Št. 46.
V Trstu, v sredo 16. novembra 1881.
Tečaj VL
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega drušlva za Primorsko.

>V idinoiti J* mo8i
•EDINOST« izhaja vsako »rede; cena za vt>j leta ie 4 gl<l. 40 kr., za polu lota 2 old. 30 kr., za četrt lata t gld. 20 kr. — P<nam>/.tie Jtivilk-j pri npravnistvu in po trafikah v Trstu se dobivajo po 8kr. — Naročnine, reklamacije in inzeratu prejema UpravHiitva »vi« Zoata S«.
Val do pit i si pošiljajo Uredništvu »vi« 3. laziaro < Tip. Htiala; vsak tn >ra biti franklran R »kopiti brez posebne vrednosti sem vraitj*. - InteriH (ra4«> vrit) nun mila in poslanice) »j zaračunljo po pogodbi — prav ceuii; pri kratkih oglasili z drobnimi Črkami s.j plavajo za vsako besedo kr.
Rusijo.
u.
Ne, da bi zagovarjal despotizma dobroto, Bog varuj I Pregorko ljubim svobodo, a resnično. Uže v I. otdelku sem prilično ornenil, da stvar opazujem izza ruskih mej. Tedaj, — po tem tiru hočem nadaljevati.
Čemu toliko hvalisanja, besedovanja osvobodi, prostoj diskusiji, enakopravnosti, vzajemnosti i pravici sedanje dobe, bolje 19. stoletja
—	ako se v visokih zbornicah kujejo zakoni brezi tehtnega preudarka; če večini ljudstva ugajajo — da, ali ne! Večina zakonov ljudstvu ne ugajal Zakone kujejo taki možje, i o takovih stvareh, o kojih oni niti pojim uemajo. Ko dotični zakon v veljavo pride, zadene najbolj i k tlum pobije kmeta — zaslombo države. Ni čudo! Zakon so skrpali možje, ki bodoveščaki v zlatej renti, v železničuem prometu, v rimskih pandektah; a o kmetijskem stanu, o nje-govein mar i boru niti ideje oni si ustvariti ne morejo. Oni hote se pospeti do najvišje stopinje v modrosti zakonodajstva, če.s — kako jih bodo potomci slavili Salomonom i Likurgom. Ako se stvar pa v jedru pogleda, kaj se vidi? gola praznota, puhla teorija — vse ničevol Pravi labirint v zakonodajstvut
Kujejo se paragrafi nad paragrafi, da človek ne v6 skoro več kaiu ž njimi. Mej tem, ko bi paragraf moral biti pravi ključ do spoznanja pravice in resnice — nasprotno, on v moč sto-pivši, da koj spoznati lastno nepraktičnost, — a kaj Še z drugimi. Navadno v prevodi so tako revno skrpani, brezi duha žlvenja v sebi i brezi logične zveze, da se njih vsebina, pomen, ukaz ne da na tanko razumeti; nasprotno, krivo se da tolmačiti i sukati kakor jeden hoče i kedo želi.
On je mreža, past, zanka, v koje lisičnjak nevedneže lovi. Malo zakonov, a Se manje paragrafov — ali takih, da bodo ljudstvu v poduk, a ne v prevaro i služili v limanice tičem brez peruti. Da se v ustavnej državi more dospeti na vrhunec slave i blagostanja, to je mogoče; ali če je ustava na trhlej, slaboj podlogi zidana
—	Še mnogo lajje se pribrodl do roba tik propada. Facta loquuntur. Ozrimo se na Turško, In Egipt, (ki se sedaj i tudi ustavoj laska) i na pobliŽnjo kneževino Bolgarijo I Koliko časa je
ustava v poslednjej bila v veljavi? Cemu ustava — ako ni za njo Se primernih tal? Evan-geljsko zdravo zrno — ali na skalo! Pet Bto let turške sužnostl jo ubogo rajo 1 prelepo deželo skoro poživinilo, a ni bilo modro ravnanje sila učene Evrope, koj po odrešitvi iz krutega, zakletega jarma robstva, ustavoj je poblago-dariti. Ni bila volja Rusije — a drugih prekriti manevri so v to primorali) Modraki, hočete 11 trdno poslopje brezi temelja? Prvi piš ga na kup zvali 1 prva nada ga Bpodmakne i spodne.se. V ustavnej državi, namesto vladarja, ima ljudstvo v rokah obe oblasti, postavodajalno in Izvrševalno. Prav o Busiji so mnogo pisarili i Še dandenes pisarijo, čemu da car ne prokliče države ustavnim. Ogromna večina ruskega naroda (dostojanstveniki, plemenitaši i kmetje) sprovldeva vladarjevo blagotvorno delovanje na poti svobode — a tudi je uže preverjena, da le po tem tiru se da dospeti do uravnanju, poravnanja — do ustave.
Prvi čin do pravice i svobodo je car sam storil, ko jo ukazom velel sodnijske zapisnike pregledati — obsodbe na novo preveriti; tem mnogo kaznencev oprostil, osvobodil. Mnogo iz mej obsojenih na smrt, na vislicah — pomilo-stil. A najvažneji korak do svobodo, do ustave »in flert« je zagotovil, ustanovivši, bolje ponovivši »Zemstva« samooblastna. Ta obstaj ijo 1 z kmetov iz okroga, Imajoča pravico reševati prašanja, ki se tičejo okrožja; a vse do neka-kove meje.
Kdo bolje pozna svoj stan, razmero v okrogu, nego kmet sami — zaslomba, moč države. Druge države njega prezirajo; a »inclvilizirana« Busija je prav njega na prvo mesto pozvala. Ona dobro v6, kde tiči moči — 1 sc ne vara. Področje zemstvu je obširno. Ono mora skrbeti: za gospodarstvo okrožnim premoŽenjem, mora imeti skrb za varnost ljudi in blaga, — za pota in mostove, — zasnažnost in čednost, za zdravje in zdravniške naprave, — za lepo in pošteno vedenje — zastran ognja in novih zidanj, — za popravo starih stavb, — za oskrbovanje bogo-Ijubnih naprav za uboge in sirote, — za šolo in podučne naprave, — za pripomoč pri obravnavanji zapuščin za rajnimi, za oklicevanje pri razprodaji gibljivih rečlj, — pri pobiranji davkov, — pri poročanji o tujcih, pohajajoče okrog, —
ali se v njem »aselivSili, — pri otdaji vojakov (novincev) i pri vkvartiranju došlili vojnikov. Še več jim je v obravnavanje Izročono, nego našim samostalnim občinami Ko bode na trdnej podlogi dozidano velikansko poslopje v narodnem zlogu — temu da da naziv »Svobodi« To je kopica pravic, ki služi v temelj daljnim svoboščinam. Po mirnem potu se pride še le do prave ustave, do svobode zlite, razcvetele na narodnem polju, — a kakor nepremakljiva skala h trdno podlogo — na kojej se racionalno izcimi narodno blagostanje. Zemstvo ni podredjem) »okružnomu sudu«, ampak minister-stvu v Petroburgu — njemu direktno mora poročati. To je velik korak, vendar se v širnem, carstvu nahaja stranka, katerej vodilo razum ni I — ona vsakojakimi napostavnimi sredstvi odločno zahteva — ustavo. Brezi pa, da bi v stanu bila razmotriti, Če tolikanj želena samouprava more carstvu pravo svobodo dati. Ako bi se Rusija na željo neznatnega broja malo-vrednih kričačev, razsajalcev, zavratnih morilcev, angeljev tine, sovražnikov blagodejno luči ustavnim proklicala — v položju, katerem so sedaj ona nahaja, ustava bi jo v malo letih privedla na rob pogube. Ali zdravo jedro narodovo sprevideva dobroto blagih činov monarhovih i zanlčljivo pogledu jo na sodrgo, ki sc hlini svobodo narodoljubnim; a v resnici se le za njeno krinko skriva i ni drugo — nego poo-sebonje a—toizinu i to kar »petroljarji« na Francoskem.
Slavnost v Dolini.
u.
Po občnem zboru se jo začelo ljudstvo pred spomenikom zbirati, na levo stran so stopili brhke Brškico vse vprek v narodnej opravi, druge prostore so zavzeli vsi stanovi, od blizu in daleč došli rodoljubi. Velik oddelek veteranov pod vodstvom vrlega narodnjaka P. iz Doline, ki pa v Trstu biva, napravil je Častno stražo. Lepo je bilo videti odičetia prsa slovenskih junakov, kateri so v več bojih kri prelivali za domovino. Okoli spomenika so je zbrala inteligenca, pcvci in godba; z veselimi obrazi so zbrani pričakovali pričetka. Odbor ■Edinosti« pride, zavzame tudi določeni prostor
okrajni glavar vitez Bosicio. Na mah utihne vse, ko načelnik g. Nabergoj na oder stopi — in predstavi občinstvu vladnega komisarja viteza Bosicio. Ta se prijazno slovensko zahvali in ko zgovori, zagrmi krepko živio! godba zaigra cesarsko himno, vso jo bilo odkrito, dokler ni bila končana.
G. načelnik N abergoj stopi na oder, pozdravi občinstvo in se v daljšem govoru spomina najprej starih časov, poudarja zvestobo Slovanov do cesarske hiše in ljubezen do domovine; Živo riše krivice in krepke boje zadnjih let z i narodno svobodo in pravico ter nadaljuje : Teško je bilo pri srcu slovanskemu rodoljubnemu možu, gledati, kako se zatira slovansko pleme v Avstriji, in se mu krati pravica, podeljena od samega presvltlcga vladarja. Zato pa so začeli za narod In njegovo pravico unetl možje vzbujati in zbirati ljudstvo pod milim nebom, da tain po starih slovanskih običejili izrazuje svojo težnje in zahteva svoje pravice.
Tako se je zgodilo tudi tukaj, nu tem mestu sto zbrani primorski Slovenci in Hrvatje prosili in zahtevali, da se dade tudi našemu slovanskemu zatiranemu narodu tiste pravice, katere mu pripadajo po božjih iu naravnih zakonih. Tukaj na tem mestu ste prisegali, da hočete biti zvesti svojemu narodu in svojemu cesarju.
Da, slavno občinstvo, zvesti smo bili, zvesti smo, in zvesti hočemo ostati, pa tudi prej ne mirovati, dokler no dosežemo tistih pravic, katero so nam po ustavnem potu zagotovljene. To raj tukaj na tem, za Istro in za Yse Primorce važnem mestu, sklenol je odbor društva •Edinosti«, spostavili spomenik, spomenik, kateri vam tukaj danes razkrijem, ko znamenje no-pozabijivega dne 37. okt. leta 1878. Ta spomenik naj spomina naše potomce, da ste se tukaj na tem mestu, vi in vaši nurodni budi-telji, borili za narodne pravice, katere bodo oni gotovo svobodnejšo uživali, nego mi sedaj. Slavna županija Dolinska, iu Vi rodoljubni Dolinci, prosim Vas v imenu odbora »Edinosti«, blagovolite sprejeti ta spomenik v svoje varstvo in Čuvajte ga ko narodno svetinjo i narodni zaklad, ker ta spomenik bode pričal tudi v poznejših časih, da uže od nekdaj stanuje tukaj naš rod.	(Dalja, pri h.)
Podlistek.
Delo sv. Cirila i Metoda.
V spomin 6. julija 1881.
Splaal Jaromir Volkov.
III.
(Dalje.)
Kakor se je vrag zakrohotal nad padcem velike Moravč, enako bi se zakrohotali tudi danes naši sovražniki nad padcem svete Busije ... Iz nebes nas sv. brata Ciril i Metod ozbiljno opominata: Slovanje, pazite i glejte na vse strani! Narodni vaši izdajalci neto ogenj v tujih propogandah, da ga vržejo na vašo streho. Zato učite iu opominajte svoje ljudstvo, da se izdajalstva seme uniči.
Garjevo ovco je treba ločiti od zdrave ...
Hudiču ne bomo zidali altarja... kdor pa gada zasledi, naj ga ubije ... s tem odvrne nesrečo, da ne stopi nedolžno dete z boso nogo nanj... Kdor je naš človek, bode naše besede tudi prav umel, ter ravnal po naročilu, katero smo prejeli od sv. Cirila i Metoda.
Da Ima renegat i narodni izdajalec pekel uže na zemlji« to se umeje samo ob sebi. Nanj mrzi vsak pravičen človek »Blagor mrtvim, kateri v Gospodu umro; zakaj njih dela za njimi gredo«. A tudi za izdajico gredo zlobna dela ter ga bičajo v pogubljenje.
Nič ne pomaga renegatu i narodnemu izdajalcu čast in bogastvo, ker nosi gada na srcu; naj ga pokopljejo še tako slovesno; naj pred krsto trobi dolga vrsta godcev po sredi mestnih ulic: Bog i narod sta ga zavrgla na tem i onem svetu.
Predragi rojacil to je črna osodal Ljubimo tedaj iz vsega srca svoj narod, milo domovino i materini jezik ter varujmo se skrbno krivih prorokov i prikritih prijateljev.
Naš Gospod je spregovoril na gori pomenljive besede: »Blagor krotkim, ker zemljo posedejo.« Slovan jo res od srca krotek, ali nasproti tej lastnosti pa se denašnje dni trosi iz tujih krajev prinesena grda prevzetnost tudi mej naše ljudi. Oholost je začetek zla I renegatstva; kajti kakor lep i vzvišen je narodni ponos, ki Slovana diči pred Bogom i svetom, prav tako je gnju-sobna oholost v očeh božjih l človeških. Ona je posebno narodu Škodljiva, ker uničuje zdravo Bemc na čvrstem domačem drevesu.
Sv. Cirila i Metoda ponižno prosimo, naj nas obvarujeta vsakovrstnih narodnih izdajalcev. Nad Slovanstvoin naj se razprostira bratovska vzajemnost i blagoslov božji v istem duhu, kakoršnega sta nas učila vseslovanska svetnika.
IV.
Jezik naš je lep 1 bogat:	Namjestlt ga svuda valju,
Kakor zlata njiva;	I u božjem hramu,
Posvetila sta ga naša —	Neka slavi Boga, kralja,
Brata ljubeznjiva.	A ne praznu slamu.
Ml Slovani ljubimo vsak narod, ako nas zlobno ne zatira; mi pa tudi spoštujemo vsak jezik, bodi si: latinski, nemški, grški, hebrejski itd. ali svojega čislamo nad vse druge, ker je duh iz našega duha, kri Iz naše krvi i meso Iz našega mesa. Ako pa Slovani, osobito zapadne cerkve, gojimo srčno željo, da se tuji jezik umakne iz našega svetišča, a na njegovo mesto pride naš obredni jezik, — povrne se nam samo starodavna pravica, da sc bo spet godila volja božja ter posvečevalo sveto božje ime v naše zvellČanje.
Tu nastaje prašanje: zakaj, i iz katerih tehtnih uzrokov nam se je treba neprestano potezati za obredni naš jezik?
Solnce ne zgubi svoje svitlobu, naj ga krivični svet sodi kakor hoče; tako je tudi z neumrljivo pravico, katero ima vse Slovanstvo do svojega posvečenega jezika.
Vsi Slovani, iztočno l zapadne cerkve, česte sv. Cirila I Metoda ko prva domača svetnika i sainostvoritelja našega pismenega jezika; vso Slovanstvo se hvaležno spomina teh dveh sv. bratov; vsem Slovanom pa je tudi namenjen «n KADI cerkveni jezik, i to je staroslovanščina. Poleg tega pa se naslanjamo še na drugo važne uzroke i sicer:
1.	Staroslovanščina je resnično naš »tveti jtiik*;
a)	ker nam je ta narodna svetinja pridobljena z veliko marljivostjo i nenavadnim požrtovanjem dveli našiti svetnikov;
b)	je posvečon I. KU8 od papeža Adrijana 11.;
c)	je pohvaljen l potrjen za bogoslužbena opravila od papeža Ivana VIII. meseca junija 1. K80;
i) je potrjen za liturgični jezik od papeža Inocenca IV. 1. 12'iH tudi za rimokatoliške Slovane;
d)	takolsto potrdil je staroslovanščino obrednim jezikom tudi papež Benedikt XIV. 1. 1754;
e)	sveta je cerkev, v katerej se jo ta jezik začel 1 razcvel, i vsa naša prvotna literatura ima jedino le v krščanstvu svojo podlogo;
J) v tem jeziku se vrle vsa bogoslužbena opravila v Iz-točnej cerkvi uŽo nad tisoč let — do denaŠnega dne, Istotako tudi v mnogih katoliških vladikovinah n. pr. v Dalmaciji.
2.	Ako imajo mali rodovi v Istri, na Hrvaškem i. dr. cerkveni svoj jezik, koliko bolj je ta jezikova jedinost spodobna največjemu narodu na svetu — narodu slovanskemu.
3.	Taka cerkvena uredba je našemu narodu v ponob i čast, kajti slava vsacega naroda se opira večjidel na njegov narodni jezik v cerkvi i javnih uradili. Hlapčevanje kaže narodno slabost i bolestno stran.
EDINOST.
Deželni zbori.
Kranj tki.
Dueta ttja, dne /jf. oktobra. Baron Apfal-trein poroča v imenu odseka, Kako naj hi kranjska dežela drugo l»*io primerno praznovala 000 letnico, odkar je zvezana s hišo habsburško in nasvetuje, naj hI sla deputacija z deželnim glavarjem in dvema deželnima poslancema Nj. veličanstvu cesarju se poklonit, da se z zidanjem muzeja RudoiftšČa, za katero je darovala hranilnica 100.000 gl., dežela pa naj bi darovala druzih 100.00U gLt takoj drugo leto prične. Na dalje daruje dežela 50.000 gld, za deželno hiralnico in tako dolgo, da so nabere potrebni kapital za zidanje, obrnejo se obresti teh 50.000 gld. za to, da dobe biralci podpore na leto po 50 gld. Na dalje se deželnemu odboru naroča, da sestavi program za slavnosl G hi letuice in naj se v ta namen pogovori z deželno vlado, mestnim magistratom ljubljanskim, in pokliče, ako je treba, Se druge osobe v slavnostni olbor, Stroški za Blavnost se uže naprej odobre.
Narodni poslanci poudarjajo zvestobo kranjske dežele do cesarske hiše, a z ozirom na velika davke in bremena, katera nosi kmet, ne morejo odobravati, da s« toliko denarja vrže v ne tako potrebni muzej, zato priporočajo, naj se ustanovi veliko potrebnima kmetijska šola v Ljubljani; a nemškutarska veČina ostane pri Bvojej trmi ter potrdi vse predloge, katere je baron Apfaltrcrn nasvetoval.
Enajsta reja, dne 10. oktobra.
Na vrsti je vojaško vkvartiranje. O toni Be sklene, naj se naroči deželnemu odboru, da se pomeni z vojaškimi oblastnijami zaradi zidanja vojašnice za 'J5. brambovski bataljon i naj skuša dobiti nže obstoječe poslopje za vojašnico, ali pa naj predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji načrt za zidanje nove bramhovBke vojašnice.
»Glasbenej Matici« se dovoli 100 gld. podporo.
Zdaj stopi Vcsteneck na poročevalčevo mesto, narodni poslanci pa zbornico zapuste in zbor je v začetku nesklepčen in sloprv, ko poslanca Laschana privedu, more se sklepati.
Vesteneck stavi v imenu finančnega odseka te le predloge:
t. Skupna potrebščina deželnega zaklada v letu 1882 v znesku od 400.488 gld. 15 kr. in dohodki v znesku od 121.775 gld. 75 kr. se potrdi.
2.	Za potrebno zalogo primanjkave v znesku od 284.713 gld. 15 kr. naj se za leto 1882 pobira:
a)	16*/» prlklada na celo podpisano svoto vs«h neposrednih davkov z vsemi prikladami vred;
b)	207, prlklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesu;
c)	25°/, prlklada na davščino, ki se ima pobirati vsled postave dne 28. junija 1. 1831, drž. tak. štev. 6?.
3.	Deželni odbor se pooblasti, da sme k glavnemu premoženju deželnega zaklada pripadajoče javne obligacije časno zastaviti, in sicer od onega zneska, ki se bode v Istu 1882 povrnil na račun posojila iz močvirskega zaklada v znesku 16.000 gld., pri ugodnej priložnost, pa, da sme take javne obligacijo prodati bodi si v pokritje tega posojila 16.000 gld., kakor tudi v namen realiziranja vsled sklepa slavnega de-žtlnega zbora dne 21. aprila 1. 1877 za stavbo blaznlce dovoljenega kredita v delnem znesku
80 000 k Id., ki seje potrebo, al, torej v to svrho da se spravi skupaj svota 101.Om gld,
4.	Deželnemu oibovu se naroča, preskrbeti Nnjvišjt; dovoljenje za sklep pod 'i in .'{.
5.	Deželnemu odboru se dovoli, da zal. 188J porabi za cestne in vodne stavbe za vso deželo v vsem vkupe 25.000 gld., da pa zajelno stavbo ne sme dovoliti veliko več nad 1000 gld.
Vsi ti predlogi se potrdć, in ko Vesteneck odstopi, vrno se narodni poslanci.
Zavodu sv. Vinccncija se dovoli 50 gld. podpore, Če taiili se Deschmaim temu ustavlja.
Za nakup starih novcev, katere je nabral amrli župnik Parapat, dovoli se 500 gld. iz deželnega in 500 iz muzejalnega zakladu.
Potem se odobri postava glede stavi) v okrožji podeljenih jamskih polj.
38 občinam in okrajnim cestnim odborom se dovoli pobiranje naklad za razne občinske potrebe.
ProŠnj loškegaokrajnegacestnegaodboia naj se mu dovoli tiJOU gld. posojila, izroči se finančnemu odseku na Deschmanov predlog, če tudi upravni odsek dovolitev nasvetuje in poslanec Detela ta nasvet podpira.
V deputacijo, ki .se ima o priliki svečanosti 0011 letnice pod vodstvom deželnega glavarja na cesarski dvor poslali, izvolita se poslanca Apfaltern in dr. Poklukar.
Dvanajsta seja, dne SO. oktobra.
Prične se razprava o vladnem prašanji, ali se ima prevrediti dvojna uprava.
Večina priporoča, naj se kolikor le niogoče omeji samouprava občin in kaže s tem veliko svojo liberalnost in ljubezen do ljudstva. Polog tega pa napada vlado 1 deželnega načelnika, g. VVinklerja; manjšina pa bc krepko poteza, da se samouprava še razširi in odpravijo nepotrebna okrajna glavarstva.
Bila je to dolga in bojevita seja, vzlasti proti koncu, ko so nemčurski poslanci vrgli krinko z obraza in začeli hudo zabavljati, prav tako, kakor zabavljajo judovski Časniki. A narodni poslanci jim niso nobene besede dolžni ostali, ampak krepko bo zavračali napade in slikali tako živo ustavovercev grehe, da so jim poslušalci burno pohvalo dajali. Tudi deželni načelnik, g. Winkler je prav dobro zagovarjal vlado i sebe ter odločno odbil krivične napade,
Da se je poročilo manjšine zavrglo in ono večine sprejelo, to je jasno.
Dopisi.
Iz IržaSlte okolice* 14. novemb. 1881.
[Itv. dop.) O zadnjej svečanosti v Dolini pišejo razni listi; vsi so polni pohvale zarad prizadevanja primorskih Slovencev; posebno lepo piSo o tem obziru »Triesler TagblatU, primerjajo sedanjo dobo Slovencev dobi Nemcev pod Friderikom II., takozvanim kraljem filozofom. Na dolinskem občnem zboru pa se je prejela tudi važna resolucija zarad železnice, katera bi vezala Trst po najkrajŠej poti z notranjimi deželami. — Tržaških judov »organ« se je po svojem pohajaču norčeval iz Slovencev zarad tega sklepa, češ, da se za to stvar uže drugi, bolj kompetentni krogi brigajo. On namreč misli, da so v takih zadevah edino le židje kompetentni; a revče ne vA, da v Trstu imajo Slovenci veliko
večje interese, nego pa judje, kateri bi takoj po-brali šila in kopita, ako bi v Trstu nehalo ono, kar oni zovo «handle-handle»; mej tem ko Slovenci Trsta silno potrebujejo, da morejo svoje v polu obraza zemlji izpuljene pridelke dobro prodajati.
Da, Slovenec ima največji .interes v Trstu; on mora želeti, da Trst ne propade, kajti on je navezan na zemljo, katera se razprostira od Trsta do Spielfelda, ne tako Žid, in zatoraj je slovensko ljudstvo pred vsemi drugimi poklicano, da po svojej moči varuje interese Trsta, in more toraj tudi skrbeti, da se izvrši ona Železnica, pc» katerej večina slovenskega naroda in Tržačani zdihujejo.
Jaz bi celo nasvetoval, da bi se letos na Kranjsko-Primorskej meji osnoval tabor, na katerem naj bi slovensko ljudstvo z vso močjo zahtevalo, da se sedanja, Slovanom prijazna veČina v državnem zboru krepko potegne za to vclevažno stvar. Da pa zopet pridem k taboru, nuj mi bode dovoljeno konstatirati, da je g-Nabergoj, o katerem so javili nekateri, da je obrnol hrbet društvu »Edinosti«, predsedoval zboru in slavnoBti v Dolini in da je tudi zopet sprejel načelništvo novemu odboru. — To je toraj najboljši odgovor na one, ki so hoteli po vsej sili kaliti zlogo v društvu in odbor črniti pred Blovanskim svetom. Nadejam pa se, da novi odbor tudi vse druge kvante postavi na laž in bo delal po svojem najboljšem prepričanji za boljšo bodočnost Slovencev na Primorskem. — Čakajo ga v prihodnjem letu važne naloge: Petstoletnica, od kar je Trst prišel pod Avstrijo, nove volitve v mestni zbor, in tudi uže dolt;o obečani tabor v sredini Istre moralo bi društvo osnovali prihodnje leto, ker je silno potreben. — Zatorej priporočam odboru marljivo delalnost; naj ga ne moti pri delovanju rovanje narodnih krtov. — Dobro bi bilo, da bi •Edinost* prihodnje leto za slavnost izdala tudi kratek posnetek zgodovine tržaške.
Kaj pa z našo narodno banko? Teško je v resnici dobiti ljudi ki bi bili sposobni in požrt-Ijivi zadosti, da bi prevzeli potrebno posle, a tega se ni ustrašili, naj oni, ki so vzeli to nalogo v roke, no mirijo, dokler ta vaŽnl zavod ne postane istina. — Eneržije in vstrajnosti nekoliko, pa pojde. — Gotovo pa je, da bi tak zavod našej domovini koristil neizmerno.
Slišalo se je, da «Landerbank» hoče delati brez Židov; a zdaj nekda snuje neko »Inter-nacijonalno banko v Trstu« in ta banka bo, kukor se sliši, zopet v rokah »izvoljenih*. Kaj čuda, saj se nek slovenski poslanec, ki je ob enem tudi eden prvih voditeljev »L&nder-banke* prav dobro čuli v odborih židovskih zavodov v Trstu.*) — Lepa so načela, a še lepše so mustne službe, to velja v obče v sedanjih časih brezobzirnega materijalizma, — Sploh pa je začela zdaj zopet doba «Grilnderjev», banke rastejo ko gobe; prometu to sicer ugaja, ali tega ne bi želel, da bi se v dob sedanjega ministerstva zopet ponovil krah od leta 1873. Toraj previdnosti je treba; a da bi Tržaški Slovani to ugodno dobo pametno izkoristili. — Prihodnjič še kaj opazek iz tržaškega živenja.
B.
*) SUŠI so, da «0 poslanci, ki imajo tuke službe, primorani, odpovedati si jim.	Ured•
Senožeče, 14. novemb. 1881.
[Trst-Rudolfov a železnica in toda).
Mesto Trst dobi z Rudolfovo železnico pitne in zdrave vode dovolj za mestne potrebe.
Hudolfova ali Loška železnica je merjena Bkoz gozd poleg Nanosa na Razdrlo, Senožeče v Trst.
V višini poleg Nanosa v Stranah so močni studenci zdrave in čvrste Podnanošce, katera jako močno izvira, da goni vedno par mlinov.
Tudi v poletnej suši je vedno močna, ona bi se lahko ob majhnih troških pri delanju Ru-dolfove železnice napeljala v mesto Trst, kateremu bi se jako ustreglo s tako čvrsto in zdravo vodo.
Ako bi pa vode še več želeli, nego se je nahaja v Stranskih studencih, tudi je lahko pomagano z studenci Senožeskih brd, katera imajo obilo zdrave in čvrste vode in bi se lahko združili z Stransko vodo.
Mesto Trst dobi tako h krati Rudolfovo železnico in izvrstno vodo po krajšej poti, nego od Bistrice in z veliko manjSlmi troški.
Naj tedaj tržaški mestni svet te velevažne stvari ne prezre.	Domoljub J. M.
Politični pregled.
Notranje deiele.
Avstrijska delegacija je letos izvenredno tiha i mirna ter zelo voljna, kar je tudi znamenje časa. Večina tega zbora čuti, da zahaja solnce njenega veličastva. Gospodje iz poslanske zbornice bi še radi ropotali, ali oni čutijo, da njihovi tovariši iz gosposke zbornice tega ne bi odobravali; sami pa bi ostali v manjšini in tudi — v sramoti. Gosposke zbornice poslanci vsaj to čutijo, da Imajo varovati svoje dostojanstvo.
Baron, Rodit, vojaški poveljnik in deželni namestnik na Dalmatinskem stopil je v pokoj, Zgodilo se je to na njegovo prošnjo; cesar mu je izrekel gorko zahvalo za dolgoletno zvesto službo njemu in državi. Na njegovo mesto je imenovati baron Ivanovlč za vojaškega poveljnika in deželnega namestnika na Dalmatinskem.
G. minister nauka je ukazal, da se imajo otroci onih roditeljev, ki so se veri odpovedali podučevati v veri, in sicer v onej, katero so bili poprej njih roditelji spoznavali. Prav takol V Trstu Imamo precej take smetljake, k| se imenuje »llberi pensatori,« in svojih otrok ne daje krščevati, in pušča, da rast& — kakor živina — brez vsakega verskega poduka. Taki otroci so pravi kandidatje za ječe — in vešala.
Moratci so veseli, dobili so vrlega deželnega namestnika, na katerega poprej nobeden ni mislil. Imenovan je namreč dosmrtni ud gosposke zbornice dr. Friderik grof Sehdnborn, če tudi po rodu Nemec, pa odločen avtonomist, ki se je vedno poganjal za pravice češkega naroda, za razširjanje samouprave in za šole na verskej podlogi. Češki časniki ga prav sočutno pozdravljajo ter čestitajo tudi grofu Taaffeju da je s tem pokazal odločno voljo. Ustavaške časnike pa je to imenovanje zadelo, kakor strela z jasnega.
Krivolijanci niso hoteli priti na novačenjo. Ouje se, da se uvede tam obsedno stanje, ako ne bodo slušali; toliko je gotovo, da je baron Rodič cesto v Crnogoro zaprl.
4.	Naš cerkveni jezik nam je gotovo razumljivši nego tuj; njegova beseda nam je milša i sladkejša, nam gre bolj k srcu, nam se sploh bolj prilega, tor nas 1: pobožnosti bolj nagiba i ogreva; kajti, kakor led na solucu, taje se naše srce v pobožnih čutilih, če jezik izgovarja razumljivo božansko besedo.
Temu nasprotno pa govori sv. pismo: «To ljudstvo me česti le z ustnicami, njegovo srce pa jo daleč od nieno.» Mat. 15. 8. Sicer pa tudi v naravi vidimo, da vsaka stvar hvali i slavi po svoje — svojega stvarnika.
5.	Naši ljudje, nevešči latinščine, tudi radi prevračajo latinske citate v svoj jezik, n. pr. Kyrie eleison (kjer je leže); sed llbera nos a malo, (sedem tiberc masla malo); Deo gratias, (dčvje race); te Deum laudamus, (ta debeu je danes); procedenti ab utroque compar sit laudatio, (precej dente spat otroke, tam por zid se vlačijo) i. t. d. Na tu omenjeni uzrok so sicer dosti ne naslanjamo, vendar pa smo ga omenili, ker priča, kako ljudstvo spoštuje tuj jezik, i kako prijeten je njegovemu ušesu.
6.	Naš sveti jezik je lehko zlata vez i trdna podloga slovnnskaj vzajemnosti.
7.	Narodno — cerkveni jezik je tudi moralna ograja proti vsakemu potujčovanju našega naroda. Mi trdimo, da je narodna cerkev najboljša varuhinja svojih ljudi proti vsakemu raznarodovanju. UŽe iz tega jedinega uzroka lehko rečemo, da ■i prav Slovan, kdor se o tej želji 1 misli z nami ne ujema.
8.	StaroslovanŠčina ali naš »sveti jezik» je v svojej vlastitosti prečudovita harmonična sestava, katera ostane večno dovršena jezikova lepota i temelj vsem našim jezikom. Osmelju-jemo se tu v originalni besedi priobčiti, kar piše profesor Stralil o staroslovanščini. «Die Slaven reden in versehiedenen Dialekten eine Sprache, deren Uridiom bei einigen derselben gleich deu alten Egj'ptern und den Hindus als besondere keilige Sprache
nur bei gottesdienstlichen Handlungen noch heut zu Tage im Gebrauche ist. Gleich den classischen Sprachen des Altertums enthiilt die slavonisehe Sprache eine selteno Kraft des Aus-druckes, eine Biegsamkeit im Worte, uud einen unerschoptlichcn Reichtum nebst grosser Kubnheit an Bildern, die die Gedanken enveitern und der Phantasle einen weiteu Spiolraum gostatten. Ihrer mannigfaltigen und docli natttrlichen Inversioueu wegen, kanu sie nur mit der edlen Sprache der Helleuen verglichen vverden, und durch Ilire grosse Empfiinglichkeit fiir fremde Wendungen trug sie ani schonsleu Kraft und Gcist der grie-chischen Sprache auf sich iiber. Wie das \veiche VVachs nimmt sie alle Eindriicke auf, wecket bald den Muth des ruhenden Heldeu und spornt ihn z u grossen Taten oder treibt i lin in Schlachten und Kriegesgetiimmel, um seinen Lorberkranz von Neuem griinen zu sehen, oder begeistert den frommen Hirten, wenn er mit Sanftmut und Nachsicht seine verirrten Schafe zurUckruft oder erleichtert dem Liebenden die Klage \venn er In siisstdnenden, schmelzenden Worten scineui beklemmten Herzen Luft zu machen sueht. So donnert sie also bald wie ein angeschwollener Bergstrom iiber Felsen und Klippen schau-niend in die unergriindliche Tiefe herab, bald windet sle sich gleich oinem ruhigen Bache zvvischen Bluinen und schattemlen Baumen, iiber griine Matten, uud erregt bald Angst und Schrec-ken, bald Wonne und Freude beim slnnigon Verebrer der selben. \Vie rtlhrend schon ist nicht die edle Einfalt in der die Biicher Moses im slavonisehen Gevvatide vor uns treton! Wo flnden wir anders einen solehen Reichtum, eine so bliihende und majestiitisebe Berodsamkeit, eine so grosso Munnigfaltig-keit in der Eudung der Nenn und Zahhvorter, als in den slavonisehen Uebersetzungen der Biichcr Hiob, David, Salomon Jereiuias und der ilbrlgen Propheten sich kund tut, Wenn die russische Sprache iliesseud, naturlich, erhaben, edel und beleli-
rend genannt \verden kann, so verdient ihre Mutter die slavonisehe den Namen der hinreissenden, begeisterten, bedeutungs-vollen und blumenreichen.
Durch mehr als tausend eigene Ausdriicke und Worte die sinnvoll, harmoniseh und ganz versehieden von denen siud* die im geineinen Leben vorkomen, driickt sich noch jetzt der geistliche Redner aus, \venn er erhabene und majestiitisehe Gegenstiinde schildern will: ihre Kenntniss ist daher jedem unentbehrlich, der mit russischcr Literatur sich beschiiftigen und solclie gehorig vviirdigen \vill,»
9.	Vera, narod, jezik i cerkev so si drug druzemu v tako tesnej zvezi, da na vse druge slabo upljiva, če je ena od imenovanih moči pomanjkljiva. Ta pomanjkljivost v našej cerkvi je tuja beseda — mesto domače.
10.	Sv. brata Ciril i Metod sta Slovanom božanski jezik izročila i nam zaukazala: naj to narodno svetinjo vedno, i tudi pri najbolj neugodnih razmerah skrbno varujemo. To zapoved, sta nas učila v svojem živenju z lastnim vzgledom.
U. Ako se mej zapadne, oziroma južne Slovane, uvede cerkveni naš jezik, s tako naredbo se ne bode cerkvena jedinost čisto nič rušila, nego Še le prav čvrsto se utrdi, če si mislimo: jeden sam cerkveni jezik z jednakim bogoslužjem po vsej Širnej zeml|i, koder biva i gospoduje ogromni narod slovanski,
(Dalje.)
E D I N O 9 T.
Zlo so svet osupnole besede, katere je v ogerskej delegaciji govoril sekcijski načelnik pl. Kallay o razmeri Avti rije in Italije, rekel je, da Avstrija od Italije nič ne zahteva in se tudi od nje nič nema bati; še dalje pa je segel grof Andrassv, ki je trdil, da je »Irredenta« Italiji bolj škodljiva, nego Avstriji, da se italijanska dinastija ne more ognoti pogubi, ako bi se unela vojna mej Italijo in Avstrijo, pa naj Italija zmaga ali omaga. Da so Madjari začeli kazati tako malo sočutja do Italije, to je tudi znamenje časa in velik udarec uslavovercem.
Bosenska deželna vlada razglaša v »Serajev-skem listu« brambeni zakon za Bosno in Hrce-govino ter naglaša, da je cesar dozdaj s tem zakonom odlašal, da se je mogia dežela opomoči po hudih stiskah, ona nagovarja ljudstvo, naj Be zakonu voljno uda, ker vsaka dežela mora imeti vojake, da varujejo notranji red in branijo napadov od zunaj. — Ne moremo umeti, čemu se vsa ta naredba, i sicer na prvem mestu, objavlja v nemškem jeziku, katerega živa bosenska duša ne umeje, i tedaj ni druzega, nego strašilo Bošnjakom.
V nanje drŽave.
Volitve 9 ne miki državni tbor so Bi s marka hudo razkačile, ker so njegovi privrženci zelo propali. On zato preti z odstopom, a pretil je ule mnogokrat, odstopil pa vendar ni, ter je s železno voljo vselej dosegel, kar je hotel, ker je imel vedno cesarja na svojej strani. To pa dolgo ne more tako dalje iti, ker ljudska volja nazadnje vendar le zmaga. Posebno važno pa je pri teh volitvah to, da jasno pričajo, da Pru sija ni zmožna vladati Nemčije i da je nemška zlož-nost le navidezna in prisiljena. Bismarkova slava bledi, z vso oblastjo, z vsem nekdanjem bliščem i pridobitvami na ptujem, ni Bi mogel pridobiti src nemškega ljudstva. Zadnje volitve pa so mu dale veliko nezaupnico, ker je njegova, protestantovska stranka mnogo sedežev zgubila, najboij pa se okrepila katoliška federalistična stranka, ki je, mej vsemi druzimi naj močnejša, narastla de 150 udov. Ojačila se je tudi napredujaška stranka. Da Bismarka to jezi, lahko je umevno, ker mora iti v Ganoso, ako hoče delati: s prvo najmočnejšo stranko, ako pa bi se naslanjal na poslednjo, potem mora proklicati republiko.
Na Irskem upor vedno raste; prišlo jo u Že do tega, da najemniki nočejo več plačevati najemnine i da so celo Žene pridružile se boju zoper posestnike in policijo. Tako bo Angleška moralno primorana, Ircem dali državno svobodo.
Francozom se uporni rodovi v Afriki zapored udajajo; vojne utegne tedaj tam biti k malu konec, a predno se napravi red, treba bo dosti časa.
Ruski Časniki zelo karajo srbsko vlado, ker je belgraškega metropolita Mihajla odstavila in tudi ruska vlada je srbskej izrekla svoje nezadovoljstvo zarad tega svojevoljnega i surovega dejanja.
Tiirlka vlada protestira zoper brambeni zakon za Bosno i Hrcegovino ter se naslanja na to, da tak zakon žali Sultanove pravice. Naj Sultan pride ponje.
domaČe stvari.
Zdravje milost, škofe po časi, a znatno napreduje. Upa se, da k malu iz postelje vstane.
G. Fran. Kos. izvrsten rodoljub, suplent na gimnaziji v Gorici, bil je soboto na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja filozofije.
Bolski veterani so 30 oktobra napra. vili lepo veselico in obhajali obletnico svojega društva.
Dve t'ode lijevi štipendiji po 105
gld. ste razpisani za dijake plemenitega rodu na goriškej gimnaziji. Prošnje se imajo vložili do 15. decembra pri goriškem deželnem odboru. Kranjska trgovinska zliornU-a,
če tudi imajo veČino narodnjaki, opravlja svoja dela, kakor poroča »Slov. Narod«, v nemškem jeziku I Tako počenjanje motamo odločno ob-sojati; trgovci in obrtniki naj jej nemške dopise nazaj pošiljajo in zahtevajo slovenskih.
ArbeolotlSna najdba v Pulji. Pri kopanji neke ledenice v Pulji so našli iz grškega marmorja izsekan, nečega rimskega cesarja predstavljajoči kip. Kip je tri metre visok in delo prav izvrstno.
Tržaško podporno društvo, t. j. drugo ustanovljeno, poslalo nam je poziv, v katerem je omenjeno, da je slavna c. k. vlada blagovolila potrditi društvena pravila, dalje jo omenjen v njem društveni namen in pristavljeno vabilo k pristopanju. Mi ponavljamo, kar smo uže poudarjali, da druzega slovenskega delal-skega druživa v Trstu ni potreba, ker sc ž njim le naše moči cepijo, in ker prvo podporno de-lalsko društvo tako lepo deluje ter tako vrlo
napreduje, da svetujemo vsaremu slovenskemu delalcu, naj v to društvo stopi. Uže zdaj lahko trdimo, da bilanca tega društva v priho Injem glavnem zboru pokaže sijajen napredek.
Tržaški deželni odbor je uže poslal ministerskemu načelništvu spomenico, naj se tržaška luka neposrednje i neodvisno zveže z Budolfovo železnico. Prihodnjič priobčimo to spomenico.
Iz inorja Izvlekli so pri Žavljah 10. t. m. mrtvega ribiča Jurija Glavino iz Uoršta. Siromak je najbrž po nesreči utonil.
t Fran Andrejka. Minolo nedeljo smo pokopali v Trstu gosp. Frana Andrejko, vladnega svetovalca, direktorja c. k. državnega knjigovodstva v pokoju. Vspel se je bil do starosti 77 let, in služil cesarju 40 let. Bil je mož pre-blagega značaja, v službi vesten In natančen, proti svojim podložnim uradnikom vselej prijazen in pravičen, v privatnem živenju pa ljubez-njiv proti vsakemu, toraj ga je vse spoštovalo in čestilo. Milo in nemilo osodo Živenja je vedno prenašal s vso stanovitnostjo in udanostjo. Rajnki je bil izgled, da je tudi uradniku mogoče in dostojno biti zvesti sin domovini. Njegovo rodoljubje je bilo Čisto, kakor zlato, najrajše je zahajal v društva Slovencev. Njegov pogreb je bil sijajen. Ne le mnogo visokih uradnikov in druge gospode, tudi tako lekoč vsi odlični tukajšnji Slovenci so bili pričujoči. Ohranimo mu vedno časten in hvaležen spomin. Bodi mu zemljica lahka 1
Tržačani zabavoželjnlt Trst ima 5 laških gledišč; 4 so sedaj odprta, iu igre so dobro obiskovane. V nedeljah pa je vsako gledišče prenapolneno. Nekdo je preračunil, da jo zadnjo nedeljo pri 0 predstavah bilo v vseh glediščih okoli i3000 ljudi. A tudi gostilne, kder so igrale vojaške in druge bande, bile so polne. Pa še naj kedo poreče, da se Tržačani dolgočasijo, ali jim manjka denarja.
Čuvajte se tatov! Ko bi hoteli v vsakej Številki poročati, koliko se zdaj godi tukaj dan na dan tatvin, vlomov in napadov, porabili 1)1 vselej za to polovico lista, Posebno hiše, ki bolj samotno stojć, vedno so v nevarnosti, in v postranskih ulicah pozno v noči ni dobro hoditi. Torej — vzlasti vi bližnji okoličani — previdnost in pozor! Policije je v Trstu "premalo, to vsi vemo, torej ne more očes in rok povsod imeti t
slavnost V Dolini. Z veseljem smo čitali uvodni članek v Triestor Tagblatt, pa tudi v novem laškem listu »Imparziale« od 10. t: m., kder se slavnost v Dolini prav dobro in Slovcncem sočutno opisuje. Tudi »Triest. Ztg.« je takrat prav ugodno sodila. Bojaki, bodimo delalni, zložni, in spoštujmo so sami, pa nas bodo tudi drugi čedalje bolj spoštovali.
Velika vojvodinju toskanska Marija Antonija, došla jo minoli teden v Trst, Visoka gospa to zimo prebije v Barkovljah, kder je v najem vzela vilo grofinje Nugent.
Pravičnost trž. magistrata. Slovenec g. Lovro Žiberna Iz Tomaja, kateri ima v Verdell svojo hišo in prodajalnico, prosil je meseca junija t. I. za domovinsko pravico v Trstu, a magistrat mu jo je z odlokom 5. okt. odbil »per deficienza del tltoli voluti dallo Sta-tuto civico«. Da v drugih slučajih ti gospodje niso enako strogi, kaže Štev. 2G3 »Cittadina« od 6. okt., kder se bero imena 9 osob, katerim se je domovinska pravica podelila, ako prav sta mej njimi samo — S hilna lastnika. G. Žiberna napravi, da le v zadnjem deželnem zboru skle-neno postavo cesar potrdi, 'pritožbo na c. k. na-mestniitvo. Isto svetujemo v prihodnje vsein Slovencem, katerim bi magistrat pravice kratil.
Društvo Lloyd, katero pošilja svoje parnike v Aziji letos uže do Hongkonga, k malu uvede redne vožnjo po novej črti v nekatera pristanišča južnje Amerike, vzlasti v Buenos d' Ayres. To moramo hvaliti, ker zdaj mora Avstrija moko, steklenino, platno itd. v to kraje prevažati na tujih ladijah. NaŠej trgovini se odpro novi poti, — nove nadeje.
Tržaška trgovinska zbornica napravi vsled sklepa od 19. okt. novo javno Solo ta risanje, katera bo imela 3 razrede z 4. oddelki za razne obrtnije, n. pr. mehanike, zidarje. mizarje, slikarje itd. Mi bi to Šolo z veseljem pozdravljali, kajti zarad pešanja trgovine bo potrebno, da se Tržačani bolj obrtnije popri mejo, — pa kakor smo zvedeli, poduče-valo se bo v njej izključljivo po laiki! Kako živo potrebna bi tukaj bila taka slovenska šola;
Iz Trsta se nam piše: V predzadnjoj številki ljube »Edinosti« sem čital dopis izVer-delegovoreč o beračenju: da je vse to res, kar g. dopisnik v njem govori, popolnoma sem prepričan. Tudi jaz sem uže mnogokrat naletel na take nadležnike, a ne samo na tuje in do. mače berače, tudi od boljih, katerim ni treba prositi, bil sem nadlegovali in to posebno pri
zadnjem izletu. Okoličani, sramujte se beračenja, ne mislite: taje iz mesta, ima gosposko obleko, saj lehke da, ne mislite tega, hodit** ponosni in ne sramotite se po svetu. .laz bi tega ne dal v javnost in ne mislim vas obrekovati ali sramotiti, samo svariti vas hočem, vsaj od pri-prošene tlike ne obogatite in radi te ne trpite, da vas po zobeh nosijo in zaničujo, kar se pre-mnogokrat še po krivem zgodi. Hodite ponosni na to, kar imate v teh žalostnih razmerah in na svoj narod. Gospodom duhovnikom in učiteljem pak priporočam, naj narod od takih dejanj odvračajo in svarć.	—-r.
Nova šolska knjiga. Marljivi pisatelj Ivan Lapajne, ravnatelj meščanskej šoli v Krškem, izdal je knjigo: Prvi po luk; navod za podnčevanjo na najniŽjej stopinji narodne Šole, z ozirotn na Razinger-Zumerjev abecednik za slovenske šole i založila in tiskala Ig. pl. Klein mayr in Ferd. Bamberg v Ljubljani. Take priročne knjige za učitelje dozdaj še nismo imeli; zato in ker je prav dobro zbrana in sestavljena, priporočamo jo Živo slovenskemu svetu in vzlasti gospodom učiteljem. Velja pri založniku 60 kr. s pošto 05 kr.
ttlovanska čitalnica v Trstu priredi v saboto 19. novembra: Plesno zabavo. Kedor želi vpeljati kacega gosta, naj to odboru naznani. Začne so ob «'/, zvečer.
Gospod vitez Mcbneid, vrli slovenski državni poslanec, zarad bolehanja ni mogel iti v državni zbor i se bavi zdaj v Gorici. Iz srca želimo, povrni mu Bog ljubo zdravje, da bo zopet mogel delati za državo i slovenski narod 1 Pokneženl ljubljanski škof dr. Pogadar jo dobil mreno na očesnej punčici, na Dunaji, kamor je šel, pa je bil srečno operiran. Vrnovšega z Dunaja so presrčno sprejeli visoki duhovniki in tudi deželni načelnik, ki ga je ljubeznjivo pozdravil l mu voščil, da bi Se dolgo užival srečo zdravih oči. — Na Kranjskem bo prav lep mir i prijetno živenje, ko se libe-ralska zalega zatare, kar se mora k malu zgoditi.
Obletnica hudega potresa v Zagrebu se je 9. t. m. obhajala v vsoh cerkvah, katerih ni potres razsul, z slovesno božjo službo. Ljudstva se je vdeležilo toliko, da ni moglo vse v cerkve.
Popotnega kmetijskega učitelja je na ponovljeno prošnjo kranjske kmetijske družbe dovolilo mlnisterstvo kmetijstva. Mini-stersvo želi, da so služba uže letos odda po pogojih, po katerih je razpisana enaka služba za Goriško In Istro.
Tržaški mestni svet je imel 9. t. m. sejo. Za popravo vojašnice se je dovolilo 4o.OOOgl. katere jo izplačati v treh letih. Naznanilo se jo tudi, da jo mestna občina zgubila pravdo, katero jo imela z samostanom benediktinaric in da je zatoraj dolžna temu samostanu plačevati 5*5 gld. na leto, počenši od leta 1872. Dovolilo se je tudi nekoliko dodatnih kreditov.
Avstrijsko* indiško trgovinsko ln brodarsko društvo snujos francoskim kapitalom 50 milijonov goldinarjev: Središče tega podjetja bi bilo v Trstu i najvažnejša njegova podružnica v Solunu.
Družba sv. Mobora je izdala za leto 3 ti je leto ter razposlala družbenikom to le knjige: »Slovenski Gofllne ali razlaganje cerkvenega leta«, Predelal Lambert Ferčnik, IV-snopič. »Hoja za Marijo Devico ali posnemanje njenih čednosti«. Po P. Sebastijanu Zajlerju, posnel B. Bartol, duhoven, »Naše škodljive živali v podobi in besedi«. Opisal Fr. Erjavec, II. snopič. »Občna zgodovina za slovensko ljudstvo«. Spisal Josip Starć, VIII. snopič. »Dr Ignacij Kuoblehar, apostoijski provikar v srednje] Afriki«. Za slovensko ljudstvo spisal Fr. Ja-roslav.» Koledar družbe sv. Mohora za navadno leto 1882«.
irredenta na Primorskem. Časniki prlobčujejo pismo tržaške in isterske Irre-dente, poslano 27. oktobra iz Trsta italijanskemu ministru zunanjih zadev. V tein pismu izreka primorska Irredenta ministru zaupanje, da se italijanska vlada zarad popotovanja italijanskega kralja na Dunaj ne odpove pravic na Trst, Primorsko iu južno Tirolsko. Brali smo tudi v avstrijskih časnikih, da so italijanski diplomati to stvar na Dunaji v resnici sprožili in ponujali Avstriji prosto roko do egejskega morja, da so pa na Dunaji našli gluha ušesa. To ni le mogoče, celo verjetno je, ker zaman gotovo ni Šel italijanski kralj oficijelno na Dunaj. Tako neumni vendar niso na Dunaji, da ne bi vedeli, da bi Avstrija z odstopom primorske dežele sama sebe umorila.
Razstava v Trstu. Objavili smo uže, da se je komisiji za tržaško razstavo ponujalo 200.000 gld. čistega dobička za loterijo v prid razstavi; a dotično pogajanje z neko dunajsko hišo se je razdrlo. In kaj se je potom zgodilo? Naša razstavna komisija se jo obrnola na nečega Oblieglita, ki je napravil loterijo za mi-
lansko razstavo in ta je zagotovil, da loterijo prevzame, ako italijanska vlada dovoli, da s« smejo srećke tudi v italijanskem kraljestvu prodajati. Da bi to besi Ali smo taki berači, da hi tržaška razstava bila odvisna od italijanskega kapitala in dobrote italijanske vlade? Tako se vendar ne moremo ponižati I Sramovati bi se morali, ako bi hodili prosit pred vrata, pred katera smo milijarde vrgli, Dunajska trgovinska zbornica pa je našo razstavo z veseljem pozdravila iu Izvolila zanjo osem udov v poseben odbor.
Pozi%F Podpisani vabijo vse slovenske pevce, prijatelje petja in rodoljube, k pogovoru v dvorano delalskega podpornega društva (via coroneo 2'!), pri katerem mislijo stalno pevsko društvo ustanoviti, ker dalje tako životariti ne morejo. Vse, katerim jo kaj ležeče na tem, da se na jadranskih obalih naša mila pesem glasi, poživljajo se k obilni vdeležbi v nedeljo 'JO. t. m. ob 4 uri popoludne. Tržaški narodni pevci.
«^r»vn iznnldbat Klejzrnunje*
od Miik. Muhr-n v Bruck-u, o kuturum govori do-nažhji inserut, priporočamo Čest. nušim bralcem. Sli-šimo, dn «o je c, k. vojno mlnlsturstvo o Umi po-h vidno Uroklo, t ir ga namerjava v robo »provltl pri
Gospodarske in trgovinske stvari,
O trtnej uii izda vlada nemško in slovensko knjižico s podobami ter jo brezplačno razdeli županstvom. Dobivala se ho pa knjižica tudi po ID kr.
Trgovcem z lesom. C. k. poveljnlšlvo pomorskega arzenala v Pulji potrebuje za prihodnje leto r>00 kub. metrov meresnovlh tramov. Pisane ponudbe se bodo obravnovale v .'10. dan novembra ob treh popoludne pri omenjenem arzeualnem poveljnlštvu.
Rat stav a psov in perutnine v Trstu se odpre 20. t. m. in bo trajala pot dni. Dajale se bodo srebrne iu bronaste svetinje in Častni diplomi; čisti dohodek se obrne za dobrodelne namene.
Promet v tržalkih skladilčih meseca oktobra. Blaga je ostalo 30. septembra . . 1.78.1,024 k. Novega je došlo oktobra meseca . 1.8-54,813 «
Skupaj . . . 3.614,43'i k. Izvozilo so ga je meseca oktobra . 1.367,101 «
Ostalo 31. oktobra...... 2.247,393 k.
Zavarovano je bilo za 86i850 gld.
Petrolije v Črne j gori. Dr. Schwarz, profesor v Frelbergu, našel je na popotovanju po Ornej gori v Bukoviku petrolije. Kemiška preiskava je dokazala, da je gališkemu petroliju popolnoma enako. Dr. Sclnvarz je svetoval črnogorskej vladi, naj dalje koplje, kar so utegue k malu zgoditi.
Tržno poročilo.
Kava. — Mlahova kupčija, kaže se osobito pomanjkanje linih baž, to je Cev Ion, Moka i. t. d. Denes velja Itlo od gl. 52 do gl. 70. — Por-torlcco gl. 00 do gl. i 10. — Java gl. 80—00. — Ceylon gl. 1)6 do gl. 135.
Olje. — fino namizno draže, dalmatinsko ceneje, — fino namizno od gl. 57 do gl. 70. — jedilno gl. 40 do 46. — bombažno gl. 30 do gl. 4D.
Sadje. — brez spremembe; cene ostale so
zadnjič naznanjene.
m. — italjanski od gl. IG do gl. 29'/, Bangoon ad gl. 13 do gl. 15. — Cene utegnejo poskočiti.
Petrolje. — velja denes gl. 10. -— utegne pa v kratkem poskočiti; a čez gl. U letos teško pridemo.
Mast in Ipek. — Mast vedno draga, prav tako špeh. — Denes velja mast ameriška gl. 77 do 78. — Špeh gl. 6! do gl. 66.
DomaČi pridelki. — fižola ceno so zadnje dni močno padle. — Denes velja rudeči gl. 12'/.» do gl. 12'/„ beli gl. 12. - bohinec gl. 13'/;, zeleni gl. 12. — Koks gl. 15'/ , mandolon gl. 13'/w ineŠani gl. 8 do gl. 9'/,, Masla ceno so tudi postalo niže, prodaja so po gl. 82 do gl. 92. — česplje suho gl. 15 — brdske lupljene gl. 60 do gl. 63. - korun gl. 3 do gl. 3'/,.
Žito. — skoro brez spremcenbo le koruza postala je ceneja za gl. lL denes velja gl. 8.
Les. — Mlahova kupčija.
Llttaioa uredništvi. Zadnjo dni ju nam došlo mnogo prav dobrega gradiva. Srčna hvalu č.;st, gospodom dopisnikom, kutoro prosimo, naj uekoli ko potrp6; po redu vse priobčimo.
Dunajska borza
dne 15. novembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih	76	gl<
Enotni drž. dolg v srebru . .	77	«
Zlata renta.......«j;j	•
1860 državni zajem ....	133	«
Delnico narodne banke . . .	«.'«)	«
Kreditno dclnice.....3'j8	«
London 10 lir sterlin ....	118	«
Napoleoni................9	«
C. kr. cekini...... .	5	«
100 državnih mark.....58	« —
80 kr-70 « 85 «
50 « 55 « 37'/,» 00 «
EDINOST.
Izžrebanje 5. decembra:
tgereke drlavae loterij«, glavni dobituk IO.OOO gld. In :i;i49 druzih dobitkov, *rečk» velja 9 k Id.
m	sracha fe
za samo KO kr. na teden ao „| i Ril tudi « gld. na mesec in g|(|.
Ako se jiUtijo nu enkrat 94 gld In rs moral« vleči vsaj s »O gld., pošiljajo »e tudi proti poitnl ■akainlol uli zajemu.
Pri Jim, Zoldan v Trstu, rerifinjtki vred za Izfrebovanja In menjavnlca, Času tu Stratti poteg e. k. nainestništva.	(11—H)
The
Singer Nlanufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo ©don goldinar*, ^
dohl se
Originalni
Singer-jevšivalni stroj,
in to brez povišanja cene PoroSuo m daje /a pel lel, poiluk na domu l>re*pla£no.
G. NEIDLINGER,
generalni agent
. V Trstu, Corso, palača Modello
Šivanke ta Singerjeve Šivalne stroje komad 3 kr. in tucat HO kr. (13-11)
Movl garantirani
ŠIVALNI STROJ
original E. H0WC original Prvotna cena: četiri forinte na mesec.
Naročila na deželi oskrbo se prosto stroškov za zavitek, vožnino in colnlno, po originalnih cenah v obrokih s poroštvom za primernost in trpežnost stroja,
Hch. Soliott
ravnatelj društva E. Ilone, via Ponterosso f Trtt.
Po enakih pogojih ho na prodaj tudi izvrstni stroji Slngerjevi, VVheelcr & Wilsonovj po najniži ceni. Vsake baŽe poprave prav dobro in cen6.	(6—1)
Naznanilo.
Počastim se, al. občinstvu naznaniti, da sem 10, t. lil. odprl š/bckmo manu/ahturnega blaga, Corso St. 34, v Trstu, tik zalogo železnine g. Sortsch-a. Porabim to priliko, naznaniti, da bo moje skladišču bogato in na izbiro oakrbljeno z novo najboljšo platnino, % blagom iz kotona in volne, s šal-i, z robo zu Ženiku opravo z majami, bustami in zu vratnik i, kakor tudi s vsem, česur potrebujejo krojači zu obleko moškega ali ženskega spola, — po cenah, katerim se konkurence ni buti.
Nadjajoč so, du me bo al. občinstvo z zaupanjem počastilo, se ponižno priporočam
(6-1)	Olorglo Jenm.
ur.
Jaz pošiljam ure proti poštnemu povzetju, in če komu uru ni všeč, dan ■■ denar nazaj, toriy kupovale« ni v nobeni nevarnost ti.
1 Cilindtr-ura iz srebrnega nikla z verižico, prej 13 gl., zdaj 5 gl. 25 kr.
1 anker-ura iz srebrnega nlklu z verižico, prej 15 gl., zdaj 7 gl. 25 kr.
1 irebrna pateat. aaker-ura z verižico poprej 25 gl. zdaj 11 gl. 25 kr.
1 arabrai remontolr Wuklagtoa-ura z verižico prej 30 gl., zdaj 15 gl.
Zlate urice ta gospe, prej 40 gl., zdaj 20 gl. z vratnimi verižicami.
Zlate remontolr-ure, prej 100 gl., zdaj 40 gl. Nt pet let m jamči.
A. Fraiss,
Rolhenthumstrasse .\Y 9. Wien, gegenuber dem erz-blichaflichen Putals.	(12-5(
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodelna pomoč In ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo In preženejo prav kmalu najtrdovratnlše že ledene bolesti. Prav Izvrstno vstrezujo zoper herno-rojde, proti boleznim nu jetrih in nu vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nudležuostih, zoper beli tok, bozjast, zoper srcopok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvuruj<-jo tudi pred vsako boleznijo.
Produjujo se v vseh glavnih lekurnicah na svetu; za naročbe in poŠiljutve pa edino v lekarnicl Cristofoletti v Gorici, r Trstu v lekarni C. Zanetti.
Ena steklenicu stane 30 novcev.	(10-5)
F. S. Prinz
Acguedotto it, H n vsak dan prave in sveže dnnaj«ke In kranjske klol»a%e.
Dobiva se pri njem tudi pravi sveži Kfttra-
II.XilSfeMf	/ki lil
von-ienof
C-—2)
Franjo Jereb, trgovec
z manufakturim blagom, suknom, tkanino, napravljeno obleko, in vzlasti s popolno zalogo robe za kočije, z'hordami, traki, čopi in gumbi, kakor tudi s pristojnimi preprogami vsake vrste.
Trst, via s. Oiacomo (Riborgo) Ohiaccera It. G38-2.
(20-7)
Le enkrat
se ponuja tuko dobra prilika, da se more Izvrstna uru zu polovico cene kupiti.
Velika
razprodaja.
Po vsej Evropi nastale politične ruzniere se tudi Švice niso ognole i zato se le mnogo delulcev izselilo, vsled česur »o rušijo tudi fubrike. Tako je 1 prvu najznamenlteja ururnlca, katero mi zastopamo, zdui zaprta i nam poverjena razprodaji njenih izdelkov. Tako imenovane Waschington žepne uro so najboljše ure ua svetu, izvenredno krusovrezljaue i vezen« i po amerikanskom sestavu napravljene.
Vse ure so nu sekunde repasirane i ml dajemo poroštvo za viuko uro na 6 let.
Za dokaz gotovega poroštva I atroge »olldnostl io i tem Javno obvezujemo, da hočemo vitko uro, ki nI povoljl, naza| vzeti I zamenjati, 1000 žepnih remontolr ur, navijajo se brez ključa, s stalnim zuklopcoin, izvenredno točno na sekunde regulirane, razen tega po novem načinu elektrogulvaniškl pozlačene, z verižico, medaljonom itd. poprej gld. 25, zdaj ena le po 1q gld, 20 kr.
1000 krasnih ur na kotvo iz srebro-nikla, na 15 rubinih, z emajliranim kazalom, zu sekunde, kristalnim ploŠnatim steklom, poprej gld. 21, zdaj ena le gld. 7.25, vso na sekundo repasirane. 1000 ur na vreteno, z Izrezanim zuklopcem iz sre-bronlkla, kristalnim ploSnathn steklom nu 8 rubinih. najnatanjčniše repasirane, z verižico, medaljonom 1 žametnim etulsom, poprej gld. 15, zdaj ona lo gld. 5.G0.
1000 ur na kotvo, lz Čistega 13 lotnega srebra, po c. k. puneovnom uredu pregledane, na 15 rubinih, razen tega električno pozlačene, najnatanjčniše regulirane. Te ure so poprej stale 27 gld,, zdaj pa stole le gld. 13.40.
1000 Washington remontolr žepnih ur iz pravega 13 1. toškega srebru/ po c. k. puneovnem uredil pregledane. Poroštvo se daje, da so najtočniše na sekunde repasirane, notranja sestava je lz nikla 1 teb ur nI treba nikoli popravljati, Taka ura je veljala poprej gld. 35, zdaj pu se dobiva zu neverjetno ceno 10 gld Ilazeii tega se dobiva z uro vred zastonj verižica, meduijon, etui iz Žameta i ključ.
1000 pravih zlatih ur za gospi, na 10 rubinih, prej 40 gld , zdaj 20 gld.
1000 remontolr ur lz pravega zlata za gospode ali gospć, prej 100 gld., zdaj 40 gld. 6o0 ur zu zid z najlepšim emajliranim okvirom in bitnim kladivom, poprej G gld. 75 kr. 650 ur budllnlc z udarcem, ki prav dobro tolče, nujnutaujčniše regullrune, tudi pripravne za mizne pisače; poprej 12 gld., zduj le 4 gld. 80 kr. GjO ur z nlhulom v najlepše izdeluuej visokoj gotU Škuj omarici, nuvijujo se vsacih 8 dni, najtočniše nu čas regulirano, izvanredno lepe i krasne. — Ker ima taku ura šo po 10 letdvnojno vrednost, ne imola bi se v nobenej hiŠlpogreŠatl, posebno ker je taka res krasota sobi. Take ure so poprej veljule po 35 gld., zdaj pa izj«mno le 15 gld. 75 kr. Kadar te naročujeje ure z alhalom, treba je prll*-iitl zagotovičlao.	(0-2)
Napis:
Razprodaja ur
•ur a r ni o e Ph. Fromma Dunaj, Rothenthurmitrane, it. 9, parter«.
Nov« Iznajdba!
Nij več okrpanih čevljev! Patentirano v vseh državah I
C. k. edin. privilegiran unlvoraalnl
klej za usnje,
od
Nlax. Kluhr-a, Bruck na štajerskem
Izvrstno sredstvo, da se usnje z usnjem in z drugo robo popolnoma nepremočno. mehko trpežno zveze; n. pr: raztrgan čevelj se popravi neznatno ln lepo, celo nepremočno in trdno, ako se s tem klojom nu poškodovani dol prilepi kos prirejenega usnja. Po dosedanjem zelo pomanjkljivem nučluu popravljeni čevlji dad6 predroti vsako mokroto, ktera zukrlvljpo razhlajenju nog toliko bolezni; torej svetujem p. n. občinstvu, nuj od čevljarjev skrbno popravo s klejom za usnje zahteva — Cena ene steklenice je gld. 1.2j kr. proti pošiljatvl svote po kteri bodi pošti.
Glavna zalogai pri Max. Mu lir v Bruck, na Muri.
V Trstu prodaja Andreau NI mer« rlehter, čevljarska zaloga, Corso. (20—2)
Vinske sesalke
(pumpe) najboljše sestave, pri shodu vlnorejcev na Dunajl z državnim in enim zlatim darilom zaradi dobre izdelave odlikovane, s veo prltlklino; prave amerikunske cevi z dveletnim poroštvom, Mousseun, aodci, menjalne in kljunasto pipo, prehodne zuklop-nice ln vsi izdelki iz kovine pri Franc Syro*y, Wien, III. Bezirk, Fasangasse Nr. 18, v lastnej hiši.	(21—19)
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper proti« in revmalizem, trganje po udih, bolečine v križi t. r živcih, oteklino, » Ml otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, l\M Ikl kar dokazuje obilno zahval. Zahteva j 1	naj se samo »ovetu zoper trganje po
' T dTl\ti dr Maliču' * zraven stoječim zname-nJem; 1 steklenica 50 kr., pravega prod aje in razpošilja samo lekarna »pri samorogu« J. p|. Trnkoczyja na mestnem trgu št. 4 v Ljubljani. (12-6)
■ Auerovo m
najboljše barvilo za lasi zu blssknsto, rnjavo in Urno ed ino najboljie na kontinentu, t poroStvom, da se po' mit znesek, barva v IS minutah ln staUo, da se barva pri umiranju ne odmira. Patent za Avstro-ogerksn. Cena zu karton tekočina zu lirobelkasto 4 gld. — zu f-rnn ali rujato 3 gld. — z natančnim naznanilom, kako se ima rabiti 20 kr. Več v gotovini ali s povzetjem.
»Koppitzinovo«
najboljie sredsten za ohrnnjtnje hole zoper priitin, rerma-tizem, kalne spu&Soje, stare ln note rane, otekline, kakor tudi zoper vsako drugo zunanjo bolezen steklenica 1 gld. 20 kr. v gotovini ali s povzetjem, z ovitkom 20 kr. več. Mnogo snriM leži na razgled pri M. H rdi 16k a, k.-J"iiv- v[ustnlk ™ Dunajl, Wleden, Hauptetraeae it, 36. kamor naj se pošiljajo vsa naročila. (24-23^
Važno gospodinjam!
Moj najboljši ln izvrstni
stroj za pranje in izžemanje
so skrbnim gospodinjam ne more dovoli priporočati. Daio pri prihranio! mnogega časa in materijala in z nujvečlm varovanjem nai&istejle perilo, kakor se 7. roko nikoli ne inore prirediti. Edina ženska zadostuje, da perilo srednje hiše v nekaterih urah popol-__no m a osnaii, — Cena stroju z navorom za prunjo je 15—20 gld., stroju za lzmečkanjo 15—20 gid., stroju za pranje z muhavnim kolesom 35, 40, 45, 50 gld.
(15-13) Danici Sclimid,
Wieti, Marialiilf, Stuinpfergussa Nr. 49.
Od c. k. av. namestuiŠtva potrjeni
bureau za inserate in naznanila Vincencija Hrdlička,
Dunaj, Wieden, Hauptstrasse 36.1. nadstropje
se priporoča p. n. gospodi, buukam, denarnim zavodom ln vfnikoinii trgovcu ali obrtniku v domačih ln tišjih deželah sploh za posredovanje pri naznanilih pod strogo tajnostjo!!I
Inserutl za vso Koledarje in časnike so sprejemajo cenejše, kakor čo se neposredno naročajo.
Kup in prodaj o
hiš, posestev ln blaga vsake vrste, posredovanje pri denarjih ln službah, pri Ženltbensklh ponudbah Itd, prevzame za inserirunje pod popolno tajnostjo
bureau za iaserale in naznanila Vincencija Hrdlička
za vee Satnike na avetu. (20-16)
17
Ustanovljeno UM.


Albert fljjjSaniassa
c. kr. dvorni zvonar
fabrikant strojev in gasilnega orodja v I_jjubijani.
Ubrani zvonovi z upravo.
Vsake sorte gaeilnice izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vozovi za vodo, vrtne škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. Crkveni svečniki in druge priprave z brona.
Sesalke in orodje za vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi), za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, zu ročna in strojna dela. DaU«: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. -—
po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.	(12-11)
~a» »T.tlnJ.

Pozora vredno!
p i 1 e p s i j a ,
VST
E
(12-6)
krč ln bolne čutnlce! Vsi, ki so zanimajo za te liolozul, ali Iščejo gotovo pomoč, nuj si zaupno omislijo knjlžioo I>r. ll»nN-a« strokovnjaka zu krč ln čutnične bolezni. Dobi se brezplačno ln frunkirana edino pri gosp.
IMrluffh.v, Munohen, 39. Uuyerstrusso.
Sola za harmonike
k samoučbi.
PriljuliljtMi« in za najboljše priznano »šole« k samoučbi pri 2 in 3 vrstnih harmonikah, pa tudi pri hromatičnih trlvrstnlh — za strokov lijake s posebnim naštevilkanjem in z dodatkom naj lepših in priljubnejŠih sklaileb, ponnjajo prl-jateljem tega godbenega orodja ne suino priliko, se igranju na harmoniki brez nčitelja v kratkem času naučiti, nego tudi se v tej godbi do naj više stopinjo spolnlti, - kar mnogo zelo pohvalnih tpriSeial potrduje. — Cena 2 vrstne Šole s 25 skladbami I gld., 3 vrstne s 40 sklad baml 2 gld., 3 vrstna hromatlčno s 30 skladbami 3 gid. Poleg tega se dobiva mnogo najnovejših in lepših skladeb, kakor: marti, polke, valcerji, kadrilje, Sardaši itd,, vsuku posebej. Kdor kupi karmoniko z dvema vrstama za IG gld., ali s tremi za 20 gid. ali više dobi išolo« v nagrado,
Harmonike podpisanega so posebno trpežne in po novo zboljšumen načinu Izdelane, tako da se vsuku skladba more pravilnejše igrati.
Vse nuročbe nu »šol«« In na harmonike, pa tudi vsake baŽe popravke hitro oskrbuje ln najcenejše računi
Janez Homole,
izdelalec harmonik in spisatelj najboljših »Sol« za harmonike v samoučbo. (9—9) _W)eden, Haupetraaie Nr. 69 Wien.
Objava.
ČeStitam si javiti slavnemu občinstvu, da se moje bukovo oglje prodaja na drobno samo v magazinu Hiie Tripkovičeve na razkritju via Fontane i Lazzaretto vecchio. Pri kupovanju na debelo, prosim, obračati se name.
Mate Pollioh.
Borsa Vecchla.
TEODOR SLABANJA
M srebrer v Grovioi wm
ulice Morelli Stev. 17, priporoča vis. Častiti duhovščini crkveno orodje najnovejšo oblike, ki jo ima užo riupruvljano ali je hoče napraviti kakor so bo žulolo namreč:
Tudi se pri njem staro cerkveno orod|e v ognju posrebri, pozlati, lzcistl lil popravi; zavezuje se tudi da bo vse po poslunlh narisih, kakor se mu blagovoli naročiti, v kur najbolj mogoče kratkem času in po nizkej ceni izgotovil.
Na blagovoljena vprašanja so radovoljno odgovarja ln vsako blago dobro shranjeno ln poitnine prosto pošilja.	(10-9)
Staerk & O.
Zaloga obleke za gospode »Alla Gitt& di Roma«
Skladišče angleške in francoske robe, Trst, via al Teatro it. 4.
Melbourne 1881. — i. premija. - Sreberna medalja.
Muzikalne igrave,
katere igrujo 4—200 komadov, z ekspresijo in brez nje, i mandolino, bobnjom, zvonci, ka-stugnetami, nebeškimi glasovi, harpami i. t. d.
Igralne škatlje,
katero Igrajo 2-16 komadov; dalje popotne Skrinjice, držala siuodk, švajcur&ku hišice, al-bum-1 fotografij, plsavno orodje, škatlje za rokavico, teŽula za pisma, posode za cvetlice, etuis za smodke, ttibačnice, mizice, steklenice, krožniki zu pivo, dcnaruice, stoli i, t. d., vse z muzlko. Vedno najnovejšo in naj izvrstniše priporoča.
J. H. Heller, Bern (Schweiz).
Samo, Če so naravnost pri njemu kupi, duie poroštvo pristnosti. Ilustrirani ceniki so aobć franko.	(4—1)
•omepztu ofimaad Bijadi og op wq0l9A0U po oauu^i poiu oij os aoti'umjj OOO OS HsoupaJA a mu|tij)|znui i|isd»|!ou Q0l
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIH.
Tisk. F. Huala v Trstu-