Poštnina plačana v gotovini. Številka 18 Maribor, 8. maja 1937 Posamezna številka Din 1.50. Leto II. SOOVI N Izhaja tedensko — Velja po pošti dostavljen : na mesec Din 6'—, za tujino na mesec Din 10*— — Oglasi po tarifi Tednik za vsa javna vprašanja Uredništvo in uprava: Maribor, ^Ulica 10. oktobra — Telefon: 26-16 — Rač. poštne hran. 17.160 — Rokopisov ne vračamo Problemi se zgoščujejo, interesi se križajo in silijo vsakogar, da se opredeli V štiristolpnem uvodniku predzadnještevilke smo opozorili na nazadovanje fašizma in omenili Degrellov poraz v Belgiji, velik odpor španskega ljudstva in splošno pojemanje fašistične ofenzive ter smo optimistično, z vedrim pogledom v bodočnost zaznamovali prehod demokracije v ofenzivo, v napad. Lepa lastnost je tak optimizem, tako svetlo gledanje na razvoj dogodkov v svetu. In tudi koristen je optimizem. Lepe so Beneševe besede, s katerimi je izrazil vero v bodočnost Evrope: »Mislim, da bo v Evropi obdržan mir.« Toda naj nas optimizem ne zavede v zanesenjaštvo! Demokrati vse preveč radi verjamemo v lepo in dobro, vse preveč se zanašamo. Politična kronika namreč priča, da fašizem ne počiva, temveč dela in se pripravlja. Še vedno obstojajo njegove centrale in podružnice. Še vedno potujejo njegovi diplomati po svetu in zaostrujejo mednarodne odnose. Še vedno hodijo ogleduhi in prišepeto-valci med ljudstva vsega sveta. V Bruxellesu je zmagala ljudska demokracija. Toda Degrellovi prijatelji imajo še mnogo denarja. V Španiji se je obrnilo na bolje, toda fašisti prihajajo spet v ofenzivo: tudi za Franca imajo ti prijatelji dovolj denarja . .. Baje se bo zveza Rim — Berlin še trdneje sklenila in si kar razdelila območje za politično in gospodarsko ekspanzijo. Fašizem gradi linijo Varšava — Budimpešta — Francija opozarja Poljsko in Romunijo na čut dol- žnosti do Francije in Male zveze. I. t. d. . . . Svetovni fašizem je med seboj prav tako trdno povezan kakor mednarodni kapital. Silna je njuna moč iri številni so njuni sluge. Svetovni problemi se zgoščujejo, zapletajo in zdaj tu z.daj tam planejo na dan. Vrši se borba dveh sil. Diktatura, teror, vojna, beda, izkoriščanje: fašizem — svoboda, napredek, mir: demokracija. 0 zmagi ne bo odločala poštenost in pravica, temveč moč, sila. Zgoščujejo se problemi, vedno ostreje si stopajo nasproti različni interesi množic in mogočnežev. Vedno ostreje se pojavljata v vsem javnem življenju dva tabora. Ne vdajajmo se torej zaneseniaštvu! Bolje je, da žrtvujemo na oltar ljudske demokracije sto odstotkov svojih sil, pa čeprav bi bilo morda dovolj le petdeset. Naša moč, sila, prožnost, aktivnost — le ta naj bo temeljna skala našemu optimizmu! Baskijci — žrtev tujih interesov Naše gibanje Slovensko kmečko-delavsko gibanje je ljudsko gibanje. To je gibanje slovenskega naroda za politične in socialne pravice. Slovenski narod tvorijo delovni stanovi: kmetje, delavci, nameščenci, obrtniki in izobraženstvo. Kmetje tvorijo 60 odstotkov slovenskega naroda. Kljub tako velikemu številu pa slovenski kmet ni politična sila. Kmet mora postati močan političen činitelj. Treba je, da stopijo kmetje na čelo naših občinskih delovnih odborov, če ne gre za pretežno delavske kraje. Delavec je bil politično samostojno organiziran. Pomešan med kmetskim življem, jc vodil politiko brez .ozira na svojo kmečko okolico. Iztrgal se je iz narodnega življenja. Zato ni mogel obdržati doseženih položajev pred navalom svojih neprijateljev. Od leta 1924.—25. je slovensko delavstvo v stalni defenzivi in stalno izgublja. Delavstvo je pravzaprav izrinjeno iz političnega polja na zgolj strokovno polje. In tudi na tem polju udarce! Delav- skim zbornicam so postavljeni komisarji, volitve se ne skličejo, obratni zaupniki niso več gotovi svojih funkcij, čeprav so pravilno izvoljeni, strokovne organizacije so zelo okrnjene v svojem delu. Delavske strokovne zadeve se da braniti le na političnem polju. Slovenski delavec je tako tesno povezan z ostalimi delovnimi stanovi, da se da delavske zahteve uresničiti le v skupnosti z zahtevami ostalih delovnih stanov. In kar velja za delavstvo, to velja za nameščenstvo. Tudi ono prodaja svoje delo in je torej proletariat. Pri obrtništvu je treba ugotoviti več stvari. Razbitost v vrstah obrtništva je posledica socialne različnosti v tej ljudski plasti. Večji obrtniki so naravno bližje industrijski gospodi. Tudi v obrti ^e namreč vrši proces diferenciacije: Nastaja velika obrt in pa revna obrt. Poleg tega posega tudi industrija v obrt. Večino obrtništva moramo uvrstiti med malo obrt. To obrtništvo se je približalo našemu ljudskemu gibanju radi potrebe, nasloniti se na kmeta in delavca. Obrtništvo išče zaveznika in kmet in delavec sta naravna zaveznika. Izobraženstvo je bilo včasih privilegiran stan. Danes je izenačen s proletariatom in išče zaveznikov. Opažamo ogromen duhovni preokret. Izobraženstvo postaja danes del naroda, postaja napredna narodova sila. Protiljudske sile so številčno šibke. Morda obsegajo 5 odstotkov prebivalstva. Kljub temu delajo, kar hočejo. Zato je treba organizirati, gibanje. Treba je neprestano poglobljeyati delo, treba je tesne organizacijske izgraditve, treba je določiti zahteve vseh ljudskih plasti, treba je seentralizirati in zbrati vse napredne narodove sile. Ne bomo se pre- Tudi sedaj, ko se bije v Španiji boj med demokracijo in nazadnjaštvom, so se Baski, čeprav zelo verni katoličani, brez izjeme pridružili vladi republike, ki jim je dala popolno samoupravo, da se bojujejo proti nacistom, ki bi jim hoteli zopet odvzeti narodne svoboščine in jih pošpaniti. Razvoj državljanske vojske jih je odrezal od ostalih republikanskih čet, zato so že ves čas navezani sami nase. Vendar so se bojevali tako junaško, da niso samo ohranili svoje domovine vsaj v večini svobodne, ampak so celo še napredovali. Morda se ta položaj ne bi bil spremenil, ako se frankovcem, posebno pa ZMAGA DEMOKRACIJE NA JAPON' SKEM. Samozvana japonska generalska vlada je doživela v nedeljo pri volitvah strahoten poraz. Njena fašistična stranka, ki jo je ustanovila, da bi se na njo op^In, je dobila od več ko 400 poslancev, ko-iikor jih je bilo izvoljenih, samo 19. Naravno bi bilo, da bi sedaj samozvana generalska vlada odstopila, a njen predsednik je ošabno’ izjavil, da na to niti ne misli. Vendar je tudi japonski narod z1? demokracijo. DELAVNOST NEMČIJE IN ITALIJE. Delavnost nemške in italijanske diplomacije je bila tudi v zadnjih osmih dneh zelo velika. Komaj je zapustil Italijo pruski ministrski predsednik general 06-ring, že je prišel tja nemški zunanji minister baron Neurath, v prihodnjih dneh pa pričakujejo v Rimu obisk nemškega vojnega ministra generala Blomberga. Italija in Nemčija kujeta skupne načrte za svojo politiko v Evropi, in po ostalem pirali o tujih ideologijah: o delavski-marksistični in hrvaški-kmečki! Potrebe slovenskih delovnih stanov nam narekujejo eno ideologijo: boj slovenskega d,elqvn.ega ljudstva za politične Ih socialne pravice. Qanes moramo .iti preko vsake„osebne užaljenosti, preko trme in strenmštva! Ali. si,star ali si mlad, -~ enotnost je potrebna! Slovenci smo, ne le po besedi, temveč tudi po političnem delu! Poleg slovenskega jezika je treba Nemcem, ne bi bilo zahotelo baskiškega železa, pirita, premoga in njihove industrije. ki bi dobro služila obojim za oboroževanje. Zato so se vrgli pred dvema tednoma kakor zveri na Baske in res dosegli, da so se morali junaški branilci svoje narodne svobode umakniti prav do okolice glavnega mesta Bilbaoa. Vendar so< morali frankovci in Nemci plačati vsako ped baskiške zemlje z ogromnimi žrtvami. Baski se bojujejo do zadnjega moža. Grozodejstva nacistov, ki rušijo tudi nezavarovane kraje in more žene, otroke in starce, so vzbudila po vsem svetu silno ogorčenje. svetu. Poskušali bosta vse, da uresničita svoje imperialistične načrte. Zelo zanimivo pa je, da se Avstrija le noče popolnoma ukloniti volji Rima in Berlina, in 'šče še vedno sredstev, kako bi se odmaknila in rešila nevarnosti, ki ji od tu grozi. Avstrija bi rada ustvarila blok z Madžarsko in Češkoslovaško, ki bi ji dajal oporo za izmikanje iz objema Nemčije in Italije. Ali ji bo to uspelo ali ne, bo pokazala šele bodočnost. KRONIKA. Baje bo podpisan tudi kulturni sporazum med Nemčijo in Italijo. — V francoskem parlamentarnem odboru je zunanji minister Delbos poročal o jugoslo-vansko-italijanski pogodbi, /a katero so se poslanci zelo živo zanimali. — V mnogih italijanskih kinih se predvaja filmska reportaža o obisku g. Ciana v Beogradu. — G. general Goering je potoval 2. maja iz Italije v Nemčijo preko Slovenije. Tako poroča »Politika«. čiste slovenske ljudske politike! V slovenski ljudski politiki moramo upoštevati moč socialnih razlogov. Na osebnost velikega voditelja, ti razlogi nas družijo! Ti razlogi nam narekujejo enotnost v delu! Zato more vmeševanje od zunaj v naše razmere pač zavreti to naše gibanje, ne more pa ga obrniti ali uničiti.______________________________________ Naročite „Neodvisnost“ Domača politična kronika Predsednik bivše Samostojne demokratske stranke Adam Pribičevič je na agitacijskem potovanju v Banji, Liki in Kordunu. — Pristaši bivše Zemljoradnič-ke stranke iz Vrbaske banovine so se na zborovanju v Banjaluki izrekli za enoten nastop z vsemi demokratskimi skupinami. — V Batajnici se je vršilo zborovanje S. D. S., ki se je tudi izrekla za K. D. K. in manifestirala za prijateljstvo s Francijo in Češkoslovaško. — Na zborovanju J. N. S. v Splitu bodo govorili gg. P. Zivkovič, Jovo Banjanin, dr. Kramer in dr. Andjelinovič. — »Lloyd« poroča, da je pred nekaj dnevi obiskal dr. Maček Rogaško Slatino. — ARETACIJE V RUSIJI. Zadnje aretacije pomenijo razbitje poslednjih ostankov trockističnih tajnih organizacij, ki so z atentati, sabotažo in umori delale nered v državi. — Teorija vojnega komunizma in svetovne revolucije po vsem svetu naenkrat, kar je zagovarjal Trocki, je propadla. Petletka, ki je Trocki ni odobraval, je pokazala že 1928. uspehe. Trocki je izgubil zaupanje množic. Njegovi pristaši so začeli delati tajno proti režimu. Ko je v Nemčiji zavladal fašizem, je našel Trocki v njem zaveznika. Trockisti so postali orodje fašizma in tisoče je bilo železniških nesreč, žrtev v industriji in milijonska škoda v denarju. Namen vsega tega je bil: zanesti zmedo v promet in industrijo, v primeru vojske odpreti deželo tujim vojakom in se polastiti vlade. ZAKAJ SE JE PAPIR ŽE TRIKRAT V TREH MESCIH PODRAŽIL? Papir ni luksuz, temveč življenska potreba vsakega kulturnega naroda. Zato ima ljudstvo pravico do cenenega papirja, šolarji in dijaki pa do brezplačnega. Cenen papir je eden izmed pogojev za cenene knjige, časopise, zvezke. Papir vseh vrst pa se je v zadnjih treh mescih trikrat podražil! Domače tovarne so zahtevale visoko carino za uvoženi papir, češ. da je to pogoj za razvoj domače industrije. Domača papirna industrija se je razvila, se karteiirala, meje pa so ostale za tuj papir skoro zaprte. Kiub carini v zlatu in vseh prevoznih stroškov pa je naš papir enako drag kakor tuj! Naše papirne tovarne pa delajo baje še vedno z izgubo . . . Prava demokracija ne bo samo politična, pač pa tudi gospodarska in socialna. Masaryk. UPRAVA VAS PROSI, da upoštevate: vsak opomin stane 50 par, petsto opominov stane 2S0 Din. Petsto nerednih plačnikov oškoduje torej »Neodvisnost« za 250 dinarjev,, če dela z opominjanjem sploh ne štejemo/ Kdor torej želi »Neodvisnosti« popoln uspeh, bo plačeval naročnino redno! Prijatelji, ki pošiljate nove naročnike — prosimo Vas. da pošiljate čim manj^ naslovov za pošiljanje lista na ogled, ker tudi to stane mnogo denarja in dela In je treba voditi za »ogleduhe« posebno kartoteko.r RIBIŠKE ŽENE SO USTAVILE FAŠISTIČNI POHOD NA BASKUSKI FRONTI, Ljudstva vseh dežel težko pričakujejo izida fašistične ofenzive na Baskijce in Bilbao. Francova vojska je skušala Bilbao obkrožiti in ga popolnoma odrezati od ostale republikanske Španije. Zavzela je že Durango in Gerniko, od tod pa je hotela prodreti do morskega mesta Ber-meo. Toda bermejski pristaniški delavci in ribiči so z ženami in otroci začeli gverilski boj in nagnali fašistične vojake v morje. Posebno so se izkazale žene, ki niso hotele zapustiti mož in so bose in v neurejenih gručah od vseh strani napadale sovražnike. — Položaj na vsej baskijski fronti se je zboljšal, ker je republikanska vlada poslala nove čete Baskijcem na pomoč. Fašistično usmerjeno časopisje poroča, da je pustila republikanska vlada Baskijce na cedilu, da se v ogroženem Bilbau koljejo med seboj katoliki, komunisti in anarhisti ter da katolik' žele skleniti s Francom sporazum. Vedet; pa moramo, da so Baskijci star katoliški narod in da nekaterim ne gre v račun, da bi se katoliško ljudstvo odločilo za zvezo z levičarji in proti stanovskemu fašizmu .. . Slovenska revija in fašizem Politično glasilo slovenskega dela J. R. Z. »Slovenec« in razni drugi listi in revije, ki jih tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani, se že od vsega početka žalostnega krvavega obračunavanja v Španiji ogrevajo in navdušujejo za zmago fašizma proti demokraciji in izlivajo najgršo gnojnico ia obrambo španske ljudske vlade. Zanimivo pa je, kako premišljuje o Španiji odlična slovenska revija »Dom in svet«. V zadnji številki, iz katere posnemamo med drugim odstavek o fašizmu, v katerem piše odlični predstavnik mlade kuščan-sko-socialno usmerjene struje g. Edvard Kocbek dobesedno tako-le: »Fašizem je javna, organizirana bram-ba pragmatičnega hierarhičnega duha z vsemi družabnimi in duhovnimi sredstvi. Zaradi velikih svetovnih premikanj, političnih napetosti in detonacij, so se rodile in spustile strastne sile, ki jih je fašistično meščanstvo začelo izrabljati v svojo okrepitev. Fašizem si povsod na-neva obliko protimarksitičnega borca, v resnici pa v njegovih vrstah človek prav tako izgublja osebnost in svobodo. Poleg tega pa fašizem greši z zakrivanjem družabne resnice v imenu spodobnosti, tako da krivico pokriva s plaščem reda. Fašizem se predstavlja kot mistična reakcija življenja nad mehanizmi, obnova družbe, v kateri se človekovi dolžnosti ustvarjanja zoperstavlja dolžnost ohranjanja in ki ji duh pomeni le red, d^vipli no. silo, vitalnost, uspeh. V tej navidezno enotni resnici je fašizem celo nevarnejši od komunizma, kajti če komunizem jasno in odprto gradi svoj napačni nazor, potem fašizem gradi svojega v navideznem skladju z vsemi duhovnimi načeli in ustanovami v resnici pa razkraja sveti hierarhični duh svobode v brezpogojno brambo dosedanjega reda. Še 'vedno zveni Haeckerjevo vprašanje: »Kai je več: mrtva resnica ali živa laž?« Fašizmu se je v veliki meri posrečilo vzbuditi videz, da je branilec duhovnega in osebnega življenja, zakonitosti, reda, pravilnosti, celo univerzalnosti. Zato mu ni bilo težko, pridobiti si naklonjenost meščanskih kristjanov, to je kristjanov, ki so svojo vero zgolj podedovali in tudi v duhovnem oziru živijo od dogotovlje-nih stvari, ki si ničesar ne ustvarijo s stvarilnim ognjem, ampak z nezaupno opreznostjo urejajo, kar se z ureditvijo še bolj izgublja. Evropsko krščanstvo je povečini ujeto v ta družabni nazor, kjer je posvečanje narave in zgodovine zado-bilo prednost pred idejo spreminjanja sveta. Meščansko krščanstvo začenja nastopati kot pravoverno krščanstvo, niti cerkvena hierarhija se ne ustavlja povsod dovolj krepko temu udaru, nič čudnega, pravi Berdjajev, saj je duhovniški stan že od nekdaj kazal nagnjenje v meščanstvo. Tako je prišlo do neizbežnega, žalostnega dejstva, da fašizem istoveti svojo duhovnost s krščansko duhovnostjo in izrablja versko čustvo in da na drugi strani krščanska praksa ne izključuje fesnega sodelovanja Cerkve s fašistično borbenostjo. Treba je pribiti, da te nemogoče zmede ni kriva le splošna oslab-ljenost krščanskega duha na svetu, ampak zavestna prejasno zavestna služba mnogih vodilnih kristjanov posvetnim, postavim fašističnim silam. Pretresljiv primer nudi Španija. Prvič nam razodeva krivdo zgodovin skega in družabnega krščanstva, drugič pa umeno zakrivanje te krivde. Tu se določno vidi: Kdor govori o nejasnosti v španskem primeru, se hoče odtegniti odgovornosti in posredno služi neresnici, kdor pa celo le eno samo stališče brani (in zanimivo je, da meščanski kristjan brani fašistično stališče), služi neposredno laži. Žalostno poglavje predstavlja krščanski tisk v Evropi (podčrtali mi, op. ur.) z malimi izjemami n; znal obdržati svoje samostojnosti in se je postavil na fašistično stran, kakor se je liberalni tisk marsikje iz gole koristi (podčrtali mi, op. ur.) postavil na protifašistično stran. Krščanski listi neprestano govorijo o križarski vojni zoper boljševike, o sveti vojni krščanstva zoper požigalce cerkva, zoper ubijalce duhovnikov, oskrunjevalce žen in otrok, ki človeško kri pijejo, nič pa ne govore o vzrokih strašnega klanja in pustošenja, še manj pa o fašističnem grozodejstvu, ki je vsaj tako veliko, kakor je grozodejstvo besnih ljudskih množic . . .« Ddmld o&nemk SAMO PRAVA DEMOKACIJA JE DELAVSTVU ZAGOTOVILO ZA IZVOJE-VANJE NJEGOVIH PRAVIC! Železno peto fašizma občuti najbolj kruto delavec. V državah, kjer vlada fašizem, v Nemčiji, Italiji, Avstriji, so delavcu odvzete vse pravice, vse možnosti borbe za izboljšanje njegovega položaja. Razpuščene so delavske strokovne organizacije, s katerimi se je delavec boril za izboljšanje delovnih pogojev, zvišanje mezd itd. Prepovedana je stavka in sploh vsako gibanje, ki bi bilo delavcu v korist. Tako je delavec prepuščen v brez obzirno izkoriščanje brez možnosti, da bi se proti temu boril. Zaslepljenec je tisti, — ki še danes trdi, — da je faiizem ustvaril blagostanje delovnih množic. Fa šizem je najhujše nasilje, najbrezobzir-nejše izkoriščanje delovnega ljudstva. V demokratičnih državah je dana delavcu popolna svoboda združevanja in organiziranja. Poglejmo v Francijo, če-hoslovaško, Ameriko in drugam, kjer vlada demokracija! Tam obstojajo delav ske strokovne organizacije, s katerimi si je delavec pribori! izboljšanje svojega gospodarskega položaja. Priboril si je skrajšanje delovnega časa, zvišanje mezd 14-dnevni plačani dopust, zakonsko zaščito itd. S svojimi delavskimi kulturnimi društvi si je delavec vzgojil močno razredno zavest, ki je nedostopna za vsako fašistno demagogijo. Tako je zavedni delavski razred postal močen faktor v državi in kot tak ima vpliv tudi na ustroj države same. Danes, ko se vedno jasneje zbirajo na eni strani demokratične sile, na drugi fašistične, ki so eksponent velekapitala, se moramo, delavci, jasno in odločno postaviti na stran demokracije, ŠL K VPRAŠANJU SLOVENSKE STROKOVNE ZVEZE. Nastalo je razmišljanje o potrebi slovenske strokovne zveze. Pisec članka v zadnji številki »Neodvisnosti« trdi čisto pravilno, aa bi pomenila ustanovitev še ene stro kovne organizacije samo razkol ?e itak preveč razklanih delavskih vrst. Ali je potrebno, da ima slovensko delavstvo kar štiri strokovne organizacije, ko imamo vendar vsi iste potrebe? Moje mnenje je tudi. da bo slovenski delavec dosegel iste uspehe, če bo znal varovati obstoječe zveze in jih demokratizirati. Člankar dajs prednost JSZ. Mislim, da Nar. strokovna zveza v tem po-ledu prav nič ne zaostaja. Tudi ona je nastala iz slovenske miselnosti kot odpor proti italijankemu in nemškemu fašizmu. Danes pa čutimo vsi delavci veliko potrebo po demokraciji. Zato bi bilo dobro, da bi se vse zveze mad seboj združevale in nehale z gonjo, ki delavsikemu gibanju le škoduje. Delavstvo naj se zave, da je le v skupnosti moč. Glejmo, kdo povzroča spore in kdo je na krmilu! Razširjajmo dobre časopise in pripeljimo v strokovne organizacije nove člane, ki bodo gradili enotnost! M. K. O filmu in filmski kritiki Fašizem, prosveta in učiteljstvo Velika sugestivna sila, s katero razpolaga moderni film, stopnjuje od dne do dne ne le njegov morebitni kulturni pomen, ampak ga usposablja za najučinkovitejše politično propagandno sredstvo. Saj noben drug regulator javinega mnenja ne zaposluje človeške fantazije v taki meri kakor slika in živa beseda modernega zvočnega filma. S tehnično popolnostjo, ki omogoča najoudovitejše fotografske in režijske trike ter z velikim >rborom rutiniranih igravcev se da še tako idejnO' in umetniško revščino zakriti j in Hcifc-ske zmage v Abesiniji in Španiji, ali pa | da skušajo preusmeriti našo pozornost od dejstev, ki jih molče preidejo, ker jim ne ugajajo, na razne vremenske katastrofe, športne tekme in modne revije. Tej in taki propagandi se more uspešno ustavljati pač vsak, tudi politično manj šolan gledavec. Vse drugače je pri filmu samem. Smotrna politična propaganda se tu skriva siredi najbolj romantičnih zaljubljenih štorij, da se je le težko zaveš. In ni nam treba prisegati na Freudove nauke, če ugotovimo, da je prav tako podzavestno vplivanje najučinkovitejše. Le, če to tiho, skrito in podtalno propagando razgalimo im vsakega obiskovalca kina poučimo, nam postane nenevarna. Seveda bi bila borba proti vsaki tendenci v filmu v današnjem času, ko je vse naše javno in zasebno življenje prepleteno S1 politiko, le donkihotska 'borba z mlini za veter. Naša pirva naloga je torej, da filme z ozirom .na njihovo tendenco pretehtamo in tiste, katerih tendenca nam je vseskozi škodljiva, kar '^ajodločnejše zavrnemo. Filmska kritika, ki bi po^ teh načelih z najostrejšo idejno analizo bistrila in čistila pojme, bi vršila s tem veliko kulturno in nacionalno poslanstvo.. KAREL ČAPEK: »RAZGOVORI Z MA-SARYKOM«. Ne hvalim se z domoljubjem, ne kr> člm, da je drugi Izdajalec domovine; potrpežljivo moram dokazati, da je njegova pot iz teh in teh razlogov zgrešena. 'Ljudje se morejo ob velikih besedah opiti, ne morejo se pa ob njih naučiti delati. Ne ljubim praznega govorenja o slovanstvu prav tako kot ne ljubim patrijo-tičnega govoričenja. * Iz Prage so prihajale denuncljacije na Dunaj, da kvarim mladino, da sem šovi-n st, da odklanjam Kanta in nemško filozofijo in podobno. Nadškof Schonborn in nekateri med našimi najvplivnejšimi ljudmi so bili proti meni. Na Dunaj je bilo poslano poročilo o mojih predavanjih Iz praktične filozofije, češ, da kvarim mladino, ker govorim o prostituciji. Kot da bi pred juristi in filozofi ne smelo biti govora o tako perečem moralnem problemu, kakršen je prostitucija! Podobnega Je bilo mnogo — danes se radi tega ne jezim več. Ob vsem tem sem spoznal, kako nesvoboda ljudi izkrivi. ___ Kdo še dvomi, da je stališče fašizma do kulture Izraženo v popolnem zanikanju kulture, v zanikanju svobode vesti, govora, tiska, združevanja in zborovanja? Kdo se še kljub temu navdušuje za fašizem? Kdo še hoče hlapčevati? Em il R ZAPISKI »Domovina, nismo te slišali!« Tako piše ameriški »Srbobran« po radijskem govoru g. dr. Stojadinoviča jugoslavan-skim izseljencem. List piše, da ameriški Srbi prav dobro slišijo Berlin, Dunaj, Rim, ne slišijo pa Beograda, čeprav bi morala Jugoslavija izkazati čast Nikoli Tesli vsaj z dobro radio-oddajno postajo. PRVI MAJ V PARIZU. Ves Pariz ze bil ta dan odet v praznično obleko. Prometa sploh ni bilo in celo taksiji so praznovali. Nobena tiskarna ni delala in izšel je le fašistični list »Action frangaise«, ki so ga stavili pristaši te skupine. — S svobodo tiska se zavaruje pravica kritike svega državnega in javnega aparata sploh in seveda tudi kritika oseb. Kritika je pogoj in metoda znanosti in znanstvenosti; kritika je pogoj in metoda demokratične politike. Sovražnik narodov in ljudstva ni ljubezen do naroda, pač pa šovinizem. Ljubezen do svojega naroda ne zahteva od nas, da ne ljubimo drugega naroda. Masaryk. Propadanje malih kmečkih domačij Vsak mali in srednji kmet čuti svetovno krizo, ki jo skušajo prevaliti denarni mogotci le na pleča revnega ljudstva. Da o poljskih delavcih, viničarjih, hlapcih in deklah sploh ne govorimo! Pa ni današnja agrana (poljedelska) kriza prva taka kriza na svetu. Bilo jih je že nešteto, vzroki pa so bili pohodi vojsk, elementarne (prirodne) nezgode — poplave, suša itd. Vzrok današnje agrarne krize je pa čisto drugje: kriza poljedelstva je da. ues posledica tehničnega napredka, razvoja strojev in napredka znanosti. Po svetovni vojni sta bili Fvropa in Rusija uničeni. Poljskih pridelkov je primanjkovalo, zato so cene rasle. V obeh Amerikah, zlasti v U. S. A. in Kanadi so začeli krčiti puste prerije in nastali so ogromni novi kompleksi plodne zemlje. Farmerji (kmetje) so želeli čirn več pridelati in čim več zaslužiti. Čim večje je ozemlje in čim bolj racionalna je produkcija (pridelava s- čim manj stroški), tem več je profita. Zato so začeli uvajati tudi stroje, ki so se dobro obnesli. Kmalu pa so se pokazale zle posledice: farmerji so se pri nakupu strojev zadolžili in tako so jih ujeli bankirji in veleposestniki v svoje mreže. Mala posestva so začela propadati in prehajali v last bo gatih bačnih podjetij (hranilnic) in velikih farmerjev. Samo v U. S. A. je izgubilo pribl, milijon farmerjev svojo zemljo in so kot najemniki začeli odelovati svojo izgubljeno zemljo s traktorji, kombajni itd. Toda tudi velikim farmerjem že prede trda: ker je hotel vsak čim več zaslužiti in je skušal zato čim več pride- lati. je nastala hiperprodukcija (preveč blaga) in cene so začele padati. Da bi to preprečili, so zmetali v morje tisoče in tisoče vreč pridelkov! Tudi konkurenca je začela uničevati kmete. Samo 1. 1920. je bankrotiralo v U. S. A. 2,700.000 kmetov! Država je bila primorana tem propadajočim kmetom pomagati s kmečko zaščito i. dr., vendar pa je prepad le odgodila, ni ga pa preprečila. Rekli smo, da je vzrok agrarne krize v napredku znanosti in tehnike. Toda za-*o napredka ne smemo odvračati! Vedeti moramo, da se srednjeveški način obdelovanja zemlje ne sklada več z današnjimi potrebami in možnostmi. Da terja napredek tehnike tudi nove gospodarske oblike. Naloga naprednega človeštva pa je — prehod v te nove oblike olajšati, pravilno usmerjati, da bodo postali stroji koristna pridobitev za vse ljudi, ki delajo. * Tam v velikem svetu, na ameriških borzah se določajo cene tudi našemu žitu. Naša mala gospodarstva so kakor orehova lupina v morju tosič in tisoč tujih interesov, tisoč in tisoč trem med posameznimi bogataši. To bi moral vedeti naš kmet, da bi spoznal, kako smešno so obljube tistih konzervativcev (nazadnjakov), ki hočejo reševati našo zemljo na zastarele načine, ki hočejo obnoviti staro kmečko idiličnost, ki je menda sploh nikdar ni bilo kie drugje razen v glavah hrepenečih »stihotvorcev« in v šolskih knjigah. Repoštev: Kakšno skrb uživajo vojne žrtve V nedeljo, 25. aprila j2 bii v Ljubljani občni zbor Oblastnega odbora združenja vojnih invalidov, vdov in sirot za Slovenijo. Zastopane so bile vojne žrtve iz vse Slovenije in iz poročil in obtožb smo slišali neverjetne, strašne stvari- Tajnik Krajevnega odbora iz Prekmurja je poročal: »V zadevi priznanja nekega našega člana, siromašnega kmetiča, je dobilo redno sodišče od zagrebškega invalidskega sodišča, . .. .. akt, da zasliši nekatere priče. Lendavsko sodišče je priče zaslišalo in akte vrnilo zagrebškemu invalidskemu sodišču v nadaljnje postopanje. Tedni so potekali. Nobene rešitve. Kot tajnik Krajevnega odbora sem šel v Zagreb nrgirat. Pa mi pravijo na invalidskem sodišču: »Za Boga, res da, priče je lendavsko sodišče zaslišalo. Ali ne ped prisego. Na izpoved prič brez prisege se pa ne moremo czirati.« Pokazal mi je akt. Sam nisem bil toliko duhaprisoten, da bi se res prepričal, kako je s tistimi pričami, ampak sem prosil, naj mi izroče akt, da ga sam osebno odnesem sodišču v Lendavo, da bo reč šla hitreje izpod rok. Pa sem prosil in prosil, da sem nazadnje akt dobil. »Samo takoj ga vrnite,« so mi zabičali. Šel sem naravnost na sodišče v Lendavo. Rekel sem: »Prič niste zaslišali pod prisego, pa sem prinesel osebno akt iz Zagreba, da to izpopolnite.« Sodnik me je pogledal. Vzel je akt in rekel: »Kaj na zagrebškem sodišču ne berejo aktov?« Odpel je akt in stran, kjer so bile iz- povedi prič. Podčrtal je z rdečini svinčnikom in rekel: »Glejte, pokažite jim le to. Točno je zapisano, da so bile priče zaslišane pod prisego. Dve tretjini aktov leži nerešenih od leta 1929. in 1930., vojne žrtve pa trpe. Na Barju v Ljubljani je bila povodenj kakor skoraj vsako leto. Tam živi kočar. Capin Anton, 60 odstotni vojni invalid. Povodenj je razrušila skladišče in odnašala s seboj deske in hlode. Čepin je s kavljem vlovil tak plavajoči hlod, in ker ni imel kuriva, si ga je pridržal. Če bi ga ne vlovil, bi odplaval hlod kdo ve kam in bi ga porabil za drva kdo ve kdo. Toda lastnik tistega skladišča ga je tožil in invalid je bil obsojen na 24 ur zapora. In zato je izgubil invalidnino. Pomotoma je celjska davkarija sporočila invalidskemu sodišču, da vojna vdova A. K. iz okolice Celja plačuje nad 120 Din davka-Sodišče ji je zato odreklo invalidnino. Revica je brez premoženja. Po intervencijah pa je davkarija končno1 ugotovila, da je pomotoma zamenjala ime vojne vdove s podobnim imenom neke druge vdove in javila pomoto invalidskemu sodišču. V Kamniku živi vojna vdova s šestimi otroci. Ker je bila kaznovana radi koristoljubja, so ji invalidnino odvzeli. Kamniška Bistrica je zdivljala in raznašala po strugi mnogo drv. Pa so njeni otroci lovili ta drva. tako za šalo celo, da so se igrali in nosili nekaj polen tudi domov. Ker mati-vdova ni otrokom zažugala in ni oddala lastniku tistih vlovljenih drv, je bila kaznovana. Izgubila je invalidnino. In tako so se vrstile strašne zgodbe brez števila. Vojne žrtve so v nedeljo kriknile v javnost z zahtevo, da se vse te krivice popravijo in da zadoščenja. Dostojanstvo človeka in morala države je, da to stori- Pravica do kritike, do kritike v vseh področjih, je pravica politične iniciative. Masaryk. Za mir, svobodo in napredek! Madma tmti... Demokracija, fašizem, mladina Vedno Jasneje stopata v življenje dva tabora. Nista to tabora, ki bi se ločila po narodnosti, starost; ali spolu. To sta tabora izkoriščanih }n izkoriščevalcev. Mi mladi smo proti idejnim frontam. Smo za enotnost in ustvarja'no delo vseh poštenih ljudi. Toda nepošteni strankarji so nas skušali vpreči v svoje vozove, da bi postali material pri uresničenju njihovih skritih namenov. Spoznali smo jih n se postavili proti njim. Postavili smo se v fronto pcšten'h, izkoriščanih, zaslepljenih. Reakcija in napredek si stojita nasproti. Fašizem in demokracija. Vojska in m V. Teror in svoboda. Lakota in kruh. Vsi znaki v svetovni politiki kažejo veliko delavnost reakcionarnih sil. Težko je govoriti. Samo opozarjamo. Razvoj bo šel tisto pot, ki je v danih prilikah mogoča in ki jo ljudje utirajo ali zastavljajo. Tudi pri nas prihaja do vedno ostrejše delitve med fašizmom in demokracijo. Morda bo kmalu prišel čas, ko se bo morala vsaka stranka, vsaka skupina, vsaka ustanova, vsak človek odločiti za napredek ali za reakcijo. Nočemo delitve v idejne tabore. Toda faš'zem se organizira in demokracija ne sme stati prekrižanih rok. Mladina ima pravico odločati o bodočnosti, saj bo to njeno življenje ali njena smrt. VAJENEC-TRPIN. Ko pridem zjutraj spet na delo, že čaka tu me psovk krdelo. Je gospodar mi vedno za petami nikoli on miru ne da mi. Pa če še kaj narobe primem, najbolje je, da kar takoj izginem. Sicer pa lop in bum po moji glavi, k vodovodu nesem nos krvavi. Poleti v hudi pa vročini, v ledeno mrzli tudi zimi po cestah pustih vlačim gare, a gospodar moj šteje pare. Ko pridem, zdi se njemu pozno in spet ošteje mene grozno: »Ja, kaj pa rnisliš, ti, fakin, da naj te jaz zastonj redim?« A duša moja polna je solza in srce moje polno je gorja. Pa mislim si: prišel še bode čas, ko pride tudi v naše duše sreče glas. Takrat pa gospodar ne bo imel fantiča, da imenoval bi ga hudiča. Rado. KRONIKA. V Magdalenski ulici se je ustrelil devetnajstletni ključavničarski pomočnik P. Bil je eden izmed mnogih žrtev nenormalnih razmer. Le da se eni uklonijo, drugi prelomijo, — Neki beograjski gostilničar je do nezavesti pretepel svoijo služkinjo. — Milostljiva neke* ga uglednega Beograjčana pa je najela mlado dekle iz Karlovca za svojega slaboumnega sina. Dekleta so poslali po nekaj mesecih k zdravniku, da izvrši splav. Soprog ugledne milostljive je aktivni član neke fašistične organizacije. Cenjenim naročnikom! Vljudno prosimo naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, naj nam isto zanesljivo nakažejo do 15. t. m. Naročnikom, ki so v zaostanku z naročnino, dva ali tri mesece in ki nam do 15. t. m. ne bodo poravnali naročnine, bomo vsem brezpogojno ustavili pošiljanje lista. List bomo nadalje pošiljali le takim, ki nam bodo pismeno sporočili, da trenutno ne morejo plačati naročnine. Ker se nekateri naročniki, ki smo jim ob prvem v mesecu sporočili zaostanek naročnine pritožujejo, da smo jim preveč zaračunali, sporočamo vsem, da je v znesku všteta že naročnina za mesec maj. Vljudno prosimo cenjene naročnike naj nam plačujejo mesečno naročnino vedno vnaprej. Neredno plačevanje naročnine povzroči upravi lista ogromno nepotrebnega dela. Uprava »NEODVISNOSTI«. ZAPISKI Dolžnost in pravica demokratične javnosti odstranjujeta tajnost in prikrivanje, augurstvo v najširšem pomenu besede: razvoj in napredek nravnosti in vsega javnega in zasebnega življenja pomenita, odvajati se laži in lažnivosti. Masaryk. Iz popotne torbe Človek, ki hoče okrog potovati, mora biti dober športnik: kolesar, brzohodec in brzo-tek. Poleg tega mora znati povedati to, kar misli in še čas mora imeti, da ga zadrgne po potrebi praznota. Vprašanje je seveda slovenskega narodnega davka. Če je v kasi prazno, potem tudi popotnikom slaba prede, če seveda celo drugače ne gre, da popotnik doma ne ostane in je »Popotna torba« potem prazna. — General Monte-kukuli je že v starih časih govoril, da je treba denarja, denarja in zopet denarja. Če nimaš dispozicijskih fondov ali povečanih Postavk v proračunu, ali pa podpor od kase »Tehnične unije«, ti slaba preda. Zato povsod potrkam na zavedna srca naših somišljenikov. Saj sem mnenja, da naj ljudsko gibanje ljudstvo samo finansira, če gibanje ljudstvo vzdržuje, zanj tudi dela in v njem tudi odločuje. S tujim denarjem se ne da ljudska duša kupiti. — Zato je zelo važna stvar slovenski narodni davek! Vsak pravi somišljenik bo dal, kolikor bo mogel. Čeravno malo, samo da bo dal! Ljudstvo je :politično zelo zapuščeno. Saj ima čisto zdrave nazore. Kjer govorim z ljudmi, povsod pravijo: »Tako je treba, tako bo treba narediti!« Saj je že v ljudeh, samo v dejanja je treba spraviti. Neka osnova za široko slovensko ljudsko gibanje je že v ljudeh samih. Črni graben, dolina od Lukovice do Trojan je zelo zapuščena, toda proti fašizmu, proti korporativni državi in drugim fašističnim priveskom so ljudje vsi. Čeravno je v dolini največ »Domoljuba«, pa se še ni posrečilo dobiti ljudi za to, da bi v svojo skledo pljuvali. Tudi ljudstvo v Črnem grabnu si želi, da bi se cerkev depolitizirala. Ko so ljudje videli članek treh slovenskih duhovnikov v »Neodvisnosti«, so bili zelo veseli: »Torej vendar niso vsi duhovniki taki!« Ljudstvo prav za Prav ni proti veri, a želi sl duhovnikov, ki bi bili z njim. Baš ljudski duhovniki, ki so* se postavili po robu fašizmu, bodo mogli vrniti ugled cerkvi, ki ga je izgubila radi koristoljubja in oblastiljubja nekaterih slabih duhovnikov. — Španski zgled mora biti na'ši duhovščini svareč zgled. Črni graben je zelo mirna dolina. Dočim imajo drugod že prave manevre in ekser-cirajo kot avstrijski soldatje. tu kakega »Pofa« nisem opazil. Tu niso tako v strahu »če kaj pride!« Dolina je čisto kmečka. Delavcev je zelo malo. So na daljnovodu, na stavbah in v cvbrtih. Kmetje so večinoma srednji, nekaj je velikih, več kot velikih pa je majhnih kmetov. Najbolj zavedni kmetje so hribovci. Ti so tudi osnova našega gibanja v tej dolini. Ob cesti ie mnogo obrtnikov. Ti so važen polit’čen činitelj in so bili vedno zelo napredni ljudje. Mnogo gostilničarjev (in gostiln je mnogo) je JNS-arjev. — »Sokol« v tej dolini se nikdar ni mogel posebno razviti, niti ni društev kmečkih fantov in deklet. Celo Prosvetna društva se ne bodo pretrgala radi dela. Vrše pa se igre. predavanja, so' razne cerkvene organizacije. A vendar, živahnosti ni. Sploh tu ni take politične zaostrenosti, kot sem jo opazil na Dolenjskem. Tudi socialna zaostrenost tu ni taka. So še kolikor toliko zdrave kmečke razmere, Se da še n«lwj iz zemlje iztisniti. Sicer pa ni iprlletno sam potovati. Naj-bolj$ trfjte. Vsak nekaj ve in vsak nekaj svojona op<«i. Najbolje na kolesih! Tako hitreje gre. Seveda ni prijetno, če te celo pot dež moči. Pa večni popotnik tudi to prenese. Saj na fronti tudi ne ostanejo doma, kadar gre dež. Kadar se okrog vozim s popotno torbo, se vedno počutim kot na fronti. Seveda na drugačni fronti. V velikih skrbeh. Naše gibanje je vzbu diio zadnje dni v slovenskem tisku raznih jugoslovenskih odtenkov veliko zaskrbljenost. Zlasti tisk »Jutrovega« koncerna je zaskrbljen, ker to naše gibanje baje ne uspeva tako, kakor smo pričakovali. V tej svoji zaskrbljenosti pa daje seveda tudi nasvete, kako jih tudi ne bi, ko je pa v takih skrbeh 7.a nas! Tako pravi, da je treba samo da odpade »gospoda, ki pristavlja k njemu svoj lonček«, pa se bo iz vsega morda le še kaj rodilo. Na prvo trditev, da gibanje ne uspeva, samo vprašanje: Kdo pa je postavil pri zadnjih občinskih volitvah v Sloveniji edino resno opozicijo proti JRZ in dosegel prav čas-tne uspehe? Morda JNS, ki je dobila vsega skupaj menda 2 občini? Ne, ta opozicija je bila delo našega gibanja in »Jutro« bi moglo biti več ko ponosno, ako bi bilo doseglo samo polovico našega uspeha. Na drugo pa: Pri nas ni »gospode, ki bi pristavljala k gibanju svoj lonček«, kakor ga pristavi »Jutrova« gospoda k vsakemu »gibanju«, samo da ji pusti do ognja! Tudi k našemu gibanju bi ga pristavila, pa še kako rada, zato pa svetuje, naj bi odslovilo sedanje vodstvo in ga zamenjalo — z »Jutrovo« gospodo. Bilo je predlanskim poleti, po sestavi vlade JRZ, ko je dejal neki zelo merodajni »Jutrov« gospod: »Sedaj bj bilo za nas najbolje, da bi se pridružili dr. Mačku, a se ža] ne moremo, ker nas ne bi hotel sprejeti kot voditelje.« Menda nadaljnjih pojasnil ni treba? V uredništvu beograjske »Politike« je prišlo do sprememb. Baje je odstavljen g. 2. Balugžič, pariški dopisnik g. Svetozar Petrovič, bivša ljubljanska dopisnika g. Dedier in g. Markišič, ki je znan po svojem objektivnem poročanju o naših krajih, radi česar so ga nekateri pre gnali iz Ljubljane. ii - .. Teh sprememb bralci gotovo ne bodo veseli. A.: Ali veš, zakaj je Franko za najstrožjo zaporo španskih meja? B.: Vem! Zato, da bi mu »prostovoljci« ne ušli! * A.: »Nankinška vlada je »višala dnevnice ljudskih poslancev za 50 tazlov na dan!« B.: »AH ni bilo mogoče ceneje sprejeti proračuna?« * A.: »V Indiji se je prebivalstvo na severu Angležem uprlo!« B.: »Ker so tako malo kulturni, da obljubam več ne verjamejo!« NAŠI K R A 3 I Gestapo agenti na delu Mobilizirati je treba vse javno mnenje za boj proti fašističnim agentom. NOVOMEŠKI OKRAJ. Slovenska zavest ljudstva v naši okolici je vedno močnejša. Slovenski program bivše S. L. S., ki je služil vodstvu te stranke za limanice, s katerimi so lovili glasove slovenskega ljudstva in po katerem se je klerikalni gospodi posrečilo pridobiti pri nas veliko večino volilcev, je pa vendar v ljudsko zavest globoko zaoral. Velika večina ljudstva vidi svojo rešitev v kulturi, gospodarski in politični svobodi slovenskega naroda. Napake mačkovcev pri nas in pa vera v odrešenje slovenskega naroda po voditelju bivše S. L. S. so vzrok, da je velika večina ljudstva v našem okraju šla z S. L. S. v centralistično vladno stranko J. R. Z. Te množice sedaj vse bolj izpregledujejo, da so ogoljufane, razočarane, postajajo deloma brezbrižne, deloma, zlasti borbenejši iščejo novih poti. V našem okraju sicer obstoja neka svojevrstna organizacija »mačkovcev*. To gibanje je vzraslo iz borbenega duha volivcev liste g. Mačka 5. maja in je bilo spočetka razveseljivo in ki bi ob zdravem vodstvu in razumevanju teženj delovnega ljudstva imelo bodočnost. Ker je pa skupina, ki se je povzpela na vodstvo tega gibanja, za potrebe ljudskih množic brezobzirna in dosledna le v zalezovanju lastnih ciljev, ne more biti ljudstvu privlačna. V bistvu pa je na poti skupnih ciljev slov. ljudstva samo coklja. Poglejmo kakšna je njena zgradba in delovanje. — Organizacija je za slovenske razmere nesmiselna in v temeljih zgrešena, ker je grajena iz Zagreba ter tako dobiva vse bolj vidno značaj priveska Hrvatske seljačke stranke. Njen mojster je Zagrebški magnat g. Botušič, ki je bil kandidat na listi g. Mačka za novomeški okraj. Tedaj se je spoznai z ljudmi in nekatere kot svoje agitatorje še vedno inspi-rira in financira ter tako1 hote ali nehote dela med ljudstvom razkol. Z vsiljevanjem hrvat-skega vzorca povzroča nezadovoljstvo zlasti pri delavcih in obrtnikih. Ljudstvo čuti, da mu to ni lastno in postaja nezaupljivo. Za gospodarske razmere v Sloveniji je hrvaški vzorec za rešitev slovenskega vprašanja neprimeren, čeprav se bratski hrvaški narod tudi bori za svojo osvoboditev. Že sedaj sc opaža pri delavcih in obrtnikih sumljivo godrnjanje, da nočejo biti privesek temveč zavezniki kmetov. s,e manj pa bo mogoče s takimi sredstvi pridobiti množice, ki so danes še v vladni stranki J. R. Z. — Čudno, da tega ne uvidi vsaj g. Batušič, ki je sam prisostvoval kronanju teh političnih mešetarjev s funkcijami v tej organizaciji na njenem zborovanju dne 25. aprila t. 1. Organizacija g. Batušiča deli svojim članom legitimacije s sliko voditelja Hrvatske seljačke stranke g. dr. VI. Mačka, z naslovom »Legitimacija Slovenskega kmetsko delavskoga gibanja.« — Kmetje, delavci, obrtniki in nesebični intelektualci v našem okraju, ki težnje ljudstva razumete, priključite se pravemu slovenskmu ljudskemu gibanju! Pojdimo na delo, da pridobimo v naše vrste vse poštene delovne Slovence, ki sedaj še v raznih protislovenskih in protisocialnin strankah služijo ’ i « Povejmo to tovarišem, ki še sledijo demagoškim agitatorjem Batušičeve organizacije in njegovim laskačem iz J. N. S.,, katerih preteklost je v političnem udejstvovanju preveč zamazana, da bi jim še smeli verjeti. Dejstvo, da sedaj delajo po navodilih tujcev, je dokaz, da tudi to pot ne mislijo pošteno. Razširimo naše glasilo »Neodvisnost«, ki nam bo omogočilo, da se tovariši z vseh pokrajin naše domovine Slovenije med seboj pogovorimo, da se v borbi tesnejše povežemo in taki priključimo fronti za osvoboditev z bratskim hrvaškim in tudi srbskim delovnim ljudstvom, ki nima fašističnih in imperialističnih ciljev. S kmečko delavskimi pozdravi! Z. R. TRBOVLJE. Prvi majnik 1937. je za nami! Mi trboveljski rudarji smo si imeli marsikaj povedati ta dan in čutimo potrebo ugotoviti naše dejansko stanje, ki terja, da najdemo izhod v boljše, človeka dostojnejše življenje. Zato Vas prosim, g. urednik, da priobčite to pismo. — Mnogo nas je, ki nam naš zaslužek ne donaša za osebo na dan niti ne 2 Din. Sedaj pa so se živila še podražila, tudi so razne živi jenske potrebščine na novo obdavčene, kar je življensko stanje še poslabšalo, da živimo slabše kakor ] Pri trgovcih imamo okroglo pet milijonov Din dolga, izgledov za kako zboljšanje ni nobenih. Onemogle rudarje se deložira in jih s tem stavi občini v breme, ki že itak prenaša preskrbo brezposelnih in vzdrževanje otroške kuhinje. Iz dnevnega časopisja pa čitamo letne bilance T. P. D. za leto 1936., kjer je razvidno, da je v tem lete imela štiri milijone Din več dobička, kakor v letu 1935., dasi ga je imela že v letu 1935. celih 12 milijonov. Mi smo pa tisti, ki smo za ta dobiček trpeli in stradali! Ali nismo upravičeni od tega dobička zahtevati vsaj toliko, da plačamo trgovcem? Kje je pravica? Spomnim se izreka Karla Marksa: »Pravica jc le tani, kjer jo ustvari delavec sam!« »Delavec bo ustvaril le toliko pravice, kolikor bode Imel moči!« VABILO. Splošna delavska gospodarska zadruga Rudarski dom v Trbovljah \abi svoje člane na XIV. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 30. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne v zadružnih prostorih zadruge z običajnim dnevnim redom. Trbovlje, dne 28. 4. 1937. Načelstvo. Pri našem rudniku so razmere čim dalje bolj neznoznejše. Med tem ko se cene živilom vedno večajo, se plače temu primerno ne zvišujejo, nasprotno se višajo le dobički podjetja in to seveda na račun znižanja akordnih postavk rudarjev, na račun prazno-valnih dni in štednje dodeljevanja delavcev in potrebnega materiala. Na mnogih krajih, kjer sta svoje dni delala dva, mora biti da nes samo čden. Celo vlakovodje-motorovod-je hočejo usposobiti za vožnjo brez zaviračev vlakov. Nepotrebno trpljenje povzroča uprava rudnika rudarjem z dostavljanjem svežega opornega lesa, kar se po drugih državah ne dogaja, ampak pošiljajo v jame samo suhi les. Vse te nepotrebne muke gredo zopet na račun štednje. To pa radi tega. da ni "potreba lesa, ko je razžagan, spravljati na leseno skladišče, da bi se tam usu-šil. ampak se ga kar naloži na jamske vozičke in tako težkega takoj odpremi v rove. Ce bi uprava, oziroma ti gospodje, smatrali rudarja za človeka, gotovo 'ne bi kaj takega počenjali z rudarji in nam povzročali nepotrebnega dela. Pri količkajšnjem upoštevanju delavcev bi se temu lahko opomoglo, in sicer takole. 1. Sveži les naj se pošlje na lesno skladišče, da se tam primerno osuši in šele nato pošlje suhega v rove (kakor se to dela v drugih državah). 2. Uprava rudnika naj bi nabavljala od kmetov samo suhi les, za suhi les bi dobil naš kmet več, podjetje pa bi si prihranilo stroške za sušenje. PTUJ. Ministrstvo za socialno politiko v Beogradu upravlja poseben fond borz dela. Iz tega fonda so bili že v nekaj mestih sezidani delavski azili, otroška zavetišča, ljudske kuhinje itd. Zainteresirane mestne občine dobijo brezobrestno posojilo v znesku do enega milijona dinarjev, ki ga je treba v 25. letih vrniti. Zato je ptujsko delavstvo solidarno pokrenilo akcijo za gradnjo delavskega azila v Ptuju, upoštevajoč, da mu more le skupen in složen nastop prinesti koristi. Ko ie delavstvo bilo informirano, da bi tudi ptujska mestna občina zamogla dobiti brezobrestno posojilo, kakor so ga že dobile druge mestne in industrijske občine (Maribor. Celje, Ljubljana, Jesenice, Murska Sobota), je na skupnem sestanku zahtevalo, da se mestna občina ptujska resno zavzame za načrt, katerega uresničitev bo velikega socialnega pomena. Vložilo je tudi že prošnjo na mestno občino in pričakuje, da bo našlo popolno razumevanje in da bo mestni svet ukrenil vse potrebno, da dobi Ptuj moderen delavski dom, v katerem bo lahko nameščen delavski azil, ljudska kuhinja, šolska poliklinika, protituberkulozni dispanzer, ekspuzitura okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Borza dela in druge socialne in humane usta-i nove. Prepričani pa smo, da bo vsa slovenska javnost podpirala zahteve ntniske^a delavstva. KRIŽE. Zadnjič smo opisali, kako propada naše čevljarstvo, danes naj vam povemo nekaj o propadanju živinoreje in sadjarstva. Pri nas imajo veliki posestnik; in trgovci mnogo molznih krav, mleko pa prodajajo zasebnikom. Majhni posestniki seveda ne moremo z njimi konkurirati, kajti mi imamo mani kiav, mleko pa potrebujemo tudi z a dom. Ker je naš največji dohodek prodaja mleka, redimo malo plemene živine. Voliča ali telico navadno posestnik proda še predno do-rasteta — seveda za nizko ceno. Na izvoz volov pa ni misliti, kajti taki voli bi morali tehtati nau 600 kg. Ker ni živine, ni tudi hlevskega gnoja za sadne vrtove. Mnogokrat se zgodi, da drevo doraste, ko naj bi rodilo, se pa posuši, ker ni dobro gnojeno. Zemlja je po večini slaba, peščena in ilovnata. Za umetna gnojila ni denarja. Take so razmere, ki v njih živimo. Da bi že le delovno ljudstvo spo-zr.lo svoj položaj in vzroke takih razmer! Mali posestnik. BOHINJ. Tudi k nam je prišel list Neodvisnost! Ker nam je pisanje tega lista najbolj po volji, smo si list tudi naročili. Ker vidimo, da zastopa res ljudske interese, ga bomo razširjali in v njem obravnavali naše težkoče in potrebe ter se tako med seboj spoznavali in skupno tudi dosegli, kar posameznik ne more. Pretekli in sedanji težki časi so nas naučili, da se je treba za skupne potrebe skupno boriti brez razlike strank, vere in stanu. Nam je zemlja tako pičlo odmerjena, da ob svojih pridelkih živimo samo nekaj mesecev v letu, ostalih 10 mesecev pa je treba iskati zaslužek in kruh v gozdovih Šumske uprave, na žagah, cestah in regulacijah. Za nas je precejšnjega pomena živinoreja, žal pa nam primanjkuje potrebna paša. Imamo pa nekaj pašnih pravic na ozemlju gozdne uprave, ki so pa tako omejene, da nam dovoljuje samo gotovo število dni in tudi le neKaj krav in ovc pasti. Te omejitve so prišle postopoma, ker so nam vzeli mnogo pravic, ker ljudje niso bili vešči nemščine in niso vedeli, da se je treba večkrat za kako stvar pritožiti. Tako se nam je godilo pod Avstrijo. Po končani vojski, ko ie nastala Jugoslavija, so nam obetali zboljšanje z izvedbo agrarne reforme, s pašo. sekanjem drv in stavbenega lesa. Mi smo lepo čakali, , ... /- Razdvojili so nas PO strankah, da smo se med seboj prepirali . ’ ■ . - ;-)!(■ Do skraiho;sti izmučeni pa smo prišli do spoznanja, 'dat sc 'moramo združiti na podlagi naših potreb, ne pa po imenu strank. Tisti, ki naš bp> zastopal, naj služi ljudstvu, ne pa ljudstvo njemu. — Bohinjski trpin. V predgovoru »Rjavi knjigi« navaja Lord Listovvel iz Hitlerjeve knjige »Moj boj«, ki so jo narodni »socijalisti« proglasili za sveto pismo vseh Nemcev, neko zelo pomembno mesto, kjer »Fiihrer« med ostalim pravi: «. ■. da se more s pametno in trajno propagando narodu servirati nebo samo kot pekel in narobe najbolj bedno življenje kot raj...« čeprav so hitlerjanci ta evangelji nemškemu narodu vsilili z revolverji, koncentracijskimi taborišči in podobnimi prepričevalnimi sredstvi, je vendar gornji citat eden najbolj Priljubljenih ntetod, ki jih uporabljajo vsi fašisti in tako ljudstvu servirajo »raj na zemlji«. Po takih receptih torej grade nemški fašisti svojo mogočno zgradbo notranje in zunanje politike. To je njih vzvišeni princip, to je njihova »nova etika«. Po tem principu tudi dan za dnem organizirajo sumljive škandale, da bi z njimi razvpili svoje nasprotnike in dobili »dokaze« za nove aretacije, za nove obsodbe in mučenja. Na ta način so {n-scenirali (vprizorili) požar Reichstaga — parlamenta. Po tem principu je bil umorjen Dolfuss, preganjajo Žide, prave katolike, marksiste, zavedne delavce, protivojno razpoložene intelektualce i. t. d. V knjigi »Mrka mreža« so pojasnjene vse metode, ki se jih poslužuje njena Nemčija v svoji inozemski propagandi. Hitler pravi, da je propaganda del oboroževanja. In po tem principu tudi skrbno organizira to propagando. »Gestapo (Geheime Staatspolizei) je postala slavna že po vsem svetu in njeno ime pomeni smrt, ječe, uničenja. Gestapo organizira po svetu propagando, špijonažo, atentate, ugrabljenja i. t. d. Spomnimo se le nasilnega ugrabljenja nemškega emigranta časnikarja Jakoba Bertolda, ki se je zatekel v Švico, ugrabljenja Lampesbergerja na češko-nemški meji, ugrabljenja šestnajstih emigrantov v Salzburgu, umor prof. Lessinga, inž. Formisa blizu Prage, \Vormsove in Fabiano-ve v Londonu itd. itd... V Pragi so aretirai1 agenta Gestapo Bartolda Gerharda. ki je povedal še mnogo več. Spomnimo se le še vloge nemške tajne policije v moskovskem procesu, in zadnjih afer v balkanskih državah, spomnimo' se naših razmer v Mariboru, Ce-iju, Šoštanju itd-! Tudi dokumenta kradejo fašisti: maja 1935. je bil poskušan vlom v Protifašistično knjižnico v Ženevi, kjer je spravljenih mnogo dokumentov o fašističnem terorju, špijonaži, razbojništev. Zaupniki poročajo CELJE. Pri nas krožijo pole s pozivom, da prispevamo za tiskovni sklad »Slovenske zemlje.« Dve taki poli smo poslali tov. Vidmarju v Ljubljano, ker je predstavnik konzorcija »Slovenske zemlje <, s prošnjo, da nam pojasni, kako je mogoče, da nepoklicani ljudje zbirajo denar za glasilo, s katerim nimajo prav nobene zveze. Smo za to, da »Slovenska zemlja« začne zopet izhajati pod istim konzorcijem in predstavništvom, kakor je izhajala pred ustavitvijo, kot nekakšno kmečko glasilo somišljenikov splošnega slovenskega ljudskelga gibanja. TOPLICE PRI NOVEM MESTU. V Laški vasi se dobro držijo. Še vedno stavkajo. Podjetje je že nekoliko popustilo. Upamo, da bomo v kratkem zmagali. Podjetje se je lotilo votznikov z raznimi intrigami. Dr. K. ja zagrozil z oblastjo. Pred kratkim smo bili kličani na glavarstvo, kjer so uvideli, da nam gre za obstoi in da ne moremo popustiti. — Organizacija »Gospodarske Sloge« dobro napreduje, članov je že okrog 70. V blagajni pa je okrog 300 Din. Na Dvoru bodo ustanovili svojo podružnico. Pristopilo bo okrog 30 do 40 voznikov. (Pridite k nam, prinesite nam vsaj 10 leigitimacij!) Sestanek bo v kratkem. O vsem Vas bo obvestil tajnik »Sloge« iz Laške vasi. — »Neodvisnosti« smo poslali nekaj naročnikov in dopis o razmerah pri nas. — Prijatelji iz Novega mesta so pripravljeni sodelovati po svojih močeh. Nekateri se seveda sploh ne smeio udejstvovati, drugi nimajo sredstev, tretji so vezani gospodarsko; gibanje pa zahteva celega človeka. Prav za prav ni nobenega, ki bi mogel odločno prijeti vajeti v svo ie roke in zato gre tako počasi naprej. Vsi smo preveč zaposleni z reševanjem dnevnih gmotnih težkoč. Tisti, ki imajo sredstva, pa vzamejo stvar premalo resno. Treba bo sklicati sestanek, na katerem se bomo temeljito pogovorili. Vidim več možnosti, vse pa moramo dobro premisliti . . . PONIKVA. Za naše gibanje smo vedno na delu. sedaj orjemo in sejamo, da bomo nekoč bogato želi. Kljub vsemu nasprotovanju sem v zadnjih dneh pridobil več kot 20 naročnikov za »Neodvisnost«. Pot do cilja je dolga, če bomo vztrajali, ga bomo tudi dosegli . . . »Sodobnost«, neodvisna slovenska revija. Izšla je te dni 4. številka. Vsebina: Koroško vprašanje (F. Zwitter), Ekvinokcij (Anton Debeljak), Svoboda (Ferdo Kozak), Življenje in delo Venca Po-viškaja (Ciril Komač), Enakost (A. Debeljak), Usoda vajencev v današnjem družbenem sistemu (Vito Kraigher), Pripombe k naši prevratni dobi (A. Prepeluh), Svoboda (Igo Gruden), Književni pregled, Kritika, Kronika. — Podružnica revije: Maribor, Ulica 10. oktobra 4. Gestapo je imela že predlani v inozemstvu 2450 agentov, ki imajo čez 20.000 informatorjev, po domače »špicelnov«. Gestapo skuša pritegniti v krog sodelavcev vsakega v tujini živečega Nemca. Tako so razkrinkale rumun-ske oblasti v dopisniku »Volkischer Beobach-terja« agenta Gestapa. In prav nekaj podobnega se ie odkrilo v nizu zadnjih naših in tujih fašističnih afer spet v Romuniji. Niti ni treba, da je vsak tak špijon plačan ali da se zaveda svojih dejanj. Možno je, da dela v prepričanju za nemško ljudstvo, da je prisiljen biti v službi Gestaipa. da so njegovi sorodniki kot talci zaprti v Nemčiji itd. Gestapo ima ogromen aparat, arhive in kartoteke. Vse to plačujejo milijoni nemškega delovnega ljudstva! Glavni štab sestavljajo najboljši strokovnjaki raznih »človečanskih znanosti« kakor policije, špijonaže in kontrašpijonaže. Štab svoj sedež skriva in se stalno seli iz enega dela Berlina v drug del. V času izida knjige »Mrka mreža« se ie. nahajal v Friedrichstrasse. Na mejah pa obstojajo Gestapo podružnice, ki dajejo navodila agentom v raznih državah. Edino špijonažo v republikah sovjetske unije vodi centrala sama. Razen tega pa je široko organizirana mreža kontrolne službe, ki nadzoruje delo samih agentov. Nagrade in plače prihajajo preko poslaništva, preko raznih trgovskih podjetij in potovalnih uradov, katerih uslužbenci pač ne vedo, kakšnim ljudem izplačujejo ta denar. Spomniti pa moramo bralce tudi na druge vrste propagando. Hitlerjanci ne uganjajo namreč le politične, temveč tudi kulturno propagande. Tretji Rajh je organiziral po vsem svetu svoj tisk, pošilja v svet svoje filme. ima svojo poročevalno agencijo D. N. B„ katere poročila prinašajo vsi in tudi naši -fašizmu naklonjeni dnevniki. V inozemstvu je mnogo nemških kulturnih organizacij, ki so pod kontrolo propagandnega ministra Go-belsa. Čeprav o nevarnosti fašizma mnogo pišemo, ie to še vendar premalo. Treba je združiti vse sile, zaktivizirati vse naše moči, da prikažemo fašizem v pravi luči. da opozorimo na vse tiste lepe vabe, ki nanje fašizem lovi ljudi. Treba je mobilizirati vse naše javno mnenje in prisiliti naš tisk, naše stranke in vse posameznike, da stopijo odločno na stran naše svobode, na stran kulture, miru in napredka. ODPRAVIMO VZROKE JETIKE!! Jetika se širi vzporedno s civilizacijo. Civilizacija pa tudi nudi sredstva, da se jetika med ljudstvom zatre. To pa s tem, da sj ljudstvo pribori pravico do tečne hrane, do higijenskih stanovanj, do počitka, dopusta, do zraka, sonca in veselja. Skoro brez pomena je pobijanje bacilov, posledic. Odpraviti je treba gnoj, vzroke: slabe gospodarske in socialne razmere, nezaščitenost širokih ljudskih mas, zanemarjenost mladine — S tuberkulozo je okuženih v Evropi 80 do 90% ljudi. Leta 1934. je od 10.000 Slovencev umrlo za jetiko 13.5%. Najbolj je pri nas jetika razširjena v kmečkih okrajih: Sobota, Lendava. Dolenjska z Belo krajino. V Sloven'ji umre letno za jet’ko okrog 2000 ljudi, bolnikov pa je okroglo 6000. Jetika je ljudska, proletarska bolezen. Ko bodo delavci in kmetje, uradniki in mladina, normalno zaposleni, siti, ko bodo uživali vsi brezplačno zdravljenje in zašč‘to pred izkoriščanjem, bo tudi jetika izginila. DRUŠTVO JUGOSLOVANSKIH AKADEMIKOV prosi vse, ki so sprejeli brošuro »Maribor za popolno slovensko univerzo«, da blagovolijo nakazati po priloženi položnici vsaj 2.— Din za kritje stroškov. ZAHVALA. Isto društvo se vsem, ki so že nakazali prispevke za omenjeno brošuro najiskreneje zahvaljuje. Poseben vlak za ogled slovenske Postojnske jame pripravlja PUTNIK na Binkoštno nedeljo, dne 16. maja. Binkoštni izleti s' PUTNIKOM. Lukzuzni avtokari vozijo: 16.—19. maja:, Opatija in Postojna, celoten arailžman Din 720.—, 16,— 17. maja: Postojna, Gorica, Trst, celoten aranžman Din 500.—, 16,-—17. maja: Logarska dolina, vožnja Din 130.—, 16.—17. maja: Graz, vožnja in kol. potni list Din 110. . Takojšnje prijave pri »PUTNIKU«, Maribor Celje. Izdaja konzorcij »Neodvisnosti«. Urejuje in odgovarja Stanko Hiti, novinar v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna, predstavn,h ravnatelj Stanko Detela.