila posebna prijateljica soli. J?T -'^t/ Kar koli delas, delaj previdno pa glej na izid. Zv. Vaja na 22. str. 10. dto. Zv. Vaja na 22. str. 14. dto. Zv. Vaja na 23. str. 8. dto. Zv. Vaja na 23. str. 9. dto. Zv. Vaja na 23. sti. 12. dto. III. IV. Nadaljevanje vaj za prvo polovico leta oinenjene tvarine v naslednjih predpisnih vajah. Cesarju Francis. Jozefu I. daje se pridevek ,,plemeniti knez". i_^ Ferdinand Dobrotljivi, Franc.L, Leopold IL, Jozef II., Marija Terezija, Karol VI. _? _^ 3$, Rim, Carigrad, Petrograd, Berolin, Bern. Jablane, hruske in druge cepe i. t. d. Kak bi moral clovek biti, Da bi mogel ti kaliti Tiho sreco, ljuba stvar? Stritar. Hodi v solo k mravljam! ,,Presrecna doba cveta — 0 zlata, zlata leta!" Gregorcic. Iznajdba smodnika je nacin vojevanja cisto premenila. Vedi, da je vsak clovek po bozji podobi vstvarjen! Vsak stan ima svoje tezave. Kdor dolznosti vse stori, Lehko spi. Slomsek. Zv. Vaja na 23. str. 14. dto. Zv. V. a, na 24. str. 1. Zv. V. b, na 24. str. 2. Zv. V. d, na 24. str. 3. Zv. V. a, na 24. str. 6. Zv. V. a, na 24. str. 8. Zv. V. a, na 24. str. 9. dto. • Zv. V. b, na 24. str. 9. Zdravje je najboljSe blago na zemlji. Razlocujemo tudi pet delov morja. Na zemlji biva nad tisoc milijonov ljudi. Tudi druga nebesna telesa imajo podobo krogle. Med grmovjem in po gozdih ni varno bos hoditi. Le zaradi tega, ker je Vsemogocni nagnil os zemlje, vrste se letni casi. 0 nevihti ne stopajmo pod drevesa in kozolce! Nebo samo nam prejasno pricuje, kako velik je Bog! Igla magnetica je odprla niornarjeni pota po sirnem niorji. Razpad rimskega cesarstva, najdenje Amerike in prekucija francoska so casovni mejniki minulih vekov. Zv. V. 1), na 24. str. i). Zv. V. a, na 24. str. 11. Zv. V. b, na 24. str. 12. dto. Zv. V. a, na 26. str. 5. dto. Zv. Vaja na 26. str. 8. dto. Zv. Vaja na 26. str. 10. dto. E Petje Lahke pesmice po posluhu v 1., cetrtletji. ,,Cesarska''. 4. Prepelica. (SI. III.) 1. Pred solo. (Slave. II.) 44. Prepelica. 2. Po soli. (SI. II.) 43. Moj dom. (Majcen 11.) dto. 62. Moj dom. (SI. III.) dto. 34. Po jezeru. (SI. III.) dto. Ponavljanje dozdaj znanih pesmic. in telovadba.*) 2., 3.,,Jezusmale" (pristopdvoglasno. Slava in evangelij. Darovanje — Svet. 67. Avstrija moja. (SI. III.) dto. dto. Obhajilna. • dto. 45. Mlin. (SI. III.) dto. *) Na tukajšnji šoli je bilo dozdaj možno izvajati le nekaj prostih vaj v šolski sobi in te še le v drugi polovici šolskega leta, zato nisem tega predmeta na drobno navedel. 66. Franc. Jozef I. (SI. III.) dto. dto. 61. Popotnikova. (SI. III.) dto. dto. Zgoraj navedeni pesmici. 48. Majnikova pesem. (SI. III.) dto. dto. Poznavanje in umevanje sekiric. 36. Kaj imam. (SI. III.) dto. Alojzijeva. dto. 12. Zvezde. (SI. III.) dto. dto. 35. Huda ura. (SI. III.) dto. Razne pesmice.