t 'DNJA KNJIŽNICA
ciyi
Leto X	številka 3	cena 1,46 EUR / 350 SIT	26. marec 2008
Leto X	številka 3	cena 1,46 EUR / 350 SIT	26. marec 2008

Letos ob poticah cviček............................................str. 8
Čevlji so lahko tudi nakit........................................str. 25

pednja .

%
*5»
s
oct *
Celje - skladišče D-Per
YAMAH/
28/2008
C0BISS s
servis X
• menjava pneumatik
www.avto.net/slomoto
771580
096
04
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v trgovini Brglez.
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Nagradna igra za nakup nad 8,35 €!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Cirila Kuder,
[aree z aprilskim vremenom
Cvetje, sejem in dobrote
Uvod v velikonočno dogajanje je bila cvetna nedelja, ko so mnogi ponovno navdušili s spretnostjo pri pripravi butar. Predveli-konočni teden je popestril tudi tradicionalni, letos že
20. Jožefov sejem v Petrovčah, ki ga je med drugim obiskal tudi celjski škof dr. Anton Stres, ki je ob tej priložnosti blagoslovil letošnjo sezono v kmetijstvu ter prizadevanja ljudi.
Med najaktivnejšimi v tem tednu so bili tudi v Drešinji vasi, kjer so poleg butare velikanke na cvetno nedeljo v Gasilskem domu v Drešinji vasi na velikonočni vikend pripravili tudi razstavo velikonočnih dobrot. Nekaj utrinkov tega tedna objavljamo na straneh 7, 8 in 9.
L. K.
Jubiljeno torto ob 20-letnici Jožefovega sejma so prerezali (z leve) Rudi Trobiš, dr. Frančišek Gajšek
Jože Stepišnik in Jani Vošnjak pri pripravi butare velikanke v Drešinji vasi
Kolesarji previdno
V	dneh, ko sončni žarki vabijo tudi na kolesa, iz Policijske uprave Celje opozarjajo na večjo previdnost kolesarjev.
V	zadnjih desetih letih je na cestah za posledicami prometnih nesreč umrlo 30 kolesarjev, t. j.
dobrih 7 odstotkov vseh umrlih v prometnih nesrečah. Ta skupina je med najbolj ogroženimi v prometu. Previdnost torej ne bo odveč, policisti pa pri tem priporočajo uporabo varnostne čelade in spoštovanje cestno-prometnih predpisov. L. K.
Anton Stres, Peter Vrisk, Lojze Poseael in
Tudi pomlad ni več tisto, kar je bila nekoč, so te dni negodovali mnogi, ki so s 15. marcem, ko e prenehalo zakonsko določilo o obveznih zimskih gumah, pridno obiskali vulkanizerje. Da ne bi ireveč zradirali zimskih gum, seveda. A je zadnja leta nič kaj »ubogljivo« vreme spet dokazalo, la nekdanjih »pravil« ne upošteva (več). Sredi marca, potem ko smo se že olajšano slekli iz tistih najtoplejših oblačil in uživali ob radodarnosti sončnih žarkov, je spet poskrbelo za popolni preobrat. Tisti, ki smo se sredi delovnega tedna, nekaj dni pred prvim pomladanskih dnem, prebudili v popolno belo zimo, smo najprej menili, da najbrž še sanjamo ali da gre za neslano šalo. Nič od tega, zmagali smo tisti, ki nam gum ni uspelo zamenjati.
So pa bili šale naslednjega dne, ki nas je ponovno presenetil z brezmadežnim soncem, zagotovo najbolj veseli organizatorji Jožefovega sejma v Petrovčah. Daje prijetni spremembi gotovo botrovala božja pomoč ob napovedanem obisku celjskega škofa dr. Antona Stresa, so morda razmišljali mnogi. In še ni bilo konec, pa se niti april še ni začel. A kakršne koli razlage si že postavljamo o vremenskih preobratih, božje ali tuzemne, v vseh se moramo prav po zemeljsko znajti sami. Ob tem pa pred svojim pragom pomesti sneg, prah, občasno počrpati vodo in odstraniti nesnago.
V dneh, ki prihajajo, naše občine organizirajo mnoge čistilne akcije, dve bosta že čez tri dni v žalski in taborski občini. Spet, če bo vreme dopuščalo. Ne dvomimo, da bosta uspešni, saj je osveščenost na tem področju čedalje večja. Ali ni škoda, da osveščenost narašča šele, ko smo zaradi človekovega desetletja dolgega brezvestnega poseganja v naravo že prav dobro načeli naravno ravnotežje? Prav dobro bi se bilo iz tega kaj naučiti in prenesti tudi na druga področja našega življenja in ustvarjanja. Da ne bi začeli konstruktivno delati, sodelovati in funkcionirati v duhu pozitivnega načina razmišljanja šele, ko nam bodo zdrahe, parcialni interesi in skrb za lastno korist s premalo čuta za skupno dobro popolnoma »onesnažili« naše življenje?
Zadnje čase ugotavljam, da smo ljudje tako neverjetno kontradiktorna bitja, daje vse skupaj pravzaprav že na meji razumljivega. Ustvarjamo, da bi na drugi strani uničevali, trošimo, da bi na drugi strani varčevali, si privoščimo, da bi na drugi strani zganjali »foušijo«, si želimo topline in ljubezni, a velikokrat oddajamo sovraštvo in nasilje, prisegamo na demokratična načela enakosti, a si vedno znova prizadevamo živeti bolj enako od drugih ...
Sonce ali ne sonce, vsaj poskusimo ga v naših srcih čim večkrat obuditi. Zato, da kdaj kakšnega čiščenja, v naravi, v družbi, doma, vsepovsod okoli nas in v nas, ne bo treba. Za začetek vsaj skoncentrirajmo laži in neslanosti na dan norcev, 1. april, ki nam že maha v pozdrav. Tako kot aprilski april.	Lucija Kolar
HORMAIMN
garažna in industrijska vrata
PRIDITE PO SVOJA VRATA
mm
garancije
»Pii
Sekcijska garažna vrata EPU vrhunskega proizvajalca Hörmann, z motornim pogonom, montažo in DDV
-» 2375 X 2000 -* 2375 x 2125 -* 2500 X 2000 -» 2500 X 2125
že za 850 €
Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji:
mOtjOŽ	Matjaž d,o.o.	PE Ljubljana
J J	T: 03/71 20 600	T: 01/24 45 680
Ustvarjamo pozdrave	WWW.l1iatjaZ.Si	ÌTlfO@niatjaZ.SÌ

OBČINA ŽALEC
vabi na
SPOMLADANSKO AKCIJO ČIŠČENJA IN UREJANJA OKOLJA v soboto, 29. marca, od 9. do predvidoma 12. ure
(v primeru slabega vremena bo akcija naslednjo soboto, 5. aprila). Vsa gospodinjstva bodo na dom dobila informativno gradivo z natančnejšimi informacijami o čistilni akciji.
Vabljeni vsi občani in občanke, otroci in mladina, da aktivno sodelujete pri ohranjanju lepega in urejenega okolja.
TRGOVINA VERONIKA
Sv. Lovrenc 24, Prebold Tel. 031 705 109,572 43 25
NUDIMO VAM
* VSE ZA STREHO, OPEČNE IN BETONSKE KRITINE, PLOŠČE ESAL, TEGULO,
. SEKUNDARNE KRITINE: GRAMAFLEKS, TYVEK, DIFLEX . KRIVLJENJE OBROB, ŽLOT do 6 m (možna dostava na dom),
• ŽLEBOVE IN OSTALA KLEPARSKA DELA,
. VSE VRSTE PLOČEVIN,
*** UGODNE CENE - PREPRIČAJTE SE! ***
Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12, ure.
OSREDNJA KNJ. CELJE
Ob rezi trte še občni zbor
Med nastopom učencev Glasbene šole Roberta Goličnika s prijatelji
Z roko v roki
Dekanijska Karitas Petrovče je v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravila dvanajsti dobrodelni koncert Z roko v roki. Tudi tokrat se je prijaznemu vabilu k sodelovanju odzvalo veliko slovenskih narodno-zabav-nih ansamblov in pevcev.
V imenu pokrovitelja koncerta Občine Žalec je zbrane pozdravil žalski župan Lojze Posedel, ki je z oktetom županov zapel dve narodni pesmi. Vodja celjske Karitas Rok Me-tličar in vodja dekanijske Karitas Petrovče pater Ivan Arzenšek sta se ob koncu zahvalila vsem in med drugim poudarila, da naj bi ta oblika pomoči zaživela v sleherni župniji in vključila čim več ljudi, kajti potem bi bila pomoč ljudem v stiski res uspešna. Z vstopnino in donacijami so zbrali 13.679 evrov.
Predsednica dekanijske Karitas Elvira Selič je povedala, da so lani razdelili 1900 paketov. Paket je količina prehrambenih artiklov na družinskega člana, ki ga prosilci dobijo enkrat mesečno. Vsako leto na miklavževo pa brezplačno obdarijo 350 otrok. Lani so nekaj paketov namenili tudi oddelku otroške kirurgije Splošne bolnišnice Celje. Trenutno imajo registriranih 250 uporabnikov. Viri financiranja so: prispevek iz občinskega proračuna, zagotovo pa je največji in glavni vir dobrodelni koncert, prispevki posameznikov in zbrani darovi v cerkvi v tednu Karitasa žalske in petrovške župnije. Letos sta novosti pridobitev
hrane iz Evropske unije, ki poteka preko Škofijske Karitas Celje, in ustanovitev humanitarnega krožka, kjer izdelujejo izdelke za prodajo, izkupiček
pa namenijo Karitasu za pomoč družinam v stiski. Lani so teden dni po septembrskih poplavah preko Škofijske Karitas Celje in Slovenske Karitas dobili 22.000 evrov. Denar je vsem, ki so jih poplave prizadele, osebno razdelil pater Ivan Arzenšek. T. Tavčar
Rez je opravil gospodar trte Bogomir Rotovnik.
Pri žalskem obrambnem stolpu so pripravili krajšo slovesnost ob rezi potomke naj-starejše vinske trte na Slovenskem, ki so jo v Žalcu posadili ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo in jo poimenovali Nikolaja. Zbrane vinogradnike in druge je najprej pozdravil župan Lojze Posedel, nato pa predsednik savinjskih vinogradnikov Silvo Marič. Ob igranju harmonikarjev iz Vrbja je skrbnik trte Bogomir Rotovnik obrezal trto in pripravil približno sto cepičev, članice Društva podeželskih žena Občine Žalec so poskrbele za prigrizek, savinjski vinogradniki pa za vino.
V predavalnici I. OŠ Žalec so nadaljevali z občnim zborom Društva savinjskih vinogradnikov, ki je bil tudi volilni. Predsednik društva Silvo Marič je govoril o lan-
skem delu in načrtih za letos. Društvo šteje 111 članov, lani so uspešno izpeljali tri izobraževanja in ocenjevanje 85 vzorcev vin, od katerih je bilo 20 ocenjenih z zlato, 31 s srebrno in 7 z bronasto diplomo. Priznanja so podelili ob prazniku vina. Slovesno so opravili trgatev Nikolaje in za prvo savinjsko vinsko kraljico izbrali Suzano Čakš. Odpravili so se na strokovno ekskurzijo v Vipavsko dolino, trije vinogradniki so sodelovali na preseku letnika 2006 v vinorodni deželi Podravje in za svoja vina prejeli dve zlati in eno srebrno diplomo. Z Občino Žalec so se dogovorili in v Keudru pod obrambnim stolpom pripravili razstavo. Prvič so se odpravili na pohod po vinski poti na Brnico, kjer so obiskali vinske kleti članov društva Mirka Kraševca, Draga Kvedra ter Jožeta in Viktorja Drameta. Uspešni so bili na dveh razpisih za pridobivanje sredstev, izdali so zloženko o Keudru in opravili vrsto drugih aktivnosti.
Po razrešnici organov društva so izvolili nove organe društva. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Silvo
Z občnega zbora, med nagovorom predsednika
Marič. V nadaljevanju so razpravljali o programu dela za tekoče obdobje, ki je podoben lanskemu. Poleg strokovnih predavanj, ocenjevanja vin, praznika vina, martinovanja, pohoda po vinski poti na Brnico bodo pripravili vrsto aktivnosti v Keudru, sodelovali z enoto za turizem pri Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec in Občino Žalec. Delo savinjskih vinogradnikov je pohvalil žalski župan Lojze Posedel.
Besedilo in sliki: T. Tavčar
0
OBČINA ŽALEC
ODDELEK ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA Ulica Savinjske čete 5, Žalec
Na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju Občine Žalec (Ur. list RS, Št. 93 /07) Občina Žalec objavlja
JAVNI RAZPIS
za dodelitev sredstev proračuna Občine Žalec za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije leta 2008
1.	Namen razpisa:
Občina Žalec leta 2008 v obliki nepovratnih sredstev finančno spodbuja izvedbo projektov za učinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije (v nadaljevanju: projekti URE in OVE) v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih. Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe:
1.1	Projektna dokumentacija (študija izvedljivosti, idejni projekt, PGD, PZI, drugo):
a.	mikrosistemi ogrevanja na lesno biomaso (najmanj pet objektov),
b.	izraba bioplina (bioplinska elektrarna, sočasno pridobivanje električne energije in toplote iz bioplina...),
c.	izraba geotermalne energije (potencial geotermalne energije za posamezna območja in objekte na območju Občine Žalec, ogrevanje, geosonda ...),
d.	izraba sončne energije (sončna elektrarna, priprava sanitarne vode in ogrevanje prostorov...).
2.	Višina razpisanih sredstev: 15.040,00 EUR z DDV.
3.	Upravičenci
Za pridobitev sredstev lahko zaprosijo občani, ki imajo stalno prebivališče v Občini Žalec in:
-	so lastniki oziroma solastniki stanovanjskih oz. kmetijsko-gospodarskih objektov,
-	so najemniki stanovanjskih ali kmetijsko-gospodarskih objektov, ki imajo z lastnikom objekta sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo o sovlaganjih v objekt ali ustrezno soglasje lastnika stanovanjskega objekta k izvedbi predvidenih ukrepov oziroma investicije v sisteme za izrabo obnovljivih virov energije.
4.	Pogoji za pridobitev sredstev
-	Objekti, za katere se izvajajo projekti URE in OVE iz 1. točke, morajo biti locirani na območju Občine Žalec in namenjeni stanovanjski oz. kmetijsko-gospodarski rabi.
-	Objekti morajo biti zgrajeni v skladu z veljavno zakonodajo oz. dovoljenjem za gradnjo.
-	Projektna dokumentacija mora biti opravljena leta 2008 oz. najkasneje do 15. novembra 2008.
-	Sredstva se ne bodo dodeljevala za obnovo obstoječih naprav.
5.	Vloga za dodelitev sredstev
Vloga mora biti oddana na predpisanem obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Izpolnjena mora biti v skladu z navodili v razpisni dokumentaciji, priložena morajo biti vsa zahtevana dokazila.
Vlogo mora prosilec v zaprti ovojnici oddati v sprejemno-informacijski pisarni Občine Žalec ali poslati po pošti. V eni ovojnici je lahko samo ena vloga. Na desni strani ovojnice mora biti napisan naslov: Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec. V levem spodnjem kotu ovojnice mora biti pripis »Vloga URE - Ne odpiraj!«. V levem zgornjem kotu ovojnice mora biti naveden polni naslov prosilca.
Rok za predložitev vlog je 30. 4. 2008 do 16. ure.
Neustrezno dostavljene ali nepopolno oz. nepravilno označene vloge ne bodo obravnavane in bodo neodprte vrnjene vlagateljem. Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala do porabe sredstev po zaporedju predloženih popolnih vlog.
6.	Merila in postopek za dodelitev sredstev
Višina nepovratnih sredstev za posamezen ukrep je naslednja:
1.1	Projektna dokumentacija
Višina odobrenih finančnih sredstev sme znašati do 50 % vrednosti projektne dokumentacije vključno z morebitno dodeljeno državno pomočjo. Vrednost projektne dokumentacije je določena v obliki predračuna ali računa, ki ga izda za to strokovno usposobljeni izvajalec. Finančna sredstva bodo dodeljena za projektno dokumentacijo, ki bo opravljena leta 2008 oz. najkasneje do 15. novembra 2008.
Po odpiranju prejetih vlog bo komisija, ki jo imenuje župan, vloge obravnavala in pripravila predlog za dodelitev sredstev. Sklep o dodelitvi sredstev bo izdala občinska uprava in ga posredovala prosilcem najkasneje v 60 dneh po razpisnem roku. Dopolnitev vloge bo prosilcem omogočena samo enkrat. Vsaka nepopolna ali neustrezno dopolnjena vloga bo zavržena. Dokumentacija, poslana z vlogo, se prosilcem ne bo vračala. Odobrena sredstva bodo nakazana na račun prosilca na podlagi zahtevka z dokazilom o izvedbi del.
7.	Razpisna dokumentacija
Razpisna dokumentacija vključuje kriterije za dodelitev finančnih sredstev z navodili za pripravo vloge in vlogo na razpis. Razpisno dokumentacijo prosilci lahko dobijo v sprejemni pisarni Občine Žalec (soba št. 42 v drugem nadstropju). Objavljena bo tudi na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si v rubriki »javni razpisi«. Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Občini Žalec (Marjana Kopitar, tel. št. 713 64 56, e-naslov: marjana.kopitar@zalec.si).
Lojze Posedel, ŽUPAN OBČINE ŽALEC
, ®
OBČINA ŽALEC
ODDELEK ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA Ulica Savinjske čete 5, Žalec
Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99,124/00, 79/01, 30/02, 110/02, 56/02, 127/06, 14/07) in Pravilnika o postopkih za izvrševanja proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07) Občina Žalec objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI OKOLJSKIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ, KI JIH BO LETA 2008 SOFINANCIRALA OBČINA ŽALEC IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje dejavnosti nevladnih organizacij na področju varstva okolja in narave v Občini Žalec, in sicer:
• sofinanciranje informativnih, ozaveščevalnih in promocijskih projektov s področja varstva okolja in narave na območju Občine Žalec
Na javni razpis se lahko prijavijo pravne osebe (društva ali nevladne organizacije), ki so registrirane za izvajanje dejavnosti, opredeljene v jasnem razpisu, in imajo sedež v Občini Žalec, ter nevladne organizacije RS, ki nimàjo sedeža v Občini Žalec, je pa njihova dejavnost usmerjena tudi na območje Občine Žalec za dejavnosti, ki so predmet razpisa.
Razpis se začne 26. marca 2008 in konča 30. aprila 2008. Višina razpisanih sredstev je 4.700 EUR, naloge pa morajo biti realizirane do 15. novembra 2008.
Izvajalci, ki se javijo na razpis, pošljejo oz. dostavijo svojo vlogo v zaprti kuverti z oznako: »Sofinanciranje dejavnosti okoljskih nevladnih organizacij v Občini Žalec - NE ODPIRAJ!« do vključno 30. aprila do 16. ure na naslov Občina Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Savinjske čete 5, Žalec. Na hrbtni strani ovitka morata biti označena naziv in naslov vlagatelja.
Pristojni uslužbenci za dajanje informacij: Marjana Kopitar, Občina Žalec, tel. št. 03 713 64 56, e-naslov: marjana.kopitar@zalec.si.
Brezplačno razpisno dokumentacijo, ki vsebuje podrobnejše pogoje razpisa, prijavne obrazce in merila za ocenjevanje vlog, lahko predlagatelji dvignejo ves čas trajanja razpisa na Občini Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, Savinjske čete 5, Žalec, med uradnimi urami ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja ali po elektronskem naslovu. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani www.zalec.si.
Obravnavane bodo samo popolne vloge, predlagatelji pa bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije.
Lojze Posedel, ŽUPAN OBČINE ŽALEC
Občina Žalec obvešča javnost
O JAVNI PREDSTAVITVI OSNUTKA ODLOKA O ZAVAROVANJU RIBNIKA VRBJE Z OKOLICO ZA KRAJINSKI PARK
Javna predstavitev poteka od 12. 3. 2008 do 12. 5. 2008. V času javne predstavitve si lahko vsi zainteresirani ogledajo razgrnjeni osnutek in podajo pripombe na sedežu KS Vrbje in na Občini Žalec, Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora (soba št. 42).
Župan
Lojze Posedel, univ. dipl. ekon.
Marca kar dve seji
Žalski občinski svet je mesec marec začel in bo končal s sejo 31. marca z drugo obravnavo predloga proračunov 2008 in 2009. Prvo sejo, 12. redno po vrsti, je pravzaprav izpeljal v dveh delih, prvega na 1. marčevski dan, nato pa je redno sejo prekinil in teden dni kasneje na predlog Marka Laznika še verificiral pogodbo za ureditev križišča med Celjsko cesto in Cesto ob železnici.
Gre za pogodbo o sofinanciranju ureditve križišča Cel-ske ceste in Ceste ob železnici, med žalsko občino ter investitorjema, to sta podjetje Pluton gradnje in Spar Slovenija, po kateri bo občina za ureditev križišča prispevala 65, druga pogodbena partnerja pa 35 odstotkov potrebnega denarja. Križišče naj bi zgradili najkasneje v sedmih letih. S pogodbo so se strinjali pravzaprav vsi svetniki, župana Lojzeta Posedela pa je vendarle zanimalo, če bodo svetniki zdaj zahtevali na vpogled vsako pogodbo, ki jo podpišejo v občinski upravi. Verifikacija pogodbe se je nanašala na predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu TPC Žalec, ki so ga v prvi in drugi obravnavi potrdili, potrdili pa so tudi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za prenovo starega mestnega jedra v Žalcu z ožjim vplivnim območjem.
Svetniki so pred tem na 12. seji obravnavali 14 točk in se nekoliko ogreli že ob izglasovanem predlogu župana Posedela, da se razprava posameznega svetnika omeji na
5 minut. Med točkami dnevnega reda je največ pozornosti gotovo zbudilo končno poročilo nadzornega odbora o delu leta 2007, ki je pregledal poslovanje krajevnih skupnosti, Mestne skupnosti Žalec in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Kot je na seji poročal Gvido Hribar pri poslovanju KS in MS niso ugotovili posebnih kršitev, razen pri KS Petrovče. K temu poročilu oz. na točko o nadzoru poslovanja v ZKŠT Žalec, ki je tudi izdajatelj Utripa Savinjske doline, je neposredno pred točko župan posredoval svoj komentar v pisni obliki, kar je sprožilo kar nekaj kritičnih pripomb in ponovno zapletlo razpravo. Župana je namreč najbolj zbodlo mnenje NO v poročilu, da je bila ena izmed pogodb, ki jo je sklenila občina in se je nanašala na oblikovanje časopisa Utrip, škodljiva. Župan je zato predlagal, da se nadzorni svet dodatno opredeli v skladu s pred to točko prejetim gradivom župana. Oglasila se je tudi direktorica JZ ZKŠT Žalec Tanja Razboršek Rehar, ki je tudi svetnica, in zahtevala, da se pred OS in NO predstavita obe plati, torej tudi njena. Predsednik NO Gvido Hribar je nato kljub poudarjanju, da je poročilo dokončno in da formalno ni predvidenih nobenih podobnih stvari, le pristal, da NO v roku 45 dni še enkrat pregleda vso dokumentacijo v zvezi s časopisom Utrip in dodatno gradivo, ki ga je posredoval župan.
Svetniki so na seji potrdili Gregorja Vovka Petrovskega za predsednika komisije za mandatna vprašanja, vo-
Tllfep
V skladu s 33. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (UL. RS 96/2002), 19. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec« in sklepa sveta zavoda z dne 12. 3. 2008 se
razpisujeta prosti delovni mesti
1.	PROGRAMSKEGA DIREKTORJA/DIREKTORICE ZA PODROČJE ŠPORTA
2.	PROGRAMSKEGA DIREKTORJA/DIREKTORICE ZA PODROČJE TURIZMA
Za programsko direktorico/programskega direktorja je lahko imenovan kandidat/kandidatka, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje in posebne pogoje:
-	univerzitetna ali visoka izobrazba ustrezne smeri (zaželena humanistična smer za točko 2 oz. smer športa za točko 1),
-	pet let delovnih izkušenj, od tega vsaj eno leto na področju športa za zap. točko 1 in na področju turizma za zap. točko 2,
-	vodstvene in organizacijske izkušnje in sposobnosti,
-	znanje najmanj enega uradnega jezika EU kot obvezen pogoj za turizem in zaželen za točko 1.
Programsko direktorico/programskega direktorja bo imenoval svet zavoda po predhodno pridobljenem mnenju direktorice in mnenju strokovnega sveta za šport za točko 1 oz. strokovnega sveta za turizem za točko 2.
Mandat programskega direktorja/programske direktorice traja pet let, delovno razmerje se sklene za določen čas z možnostjo ponovnega imenovanja.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev z življenjepisom in opisom lastne vizije razvoja organizacijske enote šport za mandatno obdobje za točko 1 oz. za turizem za točko 2 pošljite v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov:
ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, s pripisom »Razpis programski direktor točka 1 ali točka 2 - NE ODPIRAJ!«
ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC
litve, imenovanja ter priznanja in Ervina Časa za člana komisije ter tako dokončno zaokrožili imenovanje te komisije (KVIAZ-a). Ob tem so svetniki predvsem iz vrst SD precej kritičnih besed ponovno zlili na januarsko nenadno zamenjavo v odborih in neenakomerno porazdelitev mest v komisijah po njej, Marko Laznik pa je prebral pismo predsednika O O SD Viranta, ki protestira proti načinu zamenjave starih in imenovanju novih članov. Robert Čehovin iz vrst SDS je ponovno predlagal zamenjavo v t. i. KVLAZ-u, in sicer da bi SD namesto enega njihovega člana (po novem imajo 2) imenoval svojega.
Svetniki so se nato strinjali z vsebino razpisa za delovno mesto direktorja ZKŠT Žalec in pooblastili KVIAZ za javno objavo. Direktorici tega JZ Tanji Razboršek Rehar namreč konec maja poteče mandat.
Precej časa so svetniki namenili obravnavi pobude Marka Laznika o prodaji glasovalnih naprav, ta sredstva naj bi namenili za preplastitev cest v Žalcu, ter odgovorom občinske uprave na to pobudo. Nakup naprav, katerih vrednost je znašala dobrih 32.000 evrov, je bil izveden z namenom hitrega in učinkovitej šega odločanja v OS, je na pobudo odgovorila občina. Ponudnik je bil izbran na razpisu kot najcenejši, o glasovalni napravi pa se je pozitivno opredelila tudi sekretarka Službe Vlade RS za lokalno samoupravo Neža Vodušek. Modernizacija in sodobnejši ter preglednejši način odločanja v OS, kot ga zagovarja občina z županom na čelu, je naposled prevladal tudi pri glasovanju in pobuda Marka Laznika ni bila sprejeta. Ni bil sprejet tudi predlog sprememb poslovnika, ki predvideva tudi formalno umestitev glasovalnih naprav v delo OS. Za te spremembe je namreč potrebno soglasje dveh tretjih svetnikov. Tako je dilema na temo novih glasovalnih naprav še vedno odprta in čeprav so predloge, za kaj naj bi še uporabili sredstva od prodaje, mnogi označili za populistične, še vedno ni odločitve o njihovi usodi.
Svetniki so obravnavali končno poročilo za leto 2006, ki ga je predstavila Vlasta Simonič, nazadnje pa so se odločili, da bodo o potrditvi glasovali na prihodnji seji, potem ko bo o poročilu svoje mnenje podal še nadzorni odbor. Potrdili pa so predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Šempeter ob Strugi in predlog odloka o zavarovanju ribnika Vrbje, ki so ga poslali v javno predstavitev.
Svetniki so na seji potrdili tudi predlog povišanja cen storitev za pomoč družini na domu, ki bo od zdaj 15,42 za opravljeno uro storitve, pri čemer bo občina zagotovila subvencijo v vrednosti 7,71 EUR na uro. Gre za 3,62-odstotno povišanje v primerjavi z lanskim letom.	L. K.
Žalec, simbolično pa so s prerezom traku novo cvetličarno predali namenu direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek, žalski župan Lojze Posedel, vodja cvetličarne Mojca Krašovec in predsednik Mestne skupnosti Žalec, ki je lastnica objekta, Roman Virant. Celoten projekt je zagotovo plod dobrega sodelovanja med Občino Žalec, Mestno skupnostjo Žalec in JKP Žalec.	T. Tavčar
dejavnost bo opravljalo Javno komunalno podjetje Žalec v okviru enote za urejanje javnih površin.
Cvetličarna bo poleg cvetličarske dejavnosti opravljala tudi nakup sadilnega materiala za potrebe enote za urejanje javnih površin, prav tako pa bo mogoče naročiti urejanje grobov, prižiganje sveč in druge storitve na pokopališču v Žalcu, kasneje pa tudi na ostalih pokopališčih v Občini Žalec. Slovesnosti se je udeležilo veliko meščanov, zbrane pa je uvodoma pozdravil Aleksander
Cvetličarna Zvonček
Trak so prerezali Matjaž Zakonjšek, Lojze Posedel in Roman Virant
Prejšnjo sredo dopoldne so na žalskem pokopališču odprli nove prostore Cvetličarne Zvonček. Investicijo v vrednosti okrog 105.000 evrov, ki je zajemala ureditev in razširitev prodajnega prostora cvetličarne, obnovo strehe in sten objekta, prostora za pripravo aranžmajev in zunanjo ureditev, je pokrila Občina Žalec. Cvetličarsko
Žolnir, vodja oddelka za okolje in prostor. O novi pridobitvi sta zbranim spregovorila župan Občine Žalec Lojze Posedel in direktor Javnega komunalnega podjetja-Žalec Matjaž Zakonjšek. Odprtje sta popestrila plesna skupina in otroški pevski zbor Pedenjped I. osnovne šole
Plaz v Grižah sanirajo
Z deli naj bi končali do konca marca, stroški izvedbe
Občina Žalec je po vodni ujmi, ki je 18. septembra lani povzročila zdrs plazu v Grižah pod pokopališčem, pristopila k pripravi projektne dokumentacije, ki je osnova za izvedbo sanacije.
Plaz je glede na sanacijo uvrščen med zahtevnejše, saj je potrebno urediti strugo vodotoka Artišnica, zgraditi zaledno steno, urediti odvodnjavanje in šele nato izvesti sanacijo zdrsele brežine.
Uredili bodo tudi živo mejo. Delavci podjetja Nivo Celje pri sanaciji plazu v Grižah
pa so na podlagi ponudbe najugodnejšega ponudnika ocenjeni na 60.000 evrov. Izvajalec je družba Nivo Celje, ki je hkrati upravljavec vodotoka.	T. Tavčar
Nadzorniki pred vrati
Nadzorni odbor Občine Žalec je 5. marca že v drugo neuspešno poskusil opraviti nadzor nad poslovanjem JZ Žalske lekarne, o čemer je obvestil tudi OS Občine Žalec. Direktorica Lidija Pavlovčič je po besedah predsednika NO Gvida Hribarja ponovno odklonila sodelovanje na način in v obsegu, kot je bilo to zapisano v sklepu o izvedbi nadzora, saj naj bi bila mnenja, da nadzor v predvidenem obsegu ni pristojnost NO. Nadzorni odbor se je zato 12. marca sestal na prvi izredni seji in sprejel nekaj sklepov.
Žalski nadzorniki so v skladu s sklepi izredne seje 17. marca o tem že obvestili Računsko sodišče RS, Ministrstvo za finance, Davčno upravo RS in Ministrstvo za zdravje, Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko in jih pozvali k ukrepanju v okviru pristojnosti posameznega organa.
Nadzorniki so še enkrat pozvali župana, naj pozove direktorico in pomaga pri izvedbi nadzora, kot je bil predviden v sklepu o
nadzoru s strani NO dne 26. februarja. Pozvali so tudi KVIAZ kot pristojno delovno telo OS, da predlaga občinskemu svetu razrešitev predstavnikov v svetu tega javnega zavoda in že na prihodnji seji predlaga imenovanje novih. Na ta način bi lahko po mnenju NO zagotovili izvedbo nadzora.
In kaj naj bi obsegal nadzor nad poslovanjem JZ Žalske le-
karne? Kot je povedal Gvido Hribar, bì'fned drugim pregledali pogodbe z dobavitelji, ki izhajajo iz javnih naročil, in direktne pogodbe, predvsem v delu, ki se nanaša na »superrabate«. Prav tako bi preverili domnevna preplačila izvajalcem pri investicijski prenovi lekarne, domnevno napačno obračunavanje plač v letu 2007, domnevno plačevanje neopravljenih storitev pri projektu Prebudimo pomlad v sebi, vsakoletne strokovne ekskurzije po evropskih prestolnicah in drugo.	L. K.
Na dogajanje v zvezi z zapletem okoli nadzora JZ Žalske lekarne Žalec smo za izjavo zaprosili tudi direktorico Lidijo Pavlovič, ki je povedala:
"Kot odgovorna oseba javnega zavoda Žalske lekarne Žalec sem dolžna zagotoviti, da je vsebina nadzora poslovanja zavoda skladna s pristojnostmi izvajalca nadzora, predvsem pa poskrbeti, da je nadzor nepristranski." Prav tako je povedala, da je v skladu s 27. členom Statuta Žalskih lekarn Žalec dolžna izvrševati sklep Sveta Žalskih lekarn Žalec, s katerim je bil Nadzorni odbor že seznanjen."
Svet Žalskih lekarn Žalec je namreč že v decembru 2007 poslal Nadzornemu odboru Občine Žalec pojasnilo, da je potrebno najprej zaključiti poslovno leto 2007 in počakati na poročilo revizorske hiše, ki v tem poslovnem letu izvaja revizijo v Žalskih lekarnah. To poročilo bo potem predstavljeno skupaj s finančnim poročilom na Občinskem svetu. Svet zavoda se pri tem opira na pravno mnenje odvetniške pisarne »Škerlj-Tratar in odvetniki« in mnenje revizorke revizorske hiše »Plus revizija d.o.o., so Nadzornemu odboru pojasnili že takrat.	L. K.
Gasilci vedno radi pomagajo
Potrjen program športa
Med podpisom pogodbe — župan Ljubo Žnidar (desno) in poveljnik GZ Žalec Franci Naraks
Občina Polzela je podpisala pogodbo, s katero je za izvajanje javne gasilske službe pooblastila prostovoljna gasilska društva Andraž, Ločica ob Savinji in Polzela. Pogodbo so podpisali župan Ljubo Žnidar, poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Naraks in predsedniki
vseh treh prostovoljnih gasilskih društev. Z njo podpisniki urejajo vsebino, obseg, način opravljanja gasilske službe, financiranje in druge pogoje za delovanje javne gasilske službe na območju Občine Polzela.
Pred podpisom je župan Ljubo Žnidar poudaril, da bodo
letos pogodbo podpisali za dve leti, saj so tudi svetniki občine proračun sprejeli za dve leti. Zahvalil se je gasilcem polzel-skega občinskega poveljstva in Gasilski zvezi Žalec za opravljeno delo, še posebej za pomoč ob lanskoletnih poplavah. V imenu Gasilske zveze Žalec se je za dobro sodelovanje zahvalil Franci Naraks in poudaril, da je lahko polzelsko občinsko poveljstvo vzgled marsikateremu poveljstvu v zvezi. Za požarno dejavnost bodo v Občini Polzela letos namenili 56 tisoč evrov, v prihodnjem letu pa nekaj več kot 57 tisoč.
Lani so gasilci polzelskega občinskega poveljstva 23-krat posredovali v domačem okolju, od tega šestkrat ob neurju in poplavah, izven domačega okolja pa šestkrat, kar je precej več kot leto prej.	T. Tavčar
Sprejet odlok naselja Čeplje
Svetniki Občine Vransko so na zadnji, 10. redni seji občinskega sveta med drugim obravnavali in sprejeli odlok o podrobnem občinskem prostorskem načrtu za poslovno-stanovanjsko naselje Čeplje.
Župan Franc Sušnik je povedal, da je bil osnutek podrobnega občinskega prostorskega načrta za poslovno-stanovanj-sko naselje Čeplje javno razgrnjen in so ga tudi javno obravnavali. Vse pripombe iz javne razgrnitev in obravnave so bile upoštevane in jih je izdelovalec, Studio Naris, d. o. o., upošteval pri pripravi odloka. Svetniki niso imeli pripomb in so odlok potrdili.
Svetniki so po krajši razpravi potrdili tudi predlog koncesijske pogodbe za izvajanje socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu v občinah Vransko in Tabor, s katero so koncesijo za izvajanje navedene storitve za prihodnjih 10 let podelili na javnem razpisu izbranemu novemu koncesionarju, to je Zavodu Sv. Rafaela Vransko, župana Občine Vransko pa pooblastili za podpis pogodbe takoj, ko bodo izpolnjeni zakonski pogoji. Svetniki so potrdili sklep o financiranju političnih strank, o subvencioniranju najemnin v Občini Vransko ter potrdili verifikacijski sklep korespondenčne
Pospešiti romarski turizem
Z občnega zbora
Na letnem občnem zboru so se sestali člani Nove Slovenije, krščanske ljudske stranke, pol-zelski občinski odbor.
V poročilu za lansko leto je predsednik odbora Stanko Novak poudaril, da se Nova Slovenija zavzema za spoštovanje družine kot temelja družbe in njeno nenadomestljivo vlogo za skupnost. Zato so tudi aktivno sodelovali pri proslavljanju materinskega dne in se izkazali kot organizatorji šestega srečanja družin na regijskem srečanju ob svetovnem dnevu družine na Gori Oljki. Sodelovali so na proslavah ob dnevu državnosti
Na zadnji seji občinskega sveta, ko so svetniki potrdili odlok o proračunu Občine Braslovče za letošnje leto, so v soglasju s Športno zvezo Braslovče potrdili tudi letni program športa v Občini Braslovče.
Letni program športa je v skladu s pravilnikom o vrednotenju programov športa v Občini Braslovče, določa pa tiste programe, ki se bodo leta 2008 sofinancirali
iz sredstev občinskega proračuna. Iz proračuna Občine Braslovče je za programe športa letos zagotovljenih 42.995 evrov, od tega 9.800 za tekoče vzdrževanje športne infrastrukture in 33.195 evrov za dejavnosti izvajalcev letnega programa športa. Odtegaje
1.800	evrov namenjenih za dodeljevanje pomoči vrhunskim športnikom za udeležbo na naj višjih mednarodnih tekmovanjih.
Sestavni del letnega programa športa so tudi merila za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa Občine Braslovče. Sredstva bodo posameznim izvajalcem letnega programa športa dodelili preko javnega razpisa. Če za določen program znotraj posamezne vsebine letnega programa ne bo dovolj prijavljenih predlogov, bodo sredstva prerazporedili in sorazmerno razdelili za tiste programe, za katere bo prijavljenih več predlogov in bi zaradi prenizke vsote sredstev lahko ostali nezadostno sofinancirani. T. T.
Zobozdravnik v Braslovčah po 60 letih
seje, s tem pa potrdili cene socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu za uro, ki s 1. februarjem stane 11,86 evra. Subvencija k polni ceni storitve znaša 6,66 evra, prispevek uporabnikov pa 5,21 evra na uro.
Ob koncu seje so svetniki sprejeli še en sklep, in sicer, da se Lovski družini Vransko kot pomoč za odpravljanje posledic škode po divjih prašičih odobri dotacija za nabavo mulčerja v višini 50 odstotkov cene, kar znaša 1.089,00 EUR, Lovska družina Vransko pa je zavezana dosledno izvajati vse razpoložljive zaščitne ukrepe za zmanjšanje škode. T. T.
in dnevu samostojnosti, pri pripravah na volitve predsednika republike pa so v sodelovanju s Socialdemokratsko stranko pripravili stojnici za zbiranje podpisov za predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta.
V razpravi je poslanec Nove Slovenije Drago Koren med drugim izpostavil veliko gospodarsko rast, kakršne Slovenija v času svoje samostojnosti še ni imela, kar je posledica vladnih davčnih reform leta 2005 in 2006. Koordinator stranke za severovzhodno Slovenijo Bernard Memon se je zahvalil za uspešno delo, podpredsednik občinskega od-
bora Socialdemokratske stranke Polzela in podžupan Občine Polzela Jože Kužnik pa je poudaril, da je letošnje leto volilno, zato je velikega pomena trdna koalicija Slovenije, ki je bila do zdaj uspešna.
V program dela so zapisali, da bodo vsem dosedanjim aktivnostim dodali sodelovanje pri pospeševanju romarskega turizma, ki jim ga omogoča zgodovina malteškega reda na Polzeli in z njim povezana cerkev na Gori Oljki.	T. Tavčar
V Braslovčah so po 60 letih ponovno dobili zobno ambulanto, ki jo je odprl Bojan Smajila, dr. stom. Dobrodošlico mu je zaželel tudi župan Marko Balant.
Občina Braslovče je že pred nekaj leti začela z obnovo prostorov v poslovnem objektu Braslovče 27 v centru trga, da bi zadostila želji in potrebam občanov imeti v kraju zobozdravstveno oskrbo, Z deli so končali že pred dvema letoma, vrata za dejavnost so bila odprta, vendar zaradi omejitve podeljevanja koncesij v Javnem zdravstvenem zavodu Žalec ni bilo mogoče pridobiti zobozdravnika.
Po daljših razgovorih so vendarle našli skupno rešitev znotraj mreže in podpisali koncesijsko pogodbo z Bojanom Smajilom, dr. stom., ki se je v teh dneh že preselil in začel s svojo dejavnostjo v novih prostorih v Braslovčah.
Dobrodošlico so mu izrekli župan Marko Balant, podžupan Rudi Sedovšek in direktor občinske uprave Milan Šoštarič. Ob obisku je župan izrazil veselje in veliko zadovoljstvo, da se lahko po 60 letih ponovno veselimo zdravniške službe v Braslovčah, in zobozdravniku Bojanu Smajilu zaželel prijetno počutje v kraju.
Zobozdravniška ordinacija se nahaja v pritličju poslovne stavbe na površini 85 kvadratnih metrov in je zelo moderno opremljena. Za uporabnike uslug, ki se pripeljejo z vozili, so na voljo tudi dodatna parkirna mesta.	T. Tavčar
Priprave na volitve
Člani Občinskega odbora Slovenske demokratske stranke Vransko so na letni konferenci Občinskega odbora Slovenske demokratske stranke Vransko v planinskem domu na Čreti potrdili poročilo predsednika Franca Sušnika o delu v preteklem letu. Prav tako so potrdili poročilo o finančnem poslovanju in poročilo nadzorne komisije.
Od leve proti desni direktor občinske uprave Milan Šoštarič, podžupan Rudi Sedovšek, župan Marko Balant in zobozdravnik Bojan Smajila
Žnidar tudi direktor
Nadzorni svet družbe DDC (Družba za državne ceste) Svetovanje inženiring je za mesec marec za začasnega glavnega direktorja družbe imenoval predsednika nadzornega sveta Ljuba Žnidarja, župana Občine Polzela.
Žnidar bo družbo vodil do imenovanja novega direktorja, in sicer največ za obdobje enega meseca. Dosedanjemu direktorju Metodu Di Batisti se je mandat namreč iztekel ravno konec februarja. Žnidar bo v času mandata funkcijo župana opravljal neprofesionalno. Ali
Ljubo Žnidar
bo mandat direktorja opravljal tudi po izteku enomesečnega mandata, ni znano. T. T.
Letos bodo vranski demokrati posebno pozornost namenili pripravi na državnozborske volitve. Posebno pozornost bodo namenili izboljšanju poplavne in prometne varnosti v občini Vransko. Prisotni so v celoti podprli aktivnosti Občine Vransko pri rekonstrukciji petih križišč na regionalni cesti Celje-Ljubljana in izgradnji suhega zadrževalnika na Merinščici. T. T.
Občina Polzela na podlagi Odloka o proračunu Občine Polzela za leto 2008 (Ur. 1. RS, št. 18/2008) ter Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Polzela za programsko obdobje 2007-2013 (Ur. 1. RS, št. 80/07) objavlja
JAVNI RAZPIS O DODELJEVANJU POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA OBČINE POLZELA ZA LETO 2008
1.	Na razpisu lahko sodelujejo vlagatelji v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Polzela za programsko obdobje 2007-2013 (Uradni list RS, št. 80/07).
2.	Višina razpisanih sredstev je 24.700 EUR za posamezne ukrepe:
-	naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (ukrep 1) -
18.700	EUR,
-	varstvo tradicionalnih krajin in stavb (ukrep 2) - 1.000 EUR,
-	pomoč za plačilo zavarovalnih premij (ukrep 3) - 1.700 EUR,
-	pomoč za zaokrožitev zemljišč (ukrep 4) - 800 EUR,
-	zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu (ukrep 5) - 800 EUR,
-	naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah (ukrep 6) -
1.700	EUR.
3.	Vlagatelji lahko oddajo vloge do 30. 4. 2008, do 30. 6. 2008 in do 30. 9. 2009 oz. do porabe sredstev. Odpiranje vlog bo v roku 8 dni od roka, določenega za oddajo vlog.
4.	Razpisno dokumentacijo z obrazci lahko interesenti dobijo v tajništvu Občine Polzela, na spletni strani Občine Polzela (http://www.polzela.si) in pri Jerneji Svetko, višji referentki za družbene dejavnosti.
5.	Upravičenci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 8 dni od odpiranja vlog.
OBČINA POLZELA ŽUPAN
LJUBO ŽNIDAR, dipl. inž. grad.
Krožišče že naslednje leto
Prejšnji četrtek so se na 15. redni seji sestali svetniki Občine Prebold. Napovedano drugo obravnavo predloga Odloka o strategiji prostorskega razvoja Občine Prebold je župan Vinko Debelak umaknil z dnevnega reda, v prvi obravnavi pa je bil sprejet predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za krožišče v Latkovi vasi.
Kot je v imenu izdelovalca občinskega podrobnega prostorskega načrta povedala Ivanka Kraljič, bo križišče regionalnih cest v Latkovi vasi urejeno kot dvopasovno srednje veliko krožišče, ki bo imelo tudi priključek za tamkajšnjo industrijsko cono SOC. Urejen bo pločnik za pešce, prav tako projekt predvideva kolesarsko stezo. S tem naj bi se zagotovila večja pretočnost prometa. Po besedah župana naj bi bilo to krožišče dograjeno že naslednje leto, čeprav se država
in občina še nista dogovorili o deležu sofinanciranja. Odlok je v 30-dnevni javni obravnavi.
Sprejeli so tudi sklep o 30-dnevni javni obravnavi predlogov odlokov o podelitvi koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja plina in o načinu izvajanja omenjene gospodarske javne službe. Ne gre za novo koncesijo, ampak uskladitev s spremenjeno zakonodajo. Svetniki so imeli kar nekaj pripomb v zvezi s tem, da gradnja plinovodnega omrežja poteka prepočasi.
Poleg sklepa o nakupu dveh parcel v Latkovi vasi so svetniki potrdili predlog župana, da se za izvajanje patronažne dejavnosti pripravi javni razpis za podelitev koncesije. Ena patronažna sestra je že zasebnica, druga, ki je bila zaposlena v JZ Zdravstveni dom Žalec, pa odhaja v pokoj. Na predlog
vodstva zdravstvenega doma bo občina razpisala koncesijo. Potrjen je bil tudi 3,6-odstotni dvig cene storitve pomoč na domu, ki zdaj znaša 12,30 evra na uro. Potrdili so tudi sklep o sofinanciranju prevoza invalidne osebe ter predlog razdelitve proračunskih sredstev za ljubiteljsko kulturno dejavnost in programe športa za letos. Ob tem je župan opozoril, da se društva ne prijavljajo na razpis pravočasno, na kar jih bodo pri naslednjem razpisu posebej opozorili, saj nobene zapoznele vloge ne bodo več upoštevali. Za ljubiteljsko kulturo so razdelili 10.078, za športne programe pa 31.175 evrov.
Ob koncu seje je župan podal nekaj aktualnih informacij. Povedal je, da so že začela z deli v okviru projekta mreže lokalnih cest, in sicer na določenih odsekih na relaciji od Kaplje vasi do Griž. Pridobljeno je tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo prizidka k občinski stavbi, prav tako je narejena idejna zasnova nove občinske knjižnice.	K. R.
Urejanje cestišča za varnejši promet
V	Občini Prebold se tudi v tem času marsikaj dogaja na komunalnem področju in na področju izboljšanja cestne infrastrukture.
V	Šeščah so odstranili staro
betonsko škarpo pri domačiji Sopotnik in jo nadomestili z betonskimi škarpniki. S tem so zagotovili večjo preglednost cestišča in hkrati pridobili prostor za izgradnjo pločnika. Vrednost investicije je dobrih
8.000	evrov.	D. N.
Med izvajanjem del
Urejanje vodotoka Bolske
V Občini Prebold so se že kmalu po poplavi lotili izvajanja ukrepov, ki bi izboljšali poplavno varnost občine ob naslednji vodni ujmi. Z deli nadaljujejo tudi letos in bodo tudi v prihodnje, saj je poplava povzročila veliko škode na objektih, zemljiščih in ostali infrastrukturi. Škode je za več kot milijon evrov.
Enega od sklepov sestanka Krajevnega odbora Dolenja vas, da je potrebno zagotoviti večjo prepustnost reke Bolske v njenem spodnjem toku pod mostom na Lapurju, so pred kratkim že uresničili delavci podjetja Nivo Celje. Ob rečni strugi so porezali večino dreves, očistili brežine ih izdelali škarpo pri mostu ter s tem
tudi preprečili izpodjedanje brežine. Nad strugo je namreč stanovanjska hiša, ki bi bila lahko ob izpodjedanju brežine ogrožena.
Z urejanjem vodotoka Bolske bo dosežena večja prepustnost ob velikih vodah, vsekakor pa
bo potrebno urediti še vodotok Trnavce, ki polni Žovneško jezero in se izliva v Kaplji vasi v Bolsko. To zahtevo so poudarili tudi na krajevnih odborih Kaplje in Dolenje vasi ter na seji občinskega sveta Občine Prebold.	D. Naraglav
Delovišče ob Bolski
Ob svetovnem dnevu Civilne zaščite
Ob svetovnem dnevu Civilne zaščite 1. marca so v Občini Prebold pripravili
krajšo slovesnost, na katero je župan povabil vodstvo Ci-vilne zaščite, Gasilske zveze Prebold in predsednike ter poveljnike prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v preboldski občini.
Zbrali so se v obnovljenih prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Sv. Lovrenc, ki letos praznuje 90-letnico delovanja Na slovesnosti je zbranim spregovoril župan Vinko Debelak in osvetlil svetovni dan Civilne zaščite, ki ga v občini praznujejo v okviru praznovanja občinskega pra-
znika in dneva gasilca junija. Povedal je, da CZ v Občini Prebold sestavljajo predvsem gasilska društva, v sestavu CZ sta tudi Aero klub Prebold in Jamarski klub »Črni galeb« Prebold, ki je usposobljen za reševanje z višjih zgradb. Po lanskem neurju so sklenili, da je potrebno gasilska društva opremiti za posredovanje tudi ob takšnih situacijah. Ker vsega ni mogoče narediti naenkrat, so se odločili za postopno opremljanje. Lani so kupili nekaj opreme za PGD Prebold, ki je osrednje gasilsko društvo v GZ Prebold, tokrat pa so opremo namenili PGD Kaplja vas in PGD Lat-
kova vas. Ob koncu je župan izrekel zahvalo gasilcem in štabu CZ za opravljeno delo pri odpravljanju posledic poplave ter predstavnikoma gasilskih društev iz Kaplje vasi in Latkove vasi izročil bencinski agregat za proizvodnjo elektrike in potopno črpalko. Društvi sta prejeli tudi nahrbtnika za gašenje gozdnih požarov. V prihodnje bodo opremo prejela preostala društva.
Tokratna slovesnost je bila priložnost za pogovor o nadaljnjem delu, organiziranosti in nalogah Civilne zaščite, ki jo vodi Niko Vihar, podpoveljnik Gasilske zveze Prebold.
D. Naraglav
Podpis gasilske pogodbe
Med podpisom pogodbe
V Občini Tabor so v sredo,
19.	marca, podpisali pogodbo o delovanju javne gasilske službe v občini. Za Gasilsko zvezo Žalec je pogodbo podpisal predsednik Franci Naraks,
za Občino Tabor župan Vilko Jazbinšek, v imenu občinskega gasilskega poveljstva Ivan Der-ča, v imenu gasilskih društev so to storili predsednik PGD Oj-striška vas Tabor Alojz Ribič,
predsednik PGD Loke Filip Tekavc in podpredsednik PGD Kapla - Pondor Ivi Hrastnik.
S to pogodbo se občina obvezuje zagotavljati sredstva gasilskim društvom. Z njo pa podpisniki uredijo vsebino, obseg, način, financiranje in druge pogoje za delovanje javne gasilske službe v občini.
Na srečanju je župan pozdravil predstavnika GZ Žalec ter vsa gasilska društva. Povedal je, da se za gasilka društva od primerne porabe namesto 3 % namenja
4,7	% in da bodo naslednje leto gasilska društva opremljali z zaščitno gasilsko opremo.
Zbrane je nagovoril tudi predstavnik GZ Žalec Franci Naraks in pohvalil delo javne gasilske službe v občini. Dejal je, da je Občina Tabor majhna občina z velikim srcem. Poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Občine Tabor Ivan Derča pa se je v imenu poveljstva in vseh društev zahvalil za pomoč v vseh preteklih letih.
Letos je bilo za gasilce dveh društev volilno leto. V PGD Ojstriška vas Tabor so za predsednika izvolili Alojza Ribiča, v PGD Kapla - Pondor Ivija Hrastnika, v PGD Loke pa bo predsednik še naprej Filip Tekavc. Kot so dejali, se bodo vsi trudili, da bo javna gasilska služba čim uspešnejša. D. N.
Še koncesija za Vransko
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je predstavilo pred dnevi končan razpis za podelitev koncesij na področju domskega varstva starejših. Tokrat je bilo podeljenih koncesij za 1.800 mest. Zadovoljni z rezultati so na Vranskem, razočarani med drugim tudi v Preboldu.
Po podatkih ministrstva se
je na razpis prijavilo 38 ponudnikov. Izmed treh pozitivno rešenih vlog za koncesijo na območju širše celjske regije je v Spodnji Savinjski dolini uspel le Zavod svetega Rafaela Vransko, ki bo od septembra prihodnje leto ponudil dodatnih 20 mest. Ostali se bodo lahko prijavili na nov razpis, ki naj bi bil objavljen že prihodnji mesec. K. R.
ril tJ|»______________d_________________1 _ J _	tako je brezžična e-točka na
ludi prostor ZU lUlUdC	voljo bližnjim stanovalcem
in morebitnim turistom v oddaljenosti približno 200 metrov vidnega polja od stavbe. Tako kot v Matkah je tudi v Šeščah e-točko uredil GIZ Tim Žalec.
Kot je ob odprtju e-točke povedal podžupan Občine Prebold Marjan Golavšek, vrednost investicije znaša skupaj z obnovo obeh prostorov 30 tisoč evrov, od tega je ministrstvo za gospodarstvo preko razpisa zagotovilo 15 tisoč evrov, ostalo pa Občina Prebold. K. R.
Občina Prebold je na razpisu ministrstva za brezžično in za dve leti brezplačno e-točko uspela z dvema točkama. Kot smo že poročali, so pred kratkim e-točko odprli v Matkah, 15. marca pa je bilo uradno odprtje v Šeščah.
Dve računalniški mesti so uredili v pritličju kultur-no-gasilskega doma, kjer so obnovili dva manjša prostora s posebnim vhodom in ju namenili mladim za druženje. Za prostor bodo skrbeli gasilci, ključ in s tem dostop do e-točke pa bo na voljo 24 ur na dan. Prav
Osnovna šola
Prebold
Graščinska 7, 3312 Prebold Tel./fax: 703 64 20 / 703 64 30 E-mail: groupl .oscepr@guest.arnes.si
Organizacijska enota VRTEC
VPISUJE PREDŠOLSKE OTROKE za šolsko leto 2008/2009
Vpis novincev bo potekal od ponedeljka, 21. aprila, do srede, 30. aprila 2008,
vsak dan med 9. in 11. uro v Vrtcu Prebold.
V času vpisa si boste lahko od 9. do 11. ure ogledali tudi igralne prostore in se vključili v življenje in delo vrtca.
Veselimo se vašega obiska!
Zanimanje za brezplačni dostop do interneta
Proslavili svetovni dan Civilne zaščite
Poveljnik PGD Šempeter Edavrad Krk, namestnik povejnika Darko But in poveljnik Ivan Eržen
Na regijski proslavi v novi športni dvorani Mozirje so proslavili svetovni dan Civilne zaščite. Uvodoma je zbrane pozdravil mozirski župan Ivan Suhoveršnik, osrednji govornik pa je bil namestnik poveljnika CZ za zahodno Štajersko Darko But.
„Pred leti smo še boj eče omenjali opozorila posameznikov o makroklimatskih spremembah in napovedih, kakšni bodo dolgoročno pogojeni naravni procesi. Danes lahko samo še ugotovimo, da se s posledicami teh procesov že srečujemo. Vsak dan z različnih območij prihajajo vesti o ekstremnih naravnih pojavih, o viharjih, o sušah, o poplavah, plazovih in drugih ujmah. Tudi pri nas ni nič drugače. Intenzivnost in nepredvidljivost naravnega dogajanja sta čedalje hujši. To je spoznanje, ki ga moramo čim prej sprejeti za svojega in na tej podlagi usmerjati naše priprave in delo. V zadnjih letih smo na URSZR temeljito prenovili celotno normativno ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Poskušali smo oblikovati takšne rešitve, ki bodo povečale
hitrost odzivanja na različne vrste nesreč. Naš cilj je še izboljšati učinkovitost, obenem pa tudi racionalnost ukrepanja ob nesrečah. Menim, da smo kljub spremembam uspeli v celotnem sistemu ohraniti izjemen pomen prostovoljstva v različnih reševalnih službah. Po mnenju nekaterih je to slabo, saj trdijo, da danes velja le tisto, kar je poklicno. Sam mislim drugače, saj se mi je v zahodnoštajerski to že večkrat potrdilo. Prostovoljstva pri gasilcih, gorskih reševalcih, jamarjih, potapljačih, kinologih, Rdečem križu, Karitasu in drugih reševalnih službah ni mogoče nadomestiti s poklicnimi reševalci in aktivisti. Prav prostovoljci ste najbolj množični in najbolj prizadevni pri številnih nesrečah, vključno s tistimi, ki se dogajajo vsak dan, kot tudi pri tistih, ki imajo katastrofalne posledice. To nas uči, da moramo tudi pri organiziranju poklicnih reševalcev, kot tudi enot in služb Civilne zaščite, kar največjo pozornost posvetiti vključevanju ljudi, ki so zavestno pripravljeni sodelovati pri teh dejavnostih.“
Na slovenosti, na kateri sta nastopila Orkester slovenske vojske in Mladinski pevski zbor OŠ Mozirje, so podelili 24 bronastih in 11 srebrnih znakov CZ. Iz Spodnje Savinjske doline je najvišje priznanje prejelo PGD Šempeter, ki se ponaša z izjemno dolgo in bogato tradicijo, saj letos praznuje 130. obletnico svojega delovanja in se hkrati uvršča med najstarejša gasilska društva v državi. Prve zapise o gasilskem društvu v Št. Petru je zaslediti že leta 1878. Jožef Martinc Lenko je bil prvi ustanovitelj šempetrske požarne brambe. Pod njegovim vodstvom so postavili leseno šupo, v kateri so hranili ročno brizgalno in gasilsko 'orodje. Leta 1895 so pod vodstvo Jožefa Volfaža kupili novo ročno brizgalno, ki je že imela vgrajeno sesalno cev. Med drugo svetovno vojno je bilo delo društva okrnjeno, saj se je veliko članov vljučilo v boj proti okupatorju. Po vojni pa je delo v duštvu ponovno zaživelo. Postavili so nov dom, kupili prvi gasilski avto Fiat 1300, motorno črpalko in kar nekaj gasilske opreme.
Prostovolno gasilsko društvo Šempeter, društvo II. kategorije, šteje danes 110 članov, od tega je 32 operativnih gasilcev. Poleg osnovne in zaščitne opreme so lastniki gasilskega vozila GVC 24/50 in vozil GV1, skrbijo za požarno varnost na območju Šempetra, Roj, Grušovelj, Podloga, Kala, Zaloga, Grč in dela Ponikve. Srebrni znak CZ so prejeli Dušan Pungartnik iz Vrbja, Aleksander Dragar in Miroslav Lovrek iz Žalca, Danijel Pantner in Milan Šoštarič iz Braslovč ter Anton Pečnik iz Griž.	T. Tavčar
V letu 130-letnice
Najvišje priznanje za 60 let dela v društvu je prejel Janko Božič
Letos bo za gasilce PGD Šempeter zelo veselo, a tudi naporno, saj obeležujejo 130-letnico delovanja društva. Šempetrski gasilci so 130. občni zbor pripravili v povsem obnovljenem gasilskem domu.
Množico, ki je do zadnjega kotička napolnila veliko dvorano gasilskega doma, je najprej pozdravil predsednik šempetrskega gasilskega društva Peter Žnidarčič, ki je po izvolitvi organov občnega
zbora podal poročilo o delu društva v preteklem letu. Veliko pozornosti so namenili izobraževanju članstva, na preventivnem področju so opravili preglede hmelj skih sušilnic in gasilskih aparatov na celotnem območju KS Šempeter in sodelovali na požarnih stražah. Društvo je s štirimi desetinami sodelovalo na občinskem tekmovanju GZ Žalec in doseglo vidne rezultate, sodelovali pa so tudi na vseh posvetih, sestankih
in posvečali pozornost vsem oblikam strokovnega usposabljanja v okviru GZ Žalec. Po tradiciji so obeležili tudi praznovanje svojega zavetnika sv. Florjana in v mesecu požarne varnosti odprli vrata gasilskega doma. Veliko dela so opravili pri domu, ki bo z ureditvijo okolice dobil svojo dokončno podobo. Na slovesnosti 28. junija bodo poleg uradnega odprtja doma namenu predali tudi novo gasilsko vozilo GVM, orodno prikolico in motorno brizgalno.
Pri nakupu vozila je pomoč v obliki sofinanciranja na občnem zboru obljubil tudi minister Karel Erjavec. Predsednik Peter Žnidarčič, poveljnik Edvard Krk in predstavnik Gasilske zveze Žalec Dušan Zabo-kovnik so za dolgoletno delo v društvu podelili gasilska napredovanja in priznanja. Najvišje priznanje, priznanje za 60 let dela v društvu, je prejel Janko Božič.
Ker je bil tokratni občni zbor tudi volilni, so razrešili staro vodstvo in izvolili novo. Društvo bo še naprej vodil Peter Žnidarčič. D. Naraglav
Letos praznovanje 90-letnice
Najvišja priznanja so prejeli Anton Rojnik, Franc Grenko in Ignac Novak
Prostovoljno gasilsko društvo Sv. Lovrenc praznuje letos 90-letnico svojega delovanja. Jubilej bodo proslavili v času praznovanja občinskega praznika konec meseca junija ob dnevu gasilca Gasilske zveze Prebold.
Na 90. občnem zboruje poročilo podal predsednik društva Boris Kupec: »/.../ V našem gasilskem društvu se ukvarjamo z gasilstvom, s športom in kulturo. Na ta način v društvu ne združujemo samo gasilce, ampak vse vaščanke in vaščane naše vasi, ki na nek način dajejo prispevek k obogatitvi našega skupnega življenja na vasi. Vedno smo pripravljeni pomagati drug drugemu v dobrem in slabem in ko je potrebno, s skupnimi močmi uresničimo zastavljene cilje. /.../ Potrkati je bilo potrebno na mnoga vrata, včasih s cmokom v grlu, in prositi za pomoč, takšno ali drugačno. /.../ Ni več peči na trdo gorivo, danes nam je prijetno toplo, tudi zaradi obnove fasade, dobre izolacije sten in stropa. Opravili pa smo še veliko drugega dela pri obnovi doma. Nismo še vsega končali,
a do jubileja bo vse postorjeno in s ponosom bomo proslavili našo obletnico.«
Ves ta čas so se pridno izobraževali, usposabljali, se udeleževali gasilskih tekmovanj in dobro opravljali vse obveznosti v okviru GZ Prebold. Z malo denarja in veliko vloženega truda so marsikaj postorili tudi pri vaškem igrišču, kulturniki pa so ustvarili nekaj prijetnih predstav. Lani je bilo največ truda vloženega v organizacijo tradicionalne etnografsko-tu-ristične in zabavne prireditve Tekma koscev, grabljic in Štangarjev. Na operativnem področju bodo pozornost namenjali
izobraževanju, tekmovanjem na vseh nivojih, preverili bodo hidratna omrežja in gasilne aparate, vzdrževali gasilsko tehniko in kupili tudi nekaj nove ter izvajali dela po nalogu Gasilske zveze Prebold.
Na tokratnem občnem zboru so izvolili novo vodstvo društva. Predsednik bo še naprej Boris Kupec, poveljnik pa Marko Natek. V društvo so ta dan sprejeli nekaj novih članov in podelili priznanja. Najvišje priznanje za dolgoletno delo v društvu so prejeli Anton Rojnik in Franc Grenko, in sicer za 50 let, ter Ignac Novak za 60 let.	D. Naraglav
Kipec Florjana Rudiju Hermanu
Rudi Herman med prejemom kipca sv. Florjana
Gasilsko društvo Prebold Dolenja vas - Marija Reka je na začetku tega meseca pripravilo 88. občni zbor.
Občni zbor so začeli s kratkim kulturnim programom in pozdravom predsednika društva Milanom Kupcem. Slednji je v svojem poročilu poudaril, da se končuje petletni mandat članom upravnega odbora društva in da je pred njimi še veliko nalog za dostojno praznovanje 90-letnice društva leta 2010. V tem mandatnem obdobju so med drugim zamenjali vozilo GVM 1 za prevoz moštva, lani so zamenjali strešno kritino na gasilskem domu in vhodna vrata ter delno obnovili fasado. V celoti so obnovili društveno pisarno in delno tudi malo sejno sobo. V tem obdobju so kupili opremo za gašenje in reševanje, letos pa bodo zamenjali še nekaj oken in dokončali fasado. Milan Kupec je poudaril, daje bilo dobro sodelovanje z GZ Prebold, Občino Prebold in ostalimi. Velik poudarek dajejo vzgoji gasilske mladine in ta dan so pripravili svoj občni zbor tudi mladi gasilci njihovega društva, ki so s svojim delom in rezultati zagotovilo za uspešno delo društva tudi v prihodnje.
Kot je povedal predsednik Milan Kupec, so večino tega, kar so si zastavili za leto 2007, tudi uresničili. Kljub temu pa ostajajo še potrebe, na katere je opozoril tudi inšpektor RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, s čimer so seznanili župana Občine Prebold in predsednika GZ Prebold. Poveljnik društva Darko Kranjc je povedal, do so morali lani posredovati v devetih primerih; šlo je za dimniške po-
žare, dva požara v kuhinji, požar silosa za žagovino, dva travniška požara, posredovali pa so tudi pri zapiranju vode v bloku in hidranta v Kaplji vasi. Sodelovali so pri odpravi posledic po poplavi, ki je prizadela Občino Prebold, in prevozih pitne vode v naselje Smrekovim v Marija Reki. Društvo je tudi lani veliko pozornost namenjalo usposabljanju kadrov, rezultat tega je tudi 37 usposobljenih članov društva. Zelo uspešni so bili tudi na tekmovanjih, saj sta se na državno prvenstvo za pokal Matevža Haceta uvrstili članski desetini A in B.
Na zboru sta bila za predsednika in poveljnika ponovno izvoljena Milan Kupec in Darko Kranjc, blagajniške posle pa je prevzel Alojz Zakonjšek, ki je zamenjal dolgoletnega blagajnika Robija Brinarja. Slednjemu so na zboru v zahvalo podelili posebno priznanje. S kipcem sv. Florjana - zaščitnika gasilcev so tokrat počastili gasilskega veterana Rudija Hermana, ki letos praznuje 80-letnico rojstva in 63-letnico delovanja v društvu. Kar nekaj besed so gasilcem namenili tudi predstavnika GZ Prebold in župan Vinko Debelak. D. N.
TRGOVINA
Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051350 003
LÄIUR

SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD
Soseska 12, 3312 PREBOLD
Tel.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51
GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net
Za zmanjšanje krvnega davka
Jubilejni Jožefov sejem
Proračun povišan in sprejet
V ponedeljek 17. marca se je na 11. redni seji zbral občinski svet Občine Tabor. Obravnaval je 12 točk dnevnega reda, med najpomembnejšimi pa je bilo zagotovo sprejetje proračuna za leto 2008.
Svetniki so potrdili predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjen dopolnjen osnutek Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za obdobje 1986-1990 za območje Občine Tabor z dopolnitvijo v letu
2007.	Sprejeli so tudi proračun občine Tabor za leto 2008, ki so ga od prvotnega predloga povišali za
85.000,00 evrov. Predlog za povišanje je dala občinska uprava, ki je v roku vložila amandma za povečanje prihodkov in odhodkov za omenjeno vsoto, ki naj bi bila pridobljena iz naslova kandidira-
nja na razpise Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Službo vlade za regionalni razvoj (SVRL). Sprejeti proračun tako na strani prihodkov kot na strani odhodkov sedaj znaša skoraj 1,4 milijona evrov.
Svetniki pa niso potrdili Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Tabor, ki bo na dnevnem redu naslednje redne seje. Po njem naj bi dodatno obdavčili vse tiste lastnike zemljišč, ki posedujejo več kot tisoč kvadratnih metrov zemljišč, na katerih se ne gradi. Za gospodarske družbe in podjetnike naj bi bilo povečanje kar štirikratno. Svetniki so nato sprejeli sklep o znižanju plačila vrtca v primeru daljše odsotnosti otroka zaradi bolezni, nato pa še pogodbo med Občino Tabor, Občino Vransko in Zavodom sv. Rafaela Vransko za pomoč na domu.	D. N.
Med podajanjem poročila predsednika Milana Pečnika
Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline, ki je šteje 250 članov, in drugi gostje so na občnem zboru pregledali delo v lanskem letu in si zadali nove naloge za letošnje leto.
Predsednik združenja Milan Pečnik je povedal, da je njihov glavni cilj Usmerjen k zmanjšanju krvnega davka na cestah. Na tem področju so veliko postorili, vendar še premalo, saj je prometnih nesreč še vedno preveč. Izpeljali so tudi vrsto nalog. Med pomembne uvrščajo akciji Prvi šolski dan in Hitrost ubija, tekmovanje šoferjev in avtomehanikov, pri-
V Petrovčah so v sredo pripravili tradicionalni, letos že
20.	Jožefov sejem, na katerem se je, tudi zaradi lepega vremena, kar trlo obiskovalcev, prišlo jih je več tisoč in ne samo iz Savinjske doline, temveč tudi od drugod.
Sejem je organizirala Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče v sodelovanju z žalsko izpostavo KGZ Celje, Društvom podeželske mladine Spodnje Savinjske doline in Društvom podeželskih žena Občine Žalec. Sejmarji so ponujali blago za vsakdanjo rabo, obsejemske
dejavnosti pa so bile namenjene predvsem mladim. Med drugim so na ogled postavili razstavo na temo Mladi - ambasadorji podeželja, seveda pa so poskrbeli tudi za dobrote iz kmečke kuhinje in bogato kulinarično razstavo. Na popoldanski okrogli mizi v Gasilskem domu v Dobriši vasi so pozornost namenili problematiki mladih kmetov oziroma predstavili prizadevanja, da bi mlade zadržali na podeželju.
Ob odprtju so o pomenu jožefovega, seveda s čestitkami vsem Jožicam in Jožetom,
šilnic in predstavitev gasilstva najmlajšim. Veliko pozornosti so namenili tudi izobraževanju. Po krajši razpravi sta delo društva med drugim pohvalila podžupan Občine Polzela Jože Kužnik in delegat Gasilske zveze Žalec Bogdan Pantner, obravnavali in sprejeli so novi statut društva, razrešili organe društva in izvolili nove člane. Društvo bosta tudi v naslednjem štiriletnem mandatu vodila dosedanji predsednik Ivan Kotnik in poveljnik Aleksander Koler. Sledil je sprejem načrta dela za letošnje leto, ki je v veliki meri podoben lanskemu. V društvo so sprejeli enajst novih članov in podelili priznanja za dolgoletno članstvo. Za 70 let dela pri gasilcih je značko in priznanje prejel Anton Mešič, za 60 let Stanislav Kralj in Ivan Blagotinšek, za 40 let pa Bojan Kralj.	T. T.
pravili so regijsko proslavo ob prazniku šoferjev in avtomehanikov, se udeležili republiške proslave, obnovili signalizacijo na avtopoligonu združenja v Ločici ob Savinji ter opravili več vzdrževalnih del. Letos bodo poleg redne dejavnosti opravili več vzdrževalnih del na objektu in poligonu združenja. Med večje investicije v tem letu po uvrščajo izgradnjo nove hale - prireditvenega prostora, zamenjavo kritine in obnovo fasade na garaži, za kar so že imenovali petčlanski gradbeni odbor. Delo združenja je pohvalil polzelski župan Ljubo Žnidar. Poudaril je, da se je na tem območju zgradila
kanalizacija in da je na tem območju tudi enajst investitorjev, ki pa so manjši kot ti štirje, ki že imajo zgrajene objekte. Na zboru so podelili tudi značke in priznanja ZŠAM Slovenije. Zlati venec j e prej el Slavko Vaši, srebrnega Ivan Ljubič, Jakob Marn, Milan Pečnik in Ignac Štorman, plakete tovarištva Jože Podbregar, Stanko Kralj, Miran Rozman; zlato značko pa Janko Deželak, Srečko Diacci, Dušan Tržan, Matej Kos in Simon Rizmal. Občni zbor je s petjem in igranjem popestril Zbor združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline in harmonikar Rok Meklov.
T. Tavčar
Med nastopom zbora ZŠAM Savinjska dolina
Živahen utrip na sejmu v sončnem vremenu
Z razstave Mladi - ambasadorji podeželja
Z istim vodstvom
govorili predsednik Hmezad Kmetijske zadruge Petrovče Franc Gajšek, žalski župan Lojze Posedel in predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk, ki
je poudaril, da marec pomeni priprave na novo sezono v kmetijstvu, spregovoril pa je tudi o konkretnih težavah ter možnostih pri sooblikovanju evropske kmetijske politike. Letošnjo sezono v kmetijstvu ter prizadevanja ljudi je blagoslovil celjski škof dr. Anton Stres, za konec “uradnega” dela pa so razrezali torto velikanko, s katero so v KZ Petrovče obeležili jubilejni 20. Jožefov sejem.	T. Tavčar
nost na operativnem področju, predvsem je vzpodbudno, da so namenili več pozornosti delu z mladimi. Lani so zabeležili porast posredovanj, skupaj jih je bilo 18, posredovanja pri neurjih in poplavah so zabeležili kot en dogodek, gre pa za večdnevne akcije z nizom dogodkov in posredovanj na različnih lokacijah. Lani so se s sedmimi desetinami udeležili številnih tekmovanj. Med večje uspehe sodijo prvo mesto ženske B-desetine na tekmovanju Gasilske zveze Žalec, peto mesto članov A in mladink in sedmo mesto pionirjev. Veliko pozornosti so namenili preventivnemu delovanju, kot je pregled hidrantnega omrežja, gasilske opreme hmeljskih su-
Predsednik Ivan Kotnik
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Polzela in drugi gostje so se sestali na rednem občnem zboru. Zbor je bil tudi volilni.
Iz poročil predsednika Ivana Kotnika, poveljnika Aleksandra Kolerja in drugih je razvidno, da so v preteklem letu beležili povečano aktiv-
Novem Car Interior Design, d.o.o., Ložnica 53 A, Žalec
Letos ob poticah cviček
štiri, izredno presenečene pa smo bile nad lepimi in odličnimi orehovimi kolači - od dvanajstih je bilo kar osem zlatih.«
Zlata priznanja za eno ali več potic so prejeli Andrej Voh, Danica Tisnikar, Marija Vrbnjak, Anica Golavšek, Alojzija Oprčkal, Marija Praprotnik, Marija Vozlič, Albina Tratnik, Danica Turnšek, Štefanija Kumer, Andreja Kumer, Frida Kuder, Ivanka
Ojstršek, Urška Šoštar, Marica Kukovnik, Stanislava Kumprej, Magda Žerdoner, Jožica Ramšak, Marija Au-breht in Viktorija Drev. Za trikratno zlato priznanje na festivalu so podelili znaki kakovosti. Prejeli so jih Andrej Voh za pehtranovo, rozinovo in orehovo potico ter orehov kolač, Frida Kuder in Anica Golavšek za orehovo potico in Marija Aubreht za smetanovo potico.
Največ priznanj je letos ponovno prejel Andrej Voh, od tega tri znake kakovosti. Priznanja mu izroča Danica Uplaznik.
Društvo podeželskih žena Občine Prebold je v sodelovanju z Občino Prebold in Kmetijsko-gozdarskim zavodom Celje - Izpostavo Žalec že petič zapored organiziralo festival potic. Predsednica društva Danica Uplaznik je ob jubileju festivala želela še posebej razveseliti svoje pridne članice ter vse, ki so do zdaj sodelovali na festivalu potic, zato je v goste povabila legendarnega Lojzeta Slaka.
Dvodnevni festival v preboldski dvorani so začeli z ocenjevanjem potic in kolačev, ki so jih zvečer pripravili za razstavo, na zabavni prireditvi pa so podelili zlata, srebrna in bronasta prizna-
nja, priznanja za sodelovanje in znak kakovosti za tri zaporedna zlata priznanja. Ocenjevanje je potekalo v kategorijah orehova potica, smetanova potica in orehov kolač (šarkelj), ker pa je osnovni namen festivala dobrodelnost, sprejmejo tudi druge vrste potic. Vse potice namreč naslednji dan, po dopoldanski razstavi, podarijo domovom za ostarele na Polzeli, Vranskem in Domu Nine Pokorn Grmovje.
Na vprašanje, ali je pričakovala, da bo festival doživel tako dober odziv, je predsednica Društva podeželskih žena Občine Prebold Danica Uplaznik povedala: »Glede na čas, v katerem živimo, so gospe izredno dobre, da
sploh uspejo speči potice in s tega vidika so pravzaprav zlate vse potice, ki jih prinesejo sem. Malo sem se bala, da ženske ne bodo dovolj pogumne, da bi prinašale potice na ocenjevanje. Festival brez ocenjevanja pa po mojem mnenju nima pomena. Tu je neka distanca, resnost, da čisto vsega se pa vendarle ne more prinesti. Čeprav dostikrat rečejo, da bomo potice podarili. To je res, ampak vendarle, vsega ne moreš prinesti.«
Na vseh festivalih je kot ocenjevalka potic sodelovala Andreja Žolnir, kmetijska svetovalka iz žalske izpostave Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje. O letošnji beri potic je povedala: »Na ocenjevanju smo imele letos 57 potic. Ocenjujemo obliko, okus, videz, vonj, povezanost, elastičnost skorje in sredice. Da je potica zlata, mora biti vse odlično. Letos smo malo manj zadovoljne z orehovimi poticami, saj je bilo veliko neprimernih dodatkov, kot je na primer kakav. Če je potica orehova, naj diši in ima okus po orehih. Zlatih priznanj med orehovimi poticami je bilo letos manj kot lani, in sicer šest, pri smetanovih poticah
Potice je blagoslovil preboldski župnik Damjan Ratajc.
Lojze Slak je obiskovalce v dvorani očaral tudi brez harmonike.
Za prijetno razpoloženje na prireditvi ob odprtju razstave in podelitvi priznanj so poskrbeli nastopajoči: pevska zbora iz Šešč in Prebolda, zborček Šempavske iskrice in harmonikar Franci Uplaznik ter slavnostni gost Lojze Slak, ki se je izkazal za zelo duhovitega govornika. Zbrane je počastil tudi s svojim cvičkom.
Članice Društva podeželskih žena Občine Prebold so za častne člane festivala potic imenovale župana Vinka Debelaka, ljubitelja glasbe, cvička in potic Lojzeta Slaka ter preboldskega župnika Damjana Ratajca. Častne članice društva so postale županova soproga Marjana Debelak? soproga Lojzeta Slaka Ivanka Slak in mlada kmetica leta 2007 Marta Rojnik.	K. R.
Anketa__________________... ___________________
Velika noč - najpomembnejši krščanski praznik
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Jedila imajo določeno simboliko, suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeče pobarvana jajčka - pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica pa krono. Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma velike noči so tudi nekateri drugi cerkveni prazniki in tudi pust. Določeno je, da se praznik obhaja prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom. V naslednjih petdesetih letih ne bo več tako kmalu velike noči, kot je bila letos. Ob vsem tem je treba povedati, da ima praznik tudi ali predvsem svoje korenine v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Pri nas prazniku rečemo tudi vuzem ali uskrs. Zgodnje kristjane so krščevali v tednu pred veliko nočjo. Znamenje krsta, vstopa v novo življe-
nje, je bilo jajce. Izmenjevanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenje boginje Eostre. Jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo, pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce. In kaj velika noč pomeni našim občanom?
Valčka Štorman: »Velikonočni prazniki mi pomenijo zelo veliko. V tem duhu sem bila tudi vzgojena, to je del mojega življenja in sem vesela, da je tako. Praznik je že od nekdaj družinski, zato ga z vsemi navadami praznujemo v družinskem krogu. Za praznik pripravim tiste tradicionalne jedi, kot so potica, pobarvana jajca, šunka, hren in ostalo. Vsako leto poskušam najti kakšen nov recept, da kaj novega preizkusim in razveselim družino. Popoldan pa se ponavadi dobimo pri moji mami z ostalimi brati in sestrami in skupaj preživimo lep dan in razdelimo pisanice otrokom, kot je to običaj že od nekdaj.«
Marjan Draksler: »Velika noč je največji krščanski praznik in je poleg božiča tudi
najbolj cenjen med ljudstvom.
Tudi sam doživljam ta praznik kot nekaj lepega, predvsem pa kot nekaj, kar se ohranja že dve tisočletji, svoje korenine pa ima še globlje v zgodovini. Praznik je izrazito družinski, kar je lepo, saj je v tem sodobnem času kar premalo trenutkov, ko je celotna družina res skupaj. V tem času imajo žene, pa tudi možje, kar veliko dela, da čim lepše preživijo ta praznik in z dobrotami razveselijo svoje najdražje. Tudi pri naši hiši se na veliko peče, barva jajca in počne vse, kar je v skladu s tradicijo.«
Zdravko Čas: »Ne dam veliko na ta praznik, kot tudi ne na ostale krščanske praznike.
Vsekakor pa je lepo in prav, da ljudje v teh praznikih doživljajo nekaj lepega, da bogatijo svoje življenje in da jim je družina, kot osnov1 na celica družbe, na prvem mestu. Spoštujem tradicijo, navade in običaje ljudi in iz tega razloga je tudi velika noč
zame le nadaljevanje tradicije, ki ima svoje korenine že daleč pred začetkom krščanstva, saj vemo, da so že v poganskih časih praznovali podoben praznik v čast prihoda pomladi. Skratka, zame je to praznik kot vsak drug in ga ne poveličujem in ne omalovažujem. Spoštujem svobodo vsakega, njegovo opredelitev, svetovni nazor in mislim, daje tako tudi prav.«
Tadej Ferme: »Vsak praznik je dobrodošel, saj nam omogoča, da se vsaj za nekaj časa izvijemo iz vsakdanjih skrbi, pozabimo na delo in ga preživimo v družinskem okolju. Velika noč in božič sta družinska praznika in sta tudi zame zato še toliko lepša in pomembnejša. V času velike noči se narava že močno prebuja, rojeva se novo življenje in tudi zato človek bolj zadiha in se veseli vsakega novega dne. Velika noč je velik praznik in ker spoštujem tradicijo, ga tudi sam doživljam v vsej njegovi veličini. Skupaj se zberemo vsi člani ožje družine, kaj dobrega in slastnega pojemo in se imamo lepo. Tudi pisanic ne manjka, čeprav s tem ne pretiravamo.«
Damjana Breznikar: »Velika noč je prijeten praznik, ki ga v naši družini slavimo in častimo po vseh zakonitostih kr-ščanske tradicije. Praznujemo ga v družinskem krogu in je zelo prijetno, ko smo skupaj vsi družinski člani in naši partnerji. Miza je v tem času obložena z velikonočnimi dobrotami, ki so pred tem dobile svoj blagoslov v naši marijareški cerkvi pod Reško planino. Če bi dala na tehtnico, kateri krščanski praznik mi pomeni več, velika noč ali božič, bi se težko odločila. Oba sta lepa, eden na začetku zime, drugi na začetku pomladi, oba pa zagotavljata še en prosti dan, kar je za zaposlene še toliko lepše.«
Jožica Atelšek: »Velikonočni prazniki so zame in mojo družino zelo lepi in prijetni. Praznujemo jih tako kot vsi, ki nekaj dajo na tradicijo in vero. Tako smo bili vzgojeni in tako tudi nadaljujemo to tradicijo in ta
običaj. V tem času se veliko peče in pripravljajo dobrote za blagoslov. V nedeljo zjutraj te dobrote jemo v krogu družine, nekaj jih damo tudi za pisanice sorodnikom na velikonočni ponedeljek, ko se odpravimo na kakšen obisk in si tako še polepšamo praznike.«
Boštjan Punčoh: »Velika noč je zame in mojo no velik praznik.
Vzgoj e -ni smo v tem krščanskem duhu in zato se veselimo teh velikonočnih praznikov. Ti nas tudi združujejo, saj se na naši domačiji na Čreti nad Vranskim zberejo tudi ostali bratje in sestra in tako skupaj preživimo dan ob mami in očetu, ki se jima moramo zahvaliti za krščansko vzgojo in spoštovanje do teh praznikov. Na mizi ne manjka tradicionalnih jedi, marsikdaj pa je poskrbljeno še za kakšno kulinarično presenečenje. K blagoslovu nesemo v cerkev sv. Urbana, v nedeljo imamo skupni velikonočni zajtrk, nato pa se odpravimo k sveti maši. Doma nas čaka velikonočno kosilo in potem druženje ob dobrotah. Skratka, vse je super.«	D. Naraglav
Cvetna napoved velike noči
Priprava na veliko noč je bila že cvetna nedelja, ko so od blizu in daleč prinašali k blagoslovu butare in zelenje, največkrat oljke. A cvetna nedelja je bila le vrhunec dogajanja. Mnogi iznajdljivi in marljivi navdušenci iz SSD so se na ta dan pripravljali že mnogo prej, saj so zbirali zelenje in ostali material za pripravo butar. Nekateri, na primer prebivalci Drešinje vasi, so pripravili že tradicionalno butaro velikanko, ki so jo na cvetno nedeljo z družnimi močmi peš odnesli v petrovsko baziliko in jo postavili ob zvonik. Največjo butaro v SSD pa so pripravili Limovčani iz Občine Vransko. Merila je kar 31 metrov.
pripraviti, za kar se potrudijo vaščani, ki naberejo zelenje, dren, brin, bršljan, bodiko, vresje, leskovko in pušpan. Pravijo, da mora biti v butari sedem vrst lesa. Največ zaslug pri butari imajo gasilci, pri okrepčilu in vezenju pa se izkaže tudi Turistično društvo Petrovče. Vseh sodelujočih pri pripravi zelenja, vezanju butare in prenosu k blagoslovu je približno petnajst, mlajših in starejših vaščanov, ki se zavedajo, da je v slogi moč. V velikonočnem času, na veliko soboto, veliko noč in velikonočni ponedeljek, je bila v dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi na ogled razstava velikonočnih jedi z naslovom Ko zacveti dren in zadišijo potice.
V butare vpletli deset tisoč rož
Na Vranskem je že dolgoletna tradicija izdelovanja rož iz krep papirja, za kar še posebej skrbi Martina Felicijan, ki svoje znanje na različnih delavnicah prenaša na mlajše generacije, k ustvarjalnemu delu pa je pritegnila tudi varovance Našega doma.
Prostovoljci in varovanci v Našem domu so tudi letos izdelovali cvetne butarice, za kar so porabili kar nekaj avtomobilskih prikolic šibja in zelenja, vanje pa so vpletli več kot deset tisoč že pripravljenih ročno izdelanih papirnatih cvetov, ki jih je izdelala
Butara velikanka v Drešinji vasi
Prizadevni Drešjani
Ta pojav lahko opazimo v Drešinji vasi pri ohranjanju kulturne dediščine. Eden glavnih za ohranjanje kulturne dediščine Jože Stepišnik je povedal, da na cvetno nedeljo pripravijo butare za naj mlajše, pa tudi butaro velikanko, ki jo ponesejo k blagoslovu v petrovško baziliko. Letošnja je merila 17 metrov.
Seveda je treba vse že prej
Pri izdelovanja butar na Vranskem
Medobčinska splošna knjižnica Žalec za svoje bralce večkrat na leto organizira delavnice na različne teme. Letos so ponovno pripravili velikonočne ustvarjalnice za otroke in odrasle. Pod vodstvom Irene Verbič so udeleženci krasili umetna jajca.
V krajevnih knjižnicah na Ponikvi, v Grižah, Petrovčah, Libojah in v občinskih knjižnicah v Žalcu, na Polzeli, na Vranskem in v Braslovčah se je zbralo več kot 130 udeležencev različnih starosti. Izdelovali so unikatna velikonočna jajca, s katerimi si bodo polepšali praznične dni.	T. T.
Vaščani pri cerkvi sv. Gotarda z "limovško" butaro
Pogled na kolono pridnih nosačev 31-metrske limovške butare
Velikonočne ustvarjalnice po knjižnicah
Martina Felicijan. Izkupiček od prodaje butar bodo priložili k sredstvom, ki jih zbirajo za nakup posteljnega dvigala, ki bo razbremenil medicinske sestre pri negi in dvigovanju bolnih varovancev v Našem domu.
Limovčani s tridesetmetrsko
butaro
V vasi Limovce v Občini Vransko, ki leži na meji med Štajersko in Kranjsko, so že šesto leto izdelali butaro velikanko. Letos je merila 31 metrov. Izdelovali so jo približno 14 dni.
Na cvetno nedeljo so jo odnesli v farno cerkev sv. Gotarda, kjer jo je duhovnik blagoslovil, nato pa so jo odnesli nazaj v vas in jo postavili s pomočjo posebnega kamiona. Pridni izdelovalci butare velikanke so mladi iz Limove in Šentgo-tarda, pomagali pa so jim tudi starejši, izkušeni vaščani. Letos jim je butaro pomagal nositi
tudi župan Občine Vransko Franc Sušnik. Cvetna nedelja je tako že nekaj let tudi vaški praznik, saj so vaščani, ki k blagoslovu seveda prinesejo vsak svojo butarico ali zelenje, na butaro velikanko še posebej ponosni.
Velikonočne dobrote na sejmu
Turistično društvo Polzela je dan pred cvetno nedeljo na parkirišču pred občinsko stavbo pripravilo tradicionalni pomladanski sejem.
Na sejmu so se predstavili in ponudili svoje dobrote kmetije in društva z območja občine. Gobarsko mikološko društvo je ponudilo številne dobrote, župnijska Karitas je prodajala butarice in pripravila bogat srečelov, svoje izdelke je ponudil tudi Muc, zavod za ljudi s posebnimi potrebami. Obiskovalci so si lahko ogledali izdelovanje velikonočnih pirhov in rož iz papirja, pri Vrtnariji Marovt pa so lahko kupili prve sadike.	L. K. in T. T.
Utrinek s sejma na Polzeli
Turistična društva Občine Žalec vabijo vse ljubitelje cvetja na
CVETLIČNE TRŽNICE:
zveza
turističnih
društev
ŠEMPETER	19. april	ob	9. uri	Pri rimski nekropoli
VRBJE	19. april	ob	9. uri	Pri trgovini Brglez
ŽALEC	19. april	ob 10. uri		Pred Mercatorjem
LOŽNICA	19. april	ob 10. uri		Pred gasilskim domom
GALICIJA	20. april	ob	9. uri	Pri POŠ Trje
; GRIŽE	26. april	ob	8. uri	Pri cvetličarni Smiljan
S Polzele
»UREJANJE
TD PETROVČE vabi na -• Štelk® Kos-Zidar N VAŠKIH SREDISC« rila 200$. ob T9.uri
v krajevno knjižnico v Petrovčah,
rr^arUojm agencija Savinja, giz
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - APRIL 2008 JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstvo za gospodarstvo
-	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva Turistična infrastruktura (UL RS, št. 51/07) Razpis bo odprt do porabe sredstev. Dodatne informacije: infoerdf2.mg@gov.si.
-	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, 2. razvojna prednost: gospodarsko-razvojna infrastruktura, prednostna usmeritev; 2.2 informacijska družba, projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti (UL RS, št. 115/07) Roka za oddajo vlog sta naslednja: 4.6.2008 do 12. ure in 14.11. 2008 do 12. ure. Dodatne informacije na spletni strani www.mg.gov.si.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
-	Javni razpis za mednarodne raziskovalne projekte industrijskih združenj - CORNET (UL RS, št. 21/08) Rok za oddajo vlog je 30.4.2008. Dodatne informacije: Urška Zupin, tel.: 01 478 46 32, elektronski naslov: urska.zupin@gov.si.
-	Javni razpis za dodeljevanje spodbud v programu Eureka za leto 2007 in 2008 (UL RS, št. 19/07) Rok za oddajo vloge bo objavljen na spletni strani EUREKE. Dodatne informacije: Erik Potočar, tel.: 01 478 46 00, e-naslov: erik.potocar@gov.si.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
-	Javni razpis za izbor in potrditev Lokalnih akcijskih skupin, upravičenih do sredstev za izvajanje pristopa Leader (UL RS, št. 21/08) Vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošto na MKGP od dneva objave javnega razpisa do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Informacije: 01 478 91 28 v času uradnih ur ali na e-naslovu: leader.mkgp@gov.si.
-	Javni razpis za ukrep 322 - obnovo in razvoj vasi (UL RS, št. 21/08) Vlogo je potrebno poslati na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja do objave obvestila o zaprtju javnega razpisa oziroma do porabe sredstev. Informacije: 01 580 77 92 od ponedeljka do četrtka od 8. ure do 15.30 in petek od 8. ure do 14.30 ali na e-naslovu: aktrp@gov.si.
-	Javni razpis za ukrep 323 - ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja (UL RS, št. 21/08) Vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošto na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na spletnih straneh http://www.mkgp. gov.si in http://www.arsktrp.gov.si.
Informacije: 01 580 77 92 od ponedeljka do četrtka od 9. ure do 15.30 in petek od 8. ure do 14.30 ali na e-naslovu: aktrp@gov.si.
-	Javni razpis za ukrep 311 - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti (UL RS, št. 112/07) Rok za oddajo velja do objave obvestila o zaprtju javnega razpisa oziroma porabe sredstev. Dodatne informacije: 01 580 77 92, e-naslov: aktrp@gov.si.
-	Javni razpis za ukrep Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom iz PRP 2007-2013 - javni razpis za leto 2007 (UL RS, št.
112/07) Razpis je odprt od 17.12.2007 do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog. Dodatne informacije: 01 580 77 92, e-naslov: aktrp@gov.si.
-	Javni razpis za podelitev javnega pooblastila za strokovno usposabljanje in izvajanje strokovnega izpita za ribogojca (UL RS, št. 112/07) Rok za oddajo vlog je 31.12.2008. Dodatne informacije na e-naslovu: dusan.bravnicar@gov.si.
-	Javni razpis za podelitev javnega pooblastila za usposabljanje in izvajanje strokovnega izpita za ribiškega gospodarja, izvajalca elektroribolova in ribiškega čuvaja (UL RS, št. 112/07) Razpis je odprt do zaprtja razpisa oziroma do porabe sredstev. Dodatne informacije na e-naslovu: aktrp@gov.si.
-	Javni razpis za ukrep »Zgodnje upokojevanje kmetov« (UL RS, št. 8/08) Vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošto na Agencijo RS za kmetijske j trge in razvoj podeželja vse do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki se objavi na spletni strani ARSKTRP in MKGR Odgovorna oseba: Mojca » Krivec, tel 03 490 75 86.
-	Javni razpis za ukrep Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane za leti 2007 in 2008 (UL RS, št. 8/08) Vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošto na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja od objave javnega razpisa od 8. ure dalje do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki se objavi na spletni strani ARSKTRP in MKGP.
-	Javni razpis za ukrep Podpora za ustanavljanje in delovanje skupin proizvajalcev za leti 2007 in 2008 (UL RS, št. 8/08) Vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošto na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja od objave javnega razpisa od 8. ure dalje do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki se objavi na spletni strani ARSKTRP in MKGP.
Ministrstvo za okolje in prostor
-	Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih večstanovanjskih stavb (UL RS, št. 21/08) Roki za oddajo vloge so: 6. 5.2008,8. 7.2008 in vključno 6.10.2008, vendar najkasneje do roka, ki bo določen v objavi o porabi sredstev razpisa. Dodatne informacije: tel. 01 478 71 00 vsak ponedeljek in sredo od 9. ure do 12. ure.
-	Javni razpis za sofinanciranje nakupa elektromrež in pašnih aparatov z namenom preprečevanja nadaljnje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri (rjavi medved, volk, ris) (UL RS, št. 16/08) Rok za oddajo vlog je 9.5.2008 do 14. ure. Informacije: Petra Ulamec, vsak ponedeljek, sredo in petek med 10. in 11. uro ter v sredo med 14. in 16. uro, tel. 01 280 40 20, e-naslov: petra.ulamec@gov.si.
Ministrstvo za kulturo
-	Javni ciljni razpis za izbor izvajalcev kulturnih projektov ter projektov nakupa informacijske in komunikacijske opreme za potrebe splošnih knjižnic, ki jih bo leta 2008 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št. 25/08) Rok za oddajo vloge je 14.
4.2008.	Informacije: mag. Tatjana Likar, tel.: 01 369 59 65, e-naslov: tatjana.likar@gov.si, in mag. Jelka Gazvoda, tel.: 01 369 59 46, e-naslov: jelka. gazvoda@gov.si.
-	Javni ciljni razpis za izbor kulturnih projektov »Rastem s knjigo - izvirno slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu«, ki jih bo leta 2008 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št. 25/08) Rok za oddajo vloge je 14.4.2008. Informacije: Nataša Bucik, e-naslov: natasa.bucik@gov.si.
Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 40 PO08A (UL RS, št. 25/08) Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 19.
12.2008.	Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Ekološkega sklada: www.ekosklad.si.
JAPTI, Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije
-	Javni razpis za sofinanciranje izvajanja celovitih podpornih storitev v okviru vstopnih točk VEM na lokalnem nivoju leta 2008 in leta 2009 (UL RS, št. 25/08) Rok za oddajo vloge za prvo odpiranje je 11.4.2008 do 8.30, rok za drugo odpiranje je 4.6.2008 do 8.30. Informacije: japti@japti.si.
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
-	Javni razpis za podelitev štipendije za podiplomski študij na European University Institute za študijsko leto 2008/2009 (UL RS, št. 122/07) Rok za oddajo vloge je 30. 5.2008.
-	Krediti za študij v tujini (UL RS, št. 12/08) Rok za zbiranje prijav je začel teči 2. februarja 2008 in bo odprt do 31. januarja 2009 oziroma do podelitve kreditov v vrednosti 1.250.000,00EUR. Informacije: krediti@sklad-kadri.si.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francijo Program Proteus 2009/2010 (UL RS, 18/08) Rok za oddajo vloge je 15. 5.2008 do 12. ure. Informacije: Katarina Seršen, tel.: 01 400 59 69, e-naslov: katarina.sersen@arrs.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Turčijo v letih 2009-2011 (UL RS, št. 25/08)
Rok za oddajo vloge je 30.4.2008. Informacije: Anča Opeka, tel.: 01 400 59 48, e-naslov: anca.opeka@arrs.si.
Regionalni center za okolje za vzhodno in srednjo Evropo
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Argentino v letih 2009-2011 (UL RS, št. 12/08) Rok za oddajo vlog je 31. julij 2008 do 13. ure. Informacije: Katarina Seršen, teL: 01 400 59 69, e-naslov: katarina.sersen@arrs.si.
Slovenski podjetniški sklad
-	Javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme leta 2008 za mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj 1 in največ 9 zaposlenimi (UL RS, št. 23/08) Rok za oddajo vloge je 7.4.2008. Informacije: Marjana Šipek, tel.: 02 234 12 52, mag. Manfred Lepej, tel.: 02 234 12 72, Jožef Babič, tel.: 02 234 12 45, Bojana Mikeln, tel.: 02 234 12 74 in mag. Boštjan Vidovič, tel.: 02 234 12 64 ali na e-naslovu: bostjan.vidovic@ podjetniskisklad.si.
-	Javni razpis Garancije Sklada za bančne investicijske kredite s subvencijo obrestne mere (Pl) (UL RS, št. 21/08) Roki za oddajo vloge so 20. 3.
2008,10.4. 2008,10. 5.2008,10. 6. 2008,10.7.2008,10.9.2008 in 10.10.2008. Informacije: Bojana Mikeln, tel.: 02 234 12 74, Boris Ritlop, tel.: 02 234 12 88, mag. Boštjan Vidovič, tel.: 02 234 12 64 ali na e-naslovu: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje (subvencije) zagona inkubiranih in inovativnih podjetij P2 (A, B, C, D) leta 2008 (UL RS, št. 21/08) Rok za oddajo vloge je 20.4. 2008. Informacije: Marjana Šipek, tel.: 02 234 12 53, Simon Bohm, tel.: 02 234 12 53 in mag. Boštjan Vidovič, tel.: 02 234 12 64 ali na e-naslovu: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko
-	Tretji javni razpis za prednostno usmeritev »regionalni razvojni programi« v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prednosti »razvoj regij« (UL RS, št. 23/08) Rok za oddajo vloge je 15. 5.2008. Vprašanja lahko posredujete kontaktni osebo na elektronski naslov: andreja.erdlen@gov.si, faks: 01 478 37 60.
Vlada RS, Urad za enake možnosti
-	Javni razpis za sofinanciranje izdajanja knjig s področja enakih možnosti žensk in moških leta 2008 (UL RS, št. 18/08) Rok za oddajo vloge je 30.
5.2008.	Informacije: Vesna Božič, tel.: 01 478 14 90, e-naslov: vesna.bozic@gov.si, uem@gov.si.
TUJI RAZPISI
-	Razpisi in več informacij na spletni strani www.japti.si.
Ostale informacije
Informacijska točka /Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politiki in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si.
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje. Nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-naslov: IS10@upi.si.
Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri:
-	pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij,
-	hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju,
-	storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, tel: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
Na podlagi 60. člena in ob smiselni uporabi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007) ter 16., 24. in 36. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99,43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04,16/05, 95/05, 23/06) je župan občine Žalec, dne 07. 3. 2008 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi z javnim naznanilom
I.
Občina Žalec z javnim naznanilom obvešča javnost, da se javno razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta ARNOVSKI GOZD, ki ga je pod št. projekta 35/07 izdelal IUP d.o.o., Inštitut za urejanje prostora iz Celja.
II.
V	ureditveno območje Sprememb in dopolnitev ZN so vključena zemljišča naslednjih pare. št.: 1455/236, 1455/239-del, 1455/196-del, 1455/200-del, 1519-del, 1518-del, vse k.o. Levec in 264/8-del, 264/9-del, 264/10-del, 264/11,264/15, 268/3,266/4-del, 379/6-del, 480/3-del, 469-del, vse k.o. Goriča.
III.
Dopolnjeni osnutek iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec in v prostorih KS Petrovče. Javna razgrnitev bo trajala od 31. 3. 2008 do 30. 4. 2008. V času javne razgrnitve bo dne 9. 4. 2008 ob 16.00 uri izvedena javna obravnava v sejni sobi Občine Žalec.
IV.
V	času javne razgrnitve lahko na razgrnjeni dopolnjeni osnutek podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ter jih posredujejo na Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec ali na KS Petrovče.
V.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Žalec (http://www.zalec.si), na oglasni deski Občine Žalec in KS Petrovče ter v časopisu Utrip ali Večer. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Štev.: 350-05-0003/2007 - 2/4 Žalec, 7. 3. 2008
Župan Občine Žalec Lojze Posedel, univ.dipl.ekon.
Na osnovi Pravilnika o delu odbora za razvoj obrti in podjetništva Žalec
Razvojna agencija Savinja
Gospodarsko interesno združenje
(D
ODBOR ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA ŽALEC objavlja sklep
o razpisu 22. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in
Žalec
I.
Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil v skupnem znesku najmanj 270.000,00 EUR (dvesto sedemdeset tisoč evrov).
II.
Posojila se bodo prednostno dodelila prosilcem za investicije v dejavnosti, ki odpirajo nova delovna mesta, za proizvodne dejavnosti, katerih programi imajo večji vpliv na razvoj območja občin Braslovče in Žalec, za izvozno usmerjene dejavnosti, za dejavnosti, ki uvajajo ekološko čiste tehnologije, za dejavnosti, ki bodo dale pozitivne ekonomske učinke v skladu s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva, za dejavnosti, ki zagotavljajo najmanj 1 novo delovno mesto za dobo, ki ne sme biti krajša od dobe vračanja kredita, in za projekte, ki se izvajajo v okviru sprejetega Razvojnega programa podeželja Spodnje Savinjske doline - RPP v občinah Braslovče in Žalec, ter za druge projekte, ki ustrezajo drugim kriterijem pravilnika.
III.
Pravico kandidiranja na natečaju imajo pravne in fizične osebe s sedežem oz. stalnim prebivališčem v občinah Braslovče in Žalec.
IV.
Posojila se bodo dodelila za najdaljšo dobo vračila 5 let, po nominalni obrestni meri največ 3,3 % (določena na letnem nivoju in je nespremenljiva). Najnižji znesek posojila je 20.000,00 EUR (izjemoma tudi manj, vendar ne manj kot 5.000,00 EUR) in najvišji znesek 65.000,00 EUR.
V.
Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano dokumentacijo oddajo do vključno 15. vsak mesec od meseca aprila 2008 dalje do porabe sredstev na naslov Razvojna agencija Savinja, Odbor za razvoj obrti in podjetništva, Ulica heroja Staneta 3, Žalec, s pripisom: “22. natečaj - NE ODPIRAJ!”
Vlogi morajo priložiti:
-	kratek poslovno-investicijski načrt v skladu z navodili za izdelavo investicijskega programa,
-	potrdilo o vpisu v poslovni register oz. sklep o vpisu družbe v sodni register ali potrjeno vlogo o začetem postopku za ustanovitev,
-	potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih oz. BON 2 za družbe,
-	bilanco stanja in bilanco uspeha po zadnjem zaključnem računu,
-	izjavo o predvidenem načinu zavarovanja posojil,
-	druga dokazila glede na namen posojila (predračun, gradbeno dovoljenje ... ),
-	kopijo obrazca M-1 za trenutno zaposlene delavce.
VI.
Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka za vložitev vlog. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog upravni odbor ne bo obravnaval na tekoči seji.
VII.
Posojila se bodo dodeljevala preko Banke Celje, d. d., ali Banke Koper, d. d., (po izboru prosilca), s katerima je Razvojna agencija Savinja sklenila pogodbo.
VIII.
Sklep se objavi v Utripu Savinjske doline.
Opomba:
Dodatne informacije lahko dobite pri članih odbora ali na tel. št. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent).
grafično oblikovanje tisk |(
'fliiiiiina
multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
marec 2008
11
Tridnevni festival zelene doline
Na novinarski konferenci v Mlekarni Celeia Arja vas sta direktor Marjan Jakob in vodja marketinga Milan Mimik predstavila tridnevni festival zelene doline, ki bo potekal od 29. do 31. maja. Poleg iz-
bora mlečne kraljice bodo simbolično končali dveletni naložbeni ciklus, med katerim so pridobili novo čistilno napravo, posodobili proizvodnjo, uredili sprejem mleka, povečali možnosti za pasterizacijo, pridobili nove zorilne komore, povečali skladiščne kapacitete, uvedli varčnejši proces hlajenja in lažji, učinkovitejši sistem nalaganja ter pripravili šesti kolesarski rekreativni maraton zelene doline Arja vas-Logarska dolina. Vrednost naložbe je 4 milijone evrov, v prihodnjih dveh letih pa jih bodo podvojili za nujno potrebno posodobitev proizvodnje.
Mlekarna Celeia Arja vas je druga mlekarna v Sloveniji in ena redkih, ki je lansko leto končala s pozitivnimi številkami. Dokončnih izračunov še niso opravili, verjetno pa bodo lahko pokrili 605 tisoč evrov izgube iz leta 2006. 1.400 pridelovalcev mleka letno proda mlekarni 90 milijonov litrov mleka. Po lanskih spremembah odkupnih cen mleka in cen mlečnih izdelkov za letos še ne načrtujejo višjih odkupnih cen mleka in podražitve svojih izdelkov. Glede povezave s Pomurskimi mlekarnami bo, po besedah direktorja Jakoba, več znanega čez mesec ali dva, ko bo izdelana cenitev obeh mlekarn.	T. Tavčar
Del posodobljene proizvodnje - pasterizacija mleka
Dejavniki nasledstva in subvencije
V sejni sobi Občine Tabor so 6. marca gostili dr. Boštjana Kerblerja. Njegovo predavanje z naslovom Dejavniki nasledstva na hribovskih kmetijah v Sloveniji je bilo kot uvod v predstavitev subvencije za kmetijstvo leta 2008.
Predavanje je bilo zelo zanimivo in je nastalo kot izsledek, ki ga je spoznal pri pripravi doktorske disertacije. Z opažanji in raziskovanji je prišel do spoznanja, da je optimalni čas prenosa kmetije gospodarja v starosti do 55 let, ko je znan naslednik in ker je človek inovativen. Poudaril je, da ima vsaka kmetija svojo zgodbo in da so na vsaki kmetiji drugačni pogoji kmetovanja. V tujini imajo za te namene svetovalnice, v katerih
S predavanja v Taboru
se o prenosu kmetije z enega gospodarja na drugega veliko pogovarjajo in tudi sprejmejo najbolj optimalne rešitve, ki omogočajo nadaljnje uspešno delo.
Udeleženci so s predstavitve odšli s prijetnimi vtisi, hkrati pa tudi z željo, da bi se tudi v Slove-
niji uredil podoben sistem.
Na področju kmetijskih subvencij v zadnjih dveh letih opažajo, da se kmetje dobro pripravijo na oddajo vlog za subvencijo, k čemur pripomorejo tudi svetovanja. Predstavitve se je udeležila večina kmetov v Občini Tabor. D. N.
javno komunalno podjetje Žalec d.o.o.
Vložna številka: Okr. sodišče v Celju, 1/0Ù146/00 Osnovni kapital: 43.910.403,00 SIT Identifikacijska številka za DDV: SI94086362 Davčna številka: 94086362 T.R.: 06000 - 004526612S pri Banki Celje d.d.
Nade Cilenšek 5,3310 Žalec, tel.: (03) 713-67-50, fax.: (03) 713-67-70, ČN Kasaze, tel.: (03) 713-67-90, fax.: (03) 71^67-96
Vsem občanom občin Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko, ki so lastniki greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav, namenjamo naslednje
OBVESTILO ZA JAVNOST
Na osnovi 11. člena Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. 1. RS, št. 109/2007) mora Javno komunalno podjetje Žalec, d. o. o., (JKP) za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi (KČN),
prevzem blata iz malih KČN in njegovo obdelavo naimani enkrat na štiri leta,
prve meritve in obratovalno spremljanje oziroma izdelavo ocene obratovanja za male KČN,
prevzem blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo po potrebi oz. naimani enkrat na štiri leta
(22. člen).
1.	GREZNICE (13., 15. člen Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; Ur. 1. RS, št. 109/2007)
Storitev praznjenja greznic lahko opravijo prevozniki, ki imajo z JKP sklenjeno pogodbo.
To so:
Javne naprave - javno podjetje Celje, d. o. o., Teharska 49, Celje,
Lednik&Lednik, d. o. o., Arja vas 51 b, Petrovče,
Ceste-kanalizacija storitve, d. o. o., Lava 42, Celje,
Franc Zupanc, s. p., Grameh, Žagarjeva 10, Celje,
Oskar Kolenc, s. p., Podlog 41, Šempeter.
Komunalno odpadno vodo in blato iz greznic (greznična gošča) bo prevzelo JKP in jo obdelalo v čistilno napravo v Kasazah. Prevoznik bo uporabniku zaračunal storitev praznjenja (po svojem ceniku) in storitev čiščenja grezničnih gošč (po ceniku JKP). Na osnovi cenika komunalnih proizvodov in storitev je cena čiščenja gošč za gospodinjstva 15,96 EUR/m3 (brez DDV) in za gospodarstvo 26,27 EUR/m3 (brez DDV). Pravne osebe morajo pred prvim . dovozom grezničnih gošč z JKP skleniti ustrezno pogodbo. Vsako količino grezničnih gošč (s strani pravnih oseb) mora spremljati tudi ustrezno izpolnjen evidenčni list o ravnanju z odpadki (20. člen Pravilnika o ravnanju z odpadki; Ur. 1. RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03). Obrazec evidenčnega lista kupite v knjigarni (DZS, d. d., Založništvo tiskovin - OBR. 8,180). Kopije evidenčnih listov niso veljavne. Fizičnim osebam ni potrebno izpolnjevati evidenčnih listov.
Prevzete greznične gošče se bodo po sprejemu v ČN Kasaze (na odjemni postaji grezničnih muljev) mehansko in biološko (primarno in sekundarno) očistile. Prečiščena voda se bo odvedla v vodotok (Savinja), odvečno blato po biološkem čiščenju pa se bo dehidriralo ter oddalo pooblaščenemu prevzemniku.
2.	MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE (11. člen Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; Ur. 1. RS, št. 109/2007)
Vsi upravljavci malih KČN, ki so na osnovi Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. 1. RS, št. 98/2007) zavezanci za izvajanje obratovalnega spremljanja odpadnih voda, morajo JKP predložiti, najkasneje do zadnjega februarja tekočega leta, s strani pooblaščenega izvajalca izdelano poročilo o prvih meritvah in obratovalnem spremljanju odpadnih voda za preteklo leto.
Da bi se izognili težavam, vas prosimo, da to obvestilo sprejmete z vso resnostjo, ker mora JKP do 31. marca tekočega leta predložiti na Ministrstvo za okolje in prostor poročilo o izvajanju spremljanja za preteklo leto.
3.	ODVAJANJE PADAVINSKE VODE (16. člen Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; Ur. 1. RS, št. 109/2007)
Upravljavce površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v javno kanalizacijo, obveščamo, da morajo:
na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in peskolove ter lovilce olj in čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode.
4.	KANALIZACIJSKI PRIKLJUČEK (12. člen Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; Ur. 1. RS, št. 109/2007)
Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice ter male KČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo.
Lastniki ali upravljavci morajo sami zagotoviti:
redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, redno vzdrževanje nepretočnih greznic, obstoječih greznic ter malih KČN,
občasno preverjanje tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic ter malih KČN najmanj enkrat na 20 let.
Priključni revizijski jaški, ki so v lasti občin in v upravljanju JKP Žalec, d. o. o., ne smejo biti zasuti in morajo biti zaradi nadzora dostopni upravljavcu javne kanalizacije.
V vode ali v javno kanalizacijo je prepovedano izpuščati odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih (tudi zmletih ali zdrobljenih ne), živalske iztrebke, tekoče odpadke iz mlekarn, klavnic ali vinskih kleti, silažno vodo, sveže ali pregnito blato iz greznic, odpadna topila, koncentrate kopeli in podobne tekoče odpadke.
Žalec, marec 2008
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, D. O. O.
vem


Prepoznavni in uspešni
Braslovško TD na občnem zboru
Turistično društvo Braslovče ima dolgoletno tradicijo in velja za enega najuspešnejših društev v Spodnji Savinjski dolini in tudi širše. Najbolj je prepoznavno po svoji tradicionalni prireditvi Dan hmeljarjev. Veliko aktivnosti je povezanih tudi z društveno brunarico v bližini braslovškega jezera. Turistično društvo od junija vodi Jasmina Roter.
Kakšno in kako uspešno je bilo njihovo delo v preteklem obdobju, je poročala na občnem zboru društva, ki so ga pripravili v društveni brunarici pri jezeru. Povedala je,
da so lani organizirali lokalno in državno salamijado; lokalno v sodelovanju z Društvom podeželskih žena Braslovče, državno pa v sodelovanju s Športnim društvom Gomilsko v Domu krajanov Gomilsko. Organizirali so gorsko kolesarsko dirko Grajski bicikl, najzahtevnejša pa je bila prireditev Dan hmeljarjev, ki je trajala tri dni. Premierno so lani organizirali tudi dobrodelno prireditev Noč na brunarici. Med večjimi prireditvami velja omeniti še božično rajanje, skupaj s KZD Žovnek pa so pripravili tudi silvestrovanje na gradu. Člani društva so
opravili tudi precej prostovoljnega dela pri brunarici in pri urejanju jezera in okolice. Privoščili so si martinovanje na Primorskem, vsak prvi četrtek v mesecu so se redno srečevali pri svoji brunarici in sodelovali z drugimi društvi, občino, osnovno šolo in ostalimi.
V program letošnjega dela so zajete vse tradicionalne aktivnosti društva. Poleg tega bodo intenzivno iskali čim ugodnejšo rešitev za jezero, da bi turistično še bolj zaživelo. Preko javnega razpisa bodo iskali ponudnike in ideje za »ozimovnik«, skušali bodo urediti primerno pešpot in obiskovalcem ponuditi različne dejavnosti. V sodelovanju z Občino Braslovče, društvi in ostalimi bodo pripravili turistični časopis. Letos želijo na podlagi javnega razpisa pridobiti tudi uradni spominek Občine Braslovče, zavzemali pa se bodo tudi za postavitev spominskih plošč na pomembne občinske objekte, s katerimi bi predstavili zgodovino objektov. Občini predlagajo tudi postavitev mobilnega turističnega vodnika, ki bi ga postavili na pomembnih turističnih točkah. Pripravili bodo tudi izobraževanje osebnih turističnih vodnikov. D. N.
Odkrivanje antičnih spomenikov
Pred dnevi so po »zimskem spanju« odkrili spomenike v Rimski nekropoli v Šempetru, ki jih zaradi vremenskih vplivov vsako leto pokrijejo. Zdaj so že pripravljeni na začetek nove turistične sezone.
Mogočne grobnice, last elitnih družin rimske Celeie, ki so pred dvema tisočletjema domovali na območju Šempetra, so ob hudi poplavi konec 3. st. n. št. popadale v staro rečno strugo Savinje. Leta 1952 so bile po naključju odkrite in predstavljajo enega najlepših ostankov rimske dobe v evropskem prostoru.
Članom Turističnega društva Šempeter, ki upravlja s to dediščino, se je potrebno zahvaliti, da spomeniki še vedno blestijo v vsej svoji lepoti. Vsako leto, preden bi led v razpokah poškodoval spomenike, le-te ustrezno zaščitijo. Spomladi jih razkrijejo, kar pa ni tako enostavno, saj najvišji spomenik Spectatijeve grobnice meri v višino več kot 8 metrov. Za urejanje Rimske nekropole skrbijo pretežno starejši člani TD.	D. Naraglav
Med odkrivanjem Spectatijeve grobnice
Najlepšim priznanja za leto 2007
V okviru rednega strokovnega izobraževanja članov Turističnega društva Občine Polzela so konec meseca februarja v šolski učilnici za gospodinjstvo pripravili kuharski tečaj.
Člani gobarskega društva so pod vodstvom Francija in Marte Uratnik prvi dan udeležence tečaja popeljali v skrivnosti priprave gobjih dobrot. Pripravili
Na občnem zboru Hortikulturnega društva Polzela so pregledali delo v preteklem letu.
Predsednik Ferdinand Glavnik je poudaril, da je bilo lansko leto razgibano na področju društvene dejavnosti. Poleg organizacije predavanja so spomladi sodelovali pri občinski akciji čiščenja okolja, posaditvi dreves ob dnevu Zemlje, vse leto so urejali cvetlične grede pri župnijski cerkvi in okrog kapele pri osnovni šoli. Precej zahtevo pa
so polpete iz gob, gobje omake in prikuhe, štruklje, nadevane z gobami, divjačino z gobovo omako...
Drugi dan so se z vodjo tečaja Barbaro Cokan posvetili enolončnicam in zloženkam. Kuhali so ječmenov golaž, joto s kislo repo, mineštre, ričet z mesom, lečno enolončnico z marelicami in druge jedi na žlico. Prepričali so se, da so mnoge jedi, ki so jih
je bilo ocenjevanje ocvetličenja hiš, javnih ustanov in kmetij na območju občine, ki so ga opravili skupaj z delavci Turističnega društva Polzele.
V program dela so poleg drugih aktivnosti vključili tudi aktivnosti pri urejanju okolice rojstne hiše Neže Maurer, ki je z odlokom razglašena za kulturni spomenik, in cvetlične grede na avtopoligonu Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline.	T. T.
kuhale naše babice, zelo dobre in okusne in da ponovno pridobivajo svoje mesto v sodobni kuhinji. Tečaja se je udeležilo več kot dvajset tečajnikov, ki so z veseljem in dobro voljo preživeli dva zanimiva popoldneva. Seveda pa k dobri hrani sodi tudi dobra kapljica, za katero so tečajniki poskrbeli sami. T. T.
V okviru TD Šempeter že peto leto deluje turistična patrulja, ki ocenjuje prizadevanja krajanov Šempetra za lepšo podobo hiš, kmetij in poslovnih objektov. Najzaslužnejšim pri teh prizadevanjih podelijo tudi priznanja.
Priznanja podelijo na občnem zboru TD Šempeter. Obrazložitve za priznanja je podala Rosvita Ačkun, za fotografije nagrajenih hiš, kmetij in poslovnega objekta pa je poskrbel Egon Vočko. Njihova patrulja - komisija ima vsa-
Turistično društvo Šempeter, ki upravlja z najpomembnejšima turističnima biseroma Spodnje Savinjske doline - jamo Pekel in Rimsko Nekropolo, je v petek, 7. marca, pripravilo občni zbor. Največ truda je društvo vložilo v upravljanje z jamo Pekel in Rimsko nekropolo. Slednjo si je lani ogledalo 10.227 domačih in 1.725 tujih gostov, jamo Pekel pa je obiskalo 12.454 domačih in 1.129 tujih obiskovalcev. TD je ob tem
ko leto težjo nalogo določiti najlepše. Razlike v urejenosti med posameznimi objekti so zanemarljive in zelo majhne podrobnosti odločajo o tem, komu podeliti priznanje. Da bi se izognili pretirani subjektivnosti ocen, podelijo priznanja najprej tistim, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v ožji izbor. Pri ocenjevanju upoštevajo tudi načelo teritorialnosti.
Za najlepše urejene hiše za leto 2007 je komisija izbrala hišo Elice in Jožeta Jelena iz Starovaške 14, Šempeter, hišo družine Korun, Na zeleni-
predstavilo tudi svoje glasilo Naš mozaik, ki ima predvsem namen informirati in motivirati krajane za še uspešnejši turistični razvoj KS Šempeter in njeno urejenost.
Predsednik društva Jože Ran-dl je na občnem zboru podal obširno poročilo o delu društva. Na področju investicij in vzdrževanja so lani izdelali in postavili ograjo za varno pot ob cesti proti Kalam, s parkirišča do mostu čez Peklenščico. Kupili so pet rimskih oblačil, obnovili teraso pred turističnim domom pred jamo, sanirali dotrajane mize in klopi ter opravili še več drugih vzdrževalnih del pri jami in v antičnem parku. Na področju prireditev velja omeniti predavanje z naslovom Vrtovi naših babic, cvetlično tržnico, prireditev Rimski mozaik našega Šempetra in Božično skrivnost v jami Pekel. Opravljena je bila varnostna ocena poti skozi jamo Pekel, s katero v društvu niso zadovoljni. 'So pa zato toliko bolj veseli, ker jim je pod strokov-
ci 7, Šempeter, in hišo sester Cvetke in Cirile Ušen iz Zg. Grušovelj 31. Priznanje za najlepše urejeno kmetijo sta prejeli kmetija družine Kovač, Ob Rimski nekropoli 9, Šempeter, in kmetija družine Kunst, Sp. Grušovlje 12. Pri podeljevanju priznanj za naj-lepše urejeno kmetijo se je komisija tokrat odločila, da bo vsako leto podelila le dve priznanji. Priznanje za najlepše urejen poslovni objekt pa je tokrat prejela Cvetličarna Flora, Magda Jan, s. p., Rimska cesta 77, Šempeter. D. N.
nim vodstvom Pokrajinskega muzeja Celje in v sodelovanju s SAZU Ljubljana, Občino Žalec, Razvojno agencijo Savinja Žalec ter ZKŠT Žalec uspelo izdelati dolgoročni razvojni program za Rimsko nekropolo in v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, Zavodom za varstvo narave Celje, Občino Žalec, Razvojno agencijo Savinja Žalec in ZKŠT Žalec, enoto turizem, in KS Ponikva pripraviti idejni program, kako v naslednjih letih povečati število turističnih obiskov in drugo turistično ponudbo pred jamo Pekel. Sodelovali so pri pohodu z naslovom Po hmeljski poti, se udeleževali turističnih prireditev, kot sta sejem Turizem in prosti čas in turistična tržnica ob svetovnem dnevu turizma, se udeležili srečanja Šempetrov v Sv. Petru v Občini Piran, pripravili podjetniški piknik pri jami Pekel in postorili še marsikaj za večjo prepoznavnost kraja in njegovih znamenitostih. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na turistični krožek na OŠ Šempeter. Mladi člani so v akciji Turistične zveze Slovenije Turizmu pomaga lastna glava osvojili prvo mesto v državi.	D. Naraglav
Dobro obiskan kuharski tečaj
Izdali glasilo Naš mozaik
Ocvetličujejo Polzele
Potovanja za 1.Mai 2008: Korzika'Sardinija, odhod 29.4., 6 dni, 437€/osebo; Rim*Vatikan*Pompeji*Sorrento*Neapelj'Amaifi, odhod 25.4., 5 dni, 305€/osebo; Genova’Portofino*Cinque Terre, odhod 2,5., 2 dni, 219€/osebo; San Gimignano*Siena*Elba*Pisa*Lucca, odhod 26.4., 3 dni, 209€/osebo; Jezero Maggiore'Boromejski otoki*Milano, odhod 26.4., 2 dni, 128€Sosebo; Berlin'Dresden'Postdam'Leipzig, odhod 26.4,, 5 dni, 315€/osebo; Po poteh Primoža Trubarja, odhod 28.4., 3 dni, 259€/osebo; Regensburg*Walhalla*Z iadjo do Passau-a, odhod 2.5., 145€/osebo; Zlata Praga in gradovi južne Češke, odhod 1.5., 3 dni, 182€/osebo; Budimpešta, odhod 3.5., 2 dni, 98€/osebo; VIS'BIŠEVO'etnoland Dalmati - žur za 1-Maj, odhod 30.4., 5 dni, 209€/osebo; Beograd in Đerdap, odhod 1.5., 3 dni, 179€/osebo; Nacionalni park Brioni*Mootovun*Tartufi, odhod 27.4., 1 dan, 60€/osebo; Razkošnja doživetja TANZANIJE IN ZANZIBARJA, odhod 24.6., 14 dni, slovensko vodstvo, 3.490€/osebo; Karibu KENIJA, odhod 28.6., 8 dni, slovensko vodstvo, 1,349€/osebo IV PRODAJITUDI POTEPUHOVO POLETJE2008 lnfo@DoteDuh.si:www.Potepuh.si:PLAČlLO NA Več OBROKOV
Trg Cejskih knezov 9.3M0 Celje, t: 03)713 23 0011:03,713 23 08
Tehtnica
SOCIALNI
DEMOKRATI
Aktivnosti žalskega odbora
SDS
Čeprav se tudi v Spodnji Savinjski dolini na veliko govori o prihajajočih državnozborskih volitvah, imamo občutek, da so nekateri izvoljeni posamezniki tako zaverovani vase, da pozabljajo, da volitve dobivajo stranke. Svojo oblast privatizirajo in celo za majhne drobtinice pridobivajo somišljenike. Pozabljajo pomembno dejstvo, da v stranki ni pomemben posameznik, temveč se moč stranke kaže v medsebojnem spoštovanju in skupnih aktivnostih.
Javnomnenjske raziskave že leto dni in pol kažejo, da bomo Socialni demokrati edini resen protikandidat Janševi SDS. Kljub prepričljivemu vodstvu Pahorjevih SD, pa je se je Janša s po-
Premalo
sodelovanja
pulističnimi ukrepi vlade v zadnjih dveh mesecih uspel precej približati rezultatu Socialnih demokratov. Torej se bo politična bitka odvijala ria relaciji SD - SDS in tisti, ki bo dobil več glasov bo imel mandat za sestavo vlade. Kot trenutno kaže bo rezultat volitev .tesen in do zadnjega nedorečen. Zato bo na jesenskih volitvah izredno pomembno, da tisti, ki podpiramo levo sredinsko politiko podpremo Pahorjevo SD, kajti vsak glas za druge stranke na levi, krepi Janšo.
Torej razmislite in tehtajte. Od vaših želja je odvisen rezultat volitev in prihodnost Slovenije. Socialni demokrati vam zaupamo.
Socialni demokrati Žalec
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
V petek, 14. marca 2008, smo se na redni letni konferenci v lepem številu zbrali člani občinskega odbora SDS Žalec, in sicer v Gostišču Rimljan v Šempetru. Konference so se kot gostje udeležili državni sekretar dr. Vinko Gorenak, poslanec Državnega zbora RS Franc Sušnik, predsednik regijske koordinacije Jože Korže ter drugi predstavniki sosednjih odborov. Dr. Vinko Gorenak je članom predstavil aktualne politične razmere v državi ter poudaril, da je sedaj v Sloveniji najnižja brezposelnost, da vlada namenja pozornost in svoje delovne usmeritve tudi socialno ogroženim, gospodarska rast pa je izredno visoka. Sprejemajo se ukrepi za blažitev visoke inflacije, ki pa je gospodarski spremljevalec in realnost vseh evropskih držav. Franc Sušnik je v nadaljevanju še posebej izpostavil, da mu je žal, da pokrajinski zakon ni bil sprejet. Nasprotoval mu je tudi žalski župan, Lojze Posedel, ki očitno nasprotuje enakomernemu razvoju Slovenije in porazdelitvi denarja med vsemi regijami enako.
Nadalje so člani OO potrdili program dela odbora za leto 2008, ki se bo odvijal predvsem v sklopu jesenskih državnozborskih volitev. Pričela se je tudi akcija 30 000. član SDS, s katero vabimo simpatizerje in
Če bomo razprodali vse »Paradne konje« države, bodo v prihodnosti vprašljive pokojnine, smo prepričani v stranki DESUS
podpornike, da se vključijo in aktivno sodelujejo v skupnem delu pod okriljem SDS.
Za uspešno in prepoznavno delo v občinskem odboru sta bronasto priznanje SDS prejela dva člana, in sicer Dani Zagoričnik ter Andrej Jan.
Predstavnice nežnejšega spola pa so ob koncu konference prejele vrtnico v okviru obeh praznikov v mesecu marcu.
15.	marca so na Kaninu potekale tradicionalne zimske igre SDS, na katerih je bil žalski odbor precej dobro zastopan, v sklopu tekmovanj v veleslalomu in deskanju je prejel celo dve kolajni.
Ženski odbor Žalec je pričel svoje aktivnosti realizirati z okroglo mizo v torek, 18. marca 2008, v Hotelu Žalec. Osrednja gostja je bila gospa Vlasta Nussdorfer, predsednica društva BELI OBROČ (Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj). Glede na to, da za svoje predavanje ni želela prejeti plačila, je izvršilni odbor sprejel sklep, da se prispevek nakaže samemu Društvu.
Na koncu bi želela vse člane in simpatizerje vljudno povabiti na ogled naše internetne strani www.zalec.sds.si, vsako soboto med 10. in 12. uro pa tudi v našo pisarno na Mestnem trgu
7.
Jasna Seražin Meško
Dve besedi. Nič kaj takega. Vendar jih uporabljajo vsi. Psihiatri v posvetovalnici, ko analizirajo propadli zakon med dvema zakoncema. Izvajalci gradbenih del, ki zamujajo s končanjem objekta. Opozicija župana občine Žalec, za katere žal nikoli ne vem, kdo vse so to? (Eni so zraven, ko se deli med in mleko ter so opozicija, ko se pogovarjajo s svojimi volivci). Resnica je res tu nekje blizu. Ljudje imamo največ problemov v svojem vsakdanjem življenju, ker premalo ponujamo roko, oziroma jo ne sprejemamo, ko bi jo morali. Najslabše je, ko se postavimo vsak na svoje barikade in se gledamo s filozofijo psa in mačke, se obkladamo s (ne)primernimi vzdevki ali pa se zgubljamo v populističnih izpadih posameznikov, ki spet ne pripeljejo nikamor.
Dalj kot sem aktiven, če lahko svojo pot občinskega svetnika in sekretarja OO LDS Žalec sploh tako imenujem, bolj opažam, da bi na lokalnem nivoju, v dolini, v občini bistveno več naredili za dobrobit vseh nas ter predvsem tistih, ki so nas na ta mesta postavili, če bi tvorno sodelovali. Se pogovarjali po pameti. Edini pameten kriterij pri našem delu bi naj bil: poslušati izkušene in skrbeti za napredek in razvoj. Moram priznati, da mene veliko bolj kot delo župana občine Žalec skrbi, če mojim otrokom odpadejo plesne vaje, ker ni koordinacije med posameznimi institucijami in so prostori, dvorane zasedene. Na lokalnem nivoju bi naj bil prvi in tudi drugi domač človek in njegov
čas. Šele potem smo lahko primerljivi z okolico in Ljubljano. Zelo me skrbi zdravje otrok in sploh prebivalk in prebivalcev. Posledično me zelo skrbi razpad sistema v Javnem zavodu Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec. In po drugi strani sem vesel, da bomo v Bolnišnici Celje dobili onkologijo. Malo me briga kam hodijo na izlete uslužbenci Javnega zavoda Žalskih lekarn. Bolj me zanima ali so storitve te ustanove enako dostopne vsem občanom in občankam, tudi najbolj oddaljenemu upokojencu, ki nima avtomobila ter nima javnega prevoza iz kraja, v katerem živi. Želim si prijaznega okolja do podjetnikov in sem prepričan, da so tu še rezerve pri vseh nas; tudi pri občinskem Oddelku za okolje in prostor. Pogrešam globalno strategijo na področju omogočanja investicij privatnega kapitala pri najbolj perspektivni (in najhitreje rastoči) gospodarski panogi v svetu: turizmu. Pogrešam sodelovanje med vsemi, ki si želimo, da bi se iz starega Juteksa kot feniks iz pepela dvignil poslovno stanovanjski center, mešanica moderne in meščanske arhitekture, morda po natečaju mladih in prodornih urbanistov ter arhitektov.
In nenazadnje si želim več prostega časa za moje najbližje. In odkritega iskanja skupnih rešitev. Med občino in občani. Med vsemi svetniki različnih političnih opcij. In rad bi kaj prispeval, saj se mi zdi, da imam dovolj znanja in še vedno dovolj energije. Sodelovanje prinaša vesele obraze. In nič zakulisnih iger. Najbrž. Gregor Vovk Petrovski
Do nedavnega je bila naša politika enotna v ocenah, da se mora država lastniško iz gospodarstva čim hitreje umakniti. V tem jo je podpirala tudi večina ekonomistov, ki se javno oglašajo, še predvsem mlajših, nekaj uglednih imen je opozarjalo, da je tako ravnanje škodljivo, vendar jim je le redko kdo prisluhnil. Zadnje čase lahko opažamo, da tudi vlada glede tega ni več enotna, pogledi so različni. Kot ključni razlog zaradi katerega naj bi država prodala svoja podjetja se navaja to, da je sama slab upravljavec. To je sicer res, vendar zgolj v primeru, če se upravljanje državnih podjetij izvaja na način kot to počnemo v Sloveniji. Posebnost našega pristopa je namreč v tem, da vsakokratna vlada v nadzorne svete podjetij imenuje svoje, več ali manj politično zaslužne ljudi; ti pa poskrbijo, da prevzamejo vodenje podjetij ljudje, ki jim je vlada naklonjena.
Ta sistem je resnično nekaj naj-slabšega kar se v upravljanju podjetij lahko zgodi. Vendar zaradi enega zrezka ne zakoljemo vola in zgolj zaradi sedanje ponesrečene izbire članov NS državnih podjetij nam teh podjetij ni potrebno prodajati. To kar je potrebno narediti- država to lahko stori z zakonom. S tako spremembo pa bi lahko zasledovali predvsem dva cilja: a) v NS se imenuje vrhunsko usposobljene ljudi z dokazljivimi uspehi; b) Največ eno tretjino članov NS naj imenuje vlada RS ostale pa druge relevantne interesne asociacije (Gospodarska zbornica, zavod za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, sindikati...) tako bomo lahko verjeli, da državna podjetja, ki bi jih posredno ali neposredno upravljali tako oblikovani nadzorni sveti; v povprečju ne bi poslovala slabše kot privatna podjetja.
Še predvsem pa bi dolgoročne ekonomske interese države Slovenije učinkoviteje podpirala, kot to v povprečju počne privatno podjetje za katerega se ključne poslovne odločitve sprejemajo na Dunaju, v Milanu ali drugod po svetu. Objektivno država torej ni nujno slab upravljavec in zato upravljanje tudi ne more biti pravi razlog, da z ihto razprodajamo bogato državno premoženje. V Demokratični stranki upokojencev se čudimo zakaj hitimo s prodajo Telekoma. Z njo bomo namreč izgubili močne pozicije na pomembnem segmentu domačega trga- dober gospodar praviloma tega ne naredi, v zameno pa iztržili sicer lep kup denarja, ki ga ta čas ne potrebujemo- med drugim so krediti cenejši od donosov, ki jih ustvarja Telekom.
Naj zaključim. Tudi našemu predsedniku stranke smo lahko hvaležni, da je izpostavil razprodajo družbenega premoženja in tako upočasnil prodajo, ki bo lahko prav prišla za pokojnine mlajših generacij delavcev, ki danes ustvarjajo visok družbeni produkt v Sloveniji.
Ker pa ste spoštovane članice-matere praznovale vaš cenjeni Dan materinstva vam želim vse najlepše v krogu vaših družin v imenu Občinskega odbora DESUS Žalec Ivan Jelen
MANIPULIRAM, TOREJ SEM
(Lojze Posedel-ŽUPAN)
Tako poznavalec zelo hitro definira eksistencialno bistvo našega župana. Vse v njegovem (ob)vladanju je v manipulaciji. Manipulacije se poslužuje, da ne spregledajo ljudske množice (golaž, krajnska, indoktrinacija), vzvodi moči (ustrahovanja in nakupovanja ter obdarovanje) pa so orodje za obvladovanje oprod na terenu. Dober primer njegove manipulacije najdete v brezplačniku Dobro jutro (z dne 19.januarja 2008) za članek »V Žalcu optimistično gledajo v prihodnost« je Posedel izjavil, »V lanskem letu smo zgradili glasbeno šolo (LAŽ-leto poprej), telovadnico in športni center (LAŽ-kje le), pa tudi parkirišče pred zdravstvenim domom (LAŽ-verjetno bo zgrajeno letos) in pred domom II. Slovenskega tabora (DRŽI-a ga ne potrebujemo in gre še za eno velikih zablod, ki smo jih in jih bomo vsi drago plačali). Naslov, da v Žalcu optimistično gledamo v prihodnost (mogoče »gledajo slepi«) ne more biti dlje od resnice. Prepričan sem, da se danes več kot 50% občank in občanov zaveda kje smo s Posedelom in kam nas pelje. Vsi tisti, ki še kar ne želite spregledati (bodisi zaradi žalskega »blišča«, ali lastne koristoljubnosti v podobi DE-
SUS-a, LDS-a, treh svetnikov SDS in štirih posameznikov (dvornega mesarja, strokovnjaka za blef in preprečevanje povezovalne ceste na Ložnici, lokalnega priložnostnega ze-liščarja za potrebe zvitkov, ter lačnega Sanča Panse), vprašajte se »če nam tako odkrito lažejo o stvareh, ki so vsem na očeh, kako lažejo takrat, ko ne poznamo postopkov in vseh dejstev oni pa ščitijo lastne interese?«. Npr. že ptički na veji čivkajo o JZ Žalske lekarne, Posedel pa je do zadnjega ponavljal, da župan in OS nimata nič s tem (je pa npr. imel ko je tej isti direktorici odobril nagrado za uspešno poslovanje ob izgubi), še več izjavlja, da je Občinski svet potrdil plan dela Nadzornemu odboru (to se ni nikoli zgodilo, ker to ni v njegovi pristojnosti, če pa bi se, bi to pomenilo grob poseg v avtonomijo in neodvisnost Nadzornega odbora.
Naš boj se nadaljuje, pa čeprav z malo možnosti, da bodo opazovalci spregledali, bomo pa vsaj omilili škodo.
DA VAM NE BO TREBA UPOGIBATI HRBTENICE , DOBRO RAZMISLITE KOGA BOSTE JESENI VOLILI !
ZA OO SNS Žalec Andrej Vengust
Prispevki političnih strank in list niso pripravljeni in lektorirani v uredništvu
ZARES - NOVA POLITIKA
info@zares.si
www.zares.si
Spoštovane
in spoštovani!
V decembrski številki časopisa UTRIP Savinjske doline ste lahko prvič na 13. strani prebrali prispevek nove politične stranke ZARES, ki ga je napisal predsednik Gregor Golobič.
Zapisal je cilje naše stranke ZARES, da želimo v politiki odprtost, odzivnost, vztrajnost, potrpežljivost in samoomejevanje.
Med ljudmi postaja »nova politika ZARES« vsak dan bolj prepoznavna in prisotna. Večina si očitno želi drugačnega političnega obnašanja in novega pogleda na vsakodnevna dogajanja ter možnost na njihovo spreminjanje.
Tudi prispevki, ki jih bomo objavljali na tej strani člani stranke ZARES, bomo pokazali, da z novo politiko mislimo zares. Ne bomo gledali le v »sosedov« lonec in samo kritizirali dejanja drugih političnih strank ali posameznikov in jih imeli za naše na-
sprotnike ali celo sovražnike.
Z vsemi političnimi strankami in posamezniki, še posebej s predstavniki civilne družbe in gospodarstva ter realnega življenja, želimo aktivno in korektno sodelovati ter iskati najboljše rešitve za probleme, ki jih prinašata danes in jutri.
Naš odmerjeni prostor v tem časopisu bomo namenili temu, da bomo načela in usmeritve iz našega sodobnega programa stranke ZARES prenašali med bralke in bralce časopisa UTRIP.
Za boljše povezovanje med vodstvom in članicami ter člani stranke ZARES na našem področju je bil že ustanovljen Savinjsko-Šaleški pokrajinski odbor. Sedaj se odvijajo priprave za ustanovitev občinskih oziroma medobčinskih odborov stranke ZARES.
O aktivnostih bomo člane in simpatizerje politike stranke ZARES obveščali.
Privoščite si nekaj ZARES novega, postanite član/čla-nica ali simpatizerji stranke ZARES!
Lojze Posedel
Pohod žena že enaindvajsetič
Najstarejša udeleženka, 85-letna Nežika Ribič, prejema darilo iz rok predsednika društva Jožeta Jančiča.
Planinsko društvo Zabuko-vica je prejšnjo nedeljo v počastitev mednarodnega praznika žena organiziralo že 21. pohod žena na Hom. Pohoda se je udeležilo 169 vpisanih predstavnic nežnejšega spola in najmanj toliko moških. Najstarejša udeleženka je bila tudi letos 85-letna Nežika Ribič iz Zabukovice.
Ob 15. uri so prisluhnili slovesnosti v počastitev dneva žena. Zbrane je nagovoril predsednik PD Zabukovica Jože Jančič, po-
seben pozdrav pa je namenil vsem ženam, dekletom in materam. Postregel je z nekaj globokimi mislimi o mednarodnem prazniku žena in nenehnem vprašanju o enakopravnosti spolov. Spregovoril je o ženski nekoč in danes in o odnosu do žensk v sedanji družbi. V nadaljevanju je Milan Polavder podal nekaj statističnih podatkov o dosedanjih pohodih. Povedal je, da je bilo v vseh 21 letih največ žensk na tem pohodu leta ,2003, in sicer 233, najmanj pa
leta 2006, ko se je pohoda kljub snegu udeležilo 70 žensk. Letošnji pohod sodi po številu pohodnic v zlato sredino.
V nadaljevanju sta Jože Jančič in Milan Polavder podelila priznanja za pet-, deset- in petnajstkratno udeležbo na pohodu. Priznanje za petkratno udeležbo so letos prejele tri udeleženke, za desetkratno nobena, za petnajstkratno šest in za dvajsetkratno udeležbo tri ženske. Terezija Pišek iz Griž, Andreja Borštner s Polzele, Frida Kuder iz Pongraca in Magda Ježovnik iz Migojnic, ki je v delo PD Zabukovica vpeta že večino svojega življenja, so se udeležile vseh enaindvajsetih pohodov. Ob tej priložnosti so jim podelili posebne nagrade. Posebno priznanje so tudi letos namenili najmlajši in najstarejši udeleženki.
Ženske so tudi letos prišle na Hom iz Savinjske doline, Dola pri Hrastniku, Laškega, Radeč, Šentjurja, Celja, s Ptuja, iz Maribora in drugih slovenskih krajev.	D. Naraglav
Najaktivnejša športna sekcija
Petrovško društvo upokojencev šteje več kot 500 članov” in je po številu najštevilčnejše društvo v tej krajevni skupnosti. Na letnem občnem zboru v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče je o lanskoletnem delu in načrtih za letos govoril njihov predsednik Ivan Glu-šič.
Poudaril je, da je bila lani naj -bolj množična in aktivna špor-tnorekreativna sekcija. Člani te
sekcije so se udeležili tekmovanj, ki jih je organizirala Zveza društev upokojencev Žalec, krajevna skupnost, uspešni pa so bili tudi na regijskem tekmovanju. Usvojili so 9 pokalov in 21 medalj. Organizirali so številne izlete, družabna in športna tekmovanja pri svoji brunarici v Rekreacijskem centru Ruše, pozorni so bili do svojih članov, ki so v domovih za starejše, opravili pa so tudi nekaj
vzdrževalnih del na brunarici.
Delo društva so v razpravi pohvalili žalski župan Lojze Posedel, poslanec v Državnem zboru Ivan Jelen, predsednik sveta KS Petrovče Iztok Ura-njek in drugi. Za uspešno delu v društvu so Jožici Jankovič podelili priznanje društva, zbor pa so s petjem popestrili Ljudski pevci in pevke iz Petrovč, ki jih je na harmoniko spremlja Alfonz Lesjak.	T. Tavčar
Z občnega zbora
Delovni v Goto vij ah
Društvo upokojencev Go-tovlje je v petek, 22. februarja, v prostorih turistične kmetije Pri Mlinarju v Goto-vljah pripravilo občni zbor, na katerem so spregovorili o delu v preteklem letu, sprejeli program za letos in se odločili, da jih bo še naprej vodil dosedanji predsednik Rudi Trobiš.
Društvo upokojencev Goto-vlje, ki šteje 222 članov, je bilo preteklo leto aktivno pri pripravi različnih srečanj, izletov in športnih aktivnosti, pri-
pravili so kar nekaj pohodov, opravili veliko prostovoljnega dela, se izobraževali na Univerzi za III. življenjsko obdobje in sodelovali pri različnih akcijah v KS Gotovlje. Največ časa so namenili gradnji društvene brunarice in urejanju svojega kotička pri podružnični osnovni šoli. Delovnih akcij se je udeležilo 42 članov, ki so opravili več kot 750 prostovoljnih delovnih ur.
V program dela za letos so med drugim zapisali, da bodo nadaljevali z utečenimi
aktivnosti, veliko pozornosti namenjajo medsebojnemu druženju in športnim aktivnostim. Poleg treh izletov so si zadali organizacijo dveh piknikov, raznih krožkov, čistilne in prostovoljnih akcij pri ureditvi svojega prostora, ki naj bi ga letos tudi slavnostno predali svojemu namenu. Kmalu bodo začeli s treningi v upokojenskih športnih disciplinah. Vsak prvi ponedeljek v mesecu organizirajo pohode po bližnji in daljni okolici. Ob krajevnem prazniku, 25. junija, bodo organizirali tudi pohod po stezah KS s piknikom na Rinki na Sv. Jedrti.
D. Naraglav
Dejavnosti upokojencev
Društvo upokojencev Polzela šteje 792 članov. Občni zbor, ki so ga pripravili v dvorani kulturnega doma, so začeli s kulturnim programom, v katerem so nastopili učenci osnovne šole, tamburaška skupina in mešani pevski zbor, članica društva Marinka Ribič pa je prebrala kroniko društva v verzih.
Predsednica društva Gertruda Terčak je v nadaljevanju poročala o dejavnostih v društvu. Povedala j e, da v društvu deluje 15 poverjenic, ki skrbijo za povezavo med vodstvom društva in člani. V društvu delujejo odbori za kulturo, socialne zadeve, za izlete, šport in rekreacijo in odbor za gospodarjenje, ki je imel v preteklem letu veli-
ko obveznost pri obnovitvenih delih prostorov društva upokojencev. V okviru odbora za šport in rekreacijo so ustanovili balinarsko sekcijo, saj je v novem športnorekreacijskem
centru na Polzeli tudi igrišče za balinanje. Do zdaj so se družili na prijateljskih tekmah, vključiti pa se želijo v tekmovanje šaleško-savinjske lige.
Po krajši razpravi so sprejeli progam dela in finančni načrt za letošnje leto. Zbora se je med drugim udeležil tudi poslanec Ivan Jelen.	T. T.
DU Polzela šteje 791 članov
Bogata jesen življenja
Zbora andraških upokojencev so se udeležili tudi polzelski župan Ljubo Žnidar, poslanec DeSUS-a Ivan Jelen in predsednik DeSUS-a Karl Erjavec.
Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo, ki šteje kar 205 članov, je v dvorani Doma krajanov Andraž pripravilo občni zbor.
O delu v preteklem letu je poročal predsednik Anton Mešič. Povedal je, da se člani radi udeležujejo izletov, pohodov, skrbijo pa tudi za rekreacijo.
Pripravili so srečanje starejših, praznovanje sv. Barbare, zavetnice rudarjev, in izpeljali projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma. Športni referent društva Jože Krk pa je poudaril, da so bili na športnem področju najuspešnejši na olimpijadi upokojencev na Ponikvi, kjer so osvojili kar štiri prva mesta, in sicer pri kegljanju žensk ekipno in posamezno ter v metu krogle ekipno in posamezno. Organizirali so športno srečanje upokojencev 12 društev bivše žalske občine, na katerem je nastopilo 182 tekmovalcev.
Na občnem zboru so sprejeli program dela za letos in podelili priznanja za večletno uspešno delo. Priznanje sta prejela Anton Blagotinšek in Ivan Sitar. Občni zbor je popestril an-draški oktet.	T. T.
Uspešno končan program hujšanja
Mednarodni program ONDI, ki od leta 1984 deluje v sklopu svetovne zdravstvene organizacije, se uspešno izvaja tudi v Savinjski dolini. Izvaja ga šest medicinskih sester iz ZD Žalec in dva koncesionarja, dr. Matjaž Lesjak, ki vodi delavnice za odvajanje kajenja, in dr. Andrej Kravos, ki z medicinsko sestro Ireno Klančnik vodi delavnice hujšanja. Zaradi manjšega povpraševanja poteka program le v Žalcu.
Pred kratkim so končali z delavnico zdravega hujšanja in udeleženci so ob koncu pripravili manjše slavje. Ob tej priložnosti smo se o programu in rezultatih pogovarjali z dr. Andrejem Kravosom. »Tokratna delavnica je bila zelo uspešna. Skupina, ki jo je dokončala, je shujšala skupaj za več kot 80 kg v času naših štirinajstih srečanj, kar je za tako kratek čas zelo lepo. Še bolj pa je razveseljivo to, da so hujšali na zdrav način. To pomeni z zdravo hrano in ne s kakšnimi »bum« dietami, z veliko gibanja, kar se tudi pozna pri meritvah. Prav pri vseh udeležencih delavnice je meritev odstotka telesnih maščob pokazala znižanje. Tega
Udeleženci tokratne delavnice zdravega hujšanja z dr. Andrejem Kravosom in me-dicinsko sestro Ireno Klančnik
sem zelo vesel. Z delavnicami bomo nadaljevali, saj potekajo v okviru programa CINDI, a pri tem obstaja grenak priokus, saj se je s 1. januarjem letos znižala kvota denarja, namenjenega za delovanje teh delavnic. Mislim, da je s stališča države to dokaj žalostno. Po novem sistemu naj ne bi bilo tudi nobenega zdravnika v teh delavnicah, kar je žalostno
in nerazumljivo, saj je bilo v vse te priprave in izvajanje delavnic vloženega veliko truda. Nadaljevale jih bodo po vsej verjetnosti le medicinske sestre, vendar to najbrž ni povsem enako.«
Nad takšnim ravnanjem države, ki »špara« tam, kjer naj ne bi, saj gre za zdravje, so ogorčeni tudi vsi sodelujoči v delavnici.
D. Naraglav
©INŠTALATERSTVO Šturbej Ivan s.p.
OGREVANJE VODOVOD HLAJENJE Polzela 143/b, 3313 Polzela,
Gsm: 041 65 32 87, Fax: 03/705 03 71
Invalidi zborovali na Vranskem
Zveza DU Občine Žalec z novim vodstvom
Janez Meglič ob izčrpnem poročilu
Medobčinsko društvo invalidov Žalec je v gostišču Slovan na Vranskem pripravilo letno skupščino, ki jo je tudi letos vodil delovni predsednik Franc Bevc. Medobčinsko društvo invalidov Žalec šteje, po podatkih iz decembra 2007,1297 rednih in 635 podpornih članov.
Iz poročila predsednika MDI Žalec Janeza Megliča je bilo zaznati, da so velik delež k delovanju društva prispevali zlasti poverjeniki, ki tvorijo nepogrešljiv sestav prostovoljcev. Ti so nekajkrat v letu obiskali člane in posredovali razna obvestila in predloge. Sem sodijo pobiranje članarine, pridobivanje novih članov, zbiranje udeležencev za izlete, koriščenje zdraviliških kapacitet in razdeljevanje koledarjev. Poleg tega so zbirali tudi predloge za enkratne denarne pomoči in pakete s hrano. Izvršni odbor in komisija za socialne zadeve sta v preteklem letu dodelila 65 enkratnih skromnih denarnih
pomoči invalidom z nizkimi prejemki in 283 paketov s hrano. Pomoč za razne invalidske pripomočke je prejelo 8 invalidov in eden za izgradnjo dvigala. Pomoč za odpravo posledic poplave pa je prejelo 5 članov. Koriščenje zdraviliških kapacitet so zagotovili invalidom in družinskim članom. Ob rojstnih dnevih so obiskali 12 najstarejših članov, člane v domovih in nekaj bolnih članov. Pozornost so izkazali tudi vsem članom, starim nad 80 let. Lani so zelo uspešno organizirali že 5. srečanje negibljivih in težje gibljivih invalidov, ponovno pa sta novembra uspela tradicionalni dobrodelni koncert in razstava ročnih del 30 invalidov. Vsako drugo sredo v mesecu so člani lahko koristili brezplačno merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi. Množična je bila udeležba na izletih. Na prvi izlet junija na Madžarsko in na Hrvaško so se odpravili kar z osmimi avtobusi. Organizirali so tudi iz-
Letni zbor veteranov
Z zbora veteranov
Pred časom so se na letnem občnem zboru zbrali tudi člani Zveze veteranov vojne ža Slovenijo Spodnje Savinjske doline. Na zboru so poleg pregleda dela v preteklem letu in programa dela za letos obravnavali in sprejeli predlog sprememb statuta OZ WS. V uvodnem delu srečanja so poskrbeli za kulturni program, ob koncu pa za prijetno družabno srečanje.
Kot vsako leto so o teh dogodkih, vojni za Slovenijo in sedanjem pogledu na ta prelomni čas, govorili tudi na tokratnem občnem zboru. Zbranim veteranom in gostom je poročilo o delu organizacije podal predsednik OO ZWS Spodnje Savinjske doline Adi Vidmajer.
V preteklem letu se je članstvo v območnem združenju ZWS povečalo. Trenutno je v organizacijo včlanjenih več kot
600 članov, kar predstavlja le tretjino vseh upravičencev, ki v skladu s statutom lahko postanejo člani njihove veteranske organizacije.
Območno združenje ZWS že nekaj let dobro sodeluje z ostalima veteranskima organizacijama, in sicer z Območnim združenjem NOB Spodnje Savinjske doline ter veteranskim društvom Sever Spodnje Savinjske doline. Rezultat tega sodelovanja je tudi srečanje vseh treh veteranskih organizacij v Občini Tabor. Kot zgled dobrega sodelovanja je tudi sodelovanje s Slovensko vojsko, ki ob vsakoletnem srečanju veteranskih organizacij Spodnje Savinjske doline nudi pomoč pri logistični zagotovitvi. Skupaj s policijo in vojsko na teh srečanjih pripravijo tudi zanimiv tehnični zbor s predstavitvijo najnovejše oborožitve in vojaške tehnike.
let na Kope, v Logarsko dolino in izlet v neznano (Rogaška Slatina, Sladka Gora, Zg. Polskava) ter ekskurzijo za poverjenike in člane organov na Koroško.
Kot je poudaril Janez Meglič, je bilo na ustreznem nivoju sodelovanje društva z Zvezo delovnih invalidov Slovenije, z drugimi Dl, občinami, Mestno skupnostjo Žalec in drugimi. Zelo uspešno je delovala tudi društvena pisarna, ki je nudila različne usluge invalidom, nasvete, pobude, pojasnila, administrativna opravila, prošnje, in sicer vse leto ob ponedeljkih in sredah. Ne smemo pozabiti na nekatere druge aktivnosti, kot so ustvarjalne delavnice in športne aktivnosti. Udeležili so se vseh osmih območnih športnih tekmovanj, razen šahovskega, ki ga organizira ZDIŠ. Sami so organizirali območno tekmovanje v namiznem tenisu. Pohvalijo se lahko z dobro organizacijo, prav tako pa tudi z rezultati z državnih prvenstev. Njihova članica Pavlina Glušič je postala državna prvakinja v streljanju, z drugim in šestim mestom pa sta njen uspeh dopolnili Romana Jurhar in Karolina Ferme. V hitropoteznem šahu je Tomo Studenička zasedel četrto mesto, v namiznem tenisu v kategoriji NT-9 pa je Anton Funda osvojil srebrno medaljo.
Na tokratni skupščini so potrdili spremembe in dopolnitve statuta MDI Žalec.	D. N.
' Med zelo množičnimi dogodki velja izpostaviti proslavo na Čreti in vsakoletno srečanje družin, ki so skrivale orožje TO na svojih domovih. V preteklem letu je bilo dokaj pestro tudi na športnem področju, organizirali so izlet na vojaški sejem v Gornjo Radgono, k aktivnostim pa je svoje dodala še komisija za zgodovinsko dejavnost, ki si prizadeva zbrati čim več slikovne in druge dokumentacije iz časa slovenskega osamosvajanja.
Delegacija je odšla tudi na grob pred leti preminulega predsednika ZWS Žalec Alojza Kampuša in se poklonila njegovemu spominu.	D. N.
V dvorani Doma upokojencev Griže jev sredo, 5. marca, potekala 4. skupščina Zveze društev upokojencev Občine Žalec, na kateri so poleg pregleda rezultatov in načrtov za prihodnje izvolili novo vodstvo in podelili plakete ZDUO Žalec.
S pozdravom in dobrodošlico je zbrane najprej nagovoril predsednik Jože Glinšek, ki je podal poročilo o delu zveze v preteklem obdobju. Dopolnili so ga ostali poročevalci, še posebej obširno predsednik komisije za šport in rekreacijo in predsednica komisije za stanovanjske zadeve.
Delo v desetih društvih in Univerzi za III. življenjsko obdobje je bilo zelo razgibano in raznoliko, za kar so zlasti zaslužni predsedniki društev in predsednica univerze Marija Masnec, ki so znali v svojih sredinah ustvariti time, ki delajo dobro in skrbijo za vsestransko aktivnost članstva. V društvih so bili zelo aktivni na področju izletništva, planinarjenja in športa. Precej so delali tudi na proučevanju problematike, ki zadeva socialno varnost upokojencev, na prenosu stališč preko vodje svetniške skupine o delovanju občinskega sveta in dobre ter kakovostne povezave pokrajinske zveze do republiškega nivoja. Starejšo generacijo spodbujajo
Prejemniki priznanj Zveze DU Občine Žalec
k vzajemnosti in medsebojnemu spoštovanju in se trudijo za zdravo, smotrno in aktivno uporabo prostega časa starejših, za izvajanje športnih in drugih aktivnosti preko sekcij, ki so svoje delo prikazale v dobri luči napredka prihodnosti starejših ljudi v žalski občini. Na področju športa se je kar šest društev udeležilo državnega prvenstva, na katerem so posegli po najvišjih mestih. V zelo prijetnem spominu ostaja tradicionalno srečanje v Grižah v letnem gledališču Lim-berk, kjer se je zbralo okrog 550 upokojencev iz vseh društev ZDUO Žalec.
Na skupščini so za predsednika izvolili Ivana Jelena, ki je to nalogo opravljal že pred odhodom v parlament. Zveza si bo v tem mandatu prizadevala za izboljšanje gmotnega in socialnega položaja upokojencev v sodelovanju z ostali-
mi organizacijami, prizadevali si bodo tudi za izpopolnjevanje in izboljšanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega varstva. Njena skrb bo usmerjena tudi h krepitvi zdravja za zdravo staranje in za staranje v domačem okolju ter spreminjanje nezdravega načina življenja. Razvijala bo solidarnost med generacijami in poskušala pridobiti in organizirati čim več prostovoljcev za prostovoljno delo pri uresničevanju posebnih programov pomoči starejših za starejše.
V nadaljevanju so slavnostno podelili priznanja - plakete Zveze DU Občine Žalec. Priznanja so letos prejeli Cirila Zagoričnik iz DU Ponikva, Silva Kočevar iz DU Gotovlje, Marjan Videc iz DU Kasaze -Liboje, Ivan Šuler iz DU Šempeter in Ivan Vidmajer iz DU Petrovče.	D. Naraglav
sni večeri in tečaj v Preboldu
Večina udeležencev plesnega tečaja v preboldskem hotelu
Upokojenci dveh občin
Društvo upokojencev Prebold je največje upokojensko društvo v Spodnji Savinjski dolini, vanj je iz dveh občin, in sicer iz Občine Prebold in Občine Braslovče, včlanjenih približno 1200 upokojencev. Delujejo v več sekcijah, ki omogočajo pestro dejavnost društva, ki je lani izpolnilo večino zastavljenih ciljev. O tem je na občnem zboru govoril tudi predsednik društva Ivi Stepišnik, ki so ga, kot tudi večino dosedanjih članov izvršnega odbora in ostalih organov, ponovno izvolili za predsednika.
Tudi letos so se člani društva in gostje zbrali v Dvorani Prebold. Zbor je vodil Franc Lenko, nekdanji poslanec DeSUS-a. O delu društva so poročali Ivi Stepišnik, tajnica Erika Gominšek in vodje sekcij na čelu z Marto Praprotnik. Društvo vse leto skrbi za rekreacijo, tekmovanja in druženje, ponosni so na svoje balinišče in igrišče za odbojko. Veliko pozornosti namenjajo tudi pohodništvu, izletom, organiziranemu letovanju članov na morju, ogledu kulturnih prireditev oziroma gledaliških in drugih predstav. Nekaj posebnega sta tudi zeliščarska in gobarska sekcija. Vso to paleto aktivnosti
dopolnjuje še sekcija ročnih del.
V društvu skrbijo tudi za ostarele oziroma onemogle člane in jih obiskujejo. Posebne pozornosti so deležni jubilanti. Tudi letošnji program bo zelo pester in zanimiv. Nekaj zastavljenih nalog, ki so jih načrtovali v preteklih treh mesecih, so že uresničili. V soboto, 29. marca, se bodo odpravili na pohod na Golavo. Junija bodo ob prazniku Občine Prebold pripravili medobčinsko tekmovanje DU in organizirali sedemdnevno letovanje na morju v kraju Starigrad - Paklenica. Septembra se bodo odpravili tudi na skupno letovanje na Mali Lošinj. Poleti ne bo manjkalo medsebojnih srečanj in tekmovanj, planinskih pohodov in drugih aktivnosti, ki bodo bogatile njihovo jesen življenja. D. N.
V Garnem šport hotelu Prebold so se odločili popestriti jesenske, zimske in spomladanske večere s plesom ob živi glasbi ali s pomočjo predvajalnikov. V ta namen so primerno uredili veliko dvorano hotela.
Do zdaj so pripravili že nekaj prijetnih plesnih večerov, zelo veselo pa je bilo ob Valentinovem, ko so pripravili Valentinov ples. Plesne večere vodi plesna strokovnjakinja Stanka Martinšek, ki vodi tudi plesne tečaje na Univerzi za III. življenjsko obdobje. Ti v tej sezoni potekajo v veliki dvorani preboldskega hotela, kjer so res idealni pogoji za ples. Tako pravi tudi Anka Brečko, mentorica plesne skupine na Univerzi za III. življenjsko obdobje. V tej sezoni pleše v tečaju 24 udeležencev.
Tokratna sezona je že četrta po vrsti. Prav gotovo bodo s plesi nadaljevali tudi v prihodnje, saj so tečaji več kot samo učenje plesa. Gre tudi za druženje in prijetno popestritev življenja v tretjem življenjskem obdobju in nasploh življenja vsakogar, ki ima veselje do plesa. Tudi če ne znate plesati, se lahko na teh plesnih večerih kaj hitro naučite nekaj osnovnih korakov in že boste plesali.
D. N.
16
marec 2008
PO DOLINI
Ljudske pevke so praznovale
Podarili invalidski voziček
Izkupiček prireditve Petru Kolarju
Marjan Bele komaj verjame svojim očem. Ob njem so žena, Marija in Ivan Kolar (druga in tretji z leve), predsednik MDI Žalec Janez Meglič in direktor podjetja Nelit Janko Železnik (prvi z leve).
V soboto, 23. februarja je bil Slomškov dom na Ponikvi do zadnjega kotička poln ljubiteljev ljudskega izročila, ki so prišli od blizu in daleč, da bi praznovali skupaj z domačimi Ljudskimi pevkami. Članice te zasedbe so pripravile prerez delovanja in ustvarjanja svojih 10 let, v katerega so vtkale spomine s številnih nastopov doma in po naši deželi.
Na petem občnem zboru so se sestali člani Društva malteške konjenice Polzela in drugi gostje. Predsednik društva Zvonimir Zupanc je v avdiovizualni obliki poročal o delu v preteklem letu. Opravili so vse naloge, ki so si jih zadali.
V preteklem letu so bili zelo aktivni. Podali so se na konjeniški pohod na Goro Oljko, kjer so se srečali s člani Konjerejskega društva Šmartno ob Paki, opravili dva tečaja osnovnega znanja ježe konj, blagoslov konj malteške konjenice in konjenic gostov, organizirali veliko konjeniško prireditev v Novem Kloštru, ki si jo je ogledalo okoli dva tisoč
Ženski odbor SDS z Vlasto Nussdorfer
Ženski odbor SDS Žalec je v torek v Hotelu Žalec pripravil srečanje s predstavnico Belega obroča Vlasto Nussdorfer, ki je predstavila svoja dela. Srečanje je vodila Bojana Koren.
Ob 200-letnici rojstva dan-
Skoraj dve uri trajajoč program so posvetile izključno svojim številnim oboževalcem, izkupiček prireditve (920 €) pa v celoti namenile svojemu rojaku Petru Kolarju, ki se je pred časom hudo poškodoval v prometni nesreči in je bil ob tej priložnosti tudi v dvorani.
Ljudske pevke so ob tej priložnosti izdale tudi zgoščenko in brošuro. »Včasih pravijo, da
obiskovalcev, ob občinskem prazniku so izvedli konjeniški pohod po mejah občine, na prire-
skega pravljičarja H. C. Andersena je napisala knjigo Naše deklice z vžigalicami, v kateri piše o žrtvah spolnega, fizičnega in psihičnega nasilja. Avtorica meni, da je prav otroštvo tisto, ki kasneje zaznamuje otroke. V
smo ženske čudne ali že kar čudežne, za Ljudske pevke velja oboje, saj je skoraj nemogoče v tem norem tempu modernega časa najti čas za dejavnost, ki zahteva človeka in pol, a njim očitno uspeva,« je ob njihovem jubileju zapisala Marjana Lešnik in se ob tem spomnila mota Ljudskih pevk, »naj družba ta prava in pesem že stara se poje povsod, združuje še mlajši nam rod«.	L. K.
ditvi Malteški pozdrav poletju so prikazali rokodelske spretnosti podkovanja konja, s tako imenovano hipo terapijo pa so sodelovali z društvi in ustanovami, ki pomagajo otrokom s posebnimi potrebami.	T. Tavčar
knjigi je 12 zgodb, ki ponazarjajo 12 mesecev, kolikor je tudi ur na številčnici, 12 ur dneva in 12 ur noči. S tem je želela poudariti, da je nasilje prisotno vse mesece, vse dneve, vse ure. Za nekoga je lahko vedno, za nekoga tu in tam. A vendar prisotno v naši družbi. Ker v zgodbah nastopajo deklice in je tudi sama ženska, je dala zgodbe na vpogled moškim in dobila kar 45 komentarjev znanih in manj znanih moških. Prikazala je različne oblike nasilja nad majhnimi deklicami in vse do odraslih žensk. Zgodb, ki se jih v večini primera zamolči. Da bi te žrtve lahko verjele v pomoč, je potrebno o tem spregovoriti in s tem preprečiti naslednje nasilje.	-D. N.
Jožefovo je bilo za Marjana Beleta in njegovo ženo nekaj posebnega. Ta dan jima je izboljšal kakovost življenja, saj je Marjan postal manj odvisen od drugih. Zdaj se bo lahko sam popeljal po ulici in morda še dlje, česar prej brez pomoči žene ali koga drugega ni mogel. Marjan je namreč invalid, brez obeh nog, poškodovano ima tudi levo roko, tako da sam ni mogel upravljati z navadnim invalidskim vozičkom. Za njegov 60. rojstni dan so mu dobri ljudje kupili električni invalidski voziček.
Marjanova zgodba je dolga in težka, saj ga bolezen spremlja že dolgo. Zelo kratek pa je bil čas od javnega poziva Medobčinskega društva invalidov Žalec in njihovega predsednika Janeza Megliča v našem časopisu Utrip za pomoč pri nakupu električnega invalidskega vozička za Marjana Beleta. Odjavnega poziva ni minil niti mesec, Marjan pa se že vozi z novim vozičkom. Največ zaslug pri tem imata zakonca Marija in Ivan Kolar iz Petrovč, ki sta prebrala javni poziv in takoj ukrepala. 39 let
Na cvetno nedeljo smo v preboldski dvorani lahko prisluhnili dobrodelnemu koncertu za Anin dom. S koncertom, poimenovanim Pesem staršem, je Anin dom znova bližje svoji dokončni uresničitvi. Za tokratni denarni prispevek so zaslužni organizatorji na čelu s preboldskim župnikom Damjanom Ratajcem, obiskovalci koncerta in izvajalci programa, ki so se odpovedali honorarju.
V nabito polni Dvorani Prebold so za prijetno razpoloženje poskrbeli člani narodnozabavnega ansambla Golte, ansambel Iskrice, župnijski otroški pevski zbor Šempavske iskrice, župnijski mladinski zbor ter Moški pevski zbor
Občinski odbor Liberalne demokracije Žalec je v počastitev 8. marca, dneva žena, pripravil pogovor
sta živela v Švici, kjer je delovalo slovensko društvo Zlatorog, ki ga je zadnja leta vodil Ivan Kolar. Ob njunem odhodu je društvo prenehalo z delovanjem, ker ni bilo nikogar, ki bi prevzel to vlogo. Ob razpustitvi društva so sprejeli sklep, da se denar društva nameni v humanitarne namene. Ivan se je posvetoval s člani nekdanjega društva in vsi so se strinjali z njegovim predlogom, da denar namenijo za nakup invalidskega vozička. Preko ljubljanskega podjetja Nelit, ki se ukvarja z ortopedskimi in medicinskimi pripomočki, so kupili električni voziček XPOWER
Svoboda Prebold. Voditelj Matjaž Merljak je govoril o družini, starših, saj je mesec marec mesec družine in staršev. Zelo razmišljajoče so bile tudi besede domačega župnika Damjana Ratajca, ki se je nastopajo-
na temo Kariera - družina. Maja Štamol Drolje je na pogovor povabila tri ženske, ki znajo usklajevati čas za
5,	nizozemskega proizvajalca, ki je razvil tudi prvi električni dvokolesni skuter. Na Štefanovo je dostavo na dom opravil sam direktor podjetja Nelit Janko Železnik, ki je Marjanu dal tudi prve napotke za upravljanje z vozičkom. Predaji vozička so prisostvovali predsednik MDI Žalec Janez Meglič, zakonca Ivan in Marija Kolar, novinar Tone Vrabl in Marjanova žena.
MDI Žalec je znova dokazalo, kako zna in zmore ob pomoči ljudi odprtega srca pomagati tistim, ki jih je življenje naredilo odvisne od pomoči drugih.	D. Naraglav
čim in obiskovalcem zahvalil za njihov prispevek in pomoč pri uresničevanju zastavljenega cilja. Zbrane je povabil tudi na naslednji dobrodelni koncert, ki bo jeseni v preboldski športni dvorani. D. Naraglav
različne aktivnosti, tako da jim lahko rečemo uspešne ženske, kot je povedala njihova gostiteljica.
Vsaka se je uveljavila na drugem področju. Katarina Kresal, odlična pravnica, je sprejela izziv v politiki in postala predsednica Liberalne demokracije Slovenije. Alenka Bikar je vrhunska športnica in mamica male Pike. Meta Petriček, arhitekta, predaja svoje znanje dijakom na Šolskem centru Celje in je mati štirih otrok. Srečanje je bilo zanimivo, voditeljica pogovora pa jim je zastavljala vprašanja o družini, delu, karieri, kako izkoristijo tisti del časa, ki ni na očeh javnosti...
Pogovoru v žalskem hotelu je prisluhnilo več kot sto poslušalcev.	T. Tavčar
Malteški o preteklem letu
Monika Zupanc je na občnem zboru prejela posebno priznanje za uspešno delo v društvu in na tekmovalnem področju.
Zenski odbor z Vlasto Nussdorfer
Pesem staršem tudi letos uspela
Med nastopom župnijskega otroškega pevskega zbora
Kariera in/ali družina?
S pogovora
OBČINA ŽALEC
Sreda, 2. april, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 3. april, ob 18. uri
občni zbor KD Svoboda Liboje;
Dom Svobode Liboje
(KD Svoboda Liboje, 041 691 829).
Petek, 4. april, med 18. in 20. uro
karate seminar;
OŠ Petrovče
i (Karate klub Petrovče, 031 310 481).
Petek, 4. april, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Vena Dolenca; Savinov likovni salon Žalec - razstava bo na ogled do 30. 4. 2008 (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 4. april, ob 19. uri
»Pomladni šopek Šempetra«;
Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 031 431 816).
Petek, 4. april, ob 21. uri
5moških.com, Špas teater;
Dom II. slovenskega.tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 5. april, ob 7. uri
spominski pohod za umrlimi planinci; zbor planincev pri pisarni PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 041 736 157).
Sobota, 5. april, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom; središče vasi Gotovlje (Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 04Ò 790 342).
Sobota, 5. april, med 8. in 12. uro
bolšji sejem; tržnica Žalec
(Informacije: 040 290 040).
Sobota, 5. april, ob 8.30
tekma Savinjske orientacijske lige; štart izpred OŠ Griže (Planinsko društvo Zabukovica,;
041 688 055).
Sobota, 5. april, med 9.30 in 16. uro
karate seminar,
OŠ Petrovče
(Karate klub Petrovče, 031 310 481).
Nedelja, 6. april, med 10. uro in 12.30
karate seminar;
OŠ Petrovče
(Karate klub Petrovče, 031 310 481).
Nedelja, 6. april, ob 16. uri
srečanje ansamblov in ljudskih godcev; Hmeljarski dom KZ Petrovče (KD Petrovče, 041 478 984).
Ponedeljek, 7. april, ob 19. uri
predavanje g. Štefke Kos-Zidar "Urejanje okolice hiš in vaških središč";
Krajevna knjižnica Petrovče (TIC Petrovče 57 07 554).
Ponedeljek, 7. april, ob 20. uri
BUTALCI, komedija, amatersko gledališče »Vrba« Vrbje, za gledališki abonma ponedeljek;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 8. april, med 18. in 22. uro
odprta liga v malem nogometu, 1. kolo;
igrišče v Gotovljah
(ŠRD Borut Gotovlje, 041 549 638)
Torek, 8. april, ob 20. uri
BUTALCI, komedija, amatersko gledališče »Vrba« Vrbje, za gledališki abonma torek; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 9. april, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 10. april, med 17. uro in 20.30
indijansko popoldne za otroke; indijanska vas Pod polnočnim soncem, Prebold
(Športno društvo Avantura, 041 687 868).
Četrtek, 10. april, ob 19. uri
literarni večer z revijo Vpogled;
Občinska knjižnica Braslovče (OK Braslovče, 705 91 98).
Sobota, 12. april, ob 6. uri
pohod na Gorjance; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica,
031 625 196 in 031 533 412).
Sobota, 12. april, med 9. in 12. uro
domača tržnica v Grižah; parkirišče KS Griže v Migojnicah (KS Griže, TD Griže, DPŽ občine Žalec, 031 337 097).
Sobota, 12. april, med 9. in 13. uro
tečaj preživetja v naravi;
indijanska vas Pod polnočnim soncem,
Prebold
(ŠD Avantura, 041 687 868).
Sobota, 12. april, ob 19.30
»MATIČEK SE ŽENI«, gledališka predstava; Kulturno društvo Polzela,
Dom krajanov Vrbje (KD Vrbje, 031 370 959).
Sobota, 12. april, ob 20. uri
KDO VAM JE PA TO DELU, politična satira, monokomedija v izvedbi Borisa Kobala, KD Cafe teater Ljubljana;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 13. april, ob 9. uri
pohod ob dnevu zdravja; začetek pohoda pri ŠC Žalec (PD Žalec in PD Galicija, 031 320 242 in 041 662 883).
Sreda, 16. april, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice,
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 17. april, med 17. in 20.30
indijansko popoldne za otroke; indijanska vas Pod polnočnim soncem, Prebold
(ŠD Avantura, 041 687 868).
Sobota, 19. april, ob 9. uri
turnir v namiznem tenisu za pokal KS Griže;
OŠ Griže
(ŠD Partizan Griže, 041 727 217).
Sobota, 19. april, med 9. in 13. uro
2.	del tečaja preživetja v naravi, indijanska vas Pod polnočnim soncem, Prebold
(ŠD Avantura, 041 687 868).
Sobota, 19. april, med 9. in 12. uro
cvetlična tržnica v Šempetru; parkirišče pri rimski nekropoli (Turistično društvo Šempeter, 700 20 56).
Sobota, 19. april, med 9. in 12. uro
cvetlična tržnica v Vrbju, parkirišče pri trgovini Brglez v Vrbju (Turistično društvo Vrbje, 04Ì 507 546).
Sobota, 19. april, med 10. in 12. uro
cvetlična tržnica v Žalcu
-	pred Mercatorjem v Žalcu (Turistično društvo Žalec, 031 220 650).
Sobota, 19. april, med 10. in 12. uro
cvetlična tržnica na Ložnici,
-	pred Gasilskim domom na Ložnici (Turistično društvo Žalec, 031 220 650).
Sobota, 19. april, ob 10. uri
Kolesarjenje;
pričetek pri Gasilskem domu v Zabukovici (ŠD Risi Zabukovica, 041 783 765).
Sobota, 19. april, ob 13. uri
tek po mejah KS Liboje;
štart pri mostu čez Savinjo, Kasaze
(Turistično športno društvo Liboje,
041 556 276).
Sobota, 19. april, ob 19. uri
slavnostni koncert Mo PZ Petrovče ob 50-letnici zbora;
Hmeljarski dom KZ Petrovče (KD Petrovče, tel.: 040 597 936).
Nedelja, 20. april, med 9. in 12. uro
cvetlična tržnica v Galiciji
-	pri POŠ Trje
(Turistično društvo Galicija, 051 847 111).
Torek, 22. april, ob 20. uri
Poroka čistilke Marije v izvedbi Mojce Partljič in Tatjane Arigler;
Dom II. slovenskega tabora (vstopnina samo 9 €)
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 23. april, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 23. april, ob 19. uri
»Knjige menjajo lastnike« - ob svetovnem dnevu knjig vabita Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter Medobčinska splošna knjižnica Žalec na »Vpogled« v književno revijo učitelje in profesorje slovenščine; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 24. april, ob 9. uri
tradicionalno srečanje upokojencev
športnikov;
športno igrišče Vrbje
(Društvo upokojencev Vrbje, 041 546 129)
Četrtek, 24. april, ob 17. uri
postavljanje mlaja;
Zaloška Gorica, pred vaškim kozolcem (Turistično društvo Petrovče, 714 00 63).
Petek, 25. april, 17. uri
tekma upornikov; strelišče v Libojah
(Strelsko društvo Liboje, 041 425 678).
Petek, 25. april, ob 17. uri
srečanje Goričanov;
Zaloška Gorica, pod vaškim kozolcem (Turistično društvo Petrovče, 714 00 63).
Petek, 25. april, ob 18. uri
proslava ob dnevu upora proti okupatorju; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 26. april, ob 7. uri
pohod na Strelovec;
odhod izpred pisarne PD Zabukovica
v Migojnicah
(Planinsko društvo Zabukovica,
041 533 412).
Sobota, 26. april, ob 7. uri
pohod - Klemenča jama, Krofička; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 26. april, med 8. in 12. uro
cvetlična tržnica v Grižah;
pri cvetličarni Smiljan Damjana
(Turistično društvo Griže, 031 337 097)
Sobota, 26. april, ob 15. uri
konjeniški pohod v čast sv. Jurija; odhod izpred kmetije Šmarčan v Zavrhu (Turistično društvo Galicija, 041 444 993).
Nedelja, 27. april, ob 9. uri
»Pomlad na Bukovici«; zbor pohodnikov ob 9. uri pred pisarno PD Žalec, prireditev na Bukovici se prične ob 11. uri
(Planinsko društvo Žalec, 041 705 738).
OBČINA PREBOLD
Nedelja, 6. april, ob 17. uri
koncert Adija Smolarja;
Kulturni dom Prebold (Marko Repnik, 041 690 169).
Sobota, 5. april, ob 8. uri
kmečka tržnica Prebold center;
Občina Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 12. april ob 7. uri
Bohorski slapovi;
PD Prebold
(Olga Hribar, 041 922 247).
Sobota, 19. april, ob 8. uri
kmečka in cvetlična tržnica;
Prebold center
Občina Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Petek, 26. april
društvena tekma v lovu rib s plovcem; mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Radeljič Milomir, 031 531 947).
Sobota, 26. april, ob 9. uri
Prvomajski turnir v malem nogometu na asfaltu;
športni park Latkova vas;
Športno društvo Latkova vas (Zupanc Aljaž, 040 419 611).

OBČINA POLZELA
Sreda, 2. april, ob 19. uri
koncert folklorne skupine Lindo iz Dubrovnika;
Kulturni dom Polzela; predporodaja vstopnic: gostilna Cizej Polzela;
Kulturno društvo Polzela in Turistično društvo Občine Polzela (Marko Slokar, 041 381 472).
Petek, 4. april, ob 14. uri in sobota, 5. april, ob 8. uri
pomladanska akcija čiščenja in urejanja okolice na celotnem območju občine;
Občina Polzela (Romana Rojšek, 703 32 26).
Sobota, 5. april, ob 7. uri
pohod na Ratitovec; zbirališče: Športno igrišče Andraž;
Športno društvo Andraž (Izidor Ograjenšek, 031 853 990).
Sobota, 5. april, ob 9. uri
29. pohod na Dobrovlje; zbor: avtobusna postaja Rakovlje;
Planinsko društvo (Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 5. april, ob 18. uri
1.	kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2008;
Športno igrišče Andraž;
Športno društvo Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Nedelja, 6. april, ob 8. uri
nabiralna akcija Karitas; cerkev v Andražu;
Župnijski urad Andraž (Janez Furman, 0471 773 222).
Sreda, 9. april, ob 7. uri
pohod po poteh Občine Polzela 1. del; zbirališče pri mostu čez Savinjo - pri Orešnik
(Julijana Klemen, 031 756 103).
Sobota, 12. april, ob 18. uri
2.	kolo medkrajevne lige malega nogometa -Andraž 2008;
Športno igrišče Andraž;
Športno društvo Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Nedelja, 13. april, ob 10.30
srečanje zakoncev (25 let zakona in več); cerkev v Andražu;
Župnijski urad Andraž (Janez Furman, 0471 773 222).
Petek, 18. april, ob 9. uri
119. lunohod na Dolenjsko; srečanje s pohodniki drugih društev; odhod avtobusa izpred občinske stavbe;
DU polzela
(Rudi Divjak, 031 525 790).
Sobota, 19. april, ob 18. uri
3.	kolo medkrajevne lige malega nogometa -Andraž 2008;
Športno igrišče Andraž;
Športno društvo Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Sobota, 19. april, ob 5. uri
Rusov pohod na Medvednico; . odhod avtobusa izpred občinske stavbe; Planinsko društvo (Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 19. april, ob 5. uri
pohod na Medvednico - 16. Rusov pohod; zbirališče: Športno igrišče Andraž;
Športno društvo Andraž (Slavko Jevšnik, 041 543 416).
Torek, 22. april, ob 18. uri
svetovni dan Zemlje:
-	zasaditev dreves
-	ekološka stojnica
-	predstavitev turističnega podmladka OŠ Polzela;
center Polzele, avtobusno postajališče pred trgovskim centrom Tuš;
Občina Polzela,
(Romana Rojšek, 703 32 26).
Torek, 22. april, ob 19. uri
predavanje na temo Natura 2000, ravnanje z odpadki v obrtni dejavnosti, inšpekcijski nadzor ravnanja z gradbenimi odpadki;
mala dvorana Kulturnega doma Polzela; Turistično društvo Občine Polzela (Alenka Žnidar, 031 795 685).
Sobota, 26. april, ob 18. uri
4.	kolo medkrajevne lige malega nogometa -Andraž 2008;
Športno igrišče Andraž;
Športno društvo Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Sobota, 26. april, ob 7. uri
pohod po rokovnjaški planinski poti; odhod avtobusa izpred občinske stavbe; Planinsko društvo Polzela (Zoran Štok, 041 754 778).
Nedelja, 27. april, ob 9. uri
19. memorial Frančka Satlerja - mali nogomet;
Športno igrišče Andraž;
Športno društvo Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Sreda, 30. april,
kresovanje;
Športno igrišče Andraž;
Športno društvo Andraž;
(Simon Ograjenšek, 031 393 499).
Sreda, 30. april, ob 20.30
kresovanje;
Park Šenek;
Društvo podeželske mladine Polzela (Gregor Jezernik, 031 812 564).
OBČINA BRASLOVČE
Torek, 1. april, ob 18. uri
»Cindi« - delavnica o zdravem načinu Življenja;
Kulturni dom Letuš;
Krajevna organizacija Rdečega križa Letuš (Cvetka Kočevar, 041 556 616),
Sobota, 5. april, ob 19. uri
salamijada z brezplačno pokušnjo salam; Kulturni dom Braslovče;
Turistično društvo Braslovče (Jasmina Roter).
Nedelja, 6. april,
pohod na Lisco (947 m) in Veliko Kozje (987 m);
Planinsko društvo Braslovče (Janko Osterman, 031 290 206).
Četrtek, 10. april ob 19. uri
Literarni večer - predstavitev revije Vpogled (revija za književnost);
Knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98).
Sobota, 12. april,
čistilna akcija;
Turistično društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12).
Sobota, 12. april,
Mednarodno odprto prvenstvo v Taekwon-Doju 5th SUN OPEN 2008;
Športna dvorana Braslovče (Taekwon-Do klub Sun Braslovče).
Torek, 15. april ob 18. uri
DOMAČIN DOMAČINU - knjiga v očeh otrok (kulturni program otrok 2.razreda OŠ Braslovče);
Knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98).
Četrtek, 17. april ob 20. uri
Koncert Kvinteta Dobroveljski fantje ob •dvajset letnici delovanja v Kulturnem domu Braslovče;
Prosvetno društvo Braslovče (Mateja Perger).
Sobota, 19. april
»S pesmijo v pomlad« v dvorani OŠ Braslovče Prosvetno društvo Braslovče.
Sobota, 19. april, ob 20. uri
zabavni večer na Gomilskem s predstavo »Priprava na občinski praznik«;
Dom krajanov Gomilsko;
Kulturno društvo Gomilsko (Andrej Šram).
Sobota, 19. april,
savinjska orientacijska liga, Braslovče; Planinsko društvo Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
Nedelja, 20. april,
po poti E 6;
Planinsko društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117).
Sobota, 26. april,
delovna akcija na gradu Žovnek in ob jezeru Žovnek;
Turistično društvo Braslovče (Jasmina Roter).
Torek, 29. april, ob 18. uri
ura pravljic za otroke;
Knjižnica Braslovče (Laura Jelen).
Sreda, 30. april,
kresovanje v Letušu;
Športno društvo Savinja Letuš (Sandi Dobnik).
Četrtek, 1., do sobote, 3. maja,
izlet na Plitvička jezera in otok Krk;
Planinsko društvo Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
OBČINA TABOR
Sobota, 29. marec, od 9. do 12. ure
Čistilna akcija
(Turistično društvo Tabor, 572 71 95).
Sobota, 5. april, ob 19.30
premiera: Kadar se ženski jezik ne suče;
Dom krajanov Tabor KUD IC Tabor
(Dramska sekcija Teloh, 031 434 306).
Sobota, 5. april, ob 18.30
likovna razstava domačih ustvarjalcev; sejna soba Občine Tabor;
KUD IC Tabor
(Likovna sekcija Mavrica, 051 357 214).
Sobota, 19. april, ob 14. uri
pohod do Tehnike Cankar ^partizanski golaž) pri vikendu Janeza Rajovca (Zveza združenj borcev Tabor,
03 5 727 048).
Ponedeljek, 21. april, ob 20. uri
predavanje: Himalaja, Anapurna (110 EUR); društveni prostor 2, Dom Krajanov Knjižnica Tabor in Planinsko društvo Tabor
(Uroš Zorenč, 031 509 323).
Ponedeljek, 21. april, od 8. ure dalje do petka, 25. aprila
ogled v času uradnih ur Občine in v nedeljo
27. aprila v času sejma;
ogled likovnih del Ine Gržina, članice likovne
sekcije Mavrica, KD IC Tabor;
sejna soba Občine Tabor
(Ina Gržina, 041 497 087).
Torek, 22. april, ob 17. uri
predavanje: Predstavitev štipendijske sheme, RRA, Lilijana Drevenšek;
Občina Tabor, sejna soba;
Sklad za izobraževanje delavcev Žalec,
Jasna Rode Nikolčič.
Sreda, 23. april, ob 20. uri
predavanje: Ekološko kmetovanje in ohranjanje pitne vode; predavateljici: Polona Kočevar in Danica Paulič;
društveni prostor 2, Dom Krajanov (Društvo za planetarno sintezo 041 463 422).
Četrtek, 24. april, ob 20. uri
predavanje: prikaz zasaditve balkonskega cvetja in novosti za leto 2008; sejna soba Občine Tabor (Alen Kovačič, 051 234 575).
Petek, 25. april, ob 19. uri
slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj ter kulturni program;
Dom krajanov
(Občina Tabor, 03 705 70 80).
Petek, 25. april, ob 21. uri
žur za mlade pod šotorom pri Domu krajanov;
(Društvo podeželska mladina Tabor,
051 234 575).
Sobota, 26. april, od 10. ure dalje
-	ob 10. uri: Jurijeva strelska tekma;
Lovska koča;
(Lovska družina Tabor, 03 572 70 43)
-	ob 10. uri: nogomet za otroke; igrišče pri Domu krajanov;
(ŠD Partizan Tabor, 031 764 505)
-	ob 14. uri: otvoritev čebelarske koče-Koča pod steno;
Koča na Flinksovem;
(Čebelarsko društvo Tabor,
041 325 982)
-	ob 15. uri Medvaški turnir v malem nogometu
in balinarski turnir;
igrišče pri Domu Krajanov
(ŠD Partizan Tabor, 031 764 505).
Nedelja, 27. april
16. ŠENTJURSKI SEJEM; program:
-	ob 8. uri: pričetek delovanja sejemskih stojnic
-	ob 9. uri: sveta maša v cerkvi Sv. Jurija
-	ob lO.uri: parada- Godba z mažoretkami, konjeniki, hmeljske starešine, planinci, gasilci;
(Turistično društvo Tabor,
03 5727 195)
-	ob 10.30: slavnostno razvitje in blagoslov prapora PGD Ojstriška vas - Tabor; prireditev pod šotorom
(PGD Ojstriška vas - Tabor,
041 783 311).
-	ob 11.30: Mladi talenti; prireditev pod šotorom
(KUD Zaka pa ne, 041 576 193).
-	ob 15. uri: Martin Krpan, na parkirišču pred brunarico (ŠD Partizan Tabor)
-	od 17.00 do 23. ure: zabava pod šotorom z ansamblom Zasavci;
prireditveni prostor pod šotorom; gostinska ponudba PGD Ojstriška vas-Tabor, (041 783 311).
Spremljevalne ponudbe:
-	prodajna razstava dobrot Društva žena in deklet v telovadnici Doma krajanov
-	razstava gobelinov gospe Frančiške Lukman iz Tabora v telovadnici Doma krajanov
-	razstava izdelkov iz masivnega lesa,
Branko Hrastovec v telovadnici Doma krajanov
-	razstava daljinsko vodenih letal,
na odru v Domu krajanov, Wiechardt Alojz.
Sreda, 30. april, ob 20. uri
kresovanje na Zajčevi koči (Planinsko društvo Tabor, 572 72 14).
Torek, 1. 4. 2008, ob 19. uri
v sodelovanju s Kulturnozgodovinskim društvom Žovnek odprtje razstave Grad Žovnek - zgodbe o transformaciji prostora Razstava bo na ogled do 15. 4. 2008 v času odprtja knjižnice.
Sreda, 2. 4. 2008, ves dan (natančen razpored bo objavljen dodatno)
Pravljični maraton ob mednarodnem dnevu knjig za otroke - pravljice za otroke in odrasle. Knjižnico bodo s pravljicami napolnili knjižničarji, obiskovalci, starši, tujci, ki živijo pri nas, lahko tudi vi.
Torek, 8. 4. 2008, ob 19. uri
Provansa - potopisno predavanje Francija Horvata.
Četrtek, 10.4. 2008, ob 19. uri
predstavitev knjige Politična kultura: političnost morale dr. Igorja Lukšiča. Z avtorjem se bo pogovarjal mag. Rastislav Knez.
Sreda, 23.4. 2008, od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure
Knjige menjajo lastnike - ob svetovnem dnevu knjig bosta Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter Medobčinska splošna knjižnica Žalec pred Mercatorjem in knjižnico na stojnicah podarjala knjige in cvetje.
Torek, 29.4. 2008, ob 17. uri
Po pravljici diši - pravljična ura z Andrejem Steničnikom.
Večer, posvečen Ristu Savinu
V soboto so lahko prišli na svoj račun ljubitelji komorne glasbe. V Savinovi hiši so pripravili večer komorne glasbe, na katerem so nastopali godalni kvartet in klavirski trio Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana.
Uvodoma je glasbenike in
poslušalce pozdravila Lidija Koceli, programska direktorica za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec. V nadaljevanju sta nastopila klavirski trio v sestavi Anže Vrabec na klavirju, Matej Haas na violini in Zoran Bičanin na violončelu ter godalni kvartet, ki ga se-
stavljajo Mihaela Brecelj in Beti Bratina na violini, Gea Pantner Volfand na violi in Zrinko Vlašič na violončelu. Mentor obeh sestavov je Žalčan Franci Rizmal, večer pa je bil posvečen 60-letnici smrti Friderika Širce - Rista Savina, vojaka, generala in skladatelja.	T. T.
Med nastopom klavirskega tria
Razstava Agate Pavlovec
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 31. marca odprta razstava akademske slikarke Agate Pavlovec.
Agata Pavlovec se je rodila v Kranju, osnovno šolo in gimnazijo pa zaključila v Škofji Loki. Leta 1996 se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 2002 diplomirala. Do sedaj je imela številne samostojne razstave v večjih slovenskih krajih, v Žalcu pa razstavlja prvič. Razstavo del mlade slikarke, ki jo širša likovna javnost šele dobro spoznava, so v Žalcu dopolnili z delom, ki je posredno povezano z njeno odločitvijo, da postane slikarka. Gre namreč za sliko, katere avtor je njen stari oče France Pavlovec, ki ga širša javnost
pozna kot enega najbolj značilnih in kakovostnih slikarjev v času pred in po drugi svetovni vojni. Delo vnukinje se bistveno razlikuje od te slike, kar je seveda povsem razumljivo, saj gre za predstavnico slikarstva, ki se oblikuje v enaindvajsetem
stoletju in ima zato svoje posebnosti.
V kulturnem programu je ob klavirski spremljavi Magdalene Navodnik pela Aleksandra Križan, razstavo pa je odprl podžupan občine Žalec Ivan Podpečan.	T. T.
Na dan otvoritve
Cita in Jože Galič v Kanadi
Cita Galič in veleposlanik Republike Slovenije v Kanadi Tomaž Kunstelj
Citrarka Cita Galič je svoj novi glasbeni projekt, ploščo in notno zbirko z naslovom Najlepše melodije Slovenije pred kratkim predstavila tudi v Kanadi. Na kratki, komaj teden dni trajajoči turneji sta z možem Jožetom Galičem, pevcem in orgličarjem, pripravila šest nastopov.
V osrednjem kulturnem hramu v Ottawi sta na odprtju razstave slovenskih slikarjev zaigrala diplomatskemu zboru in gostom, ki so se nato »preselili« v rezidenco veleposlanika Tomaža Kunstlja. Tudi tam so zvenele citre, oglašala se je slovenska pesem. V Torontu sta kar trikrat nastopila v kulturno-verskem središču Slovenija Center, dvakrat v prepolni dvorani, enkrat tudi v cerkvi. Odpotovala sta v približno 150 kilometrov oddaljen Lipa Park, kjer sta s 40-minutnim koncertom slovenskih narodnih, ponarodelih oziroma umetnih pesmi navdušila obiskovalce.
Organizator turneje je bil vseslovenski kulturni odbor iz Toronta, ki ga vodi Marjan Kolarič, po rodu Savinjčan, doma s Polzele. M. C.
Za dan žena
Društvo prijateljev mladine Braslovče je v dvorani Zadružnega doma Braslovče pripravilo prireditev ob dnevu žena.
Pester in bogat kulturni program je bil sestavljen iz govorjene besede, petja in igranja na instrumente. Predstavili so se otroci iz Vrtca Braslovče, skupina Aloven, ki jo sestavljajo Darja in Monika Dobnik, Ana Juhart, Alja Vrček in Špela Štu-sej; harmonikar Domen Dobnik s pevci Moniko, Darjo in Sandijem, na sintetizator sta igrali Neja in Tina Tkalec, na flavto Alja Rojnik, kot solistka pa je nastopila Maša Cokan.
Žene in matere, ki so dvorano napolnile do zadnjega kotička, je najprej pozdravila predsednica Društva prijateljev mla-
dine Braslovče Blanka Nerad, nato pa so prisluhnile programu. Vse so obdarili z drobno pozornostjo, škatlico presenečenja, ki so jo izdelale članice društva pod strokovnim vodstvom likovne pedagoginje Tine Lesjak.	T. T.
Najbolj ljubki so bili gotovo najmlajši
Predstavitev knjige Poti do zdravja
V Medobčinsko splošno knjižnico Žalec so v torek zvečer povabili prim. Janeza Polesa, dr. med. V pogovoru, ki ga je vodila Jolanda Železnik, je predstavil knjigo Poti do zdravja, ki jo je decembra lani izdal Premogovnik Velenje Knjiga je poljuden priročnik za izboljšanje zdravja oziroma ohranjanje zdravega načina življenja. Njen namen je spodbujanje življenjskega stila, ki bo vključeval redno telesno aktivnost in skrb za zdravje.
Prim. Janez Poles, dr. med., strokovnjak internistične medicine, je od leta 1980 zaposlen v Bolnišnici Topolšica.
Pomembno je prispeval k njenemu ugledu in prepoznavnosti ter povezanosti z okoljem. Poleg kliničnega dela z bolniki na oddelku, v specialistični ambulanti in funkcionalni diagnostiki se ves čas intenzivno vključuje v izobraževalno in raziskovalno delo. Od leta 1980 opravlja preglede slovenskih letalcev, od leta 2000 je inštruktor nordijske hoje.
Zagotovo je mnogim prisotnim odprl pot do zdravja in jih prepričal, da je sprememba življenjskega sloga nujna, če ne vključuje redne telesne aktivnosti. Telesna aktivnost je zagotovo dejavnost, ki daje več energije, kot jo porabi. Telesno
aktivne osebe so redkeje bolne, čas okrevanja pa je krajši.
Človeško telo je narejeno za gibanje. Naši predniki so bili lovci in nabiralci. Že Hipokrat je npr. ugotovil, da je pomanjkanja gibanja škodljivo. Pomembno je, da upočasnimo življenjsko uro, prisluhnemo svojemu telesu, ki izraža potrebo po gibanju, in dosežemo harmonijo telesa in duha.
Koliko in kaj bomo pojedli, bomo kadili ali ne, se bomo opijali, bomo vsak dan dovolj aktivni - to so naše svobodne odločitve. Moramo pa doseči, da bo vsak vedel, kaj mu škoduje in kaj ga varuje pred morebitno boleznijo.	T. T.
			kV 1		
F **’*				s-- \ j*?	1 W:mš
		***& :		Aftm:gSBBP S	
S predstavitve knjige Poti do zdravja v Medobčinski splošni knjižnici Žalec
Večer z Urško o prostem času
Osnovna šola Vransko - Tabor je v dvorani Kulturnega doma Vransko včeraj pripravila zanimiv literarni večer z naslovom Zabava in prosti čas. Letos je bila gostja judoistka Urška Žolnir.
Z njo sta se Matic Lesjak in Maja Grobler pogovarjala o zabavi in prostem času ter o njeni športni poti, ki je zanimiva in pestra, medtem ko ima prostega časa bolj malo. Urška je avtorjem izbranih literarnih in likovnih del na natečaju ob tednu otroka podelila nagrade in pohvale.
Nagrade za literarne prispevke ca Lebeničnik in Maruša Pečov-na predmetni stopnji so prejeli nik, na razredni stopnji pa Tim Matic Lesjak, Mojca Remic, Moj- Križnik in Lucija Dolar. T. T.
Maja Grobler, Urška Žolnir in Matic Lesjak
Odlični glasbeniki in organizacija
V dneh od 10. do 16 marca je v Mariboru, Celju, Velenju in Žalcu potekalo državno tekmovanje mladih glasbenikov. V ponedeljek in torek so na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec gostili 52 tekmovalcev v disciplini harmonika, v sredo in četrtek pa 40 tekmovalcev v disciplini kitarski duo iz Slovenije in tudi iz zamejstva.
Tekmovanje so ocenjevali tudi tuji strokovnjaki, ki so bili nad znanjem tekmovalcev zelo navdušeni, kar potrjuje kakovostno in skrbno delo učiteljev že na nižji stopnji glasbenega šolanja. Tekmovanja sta se udeležila tudi kitarska dua Glasbene šole Risto Savin Žalec iz razreda prof. Marije Alatič. Matjaž Kreča in Tim Zazijal sta osvojila bronasto plaketo, Nejc Voh in Anja Silovšek pa priznanje. Posebno pohvalo so člani žirije namenili organizatorjem.
Na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje je potekalo državno tekmovanje v disciplini tolkal. Mednarodna komisija je Gregu Hrovatu iz razreda prof. Dejana Tamšeta iz Glasbene šole Risto Savin Žalec dodelila srebrno plaketo, Tjašu Zazijalu, Nejcu Pogačarju iz razreda prof Dejana Tamšeta in Andražu Čuvanu iz razreda Eve Zavšek pa priznanje.	T. T.
OBČINA ŽALEC
ODD. ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o dodelitvi finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture iz sredstev Savinovega sklada v Občini Žalec z dne 21.1. 2008 Občina Žalec objavlja
javni razpis za dodelitev finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture iz sredstev Savinovega sklada v Občini Žalec, ki jo bo leta 2008 dodelila Občina Žalec iz občinskega proračuna
Predmet javnega razpisa je dodelitev finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture iz sredstev Savinovega sklada predlagateljem na naslednjih področjih:
-	glasbeno področje,
-	likovno področje,
-	gledališko področje,
-	plesno področje,
-	literarno področje.
Finančna pomoč se ne dodeli za namene, ki so že financirani iz občinskega proračuna.
Finančna pomoč pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj je namenjena osnovnošolcem, dijakom, študentom ter ostalim občankam in občanom, ki ustvarjajo na področju kulture.
Pravico do prijave na javni razpis za dodelitev finančne pomoči imajo fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje osnovne pogoje:
a)	da imajo stalno bivališče v Občini Žalec,
b)	da izpolnijo obrazec za dodelitev finančne pomoči in predložijo zahtevane dokumente,
c)	da imajo do Občine Žalec poravnane vse obveznosti iz preteklih let.
Razpis se začne 26. 3. 2008 in konča 30. 4. 2008.
Okvirna višina razpisanih sredstev: 6.000,00 EUR.
Predlagatelji, ki se javijo na razpis za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje vloge v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ - Dodelitev finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, najkasneje do 30. aprila 2008.
Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden vlagatelj: naziv in naslov (sedež).
Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem razpisnem obrazcu in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji.
Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji razpisa.
Komisija bo po odpiranju vlog iz nadaljnjega postopka izločila vse vloge predlagateljev:
-	ki jih ni vložila upravičena oseba.
Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil:
Uroš Govek, tel. 712 12 66, e-naslov: zkst.kultura@siol.net.
Razpisna dokumentacija obsega:
-	besedilo razpisa,
-	prijavni obrazec.
Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a med uradnimi urami, ponedeljek in četrtek od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja oz. po e-nastovu ali na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52). Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletnih straneh www.zalec.si ali www.zkst-zalec.si od 26. 3. 2008 dalje.
Odpiranje vlog bo predvidoma maja 2008. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije.
žensk, ki bi s težkim motorjem obkrožile svet. Zato pa je pristala na 16. mestu »naj moškega« revije Playboy.
Štiri desetletja burnega življenja drugačne ženske je bila
Benka Pulko: Pocestnica
Medobčinska splošna knjižnica Žalec je prejšnji torek gostila Benko Pulko, popotnico, pisateljico, svobodno novinarko, predavateljico, Slovenko leta 2003, Guinnessovo rekorderko in diplomirano biologinjo.
Povod za povabilo je bila njena druga knjiga, življenjski potopis z naslovom Pocestnica. Poglavja v knjigi se ne začnejo s pripravami na 2000 dni dolgo potovanje, temveč z njenim rojstvom. Bernardka naj bi ji bilo ime, a so jo zaradi lažje izgovorjave imena kmalu preimenovali v Benko. Takoj jim je bilo jasno, da to ne bo povsem običajen otrok, dekle, kaj šele običajna ženska. Najbrž so imeli prav; koliko pa poznamo
dovolj dobra podlaga za večer, ki je morda marsikomu usmeril tok misli. Sama pravi, da je treba verjeti vase, pa prideš vsepovsod, ali predvsem tja, kamor si želiš. Kdor je zadovoljen z majhnim, velikega nikoli ne bo dobil, pravi Benka. Po predavanju so številni obiskovalci lahko knjigo Pocestnica tudi kupili.	T. T.
Benka Pulko je bila dinamična sogovornica
Peter Benko je že od leta 1996 prebivalec Doma Nine Pokorn. Že leta zapisuje svoje misli, zlasti pa občutke in čustva, ki jih v njem budijo ljudje in dogodki. Piše pesmi na način ljudskega pesništva. Njegove pesmi so izšle tudi v zbirki ljudskih pesnikov Večerna rosa, ki so jo izdali upokojenci iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika.
ZKŠT Žalec je prejšnjo sredo Petru, njegovim sostanovalcem in drugim gostom pripravil prijazen večer, na katerem so sodelovali Anka Krčmar, Marjan Marinšek, Martina Zapušek, Jožica Lukše, Lidija Koceli in direktorica Doma Nine Pokorn Zdenka Ferlež. Za sladko presenečenje je poskrbel Petrov nečak Janez.	T. T.
Poezija Petra Benka
S predstavitve pesniške zbirke z naslovom Poezija Petra Benka
Prejšnjo sredo so v Savinovi hiši predstavili samostojno pesniško zbirko z naslovom Poe-
zija Petra Benka, ki jo je avtor izdal s pomočjo Doma Nine Pokorn.
PARIZUE
Parižlje,samostojna hiša, starost 5 let, novejša, lepo urejena in kvalitetno grajena hiša z veliko parcelo na odlični lokaciji, vseljiva v roku 1 meseca. Šifra 9336.
Tlorisna površina 184 m2 Velikost parcele 1785 m2 Cena 268.000,00 EUR
SAVINJSKI LOG
ŽALEC
Žalec, samostojna hiša, starost 10 let, vseljiva takoj, obnovljena 2007, iskana lokacija v centru Žalca, pripadajoče dvorišče velikosti 103 m2. Šifra 9196. Tlorisna površina 115 m2 Velikost parcele 187 m2 Cena 139.500,00 EUR
Samostojna stanovanjska hiša, tip Avrora v Savinjskem logu na Bregu pri Polzeli. Hiše so zgrajene do podaljšane III. gradbene faze.
Šifra 9006.
Tlorisna površina: 152,69 m2 Velikost parcele:	469 m2
Cena:	159.941,50 EUR
W % £ 'HMf
aaBBawreaasBf	I&
Jože Zorko	Natalijo Marovt	Branko Brumen
ičntnski posrednik	nepremičninska posrednica	nepremičninski posrednik
Dvojček tipa Diana na Bregu pri Polzeli, novogradnja, bližina AC priključka. Šifra 9016.
Tlorisna površina: 134,43 m2 Velikost parcele:	276 m2
Cena:	132.741,50 EUR
Bežigrajska 7, 3000 Celje
03/42 55 890
hise@kapitol.si
kapitol.si
LJUBEČNA
Samostojna stanovanjska hiša v lil. gradbeni fazi.
Hiša se nahaja na odlični lokaciji v neposredni bližini Celja in AC priključka. Odlikuje jo sodobna arhitektura. Lastna nepremičnina. Šifra 9366.
Tlorisna površina 223 m2 Velikost parcele 436 m2 Cena 148.000,00 EUR
IZKORISTITE IZJEMNE UGODNOSTI IN NAS CIMPREJ OBIŠČITE!
roniš IVO GARANT - POHIŠTVO ZA \ VŠ DOM!
Klub tajskega boksa
je člani in članica udeležili 1. kroga državnega prvenstva v Novem mestu in zasedli dve
Novi uspehi Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter
Člani Planinskega društva Braslovče in drugi gostje so se zbrali v prostorih Lovskega doma Braslovče na 24. občnem zboru PD Dobrovlje Braslovče.
Pregledali so delo in dejavnosti, ki so zaznamovale lansko leto, ter razgrnili načrt dela za leto 2008. Društvo šteje več kot 300 članov, od tega je približno polovica mladih do 26. leta starosti. Društvo je bilo dejavno tudi na drugih področjih. Člani vseh starosti so tekmovali v orientaciji, tekmovanja pa je
prvi in dve drugi mesti ter eno tretje. V svojih kategorijah sta zmagala Lovro Tavčer in Zina Vovk, drugo mesto sta osvojila Emanuel Vrbovšek in Dejan Tavčer, tretje pa Boštjan Meznarič. Konec meseca se bodo Dejan Tavčer, Emanuel Vrbovšek in Zina Vovk udeležili evropskega pokala v nemškem Singenu.	T. Tavčar
Od leve proti desni Dejan Tavčer, Emanuel Vrbovšek, Zina Vovk, Lovro Tavčer in Boštjan Meznarič
V nedeljo, 9. marca, je v športni dvorani v Gornjem Gradu potekalo državno prvenstvo Slovenije v ju jitsu borbah za dečke, deklice, mladinke in mladince. Tekmovanje je v sodelovanju z Ju jitsu zvezo Slovenije organiziral Ju jitsu klub Samuraj Gornji Grad.
Tekmovanja se je udeležilo kar 110 tekmovalcev iz 11 slovenskih ju jitsu klubov. Z močno ekipo je nastopil tudi Ju jitsu klub Aljesan Šempeter pod vodstvom glavnega trenerja Aleksandra Jelena. Njegovi varovanci so osvojili pet zlatih, dve srebrni in eno bronasto
medaljo ter dve četrti mesti. Pri deklicah je v kategoriji do 46 kg prvo mesto osvojila Ana Hočevar, enako uspešni sta bili Nives Ravnjak v kategoriji do 52 kg in Anja Laznik v kategoriji nad 58 kg. Pri dečkih je zlato medaljo osvojil Tilen Hudolin v kategoriji do 56 kg, pri mladincih pa Julijan Matoh, ki tekmuje v kategoriji do 62 kg. V isti kategoriji je drugo mesto osvojil Grega Habjan, v kategoriji nad 70 kg pa je Sabina Predovnik zasedla drugo mesto. Z medaljo za tretje mesto se je iz Gornjega Grada vrnil tudi Tadej Kostajnšek, ki je nastopil v kategoriji do 77
kg. Z nehvaležnim četrtim mestom pa sta državno prvenstvo končala Timi Štojs v kategoriji dečki do 39 kg in Luka Melan-šek v kategoriji mladinci do 69 kg.	D. N.
Občni zbor braslovških planincev
z zmago na državnem tekmovanju SPOT Gorenjska 2007 okronala ekipa B. Ena glavnih nalog društva je delo z mladimi planinci. Poleg vrtčevske skupine delujeta tudi skupina mladih planincev v osnovni šoli in mladinska skupina. Kot vsako leto so
poleti uživali v taboru mladih planincev, lani na Jezerskem.
Neurje je lani kar precej poseglo v naravo in uničilo planinske poti, za katere skrbi društvo, kar je narekovalo dodatno delo predvsem markacistom, ki so poskrbeli, da je večina poti spet normalno prehodnih. T. T.
M	GARANT d.A Polzela
E}■ l" Industrijska prodajalna Polzela VTltVinil	Tel. 03 7037130,7037131
POLZELA -----------------------
UGODNO V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI
V Braslovčah so pred kratkim ustanovili športni klub tajskega boksa z imenom Muay-Thai Klub Warrior Braslovče.
Ta borilna veščina izvira s Tajske. Dovoljeni so udarci z rokami, nogami in koleni, tudi udarci s komolci. Lahko se izvajajo na vso moč v kate-
rikoli del telesa, razen genita-
lij.	Predsednik kluba je Dejan Tavčer, trener pa Bojan Pušnik s Polzele, redno pa vadijo v novi telovadnici pri braslovški osnovni šoli. Pridobili so že tudi dva sponzorja, to sta Zavarovalnica Maribor in Hotel Casino Rubin Žalec.
Prejšnji vikend so se štir-
Dobitniki medalj gasilskega veleslaloma
Tudi letos je Prostovoljno gasilsko društvo Prebold Dolenja vas - Marija Reka organiziralo smučarski dan na Golteh. V lepem sončnem vremenu se je pred nihalko Žekovec zbralo petnajst članov prostovoljnih društev, predvsem iz Prebolda, štirje iz Sv. Lovrenca ter po eden iz Latkove vasi in Vrbja.
Namen je bil predvsem druženje članov, skupaj z Golte Slovenija pa so organizirali tudi veleslalom, na katerem so se gasilke in gasilci pomerili v ženskih in moških kategorijah.
Med članicami A je prvo mesto osvojila Katarina Grenko pred Lucijo Kupec (obe iz PGD Sv. Lovrenc). V kategoriji članic B si je prvo mesto brez konkurence zagotovila Olga Počej. Sledila je najštevilčnejša sku-
. PESTRA PONUDBA POHIŠTVA ZA VSE BIVALNE PROSTORE . POPUSTI, HITRI KREDIT, TAKOJŠNJA DOBAVA . NOV PROGRAM SPALNIC DORINA
Detoni (to prodajalne: pon-pet od 8. tki 19. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03170 37 130,03/70 37131 E-mai: mfo@garant.si, internet: www.garant.si
Gasilski veleslalom na Golteh
Število članov se povečuje
Člani Planinskega društva Polzela in drugi gostje so se v prostorih planinskega doma na Gori Oljki sestali na občnem zboru. Društvo šteje 360 članov, od tega je 30 odstotkov članov mlajših od petnajst let.
Zelo spodbudno je, da v vrtcu deluje Škratov planinski krožek, na osnovni šoli pa planinski krožek, v katerega je včlanjenih 95 mladih planincev, ki so se enkrat na mesec podali na pohod, se udeležili zimovanja na Gori Oljki in letnega tabora na Jezerskem ter orientacijskih pohodov. Štiri ekipe so se uvrstile na državno orientacijsko tekmovanje na Pokljuki in zasedle tri druga mesta v kategoriji A, B in F. Lani so pripravili kar 21 po-
Planinski dom na Gori Oljki hodov, orientacijsko tekmo savinjske lige, tretji gorski tek iz Andraža na Goro Oljko in skrbeli za planinske poti in dom na Gori Oljki.
Na zboru so sprejeli nov statut, program dela za tekoče obdobje in finančni načrt. Ob
koncu zbora so Julijani Klemen in Renatu Tominšku podelili pisno priznanje Planinske zveze Slovenije, bronasti častni znak zveze je prejela Irena Ramšak, zlati častni znak planinske zveze pa Martina Ograjenšek in Janko Mlakar.	T. Tavčar
Od leve proti desni Dejan Tavčer, Emanuel Vrbovšek, Zina Vovk, Lovro Tavčer in Boštjan Meznarič
Golteh
pina članov A. Prvo mesto je osvojil Janoš Počej pred Juretom Terpinom in Urošem Ocvirkom (vsi iz PGD Prebold Dolenja vas - Marija Reka). Sledila je skupina članov B, v kateri je prvo mesto osvojil Alen Počej pred Miranom Adrinekom (oba člana PGD Prebold Dolenja vas - Marija Reka), tretje mesto pa je zasedel Tomi Stepišnik iz PGD Latkova vas.
Organizatorji si želijo, da bi se prihodnje leto smučanja udeležilo še več članic in članov iz PGD Gasilske zveze Prebold.	D. N.
Tekmovalci Ju jitsu kluba Aljesan so bili uspešni tudi na mednarodnem tekmovanju Italia open 15. in 16. marca v Bologni. Barbara Stiplošek (women aspirint —70) in Luka Melanšek (men aspirint -66) sta zasedla 2., Katja Topovšek (women senior -55 kg) pa 7. mesto.
marec
2008
ŠPORT
CrUUU2z
__Sciama ilsEe. (Lila >'> "
novem
Odlično odbojkarji SIP-a
ŠPORT NA KRATKO
Kar 450 karateistov
V organizaciji Karate zveze Slovenije in ob tehnični organizaciji KK Polzela in KK Nestor je Žalec konec februarja gostil prvo tekmo za pokal Slovenije
2008.	Tekmovanja se je udeležilo več kot 400 tekmovalcev iz 44 klubov.
Organizatorja KK Polzela in KK Nestor sta poskrbela za vse podrobnosti in odlično pripravila športno dvorano. Tekmovalci so nastopili v 480 posamičnih in 40 ekipnih tekmah.
Karateisti iz občin SSD so dokazali, da je karate v tem delu Slovenije šport z dolgoletno tradicijo, zato so bili rezultati temu primerni. Karate klub Polzela je osvo-
jil šest kolajn. Benjamin Žgank in Vesna Bezgovšek sta osvojila drugo mesto, Matej Hudournik, Hana Veler, Matic Hribernik in Luka Deberšek pa so v svojih kategorijah zasedli tretje mesto. Med Nestorjevci, ki so prav tako osvojili 6 kolajn, sta se najbolje izkazala Mark Malis in Luka Lazar, Matic Potočnik je osvojil drugo mesto, na stopničke za tretje mesto pa so stopili Neja Rom Zupan, Nel Lončar in Tilen Smiljan.
Karate klub Petrovče je s 1. mestom Denisa Jakovljeviča in z
2.	mestom Mihe Štefanca osvojil dve kolajni, KK Žalec pa z drugim mestom Mateja Seidla srebro.	L. K., D. V.
Za slovenski pokal
Tilen Kajtna
tudi Luka Lazar pri kadetih do 75 kg in Kiti Smiljan v katah pri mlajših deklicah, oba Karate klub Nestor, ter Luka Deberšek pri starejših dečkih do 55 in nad 55 kg iz Karate kluba Polzela. T. T.
Na mladinskem evropskem prvenstvu v karateju v Italiji je Vesna Bezgovšek iz Karate kluba Polzela v kategoriji do 53 kg, potem ko je premagala predstavnice iz Avstrije, Makedonije in Italije, dosegla 5. mesto.
V borbi za polfinale je izgubila s Francozinjo. V repasažu za bronasto odličje je v boju z reprezentantko Španije ves čas vodila, v zadnjih treh sekundah pa žal izgubila. Osvojeno peto mesto je hkrati najboljši slovenski rezultat na tem tekmovanju.
L. K., foto B. Ž.
Letošnjega 6. mednarodnega tekmovanja za pokal Žalca 2008 v karateju, ki ga je pripravil Karate klub Žalec, se je udeležilo rekordnih 450 tekmovalk in tekmovalcev iz 53 klubov iz Avstrije, Švice, Italije in Slovenije.
Nastopili so tudi skoraj vsi slovenski reprezentanti v kadetski, mladinski in članski konkurenci. Za najboljša tekmovalca turnirja so razglasili Matijo Matijeviča iz kluba Zmaj Ljubljana in Marijo Jeler iz kluba Triglav Krško.
V domačem klubu je ostalo kar nekaj medalj. Med mlajšimi dečki je v športnih borbah zmago slavil Tilen Kajtna. Med najuspešnejšimi v svojih kategorijah so bili
Peta na EP
Med dvobojem
razstavafiféjyi)
ogledi proizvodnje, lepe nagrade
Če s sabo na dan odprtih vrat printsei ta oglas, lahko sodtelujol v nagradnom žtobanjju. Ime In priimek:	'
Naslov: _________________________________	-
V nagradnem žrebanju ne mereje sedetela» sapeste«* v pedjeflv teav&m «ar teftefter etesii*. 0 rezultatih žrebanja bedo vsi «apasteni ebvešže«* pa paid te v apriteci tedaipi tega
Dan odprtih vrat, 29. 3., 10.-13. ure
Sezona dvoranske odbojke v II. državni odbojkarski (DOL) ligi se počasi končuje.
8.	marca se je začela liga za prvaka, v kateri igrajo prve štiri ekipe za prvi mesti, ki vodita v I. DOL. Igralci SIP Šempetra so v tretjem krogu s 3 : 0 v setih premagali ekipo Žužemberka.
Do konca letošnjega prvenstva sta ostala 2 kroga, zato
odbojkarji vljudno vabijo vse svoje navijače, da jih pridejo spodbujat na zadnji tekmi, ki bosta odigrani v telovadnici šempetrske osnovne šole. 5. aprila ob 20. uri bodo gostili ekipo Frama, 12. aprila ob 19. uri pa ekipo Termo Lubnik iz Škofje Loke.
V Šempetru so uspešne tudi vse mlajše selekcije. Ekipa kadetov je v ligi A in se še vedno
bori za uvrstitev med najboljše štiri v Sloveniji. Starejši dečki so še vedno na 1. mestu lige B. Prva ekipa male odbojke se je uvrstila med najboljših 12 v Sloveniji, medtem ko se druga ekipa še bori v izločilnih bojih za nadaljevanje tekmovanj. Uspešni so tudi najmlajši, in sicer v mini odbojki, ki so se prav tako uvrstili med 12 najboljših.	T. T.
Odbojkarji SIP-a Šempeter
Do prvega mesta še tri tekme
Članice Ženskega odbojkarskega kluba ALIANSA Šempeter nadaljujejo z odlično igro in so po 19 krogih v 2. državni odbojkarski ligi z 48 točkami še vedno prve na lestvici.
Marca je ekipa Aliansa I, brez dveh poškodovanih igralk, ohranila vodilno mesto na lestvici. 1. marca je s 3 : 0 premagala ekipo ŽOK Mislinja (25 : 11, 25 : 22, 25 : 14), 8. marca s 3 :2 ekipo Galeb grup Robotine iz Izole (25 : 21, 25 : 19, 18 : 25, 23 : 25,15: 8), 15. marca pa s 3 : 0 ekipo HIT Nova Gorica II (25 : 14, 25: 17, 25:18).
Na turnirjih so se odlično izkazale tudi odbojkarice male odbojke, ki so se na regijskem tekmovanju uvrstile med osem najboljših slovenskih ekip in s tem tudi na državni polfinale, ki bo sredi aprila.
Kategorijo starejših deklic zastopata Aliansa I in II. Prva ekipa je na območnem tekmovanju slavila zmago in se uvrstila na regijske turnirje lige
A, druga pa kot tretjeuvrščena na območnih tekmovanjih nadaljuje z nastopi na regijskih turnirjih lige B. Tamara Bolarič in Maša Ferme sta se udeležili turnirja regijskih reprezentanc in uspešno zastopali barve sa-vinjsko-koroške regije. Tudi
kadetinje so si kot absolutne zmagovalke na območnem tekmovanju (Aliansa, Ljubno, Slovenj Gradec, Fedrca Celje) zagotovile nastope na tekmah lige A. V konkurenci petih ekip savinjsko-koroške regije so trenutno na 3. mestu. D. N.
Prvakinji v krosu
Maruša Kujan in Aneja Simončič
15. marca je v Velenju potekalo odprto državno prvenstvo Slo-
venije v krosu za vse kategorije. Atletski klub Žalec je tudi tokrat posegel po najvidnejših uvrstitvah, saj so Aneja Simončič in Maruša Kujan v kategoriji (U12) osvojili 2. in 3. mesto ter ekipno osvojili naslov državnih prvakinj. Tudi ostala dekleta v kategorijah U14 in U16 so dosegla vidnejše uvrstitve saj je ženska ekipa AK Žalec za katero so tekle še Kaja Bajda, Nina Perko ter Maša Stro-žer v vseekipnem seštevku osvojila odlično 3. mesto in se uvrstila pred znana Slovenska imena atletskih klubov.	V. T.
V 17. krogu slovenske ženske rokometne lige so igralke RK Celeia Žalec
gostovale pri ekipi Kočevja in srečanje nepričakovano izgubile z rezultatom 34 : 32, ob polčasu so namreč vodile 18 : 17. Na lestvici so s 24 točkami na četrtem mestu. V soboto,
12.	aprila, bodo Žalčan-ke v 18. krogu gostovale v Celju in zaigrale proti ekipi ŽRK Celje Celjske mesnine. Zala Bojovič, Ula Toplak in Annemarie Grčar odhajajo v tem tritedenskem odmoru na priprave mladinske reprezentance. Od 24. marca do 1. aprila pa bosta odšli na priprave članske reprezentance tudi Nina Jeriček in Katja Čerenjak.
V 2. krogu 1. slovenske košarkarske lige, v kateri nastopajo zadnje štiri ekipe, so Hopsi na gostovanju pri ekipi Rogle v Zrečah zmagali z rezultatom 91 : 67, v 3. krogu pa doma z rezultatom 91 : 94 izgubili srečanje proti ekipi iz Zagorja.
Do konca lige bodo šempetrske odbojkarice Alianse I odigrale še tri tekme, in sicer 2. 4. bodo Šempetranke v Kočevju igrale z ekipo ŽOK Kočevje, 5. 4. bodo v telovadnici OŠ Šempeter gostile ekipo ŽOK Partizan Ško-fja Loka, zadnjo tekmo pa bodo odigrale v Ljubljani z ekipo Sloving Epicenter. Starejše deklice bodo predzadnji turnir lige A odigrale v telovadnici OŠ Šempeter to nedeljo ob
10.	uri. Kadetinje pa bodo naslednji turnir odigrale prav tako v telovadnici OŠ Šempeter, in sicer v nedeljo, 6. 4., ob 10. uri.
T. T., D. N.
Telefon: 03/71212 80
ijUwp/
SPORT
marec
2008
22
marec 2008
PISMA BRALCEV / NASVETI
Pisma bralcev
Zaživelo delovanje športne zveze v Občini Prebold
V Občini Prebold želimo obuditi delovanje športne zveze, ki združuje 14 klubov. Letos smo pripravili prireditev Športnik leta, izdali zloženko s programom športa v občini od marca do maja, med zimskimi počitnicami pa smo pripravili tudi smučanje za šolarje. V četrtek, 28. 2., smo se odpeljali v Žekovec in nato z gondolo na Golte. Vreme nam res ni bilo najbolj naklonjeno, a naši smučarji so bdi s smučarskim izletom, ki ga je vodila Katja Kro-novšek, kljub temu zadovoljni. Verjamemo, da se bodo podobnega izleta udeležili tudi drugo leto in obenem vabimo vse tiste,
ki letos še niso imeli dovolj želje po smučanju, da se nam pridružijo. Želimo, da bi podobni izleti postali stalnica za naše otroke in bi bili čim bolj številčni.
Igor Uranjek
Občina Braslovče nima problemov
Težko sem se odločil za to pisanje, ker vem, da nima smisla in je škoda časa. Pa vendar, živimo v okolju, do katerega ne moremo biti ravnodušni. Berem prispevke, poslušam občane in menim, da imajo vsi prav, ko ugotavljajo trenutno in razvojno neurejenost v občini. In se vprašam, v čem je problem. Odgovor najdem v tem, da občina nima problemov. Zakaj? Ker ni jasnih ciljev, zato ni potrebe po reševanju problemov za dosego le-teh. V tej prometni zmedi potujemo po naši bližnji okolici in z grenkim priokusom
ŽflLCC 2008
5.4. m 6.4.2008
UChnn nagradni sklad: 1.000 EUR VOI U |J prijavnina no eNipo 40 EUR
fMMprosk
gledamo njihove razvojne rezultate. Smo zadovoljni z realizacijo drobnih projektov? Ne. Večji realiziran projekt je bil samo šola s telovadnico, ki pa je rezultat čisto drugih okoliščin. Na pobude o razvojnem projektu celovitega turizma, udejanjenju prostorsko načrtovanih dokumentov, pod-jetniško-kmetijskem razvoju, zdravstveni oskrbi, oskrbi ostarelih, aktivnem kanalizacijskem omrežju, oskrbi - trgovine ... je odgovor NE ali pa ni realizacije. Primer oskrbe, da je ena trgovina v obsegu kot pred sto leti, kje je zadovoljstvo občanov, nova delovna mesta, razvoj .... Občani vemo, da redna sredstva v občinski proračun pridejo sama od sebe in se pač porabijo. Za dodatna sredstva in izvedbo resnejših projektov pa je potrebno še kaj več kot se ukvarjati s pravilno postavitvijo zastav. Skoraj se ne spomnim primera, da bi bili svetniki ali občani proti predlaganim projektom, razen s pomisleki o racionalizaciji. Saj jih skoraj ni. Izjema je projekt hitre ceste preko območja Braslovče. O predlogu je veliko povedanega in napisanega,
vsi imajo svoj prav. Edino odgovorni ne držijo zadeve v rokah. Ne želijo reševati problema v dobro občanov. Ne glede na nasprotujoča pisanja v razmislek zgodovinarja, kako so se pred stoletji trudili za prometne povezave in niso uspeli. Kaj pa danes? Ponovno smo pri isti retoriki. Kakšen je naš cilj? Reševanje okoljskega onesnaževanja. Da. Kako pa to pravzaprav počenjamo danes? Poglejmo si podatke naj večjih onesnaževalcev okolja v občini in posledično statistiko obolenj.
Izjema od tega kritičnega razmišljanja je pozitivni pristop na južnem delu občine, ki pa bi moral biti primer za celoto.
Ne domišljam si, da bom s tem razmišljanjem dosegel izboljšanje stanja, pa vendar, naj se ve, kako razmišlja veliko občanov in da si želimo sprememb. Priložnosti v občini je veliko in čakajo na vizionarje, ki bi povezali vse občinske potenciale. Prepričan sem, da bomo to dočakali, kar si tudi zaslužimo.
Občina nima problemov, občani pa jih imajo.
Jože Završnik
PEDIKURA LIDIJA
Rimska cesta 70, ŠEMPETER, naročila: 031 398 499
DELOVNI ČAS:	pon. - čet.:	8.00 -15.00
petek: 13.00 -19.00 sobota: po dogovoru
Simona KODRIN, s. p.
Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
PREGLEDI VIDA ZA OČALA
-	četrtek, 27.3.2008
-	četrtek, 10.4.2008
-	četrtek, 24.4. 2008
Naročite se na tel.: 700 06 30 od 8. do 18. ure! NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL 2008
EMPORIO A UMANI. LES COPAIN, OXYDO, POLICE, STING, ADIDAS, FILA, FURIA, GIVENCHY, RAY BAN, DIOR, RENATO BALESTRA, WEST, GUCCI...
Delovni čas: pon. - pet.: 8.-18. ure sobota: 8. - 12. ure
obiščite has in videli boste bolje
POVABILO V VRTCE OBČINE ŽALEC
g
Vj^fojno yortNwt» Hfvöd fc«£ówo5.fefee
VPIS predšolskih otrok v programe za otroke od. 1. do 6. leta starosti bo potekal vsak dan od 14. do 30. aprila 2008 na upravi vrtca in enotah:
•	Žalec III. - uprava: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 16.30 (za vse enote),
•	Petrovče - vsak torek od 7. do 15. ure,
•	Šempeter - vsak torek od 7. do 15. ure.
Individualnost, samostojnost, odgovornost in aktivno učenje otrok v življenju z drugimi -
izvedbeni kurikul vrtca v sodelovanju s starši. Veselimo se Vašega obiska!
Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 maksimalna dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov s presledki. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, opremljena pa tudi s telefonsko številko, na katerih je možno preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.
Uredništvo
MALI OGLASI
ZARADI ŠIRITVE ZAPOSLIMO VEČ NOVIH SODELAVCEV NA RAZLIČNIH PODROČJIH. IZOBRAZBA NI POGOJ.
Informacije: 03 703 18 00 ali 070 813 801.
ZAPOSLIMO
prodajalko ali prodajalca v samopostrežni trgovini v Braslovčah;
Informacije: 041 612 062.
RAZPISUJEMO PROSTO DELOVNO MESTO TELEFONISTA/-KE. Pogoj: komunikativnost. Informacije: 03 703 18 01 ali 070 813 855.
ZAPOSLIMO strojnega tehnika - upravljavca CNC-rezalnika. Prijave sprejemamo na naslov OGREVANJE SEDELJŠAK, d. o. o., Prapreče 25, Vransko 3305.
TELICO SIMENTALKO, brejo 7 mesecev, prodam. Tel.: 031 430 760
Vzgoja preko zgodb - dedek, babica pripoveduje
Kar napravimo sami zase, umre z nami. Kar storimo za druge, ne more umreti«.
Albert Pike
Se spominjate zgodb, ki so vam jih pripovedovali dedki, babice, vaši starši, ..., ko ste bili še otrok? Se še vedno radi spominjate teh časov? Ste se poistovetili z junakom iz zgodbe in ste tako premagali strah. Vam je to vlivalo moč in ste zato postali bistveno odgovornejši, pripravljeni pomagati, resnicoljubni, ...
Zgodbe tudi danes ostajajo eden od najmočnejših pripomočkov, s katerimi že od nekdaj človeški rod poskuša mladim vcepiti vrednote in moralnost: ljubeznivost, skromnost, skrb za druge, za zemljo in še bi lahko naštevali. To ni nadležna pridiga, temveč čisto mimogrede, skozi zgodbo podana vsakdanjost, minljivost življenja. Ob tem nas zgodbe navdihujejo z modrostjo normalnega življenja, nas seznanjajo z družbenimi vrednotami, z vsakdanjimi
etičnim vedenjem, z moralno trdnostjo in odgovornostjo. Otroci vseh starosti in tudi odrasli se ob poslušanju pravljic in ob njihovih interpretacijah naučijo več, kot bi se naučilo ob pridigah staršev, učiteljev ali vzgojiteljev. Zgodbe nagovarjajo dušo. Junaki iz teh zgodb pošiljajo sporočila naravnost v domišljijo, v samo središče notranjega sveta, kjer se prebuja skrivnostno drhtenje neskončnega. V nas porajajo duhovno energijo. Psiholog Jerome Bruner priporoča, da odrasli otrokom čim pogosteje pripovedujejo zgodbe.
Zgodbe nikoli ne dajejo enostranskih odgovorov, ne ponujajo veliko pozitivnih vzornikov, poudarjajo pa pogum, sočutje in cilje za neko duhovno, moralno, predvsem pa vrednot polno vsebino.
Zgodba o nebesih in peklu
Mihael Gurianv knjigi Dečke vzgajamo drugače opiše zgodbo o nebesih in peklu, pri kateri se zamisli vsak ne glede na leta: Nekoč je živel mladi mož, kije
hodil v uk k samim najboljšim učiteljem. Postal je dober vojščak, ljubimec, znal je popravljati različne stvar, videl je mnogo dežel. Nekega dne seje vrnil v svojo rodno vas, da bi poiskal moža, ki je pred mnogimi leti, takoj po smrti njegovih staršev, skrbel zanj. Našel ga je, koje na verandi mirno rezljal kos lesa.
Pa mu pravi: »Striček, mnogo sem videl, postal sem omikan, oženil sem se in postal oče dveh otrok, toda še vedno bi si srčno želel izvedeti, kaj o nebesa in kaj pekel«.
Starček se mu je samo posmehnil. »Pha, kakšno neumno vprašanje«. In seje začel hihitati in krohotati, daje mladega moškega ponižal v dno srca in v njem vzbudil silovito jezo. Pa seje mladeniču vendar uspelo zadržati in mu je ponovno rekel: »Striček, zakaj po vseh teh letih tako grdo ravnaš z mano? Saj sem ti zastavil samo preprosto vprašanje: »Kaj so nebesa in kaj je pekel? Nanj mi ni znal odgovoriti še nihče, ti pa si bil vseskozi najmodreši od mojih učiteljev«.
Starec seje spet začel posmehovati. »Ha - postavil si
mi najneumnejše vprašanje, kar sem jih kdaj čul. Od tebe sem pričakoval vse kaj boljšega. Če je to vse, kar me znaš vprašati, potem si vsa ta leta, odkar se nisva videla, kradel čas sebi in drugim«.
In tako se je ponovilo še dvakrat, trikrat, štirikrat. Mladega moškega seje vse bolj loteval bes. Stari pa seje smejal in rezljal, ga poniževal s svojim hehetom, da je v mladeniču kar vrelo. In seje dvignila njegova roka, dlan seje pokrčila v pest, starega bi najraje kar mahnil, udaril bi ga za vsako žalitev, ki mu jo je prizadejal, tolkel bi po njem tako, da bi izživel vso bolečino, ki so mu jo v življenju prizadejali drugi. Predstavljal sije, kako ga grabi za vrat, ga davi, kako iz njega iztiska poslednjo kapljo življenja. A stari seje med tem smejal in smejal, kot da ne ve za nevarnost, ki mu je pretila.
Naenkrat so se demonski prividi razpršili in mlademu moškemu se je po licih udrl plaz solza. Obraz je zakopal v dlani in jokal, kakor da njegove solze vrejo prav iz globin srca. Tega mesta žalosti se ni še nikoli dotaknil, celo takrat
ne, ko so mu umrli starši. Šele takrat seje stari mož prenehal smejati.
Ko so se solze posušile, je mladi moški pogledal svojega učitelja in v njegovem licu ponovno našel modrost in tolažbo, ki je ni kalila več niti senca smeha in poniževalnosti. Učitelj mu je dejal: »Ubiti si me hotel«. Mladenič je odgovoril: »Da, in sramujem se tega.« »Nič naj te ne bo sram,« je nadaljeval učitelj. »Vprašal si me, kaj je to pekel.
In sem ti pokazal« Mladi mož je spoznal, da so njegove besede resnične. Še nikoli v življenju ga ni bilo bolj strah, še nikoli ni v njem divjal tak bes. »Ampak kaj so potemtakem nebesa«« je vprašal. Starec je stopil k njemu in mu položil roke na ramena. Objela sta se tako, kot se nista še nikoli.
»To,« je rekel stari »to so nebesa.«
Neizmerna je moč zgodb, ki ne glede na stopnjo moralnega razvoja, vselej vdihnejo življenje in pripomorejo k razvoju moralnega mišljenja. Obkrožajo nas ne glede na to, kakšna je družina. So tam, kjer živimo, na knjižnih policah ali v naših glavah. In tukaj je izjemna vrednost
dedkov in babic, ki so polni najrazličnejših zgodb. V skupini za kakovostno starost ZIMZELEN Žalec smo se povezali z osnovnošolskimi otroci. Pričeli smo s ciklom pripovedovanja zgodb otrokom v osnovni šoli. Zgodbe, ki jih piše življenje. Zgodbe iz časa njihove mladosti, vojne, ki so polne junaštva, revščine, zagrizene vztrajnosti, ...a vendar s srečnim koncem, kar je pri zgodbah zelo pomembno. To medčloveško zbliževanje je najpomembnejši korak, ki ga moramo napraviti odrasli, če hočemo mlade naučiti vrednot, moralnih načel in duhovnosti, ki je pogoj za zdravo družbo, v kateri se bodo počutile vse tri generacije povezane na poti v DOBRO.
Bi bili pripravljeni pripovedovati otrokom vašo zgodbo? Tovrstne izkušnje so izjemno dobre. Sporočite na tel. 040/833-037 in pomagali vam bomo, da bo povezava z otroci tudi za vas nekaj izjemno lepega.
Zapisala: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
Vir: Michael Gurian, Dečke vzgajamo drugače
Najmanjši planinci na zimovanju
Delovanje ekofrajerjev na POŠ Ponikva
Planinska druščina pred odhodom na zimovanje
Planinsko društvo Polzela in Osnovna šola Polzela sta za najmlajše člane društva pripravila tridnevno zimovanje na Gori Oljki. Pod vodstvom vodnikov Tanje Sadnik, Mije Basti, Romane in Bernija Palirja, Mirka in Jožice Jegrišnik ter Jožice in
Letošnji pustni vikend smo taborniki Rodu bistre Savinje Šempeter preživeli na zimovanju v Libojah. Seveda je bila rdeča nit vsega dogajanja kaj drugega kot pust-šeme-norča-vost-maske!
Da v petek zvečer ne bi šli slučajno prezgodaj v postelje, smo
Zorana Štoka se je 22 otrok podalo peš na Goro Oljko.
Prvi dan je bil namenjen spoznavanju, drugi dan so se seznanili z orientacijo, varno hojo, varovanjem rastlin, opremo in prvo pomočjo, zvečer pa so opazovali nočno nebo. Tretji dan so pripravili
se podali v trdo črno noč iskat kresničke. V tem skrivnostnem iskanju smo z baterijami obsveti-li vsa drevesa, veje, grme, travne bilke in bili stoodstotno uspešni. To vemo, saj smo na koncu v topli in svetli sobi združili vse nabrane sestavne dele in dobili nasmejanega klovna. Tudi mi smo
orientacijsko tekmo, po kosilu pa so se vrnili v dolino. Otroško zimovanje je bilo izziv tako za otroke kot za vodnike. Za vodnike je tako zimovanje velika odgovornost, saj so morali poskrbeti za varnost najmlajših, nekaterim pa tudi nadomestiti starše. T. T.
se nato z nasmehom odpravili v sobe, sanjam naproti. Zjutraj pa vstaaaajaaaanjeeee! A vse je bilo lažje, ker je iz kuhinje tako vabljivo dišalo. Dopoldan smo preživeli po vodih nepustno, temveč taborniško, zato spet nekaj več znamo! Druga polovica dneva je minila v zabavno šaljivem tekmovanju, izdelovanju mask in pripravah na večer. Le-tega so preživeli tudi vsi tisti, ki so čakali na "težke" preizkušnje krsta. To zahtevno nalogo je dobro opravila smešno strašljiva klovnska dvorna Pehta s svojimi pripravki, zvarki, črvi... Vsi preživeli! Nadaljevali smo z rajanjem pustnih mask. Plesali smo, peli, vrteli in se super fajn imeli! Lepo se je nadaljevalo tudi v nedeljo na Lovu na klovna z blatnim in sladkim ciljem.
A čas je bežal in naznanil zaključni taborniški ogenj, pesmice in slovo do naslednjega rodovega druženja. Z naravo k boljšemu človeku.
Taborniki bistre Savinje, Šempeter
Naša šola Ponikva pri Žalcu je podružnična šola I. OŠ Žalec. Prav na prvi šolski dan letošnjega šolskega leta smo podpisali ekolistino z devetimi okoljevarstvenimi cilji, ki jih vestno izpolnjujemo vsi učenci in učitelji na šoli. Smo podeželska šola in zato še posebej zelo povezani z naravo, dobro se zavedamo, koliko nam pomeni, če živimo v zdravem okolju. Zaradi tega smo že dosti prej, preden smo se vključili v projekt ekošole in podpisali ekolistino, na različne načine pazili na naš ožji šolski okoliš. Zdaj pa to počnemo še bolj zavestno in smo pravi eko-frajerji. Veliko seveda k našemu ekoobnašanju pripomorejo starši, ki svoje otroke vzpodbujajo in s svojim zgledom učijo, seveda pa tudi učiteljice, saj na vsakem koraku pazijo ne le na varnost učencev, ampak tudi na vzgojo skrbi za okolje. Kako to izgleda v praksi?
Neprestano skrbimo za čisto okolje v šoli in zunaj šole - ločujemo odpadke v učilnici, šolski kuhinji in doma, čistimo šolsko okolico in se udeležuje-
Učenci 1. razreda POŠ Trnava so z učiteljico Damjano Lukman pripravili naravoslovni dan Prehrana v slaščičarni Vanilija. Lastnica slaščičarne Smiljana Vodlak jim je s svojimi delavkami najprej predstavila pekarno, stroje in pripomočke. Že pred njihovim prihodom je pripravila različne vrste zmesi, tako da so si učenci lahko takoj po ogledu privezali predpasnike, si umili roke in začeli z delom.
Najprej so z modelčki izrezovali drobno masleno pecivo, ga nosili do peči, pečenega so pomakali v marmelado ali čokolado in nato v kokosovo moko, pripravili so linško pecivo, izdelali čokoladne kroglice, jih valjali v mrvicah in za pokušino pripravili čokoladne
mo čistilnih akcij v okolici svojega doma in šole. Varčujemo s pitno vodo, energijo ter sanitarnim in pisalnim papirjem. Na varčevanje nas, če bi kdaj slučajno pozabili, opozarjajo simpatične nalepke, ki jih imamo ob vsakem umivalniku, držalu za papir in stikalu. Vse leto poteka na šoli zbiranje starega papirja, iztrošenih baterij, kartuš in tonerjev, v kar smo vključili tudi vse ostale prebivalce vasi. Z zbiranjem starega papirja zberemo v enem šolskem letu približno toliko denarja, da z njim lahko krijemo stroške zaključnega izleta. Iztrošene baterije, tonerje in kartuše, ki veljajo za nevarne odpadke, pa nam varno odstranijo za to pooblaščene institucije. Z zanimanjem prebiramo in analiziramo knjige, ki so na predpisanem seznamu za eko bralno značko in se ob njih vsakič še kaj novega naučimo. Na šoli zelo skrbimo tudi za zdravo prehrano. Vsak dan imamo na razpolago raznovrstno sadje, jedilniki pa so zelo raznoliki. Za izdelke, ki jih z učenci izdelujemo pri po-
ježke. Sproti so seveda dobrote romale v usta, a jih je ostalo še toliko, da so napolnili precej veliko škatlo, ki so jo odnesli v šolo.
Učenci so se vsem delavkam zahvalili z darili, ki so jih sami iz-
uku ali v podaljšanem bivanju, v večini uporabljamo ekološke materiale. Najraje izdelujemo iz naravnih materialov, prav tako lepi in uporabni izdelki pa se lahko z malo volje, ročnih spretnosti in domišljije naredijo tudi iz že porabljenih predmetov, kot so papirnate škatlice, plastenke, kozarci za vlaganje, pokrovčki in podobno, ki bi končali na smetišču. Še posebej radi izdelujemo svoj papir. Vedno poskušamo upoštevati pravila ekoobnašanja - skrbimo za medsebojno osveščenost in smo drug drugemu zgled. Predvsem pa se veliko gibljemo na svežem zraku, s seboj vzamemo kdaj tudi starše.
Precej naredimo za ohranjanje našega bivalnega okolja in za svoje zdravje. Vse poteka že zelo sproščeno in nam to ne predstavlja kakšnega posebno napornega dodatnega dela. Malce smo pred nekaj leti morali le spremeniti miselnost, sprejeti nekaj odločitev in ugotoviti, da gre za nas.
Katja Bolko, POŠ Ponikva pri Žalcu
delali. Vsi udeleženci naravoslovnega dne so zelo hvaležni lastnici slaščičarne in njenim sodelavkam za brezplačno delavnico, material in pripravljenost za sodelovanje s šolo.	D. Naraglav
"Pustno zimovanje"
Norčavosti ni manjkalo
Prvošolčki pekli v slaščičarni Vanilija
Sladek naravoslovni dan
Naš »mega žur«
V šoli v naravi je do četrtka vse potekalo še kar normalno. Bilo je zabavno, brez kakšnih večjih zapletov. Ampak ne moreš se izogniti težavam, še posebej, če si prej pojedel celo vrečko gumijastih bonbonov.
Po večerni zabavi in igrah, ki smo jih imeli v učilnicah, smo se odpravili v sobe. Vsaj večina, saj so nekateri še vedno plesali. S Špelo in Ireno seveda še nismo nameravale zaspati. »Zdaj bo žur! Ni časa za spanje,« sem prigovarjala svojima najboljšima prijateljicama. Navdušeno sta se strinjali. Čez nekaj časa nas je obiskal še Darjan in kot vedno mu ni in ni zmanjkalo besed. Ko je postajal že dolgočasen, smo ga prekinile. Prišli smo na idejo, da bi se obmetavali z blazinami. Kmalu pa igra ni bila več igra, ker se je Darjan razvnel in ni hotel nehati. »Darjan! Nehaj, ker boš še koga poškodoval!« je vpila Špela. »Napadel« jo je, jaz pa sem ji priskočila na pomoč. Končalo se je tako, da je Špela pristala na tleh. A še preden bi lahko kdorkoli ukrepal, je varnostnik sporočil, da moramo nehati razgrajati in takoj v postelje. Nihče mu ni ugovarjal. Ko so že »vsi« spali, smo me jedle Irenine piškote in se pogovarjale o vsem, kar se je tisti dan zgodilo. Naenkrat pa je začela zvoniti moja budilka.
In to ob enajstih zvečer! »Jerneja, spet ta tvoja budilka! Ugasni jo, preden kdo pride!« Vse smo bile v šoku in preden sem zagrabila budilko, sem se spotaknila ob Špelino torbo. Nismo si mogle kaj, da se ne bi zasmejale. V pol minute sem uspela utišati budilko, a naš hehet je na noge spravil razredničarko v sosednji sobi.
»Kaj se tukaj dogaja?« nas je precej ostro vprašala. Ker nihče ni spravil iz sebe niti glasu, sem se oglasila jaz: »Am ... nič. Samo vesele smo. A ne, Špela?« A niti Irena ni mogla odgovoriti, saj se je kar tresla od smeha in ga dušila z blazino. Potem pa sem se malce pošalila, razredničarka pa ni bila najbolj vesela. Za kazen smo morale imeti čez noč odprta vrata. »Če zaradi tebe dobim kazen, se me pazi!« je zasikala Špela. »Jerneja, jaz nisem vedela, ali naj se jočem ali se smejim,« je na pol v hehetu in šepetu rekla Irena. »Predaleč si šla in pika!« še vedno ni odnehala razjarjena Špela. Ni mi preostalo drugega, kot da se celo noč opravičujem.
Ampak saj ni bilo tako zelo hudo. Zabavale smo se vseeno in če malo pomislim, ni bilo zadnjič. Ta dogodek je vsem trem ostal v spominu in nikoli ga ne bomo pozabile. No, vsaj jaz ne. Prav vse pa smo se strinjale, da smo si popestrile našo šolo v naravi. Špela pa tudi ni več jezna name in mi je kar odleglo.
Jerneja Božič, 8. b/9,1. OŠ Žalec
Dan Robina Hooda
V ponedeljek smo se odpravili v šolo v naravi. Vsi smo nestrpno pričakovali ta dan.
Vsak dan so nas čakale določene dejavnosti in torek ni bil izjema. Po popoldanskem počitku smo imeli dejavnost, imenovano Robin Hood.
Spoznavali smo vsakdan Robina Hooda. Najprej je bilo na vrsti plezanje. Plezali smo po umetni steni, saj naravne ni bilo v bližini. Pred tem nam je učitelj Tomaž pokazal tehniko plezanje. Prvi je bil na vrsti Gašper. Učiteljica Tanja mu je nadela plezalni jopič, učitelj Tomaž pa ga je priklenil zaradi varnosti. Gašper se je odlično vzpenjal proti vrhu in vsi smo navijah zanj: »Dajmo, Gašper, čisto blizu vrha si, malo še zdrži!« Z našo pomočjo je Gašper prišel do vrha. Steno je preplezalo nekaj učencev, nato sem nastopil jaz. Tanja mi je nadela jopič, Tomaž pa me je privezal. Stopil sem pred steno in se začel vzpenjati. Steno sem do polovice preplezal brez težav, potem pa mi je spodrsnilo. Hitro sem se rešil težave in se odpravil proti vrhu. Prišel sem do cilja, ki sem si ga zastavil. Sošolci so vzklikali: »Bravo Matic, super!« Tomaž me je previdno potegnil na tla. Imel sem zelo dober občutek, saj sem izpolnil cilj, ki sem si ga zastavil. Za mano so nastopili
še ostali sošolci, ki so uspešno preplezali steno.
Po plezanju smo se razdelili na dve skupini. Fantje in dekleta. Dekleta so najprej odšle v fitnes z učiteljico Tanjo, mi pa smo pri Tomažu streljali z lokom. Tomaž nam je pokazal, kako streljati. Imeli smo dva strelska poizkusa, nato pa majhno tekmovanje, da bi preverili svoje znanje in se zabavali. Vsak je imel tri strele. Vsi smo zelo dobro streljali. Nerad hvalim samega sebe, vendar sem tokrat zmagal. Bil sem navdušen, saj sem prvič streljal z lokom in zmagal. Pol ure je hitro poteklo. Tanja je prišla po nas in z navdušenjem smo se odpravili v fitnes, ki je bil v zaklonišču.
Tanja nam je zadala meje, ki smo jih morali upoštevati. Na orodjih nismo smeli dvigovati več kot petindvajset kilogramov. Seveda smo učiteljico upoštevali in se preizkusili na vseh orodjih. Posebno všeč mi je bilo orodje, kjer si si krepil meča. Seveda ni manjkala razredničarka, ki je vse zvesto poslikala. Ura je odbila osemnajst in počasi smo se zadovoljni odpravili v sobe.
Odpravili smo se na večerjo in pisat dnevnik za današnji spis. Popoldan, ki sem ga prežive kot Robin Hood, se mi je zdel zanimiv in takšni dnevi bi bili lahko tudi v šoli. Če ne vsi, pa vsaj kakšen ali dva.
Rok Verstovšek, 8. b, I. OŠ Žalec
Prikaz plesnega znanja
Med plesom
Na osnovnih šolah imajo učenci poleg rednega učnega programa najrazličnejše možnosti širjenja znanj in udejstvovanja v raznih krožkih, delavnicah ... Med te možnosti sodi tudi celoletna plesna šola s tremi ali štirimi plesnimi tečaji.
Na OŠ Prebold, kjer pod okriljem plesne šole Poglej me iz Medvod že nekaj časa potekajo
plesni tečaji, so končali s prvim od treh tečajev otrok od 1. do 4. razreda. Kaj so se naučili, so pokazali na prireditvi svojim staršem, babicam in dedkom.
Otroci so uživali ob nastopu, ki je tudi opazovalce, njihove mame, očete, babice in dedke, prepričal, da delajo dobro in da se imajo pri tem zelo prijetno.	D. N.
Povezovanje prve in tretje generacije
Sodelovanje med generacijami je velikega pomena za življenje vseh
Vsakdanje izkušnje kažejo, da so stari ljudje pogosto zelo osamljeni in da je to eden njihovih največjih problemov. Z osamljenostjo je tesno povezana nezmožnost predajanja življenjskih izkušenj mladi in srednji generaciji, zato je medgeneracijsko sodelovanje zelo dobrodošlo.
V Žalcu uspešno gradijo most med generacijami. Raziskava, ki jo je že pred leti opravila mag. Irena Potočnik, je
pokazala, da je skupina starih za samopomoč Zimzelen Žalec odlična oblika samopomoči pri preseganju patologije našega časa: izoliranosti starih ljudi od mlajših generacij, ločenost strokovnega dela od celotnega vsakdanjega človekovega življenja, kolektivizacija, pomanjkanje osebne pobude in osebne odgovornosti. Najpomembnejše vodilo je pomagati drug drugemu in ustvarjati povezave s celotno skupino in so-
cialnim okoljem. Zlasti je želeno iskati možnosti za trajnejše stike z mlajšima generacijama v smeri graditve mostov, po katerem stari ljudje svoje dragocene izkušnje posredujejo srednji in mlajši generaciji.
»Skupina za medgeneracijsko povezovanje v Žalcu z imenom Zimzelen (danes delujeta osnovni in posebni skupini) je bila v Žalcu ustanovljena 28. januarja 1991 po vzorcu prvih tovrstnih skupin,
ustanovljenih na Primorskem, ki sta jih vodila Tone Kladnik in Branka Knific. Poleg skrbi za duševno, telesno in intelektualno področje človekovega delovanja v zadnjih petih letih vedno več pozornosti namenjamo povezavi prve in tretje generacije. Pomembno je, da so za starostnika organizirane dejavnosti, kjer se lahko srečuje s prvo in drugo generacijo. Sodelovanje temelji na osnovi letnega programa, ki ga dogovorita odgovorni vodji skupine starih in vrtca. Pri oblikovanju načrtov aktivno vključujeva vsaka svoje okolje - članice skupine za kakovostno starost na eni in vzgojiteljice, ki se za sodelovanje odločijo, na drugi strani,« pravi mag, Irena Potočnik, dipl. soc. del., zaposlena na Centru za socialno delo Celje (prej na CSD Žalec).
»V vrtcu je bil postavljen cilj medgeneracijsko povezovanje, vzpostavljanje pristnih odnosov, pridobivanje izkušenj, ki učijo strpnost in razumevanje drugačnosti, empatije, gradnjo na odprti komunikaciji in razvijanju govornega razumevanja in izražanja, ustvarjanja sproščene, umirjene in tople klime v skupini. Obisk babic v vrtcu je postal obogatitveni del organizacije življenja in dela v vrtcu. V skupini starih za samopomoč starostniki z vplivanjem na prvo generaci-
jo posredno oblikujejo odnos in mnenje do starosti in staranja in lomijo tabuje, norme družbe, ki visoko vrednotijo mladost, moč in razvoj. To je ena izmed najtežjih in hkrati najpomembnejših nalog vseh treh generacij.«
V dosedanjem sodelovanju so obravnavali že vrsto tem in organizirali kar nekaj dogodkov. Med drugim so se otroci seznanjali, kako je bilo v šoli nekoč, spoznavali so knjige iz babičine mladosti, prisluhnili babicam pri pripovedovanju znanih in tudi povsem novih pravljic in zgodb, pevska skupina babic je otrokom prepevala ljudske in otroške pesmi, otroci so se seznanili z nekdanjimi igračami in njihovo izdelavo, kot so punčke iz cunj brez šivov, spoznavali so igre, ki so se jih nekoč igrale babice. V okviru celoletnega projekta Iz babičine skrinje, s katerim se otroci na različne načine seznanjajo s kulturno dediščino bližnjega okolja, pa so poleg ličkanja koruze na kmetiji pred kratkim tudi luščili fižol na kmetiji Ivana Bizjaka v Gotovljah. Prijetno je bilo opazovati otroke, ki so z navdušenjem luščili fižol in zapeli nekaj pesmic.
In kaj o medgeneracijskem povezovanju menijo vzgojiteljice iz vrtca pri glasbeni šoli, kjer skupina Zimzelen ustvarja to simbiozo? »Ta oblika srečanj
z babicami predstavlja proces skupnega učenja, tudi odraščanja. Otroci nabirajo lastne izkušnje in uporabljajo ter razvijajo različne spretnosti, razvija se sproščena komunikacija med otroki in babicami. Vzdušje je čustveno, sproščeno, živahno. Opazen je smeh, drobne geste prijaznosti, naklonjenosti. Vsi se učimo izražanja in ubesedovanja svojih občutij v odnosu do drugih. Otroci so sposobni razumevanja drugačnosti, primernega odnosa in izražanja ter sprejemanja naklonjenosti. Spoznali so, da znajo babice marsikaj zanimivega, se zabavati ob igrah njihove mladosti in z drugimi igrami obogatiti svoje znanje in se vedno veseliti. Otroci o vsem tem navdušeno pripovedujejo staršem. In skupaj se vedno veselimo ponovnih srečanj. Dobre izkušnje odpirajo vrata novim idejam in opogumljajo pri načrtovanju še drugačnih, vsebinsko zahtevnejših tem.«
Za konec še razmišljanje babic: »To moraš doživeti. Če pogledaš v njihove očke, ene gledajo nagajivo, druge radovedno, tretje se svetijo, ti nehote pride na misel, kaj vse bodo morale še te očke videti in doživeti. Verjetno ne bodo odkrile novega sveta, a nam so s svojimi pogledi, objemi, večkratno poplačale naš obisk.«
D. Naraglav
Diamantna poroka zakoncev Klinc
Udeležba na izobraževanjih slaba
Dobitniki odlikovanja II. stopnje Antona Janše
V petrovški baziliki je bila v nedeljo, 1. marca, posebno slovesna maša, ki jo je ob sodelovanju duhovnika Janeza Zupanca daroval pater Ivan Arzenšek. Tokratna sveta maša je bila namreč v znamenju 65-letnice skupnega življenja Fanike in Stanka Klinca iz Petrovč, ki sta prav v tej cerkvi v času vojne vihre sklenila zakonsko zvezo. Tu sta si ponovno izrekla zvestobo ob zlati in biserni poroki. Slovesno je bilo tudi tokrat. Stanku, ki bo letos dopolnil 90 let, so ob tej priložnosti izrekli zahvalo in podelili spominsko darilo tudi za 70 let prepevanja v cerkvenem zboru petrovške bazilike.
Zakonca Klinc sta se rodila po prvi svetovni vojni. Fanika v Levcu, Stanko v Petrovčah, v hiši, ki je pred petinšestdesetimi leti postala njun dom. Tu živita še danes s sinom Vladom in njegovo družino. V Pe-
trovčah živi tudi družina hčere Slavice, medtem ko si je sin Branko ustvaril dom v Švici.
Fanikino življenje je bilo povezano s skrbjo za dom in družino. Trije otroci so jo dovolj zaposlovali, dela pa je bilo veliko tudi okrog hiše. Zaposlena je bila kot gospodinjska pomočnica pri premožni družini, nato nekaj časa v Novem Celju, po rojstvu hčere pa je ostala doma. Za družinski proračun je skrbel mož Stanko, ki se je izučil za kurjača, leta 1938 pa se je zaposlil na železnici, kjer je bil kot delovodja zaposlen tudi njegov oče. Stanko je bil na železnici zaposlen vse do upokojitve, ki jo je dočakal leta 1978 kot vodja razporeda delavcev za delo na vlakih.
»30 let je najino življenje res lepo, časa imava dovolj in počneva, kar naju je volja oziroma kar še zmoreva, saj se letom ne da ubežati. Sicer pa se nimava kaj pritoževati,
saj še vedno greva na kakšen izlet in sva tudi sicer še kar pri močeh,« pravi Stanko, ki še vedno prepeva v Moškem pevskem zboru Petrovče in v cerkvenem pevskem zboru. Stanko in Fanika delujeta zelo vitalno, se rada smejita in izžarevata polno energije in optimizma. Ob njuni družbi se človek pomladi in dobi novih moči. Velik vzor sta tudi vsem domačim. Njuno življenje odlikujejo dobrota, ljubezen, poštenost in delavnost, kar je morda tudi ključ za veselo in sproščeno življenje vsakega posameznika.
Ob biserni poroki sta Fanika in Stanko že sedmič postala prababica in pradedek, za kar je takrat poskrbela vnukinja Sergeja. Ob diamantni poroki se ob sedmih vnukinjah in vnukih ponašata z enajstimi pravnukinjami in pravnuki, ki bogatijo njuno jesen življenja.
D. Naraglav
Delegati in predsedniki osmih čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline in drugi gostje so se v Grižah udeležili občnega zbora Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline, ki združuje 71 čebelarjev in 1030 čebeljih družin. O lanskem delu in načrtih za letos je govoril predsednik zveze Mile Grži-na.
Med drugim je poudaril, da je bila udeležba na izobraževanjih slaba, pohvalil pa je delo čebelarskih društev v akciji Med v šole in vrtce, uspešno so spremljali akcije Čebelarske zveze Slovenije in veterinarske fakultete na področju zaščite čebel in zatiranja njihovih škodljivcev, se udeležili odprtja doprsnega kipa Janezu Goličniku v Mozirju, v Žalcu pripravili razstavo in predavanje na temo uporabnost čebeljih proizvodov v vsakdanjem življenju, se udeležili čebelarske maše v Taboru in posvetovanja v Mozirju in Celju.
Letos bodo dali večji poudarek izobraževanju članov in zaščiti čebel, udeležili se bodo čebelarskega shoda v Celju, spodbujali programe trženja čebeljih proizvodov, pripravi-
li razstavo o čebelarski dejavnosti v obrambnem stolpu v Žalcu, več druženj čebelarjev zveze in organizirali druge aktivnosti. Na zboru so sprejeli tudi Pravilnik o priznanjih zveze in Pravilnik o pogrebnih svečanostih za umrlimi člani čebelarske zveze.
Za uspešno delo na podro-
čju čebelarstva so podelili odlikovanja druge stopnje Antona Janše. Odlikovanje so prejeli Ivan Šorli iz Čebelarskega društva Gotovlje, Ivan Leber iz Čebelarskega društva Prebold in Martin Krajnc, Milan Verdelj in Ivan Zupančič iz Čebelarskega društva Tabor.	T. Tavčar
Skupinska slika v petrovški baziliki, Fanika in Stanko držita v naročju najmlajša člana njune velike družine.
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P.
KaSAZE 69/E, 3301 PETROVCE
Tel: 03/714 01 00, faks: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023, 041 608 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN.
Z vami že 26 let
ĆS
Avto
(gli) SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU
SAVINJSKE ZGODBE
marec 2008
25
Čevlji so lahko tudi nakit
Alja Novak
Preden je vso oskrbo ljudi z vsakdanjimi potrebščinami, oblačili in obutvijo prevzela industrija, so bili mojstri obrtniki zelo cenjeni. Danes le še redki posamezniki poznajo rokodelske veščine in večine mladih takšni poklici ne zanimajo. So pa posamezniki, ki izstopajo, ki so tradicijo znali povezati s sodobnostjo in jo ponuditi ljudem. Alja Novak jih je navdušila.
Zdi se, da se je Alja Novak kot meteor pojavila v medijih. Večina je zanjo slišala prvič novembra lani, ko je v avli velike dvorane Evropskega parlamenta v Bruslju postavila na ogled razstavo svojih čevljev z idrijsko čipko z naslovom Sodobnost, vpeta v tradicijo. Razstava je bila ta mesec na ogled tudi v ljubljanski galeriji Kresija, kjer se je pred dvema letoma prvič predstavila z razstavo Čevlji v mestu. A kljub mladosti so za njo že leta trdega dela in ustvarjanja, v katerih si je ustvarila sloves mojstrice svojega poklica. Ne brez ponosa pove, da se že vse od konca študija preživlja sama z delom svojih rok.
Je oblikovalka ali čevljari-ca? Oboje, morda malo bolj oblikovalka, pravi sama, saj je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, na oddelku za oblikovanje. Toda neprecenljivo znanje ji je dal predvsem njen ded Rado Virjent, čevljarski mojster na Vranskem. Prvi se je s čevljarstvom začel ukvarjati Aljin praded, ki je leta 1919 odprl čevljarsko delavnico na Vranskem. Bil je vnuk Napoleonovega vojaka Bartolomeia Veryona. Alja je o svojih prednikih izvedela iz cerkvenih zapisov, da so najprej živeli v Kamniku in da so priimek kar naenkrat iz Viryent spremenili v Virjent. Svojo blagovno znamko je poimenovala Viryent.
»Rodila sem se v Ljubljani, v hiši na Vranskem, kjer je čevljarska delavnica, pa se je rodila moja mami. Večino svojih otroških dni sem preživela v tej hiši, ob dedku in takrat se je v meni prebudila želja po ustvarjanju. Že kot deklica sem veliko delala z usnjem, šivala, ustvarjala. Spomnim se, da sta mi babica in mami vedno go-
vorili, naj se ne igram v delavnici, da se ne bi poškodovala. Dedek pa mi je vedno zaupal in mi pustil uporabljati nož, kladivo in razno orodje, ki je za otroka pravzaprav precej nevarno. Ampak jaz se v njegovi družbi nisem nikoli poškodovala. Babica in mami sta vedno občudovali moje izdelke in se čudili, kako sem lahko to naredila brez orodja,« se spominja Alja, ki je spletla izredno trdno vez z dedkom. Avgusta lani je umrl, a njegovo znanje živi naprej z Aljo.
Zanimivo je, da sta kljub generacijski razliki lahko delala skupaj: »Vedno sem imela neke svoje ideje, ki jih je on sprejel. Če bi vse delali tako kot včasih, gotovo ne bi bilo nobenega napredka. Ker mi je najbrž hotel ustreči, se je uklonil mojim idejam. Ampak vedno je govoril: »Tega pa mi nismo tako delali.« Vztrajala sem in ponavadi je bilo tako, da sem pri ideji za malenkost popustila jaz, on pa pri izdelavi oziroma nekaterih postopkih, tako da je nastal izdelek, ki je na sodoben način prikazal staro tradicijo.« Ob tem pa Alja prizna: »Čevlji, ki jih je izdeloval moj dedek, ko jaz še nisem imela prstov zraven, mi nikakor niso bili všeč. Bili so narejeni na starih kopitih, zastarelih oblik, krojev in materialov. Zato sem si želela narediti nekaj bolj sodobnega, z drugačnimi materiali.«
Izdelovanje unikatnih čevljev, brez številk, po meri strank, je njen poklic. Čeprav stanuje v Ljubljani, kjer ima tudi svoj razstavni salon, večino časa preživi v delavnici na Vranskem. S pomočnikoma izdeluje čevlje, ki so oblikovani po njenih zamislih, nakupuje material, obiskuje sejme, se sestaja z dobavitelji in seveda strankami. Vmes pripravi še kakšno razstavo, predvsem pa veliko raziskuje, kakšni materiali in na kakšen način so uporabni za čevlje. Prizna, da ima vsak dan premalo ur in vsak teden premalo dni. A je srečna, ker uživa v tem delu.
Na vprašanje, kako dolgo poteka ročna izdelava čevljev, pogosto odgovarja: »Tri dni,
Gotovljani na regijski kviz
če bi se ukvarjala samo z enim parom čevljev. Sama ideja, kakšen čevelj izdelati, običajno pride zelo hitro. Pri tem upoštevam, kako je stranka oblečena, kakšen nakit nosi, seveda za kakšno priložnost potrebuje čevlje, pozorna sem celo na parfum.«
In kako je prišla na idejo, da je za čevelj primerna celo idrijska čipka? »Pravzaprav ne vem, kdaj sem začela eksperimentirati z različnimi materiali. Zgodaj sem ugotovila, da mi usnje ni dovolj. Preizkušala sem svilo, perje, kamne, kristale in ugotavljala, kako na čevlju delujejo, kako jih je potrebno vgraditi. Čevelj namreč nosi celotno težo telesa, noge pa udarjajo ob tla z dvakratno težo telesa. Lepljenje kristalov na čevelj se torej ne obnese za dolgo.«
Za njeno razstavo v Bruslju je najzaslužnejša evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, s katero sta se poznali že pred tem. Vsaka država ima priložnost, da se predstavi v evropskem parlamentu. Dr. Romana Jordan Cizelj si je zamislila nekoliko drugačno predstavitev. »Pred približno enim letom sem oblikovala prve škornje z idrijsko čipko za natečaj v Bologni, na katerem nai bi čevlji kar najbolje izražali avtorja in državo, iz katere prihaja. Uporabila sem idrijsko čipko, kar je poželo veliko zanimanje. Že takrat sem želela narediti linijo čevljev z idrijsko čipko. To sem potem uporabila za razstavo v Bruslju. Idrijska čipka predstavlja Slovenijo, njeno kulturno
Alja si želi ustvarjati nekaj sodobnega z drugačnimi materiali
dediščino, tradicijo ročne izdelave čevljev in sodoben dizajn. Z razstavo sem želela pokazati, kako je lahko Slovenija sodobna in hkrati kako znamo biti ustvarjalni ter ohranjati kulturno dediščino. Skupaj s čevlji so bile na ogled fotografije mojega dobrega prijatelja Jaka Vinška, ki je fotografiral celoten potek izdelave čevljev. Pri uresničitvi mojih idej so mi pomagali v Čipkarski šoli Idrija. Zdeli so se mi zelo primerni za raziskovanje čipke, saj se tudi sami trudijo za ohranjanje znanja klekljanja. Skupaj smo iskali rešitve za moje ideje. Bili so navdušeni nad mojo idejo, kajti samo tako, da se bo čipka dodajala v sodoben dizajn, da se bo vračala v življenje, se bo lahko ohranila. Kot se bo ohranilo čevljarstvo samo tako, da se ga bo interpretiralo na sodoben način.«
Alja je hotela čipko vliti celo v steklo. Eden prav tako mladih mojstrov, Mitja Lukane, je skušal uresničiti tudi to idejo, a je čipka zoglenela, tako da sta
se morala zadovoljiti z nekakšnimi kristalnimi medaljoni. Aljini čevlji so tako lahko tudi nakit ali pa nakit uskladi s čevlji. Skratka, polna je idej. Med drugim izdela usklajen moški in ženski par čevljev.
Pred njo pa je že nov uspeh. »Strokovni izziv vsakega oblikovalca, sploh industrijskega je, da bi se njegovi izdelki izdelovali množično. Še vedno bom ohranila ročno izdelavo čevljev in eksperimentirala z materiali, ki se jih serijsko ne da izdelovati. Vedno pa sem želela narediti tudi drug koncept dizajna, ki bi bil primeren za serijsko proizvodnjo. Priznati moram, da je takšna kolekcija že na poti.«
Pa najde čas, da izdela čevlje tudi zase? »Nosim izključno čevlje, ki jih naredim sama, razen smučarskih čevljev in športnih copat. Sem pa res vedno malo zapostavljena, saj so prve na vrsti stranke. Pa tudi težko mi je narediti čevlje zase, ker imam enostavno preveč idej.«	K. R.
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI. ZAKOLIČBE OBJEKTOV. POSNETKI ZA LOKACIJE,
. ..	KATASTER KOM. NAPRAV,
MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
G PS MERITVE. NEPREMIČNINE
* \ 1 *
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
Zmagovalna ekipa kviza Mladi in kmetijstvo
Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče pripravilo redno skupščino in društveni kviz Mladi in kmetijstvo.
Predsednik društva Klemen Šalej je povedal, da društvo združuje vse mlade s podeželja šestih občin Spodnje Savinjske doline. V društvu se učijo medsebojnega sodelovanja in dopolnjevanja, s tem pa bogatejšega življenja na podeželju. Aktivno sodelujejo v družbi in so ponosni, da živijo na podeželju in jih ni sram priznati, da so kmetje. Število članstva se povečuje. Trenutno šteje 163 članov, kar je enkrat več kot pred dvema letoma. Lani so začeli z obdelavo in oskrbo predstavitvenih hmeljskih nasadov v Žalcu, Levcu in Braslovčah, pripravili so regijsko
tekmovanje v oranju, dve strokovni ekskurziji, se udeležili evropskega kongresa mladih kmetov na Dobrni, regijskega kviza Mladi in kmetijstvo ter sodelovali na številnih prireditvah. Dobro sodelujejo s svetovalno službo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje, še posebej z mentoricama Ireno Friškovec in Iris Škerbot.
Letos bodo največ pozornosti namenili organizaciji državne prireditve Izbor mladega inovativnega kmeta za letošnje leto, razstavi Mladi ambasadorji podeželja na Jožefovem sejmu v Petrovčah, organizirali bodo regijske kmečke igre in pripravili vrsto drugih prireditev in strokovnih ekskurzij.
Na kvizu Mladi in kmetijstvo, kjer je šest ekip odgovarjalo na vprašanja o ekološkem kmetovanju, vinarstvu in kakovostni hrani, je največ znanja pokazala ekipa iz Gotovelj (Urban Kompolšek, Boštjan Petelinšek, Tomaž Škafer), sledijo Braslovče, Petrovče, Polzela, prva ekipa Braslovč in Šempeter. Na regijskem tekmovanju 28. marca v Slovenskih Konjicah bo Savinjčane zastopala ekipa iz Gotovelj.	T. Tavčar
Decra
ESAL
ANHOVO
SPLOSNO KLEPARSTVO /A/ KROVSTVO
Ci&ona KRK Uroš, s.p.
Zabukovica 162, 3302 Griže
GSM: 031/307-780
*	Kleparsko-krovska dela * Montaža žlebov,
• Sanacija vseh vrst streh	snegolovov
•	Izdelava nadstreškov • Montaža strešnih
* Tesarska dela	oknov VELUX
26
marec 2008
INFORMACIJE
SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1. Zg. Jarše. 1235 Radomlje Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 26.3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Trbovlje, Nasipi 6a, 1420Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80 WWW.S3m.Si
SGIH "Dtopdom
vit W "v I ■ ■ ■	skupina
VARČUJEM
pri samu NAKUPUJEM
gradnja, obnova in nega doma

POPUSTI PRI NAKUPU KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME
•do 600 EUR 5 % • nad 601 EUR DO 900 EUR 10 % •nad 901 EUR 15%
Popusti veljajo od 18. 3. 2008 dalje.
■
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 ŽaJec, teJefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041 / 612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure,
*	petek od 8. do 12, ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
Spletna stran: www.jkp-zalec.si
H
® ,
Mercator Trgovski center Levec
Levec 71 a, Petrovče; tel.: 03 4278 460
Ponedejek, 31. marca 2008 ob 17. uri OTVORITEV RAZSTAVE SLIK
Vabimo vas na otvoritev razstave slik v akvarelni in akrilni tehniki.
Sobota, 5. aprila 2008 ob ü.uri ŽIVIMO ZDRAVO
Vabimo vas na brezplačno merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi.
Sobota, 12. aprila 2008 ob 10. uri PRAVLJIČNO USTVARJALNA DELAVNICA
Otroci, vabljeni na ustvarjalno delavnico, kjer si bomo naredili čarobno ogledalce.
Supermarket
B
Ob nakupu pake It
poda
S Pohištvo
bar Petka
Tl ■^A^jéX'yvìJv	vafr
v nož'	v
RIESSIMI DPSIHR
Velika izbira korekcijskih okvirjev in očal priznanih blagovnih znamk.
MESARSTVO SANGRO
Piščančja prsa
postremo, e 0, Svinjska ribica -file
„	cena za kg 0,Ot EUR postrežno, - «c
postrezno, _ on	M	cena za kg 0,U3 I
cena za kg J,80 EUR
Junčja bržola
I EUR
SALON NAJA
Najnovejša tehnika podaljševanja las po zelo ugodni ceni.
Nudimo vam veliko izbiro aranžmajev za vse priložnosti.
« r,m N Akt»

Z Bonus klub kartico Tukano, še do dodatnega 3% popusta ne glede na vrednost in način plačila.
NAGRADNA KRIŽANKA
marec 2008
27
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v februarski številki Utripa: ČIŠČENJE-FEKALNIH-JAM-ČIŠČENJE-IN-VZDRŽEVANJE-KANALIZACIJE-ČIŠČENJE-GREZNIC.
Izžrebani nagrajenci: 1. Špela Zajc, Liboje 82, Petrovče, 2. Alenka Zmrzlikar, Derčeva 21, Ljubljana, 3. Stanislav Pančur, Latkova vas, Prebold. Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki, je NOVEM CAR-INTERIOR-DESIGN, d. o. o., Ložnica 35/a, Žalec. Nagrade so darilni paketi v protivrednosti 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, do 14. aprila 2008.
Delavni in najštevilčnejši
Pravilno vzorčenje tal - ustrezen odmerek gnojil - dobra rast rastlin
Z razstave gob ob občinskem prazniku
Gobarsko mikološko društvo Polzela, ki združuje več kot 220 članov iz različnih krajev Spodnje Savinjske doline in tudi od drugod, je po številu članstva in delavnosti eno najbolj množičnih v Zvezi gobarskih društev Slovenije. Na tretjem občnem zboru so najprej prisluhnili predavanju Antona Polerja, znanega mikolo-ga iz Maribora, na temo spozna-
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00
17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
vajmo in nabirajmo spomladanske gobe.
Na zboru, ki se ga je udeležilo kar 205 članov, je predsednik Franci Uratnik povedal, da so z opravljenim delom zadovoljni. Največji poudarek so dali ozaveščanju in izobraževanju članstva s poudarkom na varovanju narave. Sodelovali so na dveh sejmih Turističnega društva Polzela, pripravili razstavo 146 vrst gob in številne gobje jedi, organizirali šest ekskurzij, ki so vključevale nabiranje gob in strokovno izobraževanje, obiskali pa so tudi gobarje v Kopru. Poleg tega so pripravili kuharski tečaj, sodelovali na martinovanju v Dobriču, z Osnovno šolo Polzela ter polzelskim turističnim in hortikulturnim društvom. Letošnje delo bo podobno lanskemu. Od maja do septembra bodo pripravili štiri gobarske ekskurzije oziroma srečanja, organizirali bodo izobraževanja, obiskali jih bodo gobarji iz Kopra, skrbeli bodo za varovanje okolja, sodelovali pri akciji čiščenja okolja ter pripravili novoletni gobarski ples. Dogovorili so se, da bodo svojim starejšim članom, posebno bolnim in tistim, ki se aktivnosti ne morejo več udeleževati, namenjali kar največ pozornosti.
Delo društva je med drugimi pohvalil polzelski župan Ljubo Žnidar, podelili pa so tudi priznanja, in sicer Turističnemu društvu Polzela, Kulturno prosvetnemu društvu Polzela, Gasilskemu društvu Polzela, Matjažu Jeršiču, Tonetu Tavčarju, Laciju Kujenu, Mišu Bračiču, Francu Bašiču, Ljudmili Volk in Stanku Pevcu.	T. Tavčar
•*
Ustrezno gnojenje je osnova za velike in kakovostne pridelke in ena od osnov za dobro kondicijo kmetijskih rastlin, saj med drugim omogoči, da so rastline odpornejše na stresne razmere, škodljivce in bolezni. Da bi se optimalni prehrani rastlin čim bolj približali, gnojimo na osnovi kemične analize tal. Kdaj in kako vzeti vzorce tal za analizo
Čas za kemično analizo tal je jesensko-zimsko obdobje (po koncu rastne dobe), lahko pa vzorce tal poberemo tudi konec zime, najkasneje pa do začetka rastne dobe (za ozimine jeseni pred pripravo tal). Pravočasno odvzeti vzorci omogočajo razporeditev dela v laboratoriju, vi pa dobite rezultate analize v času, ki še omogoča nakup ustreznih gnojil.
Zelo pomembno je, kako vzorčimo tla za analizo. Le če pridobimo res povprečen vzorec tal določene njive, vrta, sadovnjaka ali vinograda, na podlagi kemične analize izvemo, kakšna je dejanska preskrbljenost tal s hranili. Če je vzorec tal odvzet napačno, rezultati kemične analize ne bodo zrcalili dejanskega stanja. Posledica bo seveda nepravilno svetovanje glede gnojenja.
Vzorce tal vzamemo do globine 25 cm na dvajsetih do petindvajsetih mestih diagonalno ali pa cikcak po parceli, ki naj ne bo večja od 1 ha, in je dovolj izenačena po lastnostih; če se rast rastlin ali pridelek na isti parceli razlikuje ali so tla pedološko neizenačena, potem vzorčimo vsak odsek posebej. Na posameznem odvzemnem mestu odvzamemo za pest velik vzorec. Najbolje je, če vzorčimo tla s sondo, ki si jo lahko izposodite na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, lahko pa vzorčite tudi s pomočjo lopate. Pri tem morate biti previdni, da zajamete enako količino zemlje iz celotne globine (ne na primer večjo količino zemlje iz zgornjega sloja in manjšo količino iz spodnjega sloja). Za analizo potrebujemo' od 0,5 kg do 1 kg tal. Če naberete več zemlje, potem vzorec v čistem vedru dobro premešajte in v čisto papirnato ali PVC-vrečko spravite predvideno količino in prinesete na Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS).
Oznaka vzorca zemlje za analizo Vzorce zemlje opremite z osnovnimi podatki:
-	ime in priimek lastnika,
-	naslov, kamor naj se analiza pošlje,
-	telefonska številka za morebitna dodatna pojasnila,
-	naziv parcele,
-	teksturo tal (so tla lahka, srednje težka ali težka),
-	poljščino ali vrtnino, ki jo boste pridelovali,
-	globino odvzema ter
-	želeno analizo.
V letu, ko smo gnojili s hlevskim gnojem, ne jemljemo vzorcev. Prav tako ne vzorčimo mesec dni po gnojenju z mineralnimi gnojili in ne neposredno po dežju. Izogibamo se robovom parcele in predelom, kjer so kakšne posebnosti (kup kamenja, gnoja ...).
Ugotavljanje preskrbljenosti tal Za vsako rastlinsko hranilo obstaja neka optimalna količina, ki naj bo prisotna v tleh, in to stanje označimo kot razred založenosti C. Ko so tla z določenim hranilom ustrezno preskrbljena (razred C), gnojimo v posameznem letu toliko, kot bo odvzela rastlina v eni rastni sezoni. To je naš cilj. Če so tla srednje
n
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC ■
Celjska cesta 3/a, Žalec
I
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786	,
i pZTTr		NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:	■
1 1		OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.	
1		AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI	Èkmì
1		DELOVNI ČAS:	
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
I
Telefon: 03/703 34 80 I
dobro oskrbljena z določenim hranilom, to označimo kot razred založenosti B, če pa so osiromašena s tem hranilom, označimo to kot razred založenosti A. V teh dveh primerih svetujemo za 30 kg/ ha oziroma 50 kg/ha večji odmerek P2Os ali K20. Nasvet upoštevate štiri leta, nato prinesete vzorec tal ponovno v analizo. Ko dosežete cilj - razred založenosti C, gnojite naprej s količinami, enakimi potrebam rastlin.
V nasprotnem primeru, ko so tla prekomerno založena z določenim hranilom, to označimo kot razred založenosti D, če so ekstremno založena, pa kot razred založenost E. V prvem primeru svetujemo odmerek, enak polovici letnega odvzema s posevkom, v primeru ekstremne založenosti pa
svetujemo, da do naslednje analize tal čez štiri leta ne uporabljate gnojil, ki vsebujejo to hranilo. Tako slaba kot pretirana založenost tal z določenimi hranili lahko namreč zavirata rast rastlin, pri ekstremnih količinah pa je tudi oviran ali celo onemogočen sprejem drugih hranil v rastlino, četudi so ta hranila sicer prisotna v tleh v ustrezni količini. Poleg tega s prekomernimi količinami gnojil obremenjujemo okolje in zanje po nepotrebnem zapravljamo denar.
Kdaj narediti analizo tal Osnovno kemično analizo tal (pH, fosfor, kalij) je priporočljivo narediti vsake štiri leta. V vinogradih priporočamo tudi analizo na magnezij in v sadovnjakih analizo na bor, priporočljiva je tudi analiza na vsebnost organske snovi.
Na parcelah, kjer ste v lanskem letu opazili motnje (slaba kondicija rastlin, majhni pridelki, slaba kakovost, znaki pomanjkanja hranil na rastlinah), je potrebno opraviti analizo tal tudi na druga hranila. Rezultate analize dobite po pošti ali na IHPS, priložen pa je tudi nasvet za gnojenje. Pomembno je, da glede na priporočeno količino hranil izberete ustrezno gnojilo. Če imate na primer tla prekomerno oskrbljena s fosforjem in premalo s kalijem, gnojilo z enako vsebnostjo teh dveh hranil gotovo ne bo ustrezno. O tem se lahko prej posvetujete s strokovnjaki.
doc. dr. Barbara Čeh, univ. dipl. inž. agr., Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o.
Celjska cesta 3 a, 310 ŽALEC, tel.: 03/713 20 50
Na podlagi določil Pravilnika o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali v letu 2008 (UL RS št. 140/06) razpisujemo SPLOŠNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI.
Psi morajo biti enkrat letno obvezno cepljeni proti steklini. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot 12 mesecev. Mladi psi morajo biti cepljeni takoj, ko dopolnijo starost treh mesecev.
Pse pripeljite na katerokoli mesto cepljenja. S seboj obvezno prinesite to obvestilo in knjižico.
Upravna taksa, veterinarska storitev z DDV znaša ob skupinskem cepljenju 33,85 EUR.
Obveščamo vse lastnike psov oziroma naše stranke, da lahko pripeljejo pse na cepljenje v ambulanto vsak dan razen nedelje.
Ambulantni čas:	Žalec	Vransko, Polzela
ponedeljek-petek	8.-12. ure	in 14.-18. ure	8.-9. ure
sobota	8.-11.	ure
S SEBOJ OBVEZNO PRINESITE TO OBVESTILO IN KNJIŽICO!
PSE MORAJO CEPITI TUDI LASTNIKI PSOV, KI NISO DOBILI OBVESTILA!
Direktor
FRANC ZBAŠNIK, dr. vet. med.
RAZPORED CEPLJENJA
Sobota, 29. 3. 2008		Četrtek, 3.4. 2008	
8.00 Ložnica	pri gasilskem domu	8.00 Male Braslovče	pri stari sušilnici
8.45 Vrbje	pri gasilskem domu	9.00 Letuš	pri Rovšnik
9.30 Šempeter	pri zadružnem domu	9.30 Letuš	pri Flere
10.15 Dobertešavas	pri Franju Divjaku	10.00 Podvrh	pri Dragu Maroltu
10.45 Žalec	v veterinarski ambulanti	10.30 Dobrovlje	pri Francu Vratniku
		11.00 Dobrovlje	pri Domu borcev
Ponedeljek, 31. 3. 2008		11.30 Dobrovlje	pri Francu Ramšaku
8.00 Zabukovica	pri gasilskem domu		
8.30 Zabukovica	pri Minervi	Četrtek, 3. 4. 2008	
9.00 Zabukovica	Kurja vas - pri križu	8.00 Hramše	pri Pušnik
9.30 Pongrac	pri Uduč	8.45 Velika Pirešica	pri Fervega
10.00 Pongrac	pri Matijeve	9.15 Pernovo	pri gasilnem domu
10.30 Sp. Griže	pod Naprud. klancem	10.00 Pernovo - Gorca	pri vodovodu
11.15 Zahom	pri Poteko	10.30 Podgora	pri Podpečan
11.45 Zahom	pri Pinter	10.45 Podgora	pri Janezu Žonirju
12.30 Liboje - Zagreben	pri Švare	11.15 Galicija	pri zadr. domu
13.00 Brnica	pri Keiner	11.45 Zavrh	pri zbir. mleka
		12.15 Mala Pirešica	pri zbir. mleka
Torek, 1. 4. 2008		12.45 Arja vas	pri zbir.mleka
8.00 Prelska	pri kapeli	13.30 Drešinjavas	pri Drev
8.30 Vinska Gora	pri zadr. domu	14.00 Levec	pri Strenčan
9.00 Pirešica	pri Drev		
9.30 Lipje	pri Vranu	Petek, 4.4. 2008	
10.00 Lopatnik	pri Zajc	8.00 Zakl	pri Šeligo
10.30 Janškovo selo	pri cerkvi	8.30 Trnava	pri Zadobovšek
11.00 Črnova	pri Pavlu Jevšenaku	9.00 Šentrupert	pri Miri Lešnik
11.30 Črnova	pri Breci	9.30 Orla vas	pri Cafuta
12.00 Stebovnik	pri uti	10.00 Topovlje	pri Završnik
12.30 Podkraj	pri Kutičan	10.30 Parižlje	pri Božič
13.00 Ponikva	pri zadr. domu	11.00 Kamenče	pri Francu Bašu
13.30 Studence	pri kapeli	11.30 Podvrh	pri Turnšek-Rak
14.00 Studence	Vrhe	12.00 Sp. Gorče	pri Jožetu Puncerju
		12.30 Braslovče	pri Fröancu Ušenu - Krčniku
Sreda, 2. 4. 2008		13.15 Gomilsko	pri KZ Gomilsko
8.00 Gotovlje	pri zadr. domu	14.15 Grajska vas	pri gasilskem domu
8.30 Gotovlje - Jedert	pri Nahtigal		
9.00 Gotovlje - Zalog	pri Zupanc	Petek, 4.4. 2008	
9.15 Zalog	pri trafo postaji	8.00 Dobrič	pri Drobež
9.30 Podlog	na križišču	8.30 Dobrič	pri gostilni Zabukovnik
10.00 Zg. Grušovlje	pri Črepinšek	9.00 Lovče	pri Krašovec-Melanšek
10.15 Sp. Grušovlje	pri Hramec	9.30 Andraž	pri Vaši
10.30 Roje	pri zbir. mleka	10.00 Andraž - Podsevč.	pri Satler
11.15 Griže	pri zbir. mleka	10.30 Založe	pri Likeb
12.00 Migojnice	pri Leskovšek	11.00 Založe	pri Čede
		11.30 Založe	pri Rakun
Sreda, 2. 4. 2008			
8.00 Podvin	pri Malik	Sobota, 5. 4. 2008	
8.30 Polzela	pri veterin, ambulanti	8.00 Petrovče	pri zadr. domu
9.15 Breg	pri Danijelu Hrovatu	8.45 Kasaze	pri Arčan
10.00 Ločica pri Polzeli	pri Smrečnik	9.15 Liboje	pri Škoberne
10.15 Ločica - gmajna	pri Srebučan	10.15 Liboje	pri Frece - sklad, goriva
11.00 Kale	v vasi	10.45 Žalec	v veterinarski ambulanti
11.15 Kale	Grče		
11.45 Ruše	pri Kramer		
Priporočamo vam, da poskrbite za zdravje vaših živali tudi s preventivnimi ukrepi: cepljenjem psov proti kužnim boleznim (paraviroza, pasja kuga, nalezljivi hepatitis, leptospiroza, paraviroza, coronavirusna infekcija), cepljenjem mačk proti kužnim boleznim (kužni nahod, mačja kuga, mačja levkemija), rednim odpravljanjem notranjih zajedavcev (vsaj trikrat letno).
L.
J
INFORMACIJE / KRONIKA
marec 2008
Manj kaznivih dejanj, a več nasilja
Policisti celjske policijske uprave so lani obravnavali nekaj več kot 8000 kaznivih dejanj, kar je za pet odstotkov manj kot leto prej. Raziskali so dobro polovico teh dejanj, kar je dobra dva odstotka več kot lani. K manjšemu številu vseh kaznivih dejanj je največ prispevalo manjše število tatvin. Zaznali pa so porast kaznivih dejanj z nasiljem, telesnimi poškodbami in poškodovanjem tuje lastnine. Policisti so obravnavali 60 tisoč kršitev prometnih predpisov, število vinjenih povzročiteljev nesreč se je še povečalo, prav tako število namernih požigov.
V tem obdobju je bilo na področju celotne PU Celje obravnavanih 7473 kaznivih dejanj s področja splošne kriminalitete, kar je odstotek manj kot v letu prej. Za 8,4 % se je zmanjšalo število tatvin, za 5,6 % pa se je povečalo število vlomov. Nekoliko se je povečalo tudi število goljufij in poškodovanj tujih stvari. Za dobro četrtino je bilo večje število namernih požigov. Lani so jih zaznali 19, predlani pa 15.
Lani se je za 3 % povečalo tudi
število kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Bilo jih je 476, preiskali pa so jih kar 93-odstot-kov. Med njimi je bilo 389 lažjih telesnih poškodb, njihovo število pa je bilo ponovno večje kot v preteklem letu. Zmanjšalo pa se je število kaznivih dejanj s hudimi telesnimi poškodbami, manjše je bilo tudi število umorov. Lani jih je bilo šest, predlani devet. Zmanjšalo se je tudi število kaznivih dejanj, ki so jih zagrešile mladoletne osebe. Obravnavanih je bilo 234, kar je za 10 % manj kot leto prej.
Veliko pozornosti so policisti na tem območju namenili doslednemu ukrepanju zoper vse oblike nasilja, še zlasti zoper nasilje v družini. Kljub temu je bilo znova zaznati porast kaznivih dejanj nasilništva. Bilo jih je 147, torej kar dobrih 20 % več kot leta 2006.
Zelo zaskrbljujoč je podatek, da se je velik del teh dejanj zgodil v družinskem krogu.
Na področju gospodarske kriminalitete je bilo število kaznivih dejanj na Celjskem s številom 532 v primerjavi s prejšnjim letom kar
nad petletnim povprečjem. Skupna škoda, ki je bila povzročena, pa znaša dobrih 6 milijonov evrov. Lani je bilo obravnavanih 4.457 oz. za skoraj 18 odstotkov manj kršitev predpisov o javnem redu kot leto pred tem.
Prometnih nesreč je bilo sicer za odstotek manj kot leta 2006, manj je bilo tudi lažje in huje poškodovanih, žal pa je bilo število mrtvih (41) najvišje v zadnjih petih letih in kar za dobro polovico večje od leta 2006. Več je bilo tudi nesreč s telesnimi poškodbami. Na Celjskem so zabeležili nekaj manj kot 60.000 kršitev cestnoprometnih predpisov, od tega kar 61 odstotkov prekoračitev hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola, nepravilne smeri vožnje in neuporabe varnostnega pasu. Skrb zbuja zlasti podatek, da se je lani za slab odstotek povečal delež alkoholiziranih povzročiteljev in je ob kon-
Če s podatki celotne celjske policijske uprave primerjamo območje žalske policijske postaje, zaznamo porast. Vseh kaznivih dejanj je bilo 940. To pa pomeni, da jih je bilo celo za 3,5 odstotka več kot leto poprej, pa tudi njihova preiskanost je bila nekoliko slabša in je znašala dobrih' 46 %. Na področju PP Žalec seje lani zgodilo 608 prometnih nesreč, od tega kar 7 s smrtnim izidom. Prav toliko je bilo v prometnih nesrečah mrtvih, hudo telesno poškodovanih 30, lažje telesno poškodovanih pa 352.
za 26 % nižje, a še vedno za 7
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 20 % popust za spomenike, naročene do konca meseca aprila.
Naročila na GSM: 041 611-087
cu leta znašal 12,4 odstotka. Od šestnajstih umrlih voznikov osebnih avtomobilov jih lani kar osem ni bilo pripetih. Policisti so na tem območju ugotovili 7799 kršitev pravil o uporabi varnostnega pasu, izrekli pa so tudi 6739 glob. Leto prej so zaznali 9105 kršitev in izrekli 6696 glob.
Lani so obravnavali tudi tri umore in odkrili vse tri osumljence. Obravnavali so tudi 317 kaznivih dejanj, povezanih z drogo. Pri tem so obravnavali 16 primerov predoziranja. Štirikrat se je predo-ziranje končalo s smrtjo uživalca.
L. K.
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186
POPRAVILA •PRALNIH STROJEV, •ŠTEDILNIKOV •GRELNIKOV VODE, •SUŠILNIKOV
SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV
POPRAVEK
V .. vai] ob smrti JAKOBA KLE ■ ŠKA, ki je bila objavljena v februarski številki Utripa, smo napačno zapisali, da so ga k zadnjemu počitku pospremili 28. 2. 2008. Pravilno je 8. 2. 2008. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
LEGO®
Roman Brglez
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec S 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (b 703 43 70).
Spoštovani in zvesti kupci!
Za nami je čas, ko smo bolj kot sicer posvečali pozornost našim materam, ženam, jim podarjali cvetje, darila in izkazovali ljubezen in spoštovanje. Za nami so že tudi velikonočni prazniki, ko smo se predajali velikonočnim dobrotam in se imeli lepo v družinskem krogu, na kakšnem izletu ali krajšem dopustu. Pred dnevi smo tudi koledarsko zakorakali v pomlad, v letni čas, ki je med vsemi najlepši. Prebuja se novo življenje, vse bo kmalu zabrstelo, zacvetelo in ozelenelo. Prvi znanilci pomladi, teloh, zvončki, trobentice, se že poslavljajo, v vsej svoji lepoti pa nas pozdravljajo narcise, mačehe in drugo zgodnje cvetje, ki pa ga žal Jožefova zima precej moti in tudi uničuje. Ne glede na to, pomlad je tu, zrak je svež, drugačen in nasičen z novimi hotenji in željami. Narava nas vabi v svoj objem in nam s svojo lepoto in rekreativnimi površinami omogoča nabiranje novih moči. Da bi bili ti dnevi še lepši in prijetnejši, skrbimo tudi v našem kolektivu. Ko se boste mudili v bližini katerega od naših lokalov, se oglasite in si privoščite kaj iz našega proizvodnega programa. Tudi to vam bo dalo moč in energijo, predvsem pa vas bo spomnilo na naše geslo
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE, ki ima tudi v tem letu smisel in veljavo.
Hvala za zaupanje!
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst. utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik, Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani Jože Meh, Januš Rasiewicz, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Primož Salesin, Robert Smodej, Ervin Čas, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR - 350 tolarjev. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi drage mame, žene, hčerke, sestre in tete
MAJDE VIRANT, roj. JOŠT
iz Žalca
(23.3. 1949-11.2. 2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in priskočili na pomoč v domači hiši ter pri pogrebu, še zlasti zakoncema Žuža, Luskar in Mariji Geršak. Iskfcena hvala gotoveljskemu župniku g. Zemljaku, moškemu pevskemu zboru iz Gotovelj, citrarki Maji za odigrane melodije, g. Henriku Krajncu in ga. Martini Zupančič za lepe poslovilne besede, hmeljskim starešinam za postavljeno stražo in pogrebni službi Ropotar.
Hvala Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec za opravljeno žalno sejo, delovni organizaciji Hmezad in vsem hmeljarjem, ki ste se poslovili od nje in cenite njeno delo.
Iskrena hvala vsem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice in prababice
FINIRE RANDL
iz Dolenje vasi (9. 11. 1917-9. 3. 2008)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za spremstvo ob zadnjem slovesu, za darovano cvetje, sveče ter za pisno in ustno izražena sožalja.
Prisrčna hvala g. Valterju Zupancu za poslovilne besede ter cerkvenemu in moškemu pevskemu zboru.
Hvala vsem, ki ste darovali za Anin dom in hvala g. župniku Damjanu Ratajcu za poslovilni obred.
Vsi njeni
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpela sem, le večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše žene, mame, sestre in stare mame
MARIJE - LJUBICE LUBEJ
iz Šešč pri Preboldu 53/a (1. 12. 1929-9. 3. 2008)
Zahvaljujemo se vsem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo patronažni službi Prebold ter zdravstvenemu osebju ambulante Prebold za pomoč pri njeni dolgotrajni bolezni.
Lepa hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in za odigrano Tišino, govorniku ter pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi
Kjerkoli si zdaj, naj te sreča poišče!
V svetlobi naj tvoje bo zadnje bivališče!
Ljubezni, ki obilno si nam jo dajala za vedno v vseh naših bo srcih ostala!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube hčerke in mame
ANGELE ZUPANC
iz Gotovelj
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki z lepo mislijo nanjo postojite ob njenem grobu.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Mama Slava, ate Ivan ter otroci Damjana, Stane, Suzana in Silvo z družinami
Imela težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje.
Bolečine hude si prestala, zdaj lahko boš tiho, mirno spala a v naših srcih za vedno boš ostala!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
ŠTEFKE GUČEK
iz Liboj (1926-2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala pevcem, govorniku, Godbi Liboje, trobentaču, pogrebni službi Ropotar in g. župniku za lepo opravljen obred.
Hvala Domu starejših Gornji Grad za skrb in nego ter bolnišnicama Celje in Topolšica za lajšanje bolečin med boleznijo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Je čas, ki da, in čas, ki vzame. Menda je tudi čas, ki celi rane. In je čas, ki nikoli ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
MARTINA JELENA
iz Dolenje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem JUTEKS-a, d. d., za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter za svete maše in Anin dom ter pomoč in podporo v težkih trenutkih.
Vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujem. Žalujoči: sin Boris z Ireno ter vnuka Ana in Žiga
Bila si vesela, prav rada si pela, si rada plesala, se z nami smejala.
Naenkrat začel je umirat tvoj glas, po dolgi bolezni odšla si od nas.
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustila draga sestra, mama, stara mama in prababica
PAVLINA NEMIVŠEK, roj. VOUK,
iz Matk
(1.3. 1929-17. 2. 2008)
Hvala vsem, ki ste nam bili v teh težkih trenutkih v oporo in nam stali ob strani. Hvala tudi gospodu župniku Damjanu Ratajcu za lep cerkveni in pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru, gospodu Bojanu Pustineku za lep govor, Marku Repniku za odigrano žalostinko in pogrebni službi Ropotar za opravljene pogrebne storitve.
Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter za izrečena sožalja.
Žalujoči: vsi njeni
Ljubil svojo si družino, ljubil delo si in dom, za teboj ostali sta praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in tasta
ŠTEFANA DIVJAKA
iz Zabukovice (11.12. 1932-6. 2. 2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečena ustna in pisna sožalja in za darovane svete maše.
Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen cerkveni obred, govorniku za poslovilne besede, praporščakom, Godbi na pihala Zabukovica, gospodu za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, pogrebni službi Ropotar in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. Iskrena hvala tudi podjetjema Semenarna Celje in Saps Prebold. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, hčeri Vilma z Boštjanom in Milena z družino
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar te več ni, dragi mož, oče in dedi
JOŽEF FERLEŽ
(11.9. 1935-21.3. 2007)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu, prižgete svečko in ohranjate lep spomin nanj.
Vsi njegovi
V SPOMIN
19. marca je minilo deset let, odkar smo za vedno izgubili dragega sina, brata, svaka in strica
LUČI JA DOLINARJA
iz Zabukovice
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke, iskrena hvala.
Vsi njegovi
POGREBNE STORITVE
hJan Ropotar, s.p.
tet.: 700 Ut 85 GSM: Otti 613 269 GSM: Otti 768 906
StaroOaška ut. 12, Šempeter DeloOni čas: od 00. do 26. ure
Znotraj vaju seje Oče razkril -
mati in hči, oče in sin,
sta se srečala in postala eno ...
Nam pa pustila nepozabno dediščino neskončne ljubezni in modrosti.
V SPOMIN
Minilo je že 10 let, odkar nas je zapustil dragi ate, stari ate in praded
FRANC ČULK
z Gomilskega (1.7.1914-18. 3.1998)
in
minilo je že 24 let, odkar odšla si ljuba
mami, stara mama in prababica od nas
«
PAVLA ČULK
(17.11.1917-13. 2. 1984)
Hvala vsem, ki s hvaležnostjo in lepo mislijo obudite spomin nanju ter lepšate njun zadnji dom s cvetjem in prižigate sveče.
Hčere: Fanika, Alenka in Minka z družinami
»V boleči praznini živijo hvaležni spomini...«
V SPOMIN
15. marca sta minili dve leti, odkar nas je zapustila naša draga
MARIJA RAKUN
iz Založ 9
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Tiho, tiho čas beži, veter solze briše mi, a srce ne preboli.
V SPOMIN
DUŠANU MIKLAVCU
(4. 4. 1946-1.4. 2006)
Dragi, neskončno te pogrešamo! Tvoji najdražji
JOŽETA JOŠOVCA
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
s Polzele 232
(22. 2.1945-20. 2. 2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalja, darovali sveče, cvetje in za sv. maše, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo gospodu dekanu Jožetu Kovačecu, vsem pripadnikom gasilskih društev, družini Marolt in pogrebni službi Morana.
Žalujoči: žena Silva, hči Suzana z družino in sin Joži
7. marca je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama in orna
PAVLA URANKAR
iz Šempetra, Hmeljarska ul. 10
Hvala vsem, ki z lepo mislijo nanjo postojite ob njenem grobu, prižigate svečke in s tem počastite spomin nanjo.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očeta
JERNEJA COKANA
iz Marofa pri Studencah
se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in za denarno pomoč. Hvala sorodnikom in sosedom ter vsem, ki ste z nami delili bolečino in ga pospremili k večnemu počitku.
Žena Marija, sin Peter in Marko z družino
Srce ljubeče mirno spi, vse je tiho, tebe ni.
Vse na svetu bi mi dali,
da tebe, mami, nazaj bi priklicali.
V SPOMIN
4. marca sta minili dve leti, odkar nas je za vedno zapustila mamica, orna, tašča
AMALIJA RAJH
iz Braslovč
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko spomina.
Hči Danica in sin Marjan z družinama
Zahvale za aprilsko številko Utripa sprejemamo do 13. aprila 2008 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80.
Spominje kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, brata in strica
IVANA ČATERJA
iz Zaloga 18/a pri Šempetru (14. 2. 1937-22. 2. 2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem posameznikom, društvom in podjetjem za darovano cvetje, sveče in za sv. maše, za izkazano pozornost in pomoč v najtežjih trenutkih ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je bilo zadnje slovo lepo in spoštljivo, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ivanka, sin Boris in hčerka Simona z družinama ter ostalo sorodstvo
... vse bi dal, nekoč, da zvedel bi, kaj se v mojih mislih zdaj godi, sem res tisti, ki zdaj tam me ni, vse bolj skrivajo se mi poti...
(Bohem)
ZAHVALA
Tragično in mnogo prezgodaj smo za vedno izgubili ljubljenega sina, brata, vnuka in nečaka
BORUTA HIRSCHBERGERJA
iz Kasaz 2
(2. 5.1986-21. 2. 2008)
Ni misli, ki bi lahko odgnale našo bolečino. So pa dejanja dobrih ljudi, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali.
Zato smo iz srca hvaležni vsem, ki ste mu tako ali drugače poklonili delček spomina in ga skupaj z nami v tako velikem številu pospremili na poti v prerani grob.
Pogrešali ga bomo.
Žalujoči: vsi njegovi
Ti nisi umrl, ti si samo daleč, umrli so tisti, katerih spomin zbledi.
V SPOMIN
Mineva leto, odkar nas je zavedno zapustil naš dragi mož in oče
IVAN JELEN
iz Založ
(7. 6.1950-4. 4. 2007)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga imate v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš ljubi mož in oče
IVAN KUDER
s Polzele Ila (28. 2. 2007-28. 2. 2008)
Minilo je že leto dni, odkar moramo živeti brez tebe. Tvoje življenje je bilo delo in skrb za druge.
Povsod so vidni sadovi tvojega dela in pridnih rok, v naših srcih pa ostaja nepozaben spomin nate.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Tvoji najdražji
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik, s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
»Rojstvo je začetek. Življenje pa eno samo potovanje, na tem potovanju nam je bilo podarjeno veliko lepih trenutkov, hkrati pa teh temačnih poti, ko človek ostane sam.
Pa vendar nas greje tista preprosta misel:
Del poti smo prehodili skupaj, naš mož, oče, brat... kajti kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je...«
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata, zeta, svaka in strica
RUDIJA KRKA
iz Zabukovice (27. 2.1944-9. 2.2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, govornikoma, praporščakom, cvetličarni Bernarde Kotnik za lepo izdelane vence in ikebane, kvartetu Idila za odpete žalostinke. Hvaležni smo tudi Gasilskemu društvu Zabukovica za lepo organizirano zadnje slovo in vsem ostalim gasilskim društvom GZ Žalec. Zahvala tudi Godbi Liboje, trobentaču za odigrano Tišino ter pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
V globoki žalosti: žena Jelka, hči Simona in sin Matjaž z družinama, sin Gregor in Uroš, vnuki, sestra Jerica z družino ter ostalo sorodstvo
»Tvoje dobre srce več ne bije, a spomin na tebe še vedno nam kot zlato sonce sije... «
V SPOMIN
6. aprila bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedi
FRANC LOPERT
iz Kasaz 105
Hvala vsem, ki mu skupaj z nami v spomin prižigate svečke in ga ohranjate v lepem in trajnem spominu. Pogrešamo ga.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Minilo je deset let, odkar zapustil je ta svet. Spomin še vedno je ostal na našega očeta
FRANJA DOBOVIČNIKA
z Brega pri Polzeli
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se spomnite dni, ko mladi smo bili.
Franc in Irena z družinama
V SPOMIN
16. marca je minilo leto dni, kar nas je zapustila draga mama in stara mama
MARTINA MIRNIK
iz Drešinje vasi
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in se je spominjate z lepo mislijo.
Sin Franci in vnuk Tim
»Nekje daleč mirno tiho spiš, a v naših srcih še vedno živiš...«
V SPOMIN
Mineva 20 let, ko si se odpeljal od doma in nikoli vrnil
ANTON RAP
iz Šempetra (6. 9.1942-29. 3.1988)
Še vedno ga pogrešamo.
Vsi njegovi
Se vinska trta počasi prebujati začela, vse sončne žarke je v solze spremenila, v grenke solze, katere točimo za tabo, saj vse naše upe je v žalost pretočila, ker od nas odšel si - vendar ne v pozabo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
ŠTEFANA ČETINE
iz Podloga
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste našega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo odpete žalostinke in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
Kjerkoli si zdaj, naj te sreča poišče, v svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče.
Ljubezen, ki si nam jo dajala, za vedno bo v naših srcih ostala.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi ljube žene, mame, stare mame in sestre
ANE BALOH
iz Zabukovice 156 a (26.1.1953-13. 2. 2008)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so darovali cvetje in sveče, nam izrekli besede sožalja ter jo pospremili na njeni zadnji poti v tihi dom.
Še posebej se zahvaljujemo nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje za lajšanje bolečin med njeno kratko in hudo boleznijo. Iskrena hvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku Planincu za opravljen cerkveni obred, Godbi Liboje, vokalnemu kvintetu bratov Zupan iz Tržiča, gospodu Mlinariču za besede slovesa, trobentaču za odigrano žalostinko in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: mož Rudi, sinova Rudi in Srečko z družino, brat Karli in vsi ostali, ki smo jo imeli radi
32
H.
mđrec 2008
ZANIMIVOSTI
X
Y
Počitnice driigače
V času letošnjih zimskih počitnic je Mlekarna Celeia Arja vas na pobudo Mlekarske zadruge Arja vas odprla vrata za otroke kooperantov in prijateljev. Njihovi otroci so namreč večkrat spraševali, kam gre mleko z njihovih kmetij in kaj počnejo z njim.
Maja Klemen Cokan se je
dogovorila za ogled in tako so si otroci prejšnji petek ogledali, kaj počnejo z mlekom vse od mlekarske črpalke, kjer potem, ko preverijo kakovost mleka, mleko prečrpajo v cisterne, od koder gre v predelavo. Otroci so videli, kako iz mleka izdelujejo številne vrste sirov, jogurtov in mlečnih
napitkov. Vse izdelke so lahko poskusili in bili nad njimi navdušeni. Otrokom so razložili, da edini v Sloveniji uporabljajo postopek pred proizvodnjo sirov, kjer ne uporabljajo nitratov ali jajčnih beljakovin, ki lahko povzročajo alergije.
Obisk mlekarne je bila vsekakor dobra zamisel in razveseljivo bi bilo, če bi tudi drugi proizvajalci kdaj povabili učence v svoje proizvodne prostore.	T. Tavčar
Učenci s starši in Alenko Ivanjšek, vodjo odkupa, ki jih je sprejela in s pomočjo sodelavcev vodila skozi mlekarno.
Eko-tržnice v Žalcu
V Žalcu že dlje časa potekajo eko-tržnice. Do sedaj
so jih organizirali pri žalskem Keudru v bližini ze-
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec vabi k sodelovanju
Ce si dijakinja, dijak ali študentka /študent,
če te veseli delo na področju kulture, športa ali turizma,
če potrebuješ priložnostni zaslužek,
potem se javi k sodelovanju z ZKŠT Žalec za H0STES0/H0STESA (vodnika)
in pošlji prijavnico za sodelovanje, ki jo najdeš na naših spletnih straneh www.zkst-zalec.si, v roku 8 dni po izidu časopisa UTRIP na naslov: ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Aškerčeva 9a, 3310 Žalec ali po e-pošti na: zkstzalec@siol.net.
Nastopil tudi oktet županov
Na dobrodelnem koncertu petrovške župnijske Karitas v Žalcu je nastopil tudi oktet županov. Dokazali so, da se ne spoznajo samo na občin-
ske probleme in pravilnike, ampak tudi na petje.
Prvi z leve je Tone Vrabl, ki je vodil koncert in prvič združil župane pred leti v
Celju, drugi je taborski župan Vilko Jazbinšek, četrti žalski župan Lojze Posedel, ostali pa župani, ki niso iz SSD.	T. T.
Rad imam otroštvo brez kajenja
Društvo za promocijo in vzgojo zdravja Slovenije je ob mednarodnem dnevu raka, 4. februarja, skupaj z vrtci žalske občine, I. OŠ Žalec ter dijaki Srednje zdravstvene šole Celje pripravilo likovne prispevke pod geslom Rad imam otroštvo brez kajenja.
Kot je povedala predsednica društva Viktorija Rehar iz Žalca, so v svojih zavodih posebno pozornost usmerili v preprečevanje raka in skrbi za svoje zdravje. Medobčinski splošni knjižnici Žalec, kjer so pripravili razstavo, pa se je zahvalila za gostoljubje.	T. T.
Utrinek z razstave
si liji
K Športni park Lipa Andraž
liščnega vrta, v marcu pa so tržnico prvič organizirali na novem parkirnem prostoru pri Domu II. slovenskega tabora.	T. T.
Telefon: 03/712 12 80
Udeleženci posaditve sedmih lip V Andražu nad Polzelo je 28. januarja minilo natanko 30 let od ustanovnega
občnega zbora Športnega društva Andraž.
V spomin na ta dogodek
so člani Športnega društva Andraž na zemljišču med igriščem in parkiriščem posadili sedem lip. Lipe so bile pripeljane z različnih okolij naselij Andraža in Dobriča. Sicer pa na tem mestu že rasteta lipi, posvečeni nastanku samostojne Slovenije in vstopu v EU. Kot je povedal predsednik športnega društva Andraž Simon Ograj en-šek, bodo zaradi posaditve večjega števila lip ob igrišču in okolici prostor poimenovali »Športni park Lipa Andraž«.	T. T.
-_/j J ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC ~ — == Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
7. in 8. aprila, ob 20. uri
Dom II. slovenskega tabora Žalec
BUTALCI
Za gledališka abonmaia in izven
v
itüriAOiN
»Isti
I ili lì If 1 T m
Informacije: TIC Žalec. Šlandrov trg 25, tel.: 710 04 34
_/ ] /T. J ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC
==------,_j Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
KDO VAM JE PA TO DELU
Monokomedija v izvedbi Borisa Kobala, KD Cafe teater Ljubljana
Sobota, 12. aprila, ob 20^ uri Dom II. slovenskega tabora Žalec
I
Informacije in vstopnice: TIC Žalec, tel.: 710 04 34
INFO CENTER RIBNIK VRBJE
ODPIRALNI ČAS:
	PETEK
4., 11., 18. in 25. april	od 15. do 18. ure
	SOBOTA in NEDELJA
5. in 6. april 12. in 13. april 19. in 20. april 26. in 27. april	od 11. do 18. ure
V primeru slabega vremena zaprto.
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si