Koncepcija kibernetizacije raziskovanja in upravljanja
JOŽE VEBER
PROBLEMATIKA KONCEPCIJE KIBERNETIZACIJE
Problematika obravnavane koncepcije kibernetizacije1 je zelo kompleksna, ker je povezana s splošno problematiko znanosti. Velika specializacija znanosti, strukturiranost po znanstvenih področjih in smereh, indoktrinacija, eklekticizem, kvantitativna rast in njeni nedialektični oziroma metafizični principi: abstraktnost, nepolamost, nepovezanost, nespremenljivost in nedoločenost preprečujejo sistematizacijo, modeliranje in algoritmiziranje znanosti.
Rešitev problema kibemetizacije temelji na sodobni znanosti polarnih dialektičnih principih: polarnosti, strukturiranosti, sistematiziranosti, kompleksnosti in izpopol-njivosti.
Koncepcija kibernitizacije je interdisciplinarna, ker temelji predvsem na sistematizaciji splošnih znanstvenih disciplin: splošne dialektike, dialektične logike ter splošne kibernetike, s pomočjo katerih se sistematizirajo, modelirajo in algoritimizirajo druga znanstvena področja.
Izhodišče koncepcije je sistematizacija (dialektičnih) kategorij po nekaterih bistvenih kategorijah , katera omogoča sistematizacijo podkategorij in drugega znanja. Zato je koncepcija kibernetizacije tesno povezana z drugimi znanstvenimi področji, predvsem pa z modelom kibernetskega sistema kot vmesnim področjem.
Koncepcija kibernetizacije ni neka nova konstrukcija, ampak temelji na načinu mišljenja človeka. Miselni oziroma spoznavni procesi se sistematizirajo s pomočjo kompleksa kategorij kot njihove splošne medsebojne povezanosti in drugih splošnih kategorialnih modelov tudi zato, ker so ti modeli splošni, strukturirani in izpopolnljivi.
Kljub relativno enostavnemu bistvu koncepcije - uporabi sistema kategorij za raziskovanje - je koncepcija težavna za razumevanje, ker zahteva izpopolnitev enostavnih običajno pojmovanih kategorij in podkategorij v kompleksne kategorije in podkategorije na podlagi spoznanja njihovih medsebojnih relacij.
1 Jože Veber Misleči stroj. Organizaciji in kadri, Kranj, 1974, St. 2, str. 79-83. Jože Veber Uresničitev mislečega stroja. Organizacija in kadri, Kranj, 1974, St. 3, str. 187-205. Jože Vcbcr Koncepcija delovanja mislečega stroja. Organizacija in kadri, Kranj,1974, St. 5, str. 367-379. Jože Veber: Model kibernetskega sistema. Organizacija in kadri, Kranj, 1974, St. 6, str. 463-474. Jože Veber: Izvirna zamisel mislečega stroja. Organizacija in kadri, Kranj, 1975, St. 1, str. 41-48. Jože Veber: Od dialektike do mislečega stroja. Organizacija in kadri, Kranj, 1975, St. 9, str. 757-765. Jože Veber: Kibemitizacija poslovnih sistemov. Organizacija in kadri, Kranj, 1979, St. 1, str. 39-48.
Konccpcija kibernetizacije je na kratko podana v naslednjih točkah:
-	pojem kategorija,
-	osnove koncepcije kibernetizacije,
-	bistveni izsledki, na katerih temelji koncepcija kibernetizacije,
-	dialektična logika,
-	upoštevanje lastnosti računalnikov in možnosti njihove uporabe.
POJEM KATEGORIJA
Za razumevanje koncepcije kibernetizacije je bistveno poznavanje vsebine pojma kategorija. Pojasniti ga skušajmo z naslednjimi definicijami:
"Kategorije v filozofiji so osnovni pojmi, ki izražajo najbolj splošne in bistvene lastnosti, strani, odnose dejanskih pojavov in znanja."
"Kategorije in podkategorije so najsplošnejši miselni izrazi najsplošnejših momentov stvarnosti, ki se križajo v vsakem posamezno-kompleksnem pojavu."
"Dialektične kategorije so najsplošnejši pojmi, ki opredeljujejo najsplošnejše zveze različnih strani objektivnega sveta in kot take vsebujejo, izražajo v skrajšani obliki tudi same dialektične zakonitosti."
"Kategorije v filozofiji so vrste pojmov, ki izražajo najsplošnejše oblike, odnose ali zakone realnosti in lahko vključujejo vse druge pojme."
"Kategorije v filozofiji so pojmi, ki izražajo najsplošnejšo lastnost vse stvarnosti."
Kategorije so torej najsplošnejši in osnovni pojmi, zakonitosti, določbe in modeli objektivne stvarnosti in človeškega mišljenja. Kategorije so tudi elementarne karakteristike, strukture, procesi, relacije in eksistence stvarnosti.
Kategorije imajo svoje nujne zveze - podkategorije in podrejene kategorije posebnih znanstvenih področij.
Kategorije so vsebinsko zelo bogate, ker jc vsaka kategorija s svojega vidika povezana in strukturirana z drugimi kategorijami in s stvarnostjo. Kategorije so se razvile v zgodovinskem procesu spoznavanja stvarnosti. Dialektični razvoj stvarnosti in kategorij sta v medsebojni odvisnosti. Posledica je izpopolnjevanje vsebine in povečevanje števila kategorij.
Spoznavanje bistva kategorij je spoznavanje njihove medsebojne povezanosti v obliki kompleksa kategorij, ki je najsplošnejši model in algoritem za spoznavanje pojavov pa tudi kategorij.
Splošne karakteristike kategorij so predvsem: polarnost, splošna povezanost med seboj in posameznimi pojavi, splošna sestavljivost in medsebojna strukturiranost, neomejena izpopolnjivost, vsebinska podobnost, možnost dedukcije in možnost postavljanja hipotez.
2	Filozofski slovar. Izdan je trete, Moskvi, Izdajatelstvo političeskoj literaturi, 1972.
3	Vojan Rus: Dialektika Človeka, misli in sveta. Državna založba-Slovenije, Ljubljana, str. 118.
4	Boris Majer, po Vlado Snik: Filozofsko izrazje in repetitorij. Pomurska založba, 1980.
5	France Verbinc: Slovar tujk. Cankarjeva založba v Ljubljani, 1968.
6	Slovar slovenskega knjižnega jezika. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1975.
Kategorije obravnava predvsem filozofska literatura s področja dialektike. Spoznanja o kategorijah so se predvsem od Aristotela in Platona preko Kanta, Hegla, Marxa, Engelsa in Lenina razvijala do spoznanj sodobnih marksistov.
Pri sestavljanju sistema kategorij so bile predvsem upoštevane kategorije, ki so jih v svojih delih obravnavali Hegel7- Lenin8, Vojan Rus9, Andrija Stojkovič10'11 in Bogdan Šešič11.
OSNOVE KONCEPCIJE KIBERNETIZACIJE
Koncepcija kibernetizacije temelji na sestavljanju posebnih modelov proučevanega področja s pomočjo splošnih modelov. Izhodiščni model je model pojava, problema, kategorije v obliki kompleksa kategorij, sistematiziranega12 predvsem po bistvenih kategorijah: polarnosti, primarnosti za spoznavanje, splošnosti, podobnosti in po povezanosti s kategorijami - karakteristiko, strukturo, procesom, relacijo in eksistenco, ki označujejo posamezne strani pojavov (tabela na str. 405).
Kompleks kategorij v obliki informacijskih procesov med polarnimi kategorijami je kompleks raziskovalnih metod. Povezava splošnega in posebnega, najsplošnejšega znanja in posebne prakse je piramida znanja13 s kompleksom kategorij na vrhu (shema na str. 406).
Konkreten problem in znanstveno področje modeliramo tako, da nanj deduciramo splošne kategorialne modele. Tako razvijamo tudi model kibernetskega sistema in njegove kategorije, predvsem raziskovalne principe, kriterije, metode in absolutizacije.
Omenjeni splošni modeli so splošni modeli procesa raziskovanja in upravljanja ter jih je možno, kot tudi iz njih deducirane posebne modele, algoritmizirati in procesirati z računalnikom.
Z dedukcijo zamišljenega kompleksnega modela kibernetskega sistema modeliramo posebne kibernetske sisteme, kot je npr. poslovni sistem. Na podlagi sistematizacije splošnih dialektičnih in kibernetskih kategorij torej sistematiziramo in strukturi ramo kategorije posebnega znanstvenega področja in proučevanega problema.
7	G.V. F. Hegel: Nauki logike. I., H., III. deo, Beogradski izdavačko-grafički zavod, Beograd, 1976-79.
8	VJ.Lenjin: Filosofske sveake. Beogradski izdavačko-grafički zavod, Beograd, 1976, sir. 201-202.
9	Delo, citirano pod opombo 3: na str. 207-211.
10	Andrija Stojlcovič: Osnovi marksistične filozofije - Uvod u probleme dijalektičkog materijalizma. Novinska ustanova službeni list SFRJ, Beograd, 1973, str. 59-93.
11	Andrija Stojkovič, Bogdan ŠeJič: Dijalektički materi jalizam. Naučna knjiga, Beograd, 1967, str. 111-365.
12	Delo, citirano pod opombo 3: na str. 74-117 je poudarjen pomen sistematizacije kategorij po polarnosti oziroma po samih objektivnih strukturah kot ene izmed bistvenih metod razvoja kategorij, ki ima za posledico njihovo kompeksnost.
13	Delo, citirano pod opombo 3: na str. 83-207 obravnava posamezne vidike piramide znanja: sistem kategorij, mnogotemo razčlenjenost kategorij in podkategorij, ravni posploševanja in dedukcije, hipotetično iirjenje kategorij na neznana dejstva.
14	"Razločitev enotnega in spoznavanje njegovih protislovnih delov...je... bistvo dialektike." Citirano delo pod opombo 8, str. 341.
s
C
a
M UJ
O
iS o OZ
8 8?-g "S "8
>■3 2 2 >
g O ti I a
1 -e
0 S
1 1
Ovj
e °
S S
^ _ M TJ
_ ^ M > « H £> iS
S .s 8. 8. "8 a -S -a
o
o
c
>
•a
g Dh
1-2, , g a a «
3 y n c <3 s
& o & g > 3 e
o. a s. .š -a -s J
<u > o H '3 9
G «
o o
s
s
o fcs)
Z J
2
e« u 3 —! S
Kompleks kategorij kot sistematizacija kategorij po nekaterih kategorijah
L_X
/
jl
\
Model kibernetskega sistema, strukturiran predvsem na procese, funkcije, faze, komponente ter njihove strukture
Z
T
A
Modeli posebnih znanstvenih področij, ki se nanašajo na proučevano področje, kot sistemi njihovih kategorij
T
Model posameznega proučevanega področja
¥
I
Sistematizirane potrebne posebne informacije
PIRAMIDA ZNANJA KOT MODEL KIBERNETIZACIJE RAZISKOVANJA IN UPRAVLJANJA
BISTEVNI IZSLEDKI, NA KATERIH TEMELJI KONCEPCIJA KIBERNETIZACIJE
Bistveni izsledki, na katerih temelji koncepcija kibernetizacije, so naslednji:
-	modeliranje kompleksa kategorij s pomočjo sistematizacije kategorij po nekaterih kategorijah,
-	spoznanje medkategorialnih relacij iz kompleksa kategorij,
-	dedukcija kompleksa kategorij na piramido znanja, ki povezuje kompleks kategorij s konkretno prakso,
-	dedukcija kompleksa kategorij na model kibernetskega sistema in njegove kategorije, npr. na raziskovalne principe, kriterije, metode in absolutizacije,
-	uporaba piramide znanja za kibernctizacijo raziskovanja in upravljanja proučevanega področja.
DIALEKTIČNA LOGIKA
Uporabljena raziskovalna metodologija v obliki kategorialnih modelov, ki omogoča kibcrnetizacijo, je dialektična logika.
Dialektična logika je na splošni ravni analogna dialektiki, ker je njun model sistem kategorij in podkategorij. Dialektika in dialektična logika sta tesno povezani, se vsebujeta in izpopolnjujeta. Dialektika je najbolj splošno znanstveno področje, dialektična logika pa njegova uporaba pri spoznavanju. Dialektična logika je bistven del spoznavne teorije in najsplošnejša raziskovalna metodologija.
Pri raziskovanju s pomočjo dialektične logike izhajamo iz kompleksa kategorij, ki ga na podlagi piramide znanja kompleksno deduciramo preko modela kibernetskega sistema na proučevano področje. Polarna pot - kompleksna indukcija, pa je spoznanje same dialektike in dialektične logike v obliki splošnih kategorialnih modelov.
Pravila nedialektične oziroma metafizične logike in dialektične logike se razlikujejo. Raziskovalne metode nedialektične logike temeljijo na principih nepolarnosti, ločenosti, enostavnosti, enostavne strukturiranosti, neizpopolnljivosti, medtem ko raziskovalne metode dialektične logike temeljijo na nasprotnih principih polarnosti, povezanosti, kompleksnosti, mnogostranske strukturiranosti in neomejene izpopolnljivosti.
Tako je npr. definiranje kategorij in podkategorij na podlagi dialektične logike njihovo medsebojno relacijsko določanje, oziroma določanje mesta kategorij in podkategorij v njihovem kompleksu. Z določanjem povezav posamezne kategorije in podkategorije z drugimi kategorijami in podkategorijami bolj spoznamo njihovo bistvo kot z običajno enostavno definicijo, ki absolutizira njihovo zvezo s posameznimi kategorijami in podkategorijami in tako osiromaši njihovo vsebino. Kategorije in podkategorije torej definiramo s splošnimi kategorialnimi modeli, tako da jih v njih situiramo. Podobno definiramo tudi druge pojme.
Principi dialektično - logičnega strukturiranja, ki dopolnjujejo principe metafizično -logičnega strukturiranja, so npr.:
-	polarizacija kot izhodišče strukturiranja,
-	strukturiranje z dedukcijo kompleksa kategorij in njegovih polarnih kategorij kot elementarnih struktur ter strukturiranje z dedukcijo drugih splošnih kategorialnih modelov.
-	hierarhično strukluriranje glede na bistvene kategorije oziroma strukture,
-	kompleksno in interdisciplinarno strukturiranjc,
-	medsebojno strukluriranje struktur proučevanega področja,
-	neomejeno strukturiranjc s splošnimi in posebnimi strukturami in
-	upoštevanje dialektike posameznih struktur.
Model kompleksne indukcije in kompleksne dedukcije pojmov je piramida znanja, ki povezuje tudi druge kategorialne modele.
Posamezne raziskovalne metode so v dialektični logiki kompleksne in izpopolnljive, ker so tesno povezane in strukturirane s splošnimi kategorialnimi modeli.
Dialektična logika je kot operacionalizacija sistema oziroma kompleksa kategorij in podkategorij splošni model in algoritem procesa raziskovanja in procesa upravljanja.
Znanstvena pravilnost podane koncepcije dialektične logike izhaja predvsem iz dialektičnih karakteristik kategorij, ki se deloma prenesejo na splošne kategorialne modele in iz njih izdelane posebne modele proučevanih področij.
UPOŠTEVANJE LASTNOSTI RAČUNALNIKOV IN MOŽNOSTI NJIHOVE UPORABE
Računalnik bi uporabili za kibcrnctizacijo raziskovanja in upravljanja tako, da bi vanj vnesli splošne kategorialne modele in s proučevanimi področji povezana, s pomočjo dedukcije splošnih kategorialnih modelov sistematizirana posebna znanstvena področja. Potem ko bi bilo v računalnik vloženo v obliki modelov splošno in potrebno posebno teoretično znanje, bi mu bilo treba le še s pomočjo teh modelov posredovati sistematizirane potrebne posebne informacije. Računalnik bi na podlagi enostavnih logičnih operacij, ki jih zmore, ter splošnih in posebnih modelov, vključno s posebnimi raziskovalnimi metodami posameznih znanstvenih področij in urejenih potrebnih posebnih informacij dcduciral, kombiniral, kompletiral itd. neomejeno izpopolnjive modele proučevanih področij do tiste stopnje, ko bi bili zadani problemi zadovoljivo rešeni.
ARGUMENTI IN MNENJA ZA DOKAZOVANJE PRA VILNOSTI KONCEPCIJE KIBERNETIZACIJE
Pravilnost koncepcije kibernetizacije utemeljujemo z naslednjimi argumenti in mnenji:
-	splošni modeli mišljenja človeka omogočajo kibcrnctizacijo,
-	pot do koncepcije kibernetizacije,
-	skladnost osnovnih stališč koncepcije kibernetizacije z deli naših marksistov,
-	splošni kategorialni modeli omogočajo logično atomizacijo informacij in s tem kibcrnctizacijo,
-	model poslovnega sistema, kot primer uporabe koncepcije kibernetizacije,
-	primer kibcmetizacije raziskovanja matematike,
-	nasprotje med koncepcijo kibcrnctizacijc in sodobno znanostjo.
SPLOŠNI MODELI MIŠLJENJA ČLOVEKA OMOGOČAJO KIBERNETIZACUO
Splošni katcgorialni modeli: piramida znanja, kompleks kategorij in model kibernetskega sistema so zaradi svoje splošnosti tudi modeli mišljenja. To v nekem smislu potrjuje "Kellyjeva teorija osebnih konstruktov - modelov (1955), ki je najbolj izdelana spoznavna teorija osebnosti. Po njej se ljudje razlikujejo med seboj v konstruiranju pojavov. Vsakdo razvije svoj značilen konstrukcijski sistem, v katerem so konstrukti v hierarhičnih odnosih. Posameznikov konstrukcijski sistem je sestavljen iz končnega števila dihotomnih konstruktov. Vsak konstrukt je primeren le za predvidevanje omejenega števila pojavov. Posameznikov konstrukcijski sistem se z izkušnjami razvija in spreminja."
Elementarne relacije miselnih modelov so asociacije (miselne zveze). Asociacije med pojmi določajo polarne kategorije. To lahko ugotovimo tako, da na stimulativno besedo iščemo odgovor (npr. oče - sin, tema - svetloba, sadje - jabolko).
"Mišljenje kot povezovanje asociativnih elementov obravnava asociativna teorija mišljenja, ki jo v novejšem času oživlja in dopolnjuje Medenick. Njegova asociativna teorija ustvarjalnosti (1964) pravi, da ni ustvarjalnost nič drugega kot spajanje asociativnih elementov na manj običajen način."
V besednem opisu, ki ga uporabljamo v mišljenju poleg predstav in modelov, kombiniramo pojme podobno kot pri uporabi modelov, torej na podlagi sistema kategorij, podkategorij in drugih pojmov.
Kategorije v semantiki sistematizirajo podkategorije in druge pojme, v sintaksi pa določajo njene strukture.
Proces mišljenja je zelo kompleksen in ga ne določa samo dialektična logika, ampak je odvisen tudi od nekaterih psiholoških kategorij, npr.: čustev, motivacije, intuicije, socioloških ter drugih kategorij okolja.
POT DO KONCEPCIJE KIBERNETIZACIJE
Pot do koncepcije kibernetizacije vodi iz posameznih kompleksnejših znanstvenih področij in posameznih kategorij. Do obravnavane koncepcije sem prišel pri izdelavi modela poslovnega sistema, ko sem sistematiziral splošncjše pojme, ki ga strukturirajo. Takšno indukcijo na splošne kategorijalne modele je možno izvesti iz posameznih kompleksnejših znanstvenih področij in posameznih kategorij.
15	Vid Pečjak: Psihologiji spoznanji. Drugi, popravljen« in dopolnjeni izdiji, Drživni založba Slovenije, Ljubljini, 1977, sir. 478.
16	Delo. citirano pod opombo 15, sir. 190-192.
17	Delo, citirano pod opombo 15, str. 395.
18	Delo, citirano pod opombo 15, str. 382.
SKLADNOST OSNO VNIH STALIŠČ KONCEPCIJE KIBERNETIZACIJE Z DELI NAŠIH MARKSISTOV
Osnovna stališča koncepcije se ujemajo s stališči v delih naših marksistov, npr. Vojana Rusa, Andrije Stojkoviča, Bogdana Sešiča."
Vojan Rus v svoji knjigi "Dialektika človeka, misli in sveta"20' ki je eno naših najpomembnejših del o dialektiki, trdi:
-	da se vsaka kategorija na poseben način prepleta, omejuje in določa z vsako drugo kategorijo,
-	da je z analizo odnosov kategorij možno neprestano preciziran je, razčlenjevanje in možna neprestana bogatitev vsake kategorije,
-	"tablica kategorij" nikoli ne more biti zaprt, ampak vedno samo odprt sistem, sposoben vključili vse nove kategorije,
-	vsebina vsake kategorije je potencialno mnogotero razčlenjena. Vse kategorije vsebujejo potencialno ne samo različna, ampak tudi logično nasprotna in polarna določila - podkategorije.
-	Kompleksnost najsplošnejše vsebine vsake kategorije nastaja spričo prepletanja vsake kategorije z vsako drugo kategorijo in se izraža s tem, da so kategorije predikati ena drugi.
-	Notranja polarnost vseh kategorij in podkategorij je neposreden pogoj in vzrok, da so kategorije enotne in koherentne smiselne celote.
-	Polarno prepletanje vsake kategorije in podkategorije s sebi nasprotnimi kategorijami (podkategorijami) je kompleksno, razčlenjeno in niansirano v mnogih najsplošnejših smereh in presekih, in to mnogoterno polarnost omogočajo druge kategorije in tudi njihove lastne podkategorije.
-	Kategorije kot izraz najsplošnejše strukture sveta so najsplošnejši, spremenljivi in med seboj prepleteni pojmi, od katerih ima vsak potencialno bogato razčlenjeno, protislovno in relativno precizno vsebino.
SPLOŠNI K A TEGORIALNI MODELI OMOGOČAJO LOGIČNO ATOMIZACUO INFORMACIJ IN S TEM KIBERNETIZACIJO
Na misel o logični analizi znanja na elemente, atome, so prišli že filozofi: Platon, Leibnitz, Hume, Russel in Wittgenstein, a rešitve tega problema niso našli. Hubert Dreyfus21, sklicujoč se na Merlau-Pontyja, Hcideggra in Wittgensteina, trdi, da strukturiranjc znanja na niz elementov, oziroma njegova atomizacija, ki bi omogočila algoritmiziranje znanja, ni mogoča, ker da je že predpostavka o tej možnosti napačna. Verjetno pa Dreyfus ni upošteval dejstva, da rešitev problema atomizacijc, oziroma
^ Delo, citirano pod opombo 3.
Vojan Rus: "Izvirna marksistična dialektika - s pogledom na Heglovo in Kantovo filozofijo". Cankarjeva založba, Ljubljana, 1978.
Delo, citirano pod opombo 10. Delo, citirano pod opombo 11.
20	Delo, citirano pod opombo 3, str. 206-212.
21	Hubert Dreyfus: Sta računan nemogu - Kritika veitačke inteligencije. Nolit, Beograd, 1977, str. 191-218.
pravilneje, neomejenega strukturiranja, modeliranja in algorimiziranja znanja ter s tem kibernetizacije raziskovanja in upravljanja omogočajo kategorije in njihovi kompleksni modeli.22
MODEL POSLOVNEGA SISTEMA23 KOT PRIMER UPORABE KONCEPCIJE KIBERNETIZACIJE
Primer uporabe koncepcije kibernetizacije je model poslovnega sistema, ki je deduciran iz modela kibernetskega sistema, ta pa iz kompleksa kategorij. Poslovni sistem strukturira na poseben način tudi posebna struktura kibernetskega sistema po svojih procesih, funkcijah, fazah, komponentah ter njihovih strukturah in kombinacijah le-teh. Kompleksna struktura poslovnega sistema se ponovi v nekaterih pomembnejših splošnejših upravljalnih poslovnih metodah. Model poslovnega sistema je na podlagi troplastne oziroma mnogoplastne piramide znanja s kompleksom kategorij na vrhu, pod njim z modelom kibernetskega sistema in na dnu z modelom poslovnega sistema neomejeno strukturiran in izpopolnjiv model. Model lahko algoritmiziramo in procesiramo z računalnikom. Na podlagi analognega modeliranja posameznih znanstvenih področij, ki se nanašajo na poslovni sistem pa je mogoča kibernctizacija poslovnih sistemov.24
PRIMER KIBERNETIZACIJE RAZISKOVANJA MATEMATIKE
Podoben obravnavani koncepciji kibernetizacije je poskus kibernetizacije hcvrističnega raziskovanja matematike Douglasa Lenata.25
Ta koncepcija kibernetizacije raziskovanja matematike temelji na sistemu iz okoli 100 kategorij dialektike, kategorij in metod matematike, logike in informatike ter na kombinacijah njihovih modelov in podmodelov ter na okoli 250 hevrističnih pravilih. Avtomatizacija raziskovanja matematike z računalnikom je imela delne praktične uspehe.
Domnevamo pa lahko: če bi uporabili kot splošne modele kompleks kategorij in model kibernetskega sistema ter njihove kompleksne dedukcije na matematiko, logiko in informatiko, da bi bili rezultati kibernetskega raziskovanja matematike še boljši, posebej še, ker lahko postavimo hipotezo, da bi se obravnavana metoda kibernetizacije raziskovanja matematike izpopolnila v univerzalno matematično metodo.
22	Vojan Rib v delu, citiranem pod opombo 3, na str. 83 trdi, da pridemo a poatopno dedukcijo kategorij na posame7.no do enostavnih "atomskih dejstev".
23	Jože Veber: Reguliran poslovni sistem. Organizacija in kadri, Kranj, 1974, št. 8, str. 617-628.
Jože Veber: Modeli reguliranih poslovnih funkcij. Organizacija in kadri. Kranj, 1976, št. 4, str. 343-350. Jože Veber, Regulacijske poslovne funkcije. Organizacija in kadri, Kranj, 1975, it. 3, str. 249-264.
24	Jože Veber: Kibemetizacija poslovnih sistemov. Organizacija in kadii, Kranj, 1979, It. 1, str 39-48.
25	Douglas Lenat: AM: An Artificial Intelligence Approach to Diacovery in Mathematics as Heuristics Search. Computer Science Department - Stanford University, 1976.
PROTISLOVJE MED KONCEPCIJO KIBERNETIZACIJE IN SODOBNO ZNANOSTJO
Koncepcija kibernctizacije, ki temelji na povezavi sistematizirane splošne dialektike z drugimi znanstvenimi področji, kot npr.: z dialektično logiko, s kibernetskim in v posebnem primeru s poslovnim sistemom, in je njeno težišče pri vrhu piramide znanja, je v protislovju z deduktivistično sodobno znanostjo. Karakteristike koncepcije kibernetizacije so predvsem za spoznavanje primarne kategorije v posameznih parih polarnih kategorij, kot so npr.: splošnost, povezanost, spremenljivost, polarnost, strukturiranost, kompleksnost, objektivnost, karakteristike sodobne znanosti pa so njihove polarnosti. Pogoj za razumevanje koncepcije kibernctizacije je preseganje tega protislovja na podlagi polariziranja stališč do znanosti.
Specializacija znanstvenih disciplin in idejna diferenciacija, ki pogosto temeljita na eklektični in deskriptivni metodi, sta značilni za razvoj znanosti in imata za posledico, da se hitreje povečuje kvantiteta znanja kot njegova kvaliteta. Problem ekstenzivnega širjenja znanja se odraža v piramidi znanja tako, da se hitreje razvijajo znanstvena področja pri dnu piramide, kot znanstvenega področja pri njenem vrhu in da niso med seboj povezana. Posledica je, da je znanje difuzno in polno ponavljanj in praznin.
Preusmeritev dosedanjega pretežno ekstenzivnega razvoja znanosti v bolj intenziven in konvergenten razvoj omogoča sistematiziranje znanstvenih področij z dedukcijo splošnih kategorialnih modelov, rezultat tega pa naj bi bila sinteza znanja v piramido znanja. Piramida pa služi kot splošen algoritem za kibcrnctizacijo raziskovanja znanosti in prakse.
SKLEP
Koncepcijo kibernctizacije smo obravnavali v zvezi s posameznimi znanstvenimi področji in z različnih vidikov z namenom, da potrdimo njeno pravilnost. Koncepcija kibernctizacije temelji na operacionalizirani dialektiki oziroma dialektični logiki kot uporabi sistema kategorij za sistematizacijo drugih znanstvenih področij. Učinkovitost koncepcije kibernctizacije je posledica spoznanja v kategorijah sintetiziranega znanja s pomočjo spoznanja relacij med kategorijami, podkategorijami in drugimi pojmi.
Argument za pravilnost koncepcije kibcrnctizacijc so predvsem dialektične karakteristike njenih kategorialnih modelov: splošnost, polarnost, strukturiranost, sistematiziranost, kompleksnost, povezanost, izpopolnljivost in določenost.
Ljudje mislijo predvsem s pomočjo kompleksa kategorij in drugih splošnih kategorialnih modelov. Ker splošni kategorialni modeli sistematizirajo in optimizirajo način mišljenja, lahko pričakujemo kot posledico uporabe njihovih principov tudi izpopolnitev procesa spoznavanja, predvsem pa raziskovanja in izobraževanja.
Pogoj za uresničitev koncepcije kibcrnctizacijc je sistematizacija s pomočjo splošnih kategorialnih modelov posameznih proučevanih področij in posebnih znanstvenih področij, ki se nanje nanašajo.
Obravnavana splošna metodologija predvsem v obliki splošnih kategorialnih modelov pa ne bi nadomestila posebnih metod posameznih znanstvenih področij, ampak bi te metode sistematizirala, skoncentrirala in izpopolnila.
Domnevamo lahko, da bi kibernetizacija raziskovanja in upravljanja imela svoje omejitve, ki jih predstavljajo predvsem nekatere bistvene informacijske, biološke, psihološke, sociološke, fizikalne in druge kategorije. Treba bi bilo razviti in izpopolniti posebne metode ter tehniko, da bi te ovire vsaj deloma odstranili.
Pričakujemo lahko, da bi že operacionalizacija dialektičnih principov na znanost omogočila hitrejši napredek znanosti s pomočjo njene sistematizacije, integracije in koncentracije.